BoddM. k. k. HoOMoltak, St. 7. V Gorici, 16. februarja 1883. Tedaj XUL „Soea" izhaja \ >;ak petek in velja po po&ti jtrpjfmanti i?i v ftori. na 'loin poSHjaita: Vs«> I»uo . . Ud Pol lPta . . ¦.2!) Cetvrt leta Ill' Pri ozimiiilih .! > «'< tudi •• . /...- s'unicah" si* jtlncuit. Ml tUlVil.il • "••'"'••l»- no vrsto. 8 kr. c*; se tifka I kn t Po^amezne stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobak;in,icah v gosposki ulici lilizu ..ireh !.ro«". na starem trgu in v itMinlci tries icrv Trsfu, via Ca-sorma, i?. Do;•;-i naj s0 Magovoljno po§iljajo iii-i-ilnif :vii ..Socfi- v ftoriciv Via Ascoli 8, i., uarucnina pa opravniSivu „SoSo" Via Jella Croce gfc, 4. II. Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljiio frankujejo. — Delalcem in drugini nepremoztjiin se naro&nina Bni&a, akose oglase pri opravni&tv.i. „6ori$ka ljudska posojilniea". Zvedeli sino, da odbor, kijc bil voljon v obfinem zboru drusiVA „Sloge* 11. jan. t. I., da bi ustanovil ljudsko posojilnico za GoriSko, pripravlja vse, kar je pottebnu, da vlozl v kratkcm prodnjo pri tukajfinji okrozui sodniji, da se firiua vpiSe v tigovski zapisuik (registrira). &e pojde vse dobio, tnorda ne preide en rcesec, da bomo imeli Le ljudsko posojilnico, ka* kor jib imajo po muogih drugib krajih. Kadar bo ena vstanovljcna, se ti&tauovijo labko Se druge za po-samezne oktaje. Glavnica, s katero zafrie posojilniea delovati, bo odvisr.a od zadruzmh dclczev, kalere placajo druStve-niki, in od vsot, ki hcs nalozljo pri nji na obresti, oziroma k» se ji posodijo. V C. lovci je zaCela posojilniea pred 30 leti svojo delo s 16 goldinaiji; dan-daties gteje 14.000 gld. premoScnja, V Oorici in po OoriSkem se gotovo dobljo rodoljubi, ki pristopijo druStvu s primcrito vsoto, dasi sami ne bodo potre-bovali od uje poruofii. Narod se tudi toliko prebudi, da spozna korist zndruge in pristopijo mozje z niaj-lmo vsoto, ki jim da pravico, da bodo jemali iz bla-gajniee na posodo. I'rihranjeitih novccv pa najbrze ne bodo nosili v posojilnico liranit, ako jim u« bo dajalu vt'fiih obresfij, kakor lv obstojeea btanilnica, ki je zdrufcena z zastavljavnico in ki placuje po 4V<> gld. od sto na leto. Odbor ni Se sklenil, koliko bo ptaeeval «bre»tij citl denara, ki se pti zadrugi nalozi, tndi ne koliko bo tirja) obrestij za denar, ki ga bo zadruga izposojj-Vttla. Tisti, ki bodo pri zadrugi denar nakladali, dobljo svoje doIoCeiie ingotove obrebti, recimo pet od sto; s tem pa nimajo Se pravtcc, da se jim »nora dajati denar na posodo. Kdor hoee do-bivatt denar na posodo, mora biti druStvenik in mora vplat-ati kot tak uajmanj 10 gld. v blagajnico. Ta denar ostane vpisan na njegovo ime in kouec leta bo iniel dobifika ali zgube, kolikor pride na 10 gld. Ce pojde stvar dobro uaprej, dobijo zadruiniki morebiti tudi po iOO/0 in vefi od vplafianega denara zadrugnih delezev; ie pojde s5abotlahko tudi zgubijo. V najhu-jem slucaji, o kat*'rem pa upamo da ga ue dozivimo, b* zgubili zadruziiiki ves vplaCaui denar in Se enkrat toliko od svojpga premozeuja; drugo njih premozeuje bi pa ostalo uedotakljivu, tudi ko bi worala zadruga prejenjati. Kdor placa delci 10 gld., zgubi v najbu-jem siuCaji teh 10 in ie, drugih 10, vkup 20 gld., ve6 pa ne; dobi pa tudi labko 1 gld. ah Se ve6 0-brestij na leto, ako bo reC dobio uapredovala, USTEK. Pogoj!Sdeaje Krasa. (Konec.) Vruimo se spet k pravemu pofojzdovauju. Kekel seni it poprej, da mora biti slavna vlada a) tstrajaa, b) umna in c) pozrtovalua. ad a) Nij dovolj, da se doloceno zetnljiSCe le enkrat zasadi, ampak vsled su^e zamrlo drevje mora se toliko ^asa podsajati, dokler ne spozoamo, da ga je na doticuem prostom dovolj. ad b) Da je imelo pogojzdenje Krasa nasprot-iiike, krivi so b»H v prvih letih tudi slabi uspehi. ¦Gospodje, ki so tokrat sedeli za zelenimi mizami, v-kazovali so svojim izvrgevajocim oigauom zasajati pu-sta in skalovita, zelo su§i podvriena zemlji§Ca s ta-cim drevesjem, ki komaj po vrtth dobro raste. Tako se je n. pr. zasadilo mnogo tisoS sadik ajlauta, ka-talpe, belega in gorskega javorja, koprive itd., in fie danes preiSCemo pogojzdjena mesta, ne najdemo na 10.000 vsajenih omenjenih drovese uiti enega Sivega. ^e jesen, re^eljika iu brest, ki so z maiioi zadovoljni, si ne morejo poma^ati na pustinjah. Edino v bo-rovcu sino ua§li resitelja in opiraje se na sku§uje, ne na gojzdnarsko rastiiuoslovje, trdim, da je bor za pogojzdenje Krasa edi ti sposoben. Tudi mecescn dobio uspeva v bolj^em svetu. Ce bi se bU s prvira zaCut-^pm popojzdoval Kraa % borovce^^ bi gotovo ze da- t'osojiln se bodo riajala zadruznikom na podlagi | vplaiiauih dele^cv, na oaitbui kredit in na zavarovani 1 kredit. Kdor je placa! pri druitvn svoj deleiS, ima pra- I vico zabtevati posojilo v dvakratuem zuesku tega do-le^a. V tem sludajt zadostuje dol^ao pismo, vendar ; ima odbor pravico zahtevati tudi poroka, ako se mu j zdi primerno. Na osebni kredit se daje posojilo ua izvirno mo-njico, ki dote^e vsuj v 180 dneb in na kateri je pod-pi snn a zauesljiva oseba kot ^irant, ali pa na dolino pismo, na katerem je podpiaana zanesljiva oseba kot porok in placevalec, Odbor ima pravico zabtevati tudi vec* porokov. I*ri omenjenih izposojevalcib podpi-§eta dolzno pismo mo2 in 2ena. Posojihi w bodo diijala tudi na zastave: na vrcliiostiK! Hstine, na dr^avue obligacije, na stvari malega obsegu iu vcOe ceue, ki se pri liraucnji ne kaz6, izjemno tudi na blago (vino, sir, 2ito itd.) iu hipotcke. V tem slucaji potrebna bo menjiea, kakor zgorcy. Dol>iLek za fcposojovalvo obstoji v tern, da dobijo denar bitto in Inez postranskib strolkov, med tem ko morajo potrnsiti pri obstojeLi hrauihuci veli-ko trmla in denara (po 50, 60, 70 gld., prcdno dobijo 500, 000, 700 gld. na posodo) in morajo dolgo tokati (po 1, 2, 3 mosei'G), da dobijo denar. Po.sojilnica je namenjena v prvi vrsti za poso-jila v malem obsegu in za malo Lusa, vendar so sme-jo termini tudi podaljtaH. Ko bo posojilnica vpisana, nazuaui odbor dotifina pvavi!a in potrebna pojasnila; toliko smo koteli za danes oznauiti naSim Citateljem, da bodo vedeli vsaj nekoliko, kako podobo bo imela posojilnica, ki se ustanavlja. _____________ Odlicna zupana! S KRASA, 13. februarja 1883. V zadnji Stevilki popisuje§, draga „So5aB, delo-vanje nekaterih guspodov proti naSemu driavnemu poslancu, ki nas zastopa na Duuaji. Malo si sicer povedala 0 njih, pa vendar zadosti, da smo spoznali njih delo kot ueopravic>no in slovenskemu narodu pogubno. Tako ruvanje more biti le enemu v Cast in veselje, in ta — ni slovenski narod. Cudom se nes mesto Skrjanca marsikje gnjezdili slavec, b6inko-vec in peuica. Pri pogojzdovanji naj bi slavna vlada vedno za to skrbela, da bi se vsako leto rajSe manje prostora odloCilo za pogojzdovanje, a za ta mali prostor naj se skopljejo globoko iu§irokozrahljanejame. V vsako jamo naj bi se vsadilo veL nego eno drevesce, da nam ne bode treba premnogokrat ponavljati isto delo. To je iz ekonomifinega ozira vredno vse pozornosti, ker vsakakor stane delo veliko vec, uego drevesca. ad cj 2a zdaj morajo obcme same kopati jame (morda bode v piihodnje drugafie), kolikor jim si. glavarstvo zapove. a zasaja se na drSavne stroske, kar se pa le pred desetitni leti nij godilo, ampak so morale obLine to same izvrSevati. Poraniti je, da a tem dr2avnim sajenjem pride mnogo denara vobfiiuo, nato moramo biti pac hvaleini slavni vladi in zadovoljni, da nam ona 11a svoje stroSke zboljSuje ua§a zemljisca. Marsikateri bi trdil, da saj gre oni denar iz davkov; toje res, vedeti moramo, da ne pridejo vsi ti deaarji iz na§ih davkov, ampak da vlada zajema ogromne svote za ta uamcn tudi iz onih blagajnic, v katerc vsiplje Kranjec, Sfajerc, Dunajfian in drugi na§i sodr^ivljani. Tudi drevesca preskrbijuje vlada sama in plncuje gojzdnamko osobje; zraven tega po-deljuje kraskim obcinam vdasih tudi kako podporo za napravo vodnjakov. ^ahbog, da vse dobrote, katere se nam vsiljujejo od straui vlade in one, koje bi pri-hajale od pogojzdenega zemljiSCa, ne morejo spameto-yati oekoji^ ki pap^VP^P m PfmW^M ffl&tyv moramo iuditi, kam bo prisli naSi uajo2ji rojaki, da ne vidijo uifi sramotnega v tem, da molijo, kakor si prav dobro rekla, sol nee, ki jim sije 6ez OpCine na Ki as. Muj Bog I kam je prifila kra§ka skala ? Boljo ko je skala trda, boije mehko je kralko sree. Ali zakaj je meliko le za velik*) gospodo ? zakaj no tudi za nttSo ubogo otroke, ki se ukvarjajo % ribo fig, mieo tii, aju, caj, draj, da je strah? Zakaj ni mehko z u-bogim kmetoin, ki mora plaCevuti davek za uCiteljsko nagrade in mora iskati prestavljalca za besedo, katero dobi pisano iz uradnije? Tu naj poka^ejo nagi inaguati svoje dobro sree in uaj rcSijo otroke in kmeta le butare, n« pa proti visoki gospodi vTrstu, ki lah-ko 2ivi, ieravoo ni ob morji, Pesnik pravi: #Kdor zanifiuje se ssm, podlaga je tujcevl poti.u To se godi pri nas; nagi mo^je nimajo lastoih mifllij in lastnih 2e)j, ali pa U jib imajo, se bojijo izgovoriti jib. Nasi mozje imajo M vefi let v muogih ozirih le eno miscl in eno voljo; pa ta ni iz njih glave in iz njih srcat ampak jo le larek solnca, ki ustaja U% OpCinc, Kcdaj bo nai narod samosvest V kcdaj bo sebe spoitoval ? kcdaj se otiose slop eg a sluibovanjn? Naj skassujo east in spoitovanjo vsakemu, koinur In kolikor gre; pa naj pridrzi za se svoje prepriLanje in naj ga tudi krepk0 izrcCc, naj ne prodaja in zatajuje ivojega prepriLanja zarud nevolje naftih nasprotnikov, Btez inuke ni moke; boriti se nam je, ako hoCemo dosefii narodne pravicc, ako se boCemo oticati nepotrebnih butar v denaru iu v delu. Iz Divace se pise celovSkenm wMim": ^S priiet-kom letosnjega goiskega leta zgubili smo iz tukajinje metropole (sredi§6a), ualega po .vsem vrlega] narod-njaka, g. ucitelja K. Bogatca. Dobili smo v tukajgnjo ljudsko iolo pred nekaj meseci novega, za na§ slovenski narod jako mlaCnega uCitulja; zarad tega pa smem omeniti cltateljem nMitaa, da je za&ela nem-gkutarija bolj cvesti iu polagoma svoje perje razvijati na tukajgnjej ljudski Soli. — Tukaj je toiej treba se imenitnega Uijogena, da bi z luCjo v roki pri§el pri-2igat in v; '^t narodno zavest, posebno pri tukaj-Snjem pr ^ im Ijudstvu, kajti pri uas jiiuamo ge nekatere »»r at a C e iu tuje zagrizeuce, kateri ^alibog na slovenski kralki zemlji svoj vsakdauji kruh s)u2ijo, ali vendar kolikor mogode nase-mu milemu narodu nasprotujejo.Nnvdaja pa nas Se upanje, da se stvar s cas boljSe obrne". Zalibog, da jaz ne morem gojiti tega upanja, da se stvar na boljSe obrne, dokler bodo kra§ke obfiine podporo, ki bi njim samim in potomcem koristila. Zelo me je zalilo, ko sem sligal, da se noCejo Cvettozaui (v rifeuberSki zupaniji), ki imajo zemljiSCa na Krasu, udati pravi in resni vladini volji, ampak da se ji otllocuo protivijo. To me je tem bolj presunilo, ker zuam, da ne-jevolja prihaja iz zgolj nepoznanja paragrafov gojzdne postave 3: julija 1873. (glej: Zakonik in ukaznik za avstro-ilirsko Primorje) ter da bodo zraven tega, da zgube" obljubljeno denarao podporo, morali vse jedno izvriiti doloceno delo. Ali bi ne bilo veliko iepLe, da bi se poprijeli vsi, kakor jeden pogojzdovanja in tako spremenili na§ sivi, pusti Kras*) v prvotno stanje. Tako, z nova pomlajena in ozelenela zemlja uasa spremeaila bi se res, po pravem pomenu besede v aKrastt, to je v kras no, lepo de^elo. Mi u6akamo le malo dobrot pogojzdenja in le malo jih bomo mogli uzivati, a nasi nasledniki bodo blagoslavljali na§e poSetje. Sklepaje svoj spis kliSem Vain, dragi roj&ki,; z naSim priljubljenim pesnikom S. GregorCiCem : Nespame*no ljudstvo, Semu-li tvoj* stok ? Na delo! ne nosi mi krizema tok! Povrni se samo v prvdtnost nazaj, In na§lo povsodi prvdtni bos raj» Komen, 28. januarja 1883, Al. Strekelj. . *) Be8eda in imo nale zamljo MKras" prihaja najbrle \i l?!«4« /(%iwi # $mmi\ 0k§\% 9f. pis, dajale dastno obcanstvo inozeni, ki so najvec k tema pripotnogli, da so se zalostne razmere na Krasu vpe-Ijale iu da se vzdrzujejo. Ali nisi dobila porodila, draga „So5aa, kako so nekatere naSe obcine nedavno dale fastm* diplome enema naSih magnatov, ki je ve-liko kriv naSega zalostnega stanja v Solskera, narod-nem in politiSnem oziru: Fred nekaj leti so castne diplome vzdriale en stol, ki se je hotel podreti; zdaj naj bi nove castne diplome vzdignile en stol, ki se faoce zadreti po konci. Pri bodotih dezeloih volitvah .ni poveS, cenjena »Soca% ali ni tako; takrat bo§ videla,ali se mo2 ne bosklicaval na zaupnice, katere si je pridobil. Ce so castni diploini pomagali vclikemu gospodu, zakaj bi komu drugemu ne po-ningali. 0 odlWuih iapanih pri priliki. Dopisi. IZ AjdOV$6ine, 14 febr.-V preteklih letih se je v AjdovScim na „debeluico" popoldne po dokon-i&nej sluibi boiji ob'cno „korsovalo," (veljaki iu bo-Ijaki w se vozili po trgu, drugi so jib pa gledali). „Korsou privabil je obilo zijal z bliznje Planine, z Gore in iz doline. Letea „korss« ni bilo; a zijal ni maajkale. Se eel© iz Kihenberga so priSH poklanjat se strijcu JCvrentu*. Ker se jim ni hotel pokazati. so ntalo pozijali in so ialostni odSH domov. Neko-liko njih je pa vendar poiakalo, da so bill prica ve« liiastm«mu sprevodu, s Material je rokodelsko druitvo pokojnega uda Antona Cibeja spremiio k zadnjemu pocuku. Pokojnik je ale 4. druStvenik, ki se je v ve&iost preselil. Vsem Stirim je druStvo po pravilih podpore delilo; ednemu samemu je izdalocez 178 gl, Vsem Stirim je priredilo dostojen pogreb; pogreb zadnjega bil je pa veiicasten. H tenia je pripomogla nt'dclja in popoldaiski cas pogreba. Ker so med druStveniki tudi pevci, so zapeli pokojoiku nagiobni-co. DruStvo se je sprevoda v obilaem Stevilu ude-leiilo. Kriionosec bil je uze pri „Nacetuu ia zasta-vonoia bil je komaj pred stopoicaini pred cevkvijo. Lehko si torej mislis—ako ti je lega kraja zoana,— koliko Ijudsiva se je sprevoda udelezilo, in potem tudi lehko sklepaS, kako raocno je uze druStvo. Vse ae je vrSilo v najlepSem redu. Za to pa hvala in Oast skrbnim gg. § odbornikom in posebuo g. pred* sedniku. Napredovatt moramol Dopisnik BSoCe" v 4. Stevilki omenil je tudi veteransko veselico, ki naj bi nas za .prekoristno stvar", za veteranstvo ogrela. 0 uspehn bivSe vese-lice se ne more za sedaj nic izvestnega sporo&ti, ker eden pove tako, drugi drugace. To vemo, da je bil k veselici povabljen tadi veteraucem naceluik, viso-kurodni gospod grof Laiithieri, ki pa ni mogel priti, ker je bil zadrzan. — Zadnja veselica v aEdinosti* obsesla se je nepricakovano dobro. __v.__ S Krasa, 6. febr.—Ko je timrla poStna upra-viteljica v Komna, gospodifina Rogeljava, je nekoliko casa njena sestra opravljala poSlni posel. Ko se je poslednja omozila, je nekdo drugi prevzel poatne o-pravke. Pisal je nekdo ze pred meseci t flSu6o* o ko-menski posti in je med drogim navajal, da nosi nem Ski capis, slovenskega pa ne. Drug dopisnik je pr-vega v vsem pobijal, glcd6 nemskega uapisa ga jepa tolazll, da kmalu se nemlkema uapisu dostavi slo-venski. To se do danes ni ae zgodilo in na poSti se uiaduje Ia§ki ali uemSki (v clsto slovenskem kraji) in le tejemoma pride iz tega urada kaka slovenska beseda. Nad vratmi stoji nap'a: K. k. Postamt, zra-ven: ubersieht der Amtsstunden; v uradu so vsi na-pisi laSki io nemSki. Za Boga inilega, ali ^tvimo v Nemfiiji ali Italiji? ali nisoposM uradi zarad slovenskega Jjudstva komenskegain bii^ujih krajev? Kako je inogoce, da postno vodstvo v Tr-Btu kaj takega trpi? To se pravi sloveusko ljudstvo dra^iti in tepsti ga po nosu. PoStar dobiva svojo plaCo; za plaCo naj tudi dela, in sicer tako dela, da posta dose^e svoj namen, da pojde na roko sloven-skemu prebivalstvu v po§tnem okraji. Pustoi ponedeljek je imeio dru§tvo 8Comite* (?) pies. V fepo ozaljSani sobi so bile tudi sloven-ske zastaviee, pa poveSennj med navzoSimi vladalaje tihota pa nekaka otoznost. Ni Cudo; navzoce so bile tudi „zaIovalke% ki so plesalcem vedno isto od-govarjaie z besedo: ne pleSem, ,,zalajemtt. „^aloval-kam" bi svetoval, uaj ne hodijo ua pies, ampak naj cetaneio doma. ftl tej piiliki je vri rodoljub sprozit miselt naj bi se OBaoralO prepotrebuo braluo druStvo. Bog daj, da bi se ta W&& urcsojCila. Prav jz srca mi je vzel besedo dopisnik iz go-nSke okolice v 6. St. ^Soce*, ki omenja, da ntkateri nasi uditelji z nezasliganimi psovkami v ^Edinosti" drug do drugega Ijobezen uzlgajo. Odkar prihajajo mlajSi ufiitelji na Etas, nima cekdo vec tolike velja-ve in ne more tako javno nem«uriti ko prej; odtod, l?i|lje? iribajajo #Qlgi dopisi z mRogjiBl$\wLm$ sem uditelja na lastno oho, ki je rekel, da ne ba mint med kraskirai utitelji, dokler bodo imeh stal-nega dopisnika triaikc tetke v svoji sredi. Zulostno! Zalostno pa tadi to, da raozje, ki bi morali narod likati, buditi, v dobreu. ntrjevati, dajejo povod pre-pirom in razporom. Upamo, da teh je malo, ali da je samo eden, in da dtugi uarodni in znafiajni uCi-iclji bodo znali varovatt in brauiti ne le z besedo, ampak v resnici, z vedenjem, z dej;.ujem svojo cast in dostojnost svojega stanu, ki je prevazen za duSni razvitek milega nam naroda. (.Ediuost" ima odloCen in pomenljiv dopis o kraskih u&teljih v gteviiki od 14. februarja. XIr.) Iznad kobaridskih hribov, it. febr. (izv. dop.) Ko sem prebiral v 6. It. Jk$$m dopis iz Go-rice od 8. t. nt. „RazbojuiStvo nekaterih Italijanov* se me je neka otoinost poprijela, kajti v tern dopim se med dtugi in here: aNeeenio spomiojati na beuecan-ske Sloveuce, ki so pod itaiijansko vlado in ki so pri-siljeni, da storijo narodno smrt.* Bil sem veCkrat med tamoSnjimi Slovene! in opazcival njihov govor in djauje, in reel moram, da skoro petina govora ima i-talijanske besede. N. pr. leva roka-ceparna roka, ni treba-ne akor, pismo- letera, zrak-arja, uLitelj-me-Stri itd, itd. Pa ne le to, navzeli so se ie italijan-skega duba v taki meri, ia se cloveku smilijo tako zapii^ceni in skoraj zgubljcni brati, ko jib vidi. Bil sem tudi v Soli neke benecanske slovenske vast Fred mizo je stala uCiteljica Slovenka, kalero pa je sram slovensko govoriti. PoduLeva)a je v italijanskem je-ziku, ali kolikor sem se poznejs prepriCal, niso je o-troci nifesa razumeli. Po Soli mi je peval decek i-talijansko pesmieo, katero so v Soli pevali, ali na moje vpraSanje ni aiti besedice razumel. Bral mi je tudi oni deCek Bestavek iz italijaoske za^etnice na zadnjib stranoli, pa precej stabo, in tudi od tega ni nicesa razumel. Torej kaj pomagajo njihove Sole ? — Le to da se otioci nekaj Seckati navadijo, ati ko Solo kou^ajo, vse zopet pozabijo. Na Italijanskem hodijo otroci v Solo od 0. do 12 leta. Komaj v dvanajatem letu se nekaj itabjanS&ne navadijo, alt ko iz Sole iz-Btopijo, vse pozabijo in oatancjo taki nevednezi, kot p^prej. Pravili so mi sami stariSs, da te Sole jira nijso v nikako konst. Pa ne le v Solah se otroci poitalijaiicujejo, tudi doma so nekateri stariSs tako brezumni, da v hiSi, kjei* je cisto slovenuka druzica, skuSajo s svojimi otroci itaiijansko govoriti. Kaj m)-remo od tega pri^akovati, ko to, da se slovenski h-velj v Beneciji v italijanS6ini potopi? Po drugej strani moremo pa tudi na boije upatu V novejem Lasu so se zaceli Slovenci po nekaterih kiajih pa-bujevati. V to pomagajo oekatcri, ki se svoje narodnosti zavedajo. Tudi stariSi hofiejo po nekaterih vaseh svoje otroke dobro izuciti in v ta namen jim kupujejo n»Se slo-venske zafietnice, iz kojih jih ucyo brati in pisati doma ; potem jih pa uterjujejo z braujem knjig druzbe sv. Mohora, v katero se zdaj pridno vpisujejo. Po-znam tudi nekatere dijake koji se s slovenS&no pridno bavijo ter so v tern ze tako trdnf, da slovenske po-vesti in pesmi zlagajo, kojc so bile pri naSih pi»a-tcljih in poetih odobrene. JDobro bi bilo, ano bi mo-gli avstrijski Slovenci storiti kaj za duSevni razvoj zapuSfienih BeneUuov. Ze zopet se sliSi sramoten cin italijanske fi-nan5ae strale. Nek slabjumin kmet iz slovenskega Mersina Sei je proti Dtupici, kjer je postafa ital. fiu. bUaie. Dobi ga ital. tin. strazar ter ga preiskuje. Med preiskovanjem zapazil je strazar, da ima Kmet vec zlatega denara v zepu, in kaj si uniisli nesraui-nez ? Kmetu vtakne paket naSega tobaka, ki ga je imel sam pri sebi, v oni Lep, kjer so bill cekim, in pobere ali bolje ukrade kmetu denar in pusti tobak mesto denara v zepu. Mislil je oni nesramntz neaicC-nega kmeta ua dvojui naCiu oSkodovati in sicer: i. njegovega denara se polastiti in 2, kazen mu nalozitt od tobaka 72 fraakov — 28 gold. 80 kr. in nadavek 160/0 — 4 gl. 60 kr., toraj skupej S3 gl. 40 kr., od katere svote bi tudi strazar dobil svoj del. — Ali clovek obraca, Bog pa obtne. Pri tern delu pride zrayeti kinctuv sin in nazuani voditeiju fin. straie, kaj se je zgodilo. Voditelj pride ia pri preiskovauji dobi pri onem cesramnem strazarji u&radeni denar in Se en paket naSega tobaka. Na to so prijeii stra-zarja in so ga odpeljali v Videm. Zdaj bo imel do-volj Lasa yremiSljevati, kako v prihodnje iozej obogati. V Drezenci so dobili 6. t. m. zaudarji kobarid-ske postaje raoza, ki je imerponarejene nove dese-take, in so ga odpeljali v Tolmin. ___________ Na6vil. V Ljubljani, ?. sve^ana.—Slavaostnl odbor za Seststoletuico, katero bo praznovala prihoduje poletje kraujska dezVla, pridel je u2e pred par meseci svoje delovaoje, a dal je do zdaj jako malo glasd od sebe in Se to, kar se od njega sliSi, nifi posebuo ne ugaja obCiastvu. V tern odboru igrajo glavne naioge, ka-kor se samo ob sebi razume, zastopniki deiele; njim enaka naloga bi se spodobila tudi zastopnikom glav-nega mesta ijubljanskega. Prve je volil de2elni od- | »W W Ml fffyilp dru^ih je on dolodil. Ker je pa I dosedanji deiolni odbor nemSkutarsk iu kot tak de-Zdi Listo tuj, nij cudo, da ne zna pogoditi prebivalstvu. die pri sestavi slavnostnega odbora je to2il uarodni mestni sovet, da se je za-nj premalo zastop-nikov dolocilo z ozirom ua vazuost dezeluega glav-nega mesta in z ozirum na stroSke, ki jih bo imela Ljubljana; ali o odgovoru na to prito2bo ni bilo Se nicesar sliSati. „Obrtoa zadruga" je Se le na proSnjo in po dolgem cakanji dobila svojega zastopnika v siavuostnem odboru. Bilo bi pa res cudno, da bi druStvo z nad 200 udi ostalo brez zastopnika v tern odbora, tridesetorica nemSkih turnarjev da bi ga pa inula! A ne samo po Ljubljani, uego tudi po deieli, zlasti pa Doleojskem, se sliSijo pritozbe o siavuostnem odbora. Predno se je odbor sestavil, je bila govori-ca, da ostane cesar 7 duij na Kranjskem; odbor pa je odlocil, da bo predlagai za slavuost samo pet duij in sicer; 2 dni za Ljubljauo, 1 dan za Kamnik in okolico, 1 za Krauj in Bled in 1 dan za Idrijo. — Vinorodua, zgodovinsko slavna Doleujska pa ue bo imela po tern sklepu za^eljene srece, da bi videla presvetlega vladarja v svoji domaciji, ter da bi se mu poklouila v najzvestejii vdanosti! Navedeni uairfc je od presvetlega cesatja 2e potrjen in ui lahko, da bi se spremcnil, dasi bi bilo prav lepo, ako bi se slavnostoi odbor tudi ua.Dolettjce oziral. IZ DublCe V Bosni, ob avstrijski ineji, je pisal 2. febr. t. 1. slovenski duhovnik, 6. g. Valentin Lab, „Zgodnji Dauici", ki izhaja v Ljubljani, sledefte pismo: .Zernlja ob Uni in Savi se v Bosui Steje med najrodovituiSe kraje, donaSa 10 do 20 zrn, kakor je slabSa ali boljSa; gnoja skoro nobeoa njiva ne okuSa; kako rodovitua bi bila zemlja, ako bi bila kako leto guojena iu dobro obdelana I Dobiva se pa o prilikah, kadar so poseatniki Turcini v denaruih zadregab (sicer ne prodaja nikdo oiC, ali pa prav drago) bosea-sko oralo, to je: pol avstrijskega oralaalijoha, 15— 40 gl., torej avstiijsko oralo po 30—80 gld., — kakor je zemlja slabeja ali bolja pa bli2e ali dalje od mesta. Seje se najvefi pSentce (ktere pa nikdo ne pleve, zato je uavaduo polua raznih smetij), in pa koruze ali turSice ter ovsa in jecmena; riinesejejo Boscnci, fieravno ragte po skuSnjah naselnikov prav l«jpa in rodovitna; tudi ajde ni kmalu viditi; nastsliiikUo po-skuSaii sejati jo, ali, kakor sem videl iu so mi potem pripovedovah, sejalt so jo So mesuca maja ter so niso n.c kaj 2 ujo hvaiili. Pa kako bi rodila v najhujSi vroSiui? Povedal sem jim, kedaj se seje ua Kranjskem, ter svetoval jim, uaj poskusijo to leto sejati jo nekaj kouec julija, nekaj pa' Se kasneje da velikega Smatna, bodo videli, ktera bode bolja; tudi detelje Se mc ue pozuajo, — oh, kako lepa bi rastlal Kapus, to je: naSe zeije, se tako slabo oskrbljuje, da sem ae ie 6udil, kako ga more kaj biti. Videl sem, da je Bosenec na vrtu samo ruSo spodrezal ter v strau vr-gel, potem pa je kar s kolickom v neprekopano zem* ijo iuknje zvrtal ter sad.ke vauje zatolkel in bil je kapus vsajen — okoli sv. Autoua; okoli velikega Smaraa je delal in prav lepe glavice, ki so sicer o-stale drobne, ali bile so prav trde. Euako je Se tu« kaj nekako vse v plenicah povito, bodisi poljedelstvo, vituarstvo, ziviuoteja, ali razua rokodelstva, Ceravno srao na meji vojaske graniee, ktera je pafi malo na-predovala pied suz ijo Bosuo, ter je dajala Bosui vec" spotikljeja v moraliicui ^tvljeuji, kakor pa lepega zgleda v matenjalnem. Tako se sodi o bivSi vojaSki krajini. . Tukaj v Dubici se zdaj ustauovi katoliSka lara s hrvaskun jeztkom v cerjevt in v Sali, toraj bi mogli tudt Sloveuci sem se uaseliti, kar tarn v Maglaji, kjer sem bil laesko j«sto, zavoijo cisto neinikega jezika nwem nikomur svetoval, ampak sem wuogun odsve-tovai. Ako bi kdo 2elel sem priti, bi mu bilo treba podvizati se; zemljo mu iahko dobim po omenjeni ceui kar zuoaj Duoice, ali Cetrt do pol ure proC. Posrecib se mi je, da imam 60 bosauskih oral v e-uem kosu za ra^rodaj, da bi torej samo katoliki mogli to zemljo v roke dobiti; morem pa tudi posa-mezne kosove po 3, 6, 10 do 15 oral skup pouuditi, kdor bi jih zelei. Prodaja sicer Turek samo za gotov denar, cakati navaduo ue<5u ni6; ali, kdor bi ne mogel vsega to leto piacati, bi mu oskrbei, da bi mogel nekaj se le drugo leto poravnati. Bati se pa tukaj Turka ni treba; zdaj brez a-ro^ja je nezuauo plasan; puntal se ue bode, ker ua 1 Turka je gotovo 20—30 kristjanov starovercev, kteri ga siino irte. Ravuo zato bi pa katoliki s Turkom prav iahko izhajah tudi v mestu, kjer bi zamogel ku-piti kuCe (hiSe) z vrtom od 300 do 500 gld., kakor ima vec ah mauj zemlje; najveci vrtovi jeimajo okoli 1 bos. orala ter so dalje ali blize fiarSije (trga). Zdaj se mi pouuja 13 kuC, 7 turSkih, pa 6 srbskib. Kdor ima resnicno voljo sem se naseliti, mu rad se ua druge vpraSauja odgjvorun; ali samo iz radoveduosti all zuaiiCuosti naj me uikdo ne uad-leguje, ker bi bib potem eel6 pii:veL posla z odgovoru Sploh mislim, da sem uajpotrebuiSe stvari za-znamoval; zdaj pa z Bogom ltt Politick pregled. V soboto je bila drzavaa zboraica v vseh svojih prostorlh natlaceaa poslusavcev vseh sta-aov, obravnavala se je Kaminski-jeva zadeva, o kateri smo ze zadajiS poroeali. Najprej je od-govorii baron Piao na interpelaeijo grofa Lieli-tensteina v tej zadevi. Zagovarjal je pravilnost oddaje galiSke poprecne Mezniee ter je rekel: da vlada je preprieaaa o nieevosti natolcevanja njeaih uradaikov v tej zadevi, a veadar da je v korist svojih uradaiko? ia da bi se eela stvar I kolikor mogoee pojasaila, zaukazala aataafino • preiskavo v vseh dogodkih zadevajo&h to ree. \ Izid preiskave se ob svojem Lasu visoki zboniici objavi. — Na to je podpiral dr. Kopp svoj j predlog, da se voli komisija 15 udov iz drzav- I nega zbora, katera bo zadevo biv^ega poslanca Kaminski-ja preiskovala. Govornik aapada trgo-viaskega ministra, da je proteziral podjetnika Schwarza; pravi, da n«6e„dolziti desniee, dasi dasniki desaice vsak daa ievico v tern oziru ob-dol^ujejo, u6i vlado, da bi morala biti aepri-stopaa prosujam ia ohraniti znafiaj acodvisnosti. Govornik poudarja, da je vsa zadeva polaa ne-pravilnostij, aearavaostij ia nepremisljenostij ter koafiuje, reko6, da je east Avstrije v nevarnosti, Takoj odgovarja tern aapadom miaisterski pred-sednik grof Taaffe prav odloeiio, rekoft; ^V tej Kaminskevi zadevi storila je vlada vse, kar je le mogla, da se stvar pojasni. Vlada uporabi vsa sredstva, da se preiskava hitro pricne in dozx'iie. Ce njisli visoka zboraica, da se mora tudi oaa baviti s to zadevo po posebneia odseku, bo vlada odsek gotovo in radovoljao z vsemi pripo-inocki podpirala. Kcr pa cutim iz predgovorni* kovih besedij, da naj bi po ajegovih in somis-Ijenikov mislih ta odsek obrnil svojo ost proti vludi all uekaterim njenim clanom, moram ome-niti, da nam ustava v takih prilikah poauja druga sredstva, aamreL: drzavno sodi&ce. Ako se v visoki zboniici sklene obtozba in pride stvar pred drzavno sodiide, znala se bode vkda kot taka ia znal se bo vsak posaaiezai nje clan braniti in opravicevati. Na vse podrubnosti, ka-tere so se navajale, v tem treautku se ve da ne morem odgovarjati, odbijam jih le v obce, pridriujoc si pravieo, da jih ob svojem casu o-menimu. Tej izjavi je sledilo burno odobravanje na desnici, a v zboraici je nastal aemir. Govo-rili so potem §e poslanci Groholski, dr. Rieger, Pflttgel in Schdnerer. Prvi pravi, da bodo Po-Ijaki glasovali za Kopp-ov predlog, ker to njih Cast zauteva, a da mora odloeno izjaviti, da ai s teni ministerstva nezaupuiea izrecena. l)r. Rieger, kateri se je tudi izjavil za Kopp-ov predlog, je na napad izvrstao odgovarjal. Skoda, da nam prostor ne dopuiCa, saj aekatere tocke tega govora na§im citateljem objaviti. Sckdnerer je pa predlagal, naj se poslanci levice Russ, Sturm in Banhaas kot izvedenci v oni odsek poklifcejo. — Kopp-ov predlog je bil na to z veliko vecino sprejet. V torek 13. t. m. je bila zopet seja; v tej 3e polozil svoj mandat istrski poslanec Lazza-rim; dalmatiaski poslanci so zahtevali prena-redbo §. 14. sodnega reda za Dalmacijo, tako da bode zaaaprej imel v aradih hrvaski jezik z italijauskim ecako pravieo. Kaert postave o ri-barstvu se izroci odseka petnajstorice, aa to se preide k drugemu ditanju tako zvane „komasa-cjjske* postave, to je postave o zlozHtvi zem-lji§6 v pospeh bodega obdelovanja, Skupna miuisterska posvetovanja so dokon-cana; ogrski ministri so se zopet domov vraili. Kolikor je o njih v javnost prislo, kaze se, da se bode vsled ten posvetovanj zidala zeleznica Munkacz-Stryj in sicer tako, da ne bode ves znesek za to iteleznico ze v proracunu za 1. 1884. Minister Kalnocky je tudi izjavil, da se je z ruskim ministrom Giers*om na Dunaji do-gaalo popolao sporazumijeaje v podouavskeia vprasacji. , Umrl je na Duaaji FZM. flausiab, 85 let star. 13. t. m. pa je umrl v Beaetkah, slavai J$iW kompouist R. Wa^aer, & daaes m tele- grafifiao" poro6a „Tr. Tagblatt-u", da umira v Nici rnski miaister Gorcakov. Gled^ zunanje politike ainmino vaznih po-rocil, le na Fraacoskem je aastala zopet miai-sterska kriza. Sploh sam Bog ve, kako se raz-mota na Fraacoskem aekoliko zamotana strena notranje politike. Domade stvari. BL g. Andrej Winkler, ddfelni predsednik kraujski, odom Trnovec iz Semiisiske fare, po celem Uori8kem predobro znait VBled svoj^ga slu2bovanjn,svoje prijazno&ti, priljudnosti, postrezljivosti, natancnosti, delavnosti in dolnosi^nosti, soiistnanvittdj in castui ud gori^ke ciialiiice, bivsl de^ehiij iu dr^avni poslanec goriSki, dobil je od Nj. Vel. presvetlega cesarja za dolgoletno iu izvrstno sluzbovanje red ^elczne k r o n e d r u g e v r s t e, s katerim ja zdru^euo po-vlsauje v b a r o u s k i s t a n. Cestitamo visokemu rojakn iz dim srea, da so urn pripoznaae zasluge, i katurih pozoriscc je bda skoz muogo let goriska dc-zcla. Z njim je pocosSeno vse GoriSko, posebno gor- | ski kruji, v katerih mu jo zibelka tekla. Koliko m»-Scanov, v svilo zavitib, je sanjalo po bareuskem staim iu ga niso ddliili; ta moz pa, ki izhaja iz rotln, ka-tcrega tiiUajsiiji list zani^uje iu sminoti, je postal baton iu dika rojstue dezele. Bog ga zivi muogo let t Gori&ka ditalnica je berzojavno pozvedela o odlikovuuji de2eluega piedsednika kranjskega, prece-stitegu g. Wiuklerja, iu je takoj odposlala slededi ccstilui bcrzojav; nIVeslavumnu gospodu costnemu udu ccstita pri priliki zaslu^enega odlikovunja v ime-nu gorilke citalnice — odbor." QoriSka mostna ditalnica, katera je «b Ca-au preteklega pusta avojo ualogo ua obco zuilovolj-uost rt'Sila, napravi za postne dnove dve vcliki wb»J-sedi*. Vrlile se bodeti due 25. t. m. in 11. marca. Z:i petvo veselico se nam obeta muogw 'ipega, znni-inivega in izvauroducga. Predstavljali , jdejo Scstiti citaluicni diletautje dve igri in sicer Miruslav Vilnar-jevo igro nFitozof* in Luiz. l^sjakove Saloigro wSvi-toslav Zajieku. Mimo tega bode me^ani citaluicni pevski zboi* pel cetiri nove zbore. Deklamacija in solo-spev s Bpremtjevaujem klavirja nam dopolnita vi>cur. Upati je, da se muogo obciustva zbere. Tudi mtdigencija z du^ele so hoce muogobrojno vdelciiti, ker je spored zanimiv in volitev dneva vgodna. Ka- j tauCui program se ove dnove razpoSlje; ufce v za ua-puj pa so opozoruje slavno obcinstvo na ovi lep in za nas Sloveuce zauimiv veier. Dodatek. K porocilu o Citalnicni veselici 27. jan. v uasi stevilki od 9. t. m. moramo dodati, da so se v pctji odlikovali posebno meSaui zbori, ki delajo vso cast citalnici, v prvi vrsti pa„ gospodom in go-3,)otli6nan), ki se jib udeiezujejo. CitalniCna dvoraua, ki sluzi ob enem tudi BConcordii,tt bila je pri zadoji vesehci 4. febr. malo da ne prcnapolnena. Cetrti izkaz radodamih doneskov za za-Stavo nSloveuskemu braioemu in podporueinu drustvu v Goiici*. JuM Hanutlvposest. 2 gh; JoM P*.vietic vikar, I gl.; B. M. v S. 1 gl.; N. N. v Pt. 2 gl; Dva rodoljubna kaplaua 2 gl.*, dr. KerSevani 2 gl.; g. Dekleva 1 gl.; A. B. v R. 1 gl.,' JoM Krasan 1 gl.; Kar. Cigon, 2 gl. Ykup 15 gl. S prejSujimi razkazi vied 126 gl. J. Vuga. Ogenj se je bil vnel preteklo {nedeljo ponoCi na hlevu zituega kupca A. Pavletica v Gosposki ulici. Proti polnoci so zapazili ogeuj in so ga kraalu zadu-sili; vendar je pogorela alt pa se je pokvarila vsa pica iu stelja; streha iu zidovje je pokvarjeno. V hlevu ui^goielo; kuuje so bili spravili veu, dasi s te^avo. Skoda be ceni na tisufi goidinarjev. Gospodar je iniul piLo zavarovano pri neki milauski druzbi za 1500 gld., suhota je bila se posebe zavarovana. Ga-silcev iu zijalcev seje bilokmalu veliko uabralo, tudi vojaki so poslali por«oc. nCorriere" tako mosko molci, da je svojim citateljem o dr. Tonklijevem prediogu popoluoma neresniLuo porocal, kakor bi bil zmagal pol sveta. Srlnosti nima, da bi rekel: gospodje, kar sem porocal o znani resoluciji, ni res. Njegovi citateiji o-stauejo v zmoti, nam se p^ hvali, da §iri italijaasko o m i k o. Nasledek njegovega krivega pisarjeuja se vidi v Uiaskem nCittadinu" od 13. t. mM kjer dopisnik iz gradiifiauskega okraja pravi, da je s m e-sao prizadevauje dr. Touklija in tovarSev, ki hoCejo sloveniti naGoriSkem. SmeSenje nCorriere,K ki je to prizadevauje izmisiil. ^adaljevaje svojo r e s n i c o-ljubuost trdi nC." v zaduji stevilki, da primor-skim Italijauom preti nevarnost od pauslavistov, in se ue spominja, da v isli Stevilki imaposnetek iz BCittadiua,tt ki popisuje, kako se italijanski oziro-ma furlausk\ jezik hiti od leta do leta na skodo go-nSkih Siovencev. List, ki pozabi od ust do glave Jkaj j»ovori, se svojim citateljem neskonCno priporoca. Ce |ovori kdo neresnicQ is ueyeduoeti, ga iuienujemo nevedne^a, Ce jo trdi vedoma, ma pravirao drugade, sredeje poti ue pozuamo; ali jo pozna wCorriereB ? GoriSkim Italjanom v njih vegini moramo dati cast, da cenijo nCorriera/ kakor zasluzi, to je, da ga — be b erejo. Ta je najbolji odgovor, ki se more dati i>: rSirnemu listu, ki z zabavljicarai, neslanostmt, siiranictMiji in neresnico polni svoje predale in odvraLa pazljivuai, raeScanov od mestne blagajuice, ki po miii'iiji izvedenih meSfiauov ne bo mogla drlaXi se proiacuna, namirne Sloveuce, ki z Italijani vred no-sijo v blagajnico da se su§i pokopaliSce, v ka- teium se-perejoj raojki wCurrierovega* izdajateljarg.------- Pati'tnoUija, o cemer ta v svojem liBtu nifi ne v6. „Tne3ter»Zeitimg,! uze zopet sumniCi Slo-v«'iice z uzirtj u na njih udauosfc do Avstrije. V listu od 12. t. in, m je lotila tr^askega „Sokola", (es da je samo ruskiga konzula povabil Szniedoftcijelnihoseb k letoSnjemu pl^su. BCittadino'1 je prlnesel pre* klic te vestt: ali kaj pomaga, nekaj vedno obvial proti Siuvcaccia iu to zadostuje doticnim pisarje^.*. S tuki-mi nasprotniki je tezko boiiti se, katerim jo v prvi vrsti le za pikantnosti. Slovenci, bodito previdni. Sprazaone slu^be. Pri okrajnisodniji vBol-ci je spraznena sluiba obhodnika % letno plaCo 300 gld„ oziroina 250 gl. in 25 odstotkov slu^bene do-kladi>, — Pri okrajni sodniji v Montoni v Iatrl je razpisana enaka slulba z 250 gl. letne place, s 25 odstotki doklade in s pravieo do uradne obleke. —• Pri c. k. pomorskem uradu v T r s t n je apraznono iiiesto uraduHga sluge s 350 gld. place, 87 gl. 50 kr. sln^bene doklade, s stanovanjem in & obleko. Pro* silci naj vlo^ijo profinjo za pryo mesto pri c. k» o-kiozui sodniji v Gorici do 10. marca, za drugo pri c. k. okrozni sodniji v Koviuji do 15. marca, za tro-tje pri pomorskem uradu v Trstu do 1. marca t. 1. Za pogojzdevanje Krasa v tr^alki okollci je odlocil trzaSki mestni svet 3000 rid. in kupcijskl minister tudi toliko; vkup 6000 gld. SreSkanjo triasko razstavne loterlje se za6ne pribodnjo nedeljo, 18. t. in,, zvecer ob 7. uri v dvorani gkuliHOa PoUteania in se bo nadaljuvalo druge dul od 0. do 12. uro zajutra in od 4. do 7. popoludne. Pri tukajfinji zastavljavnioi (Monte di pie-ta) in i njo zdru^md hrauilnici dobil je razptsano slu2bo likvidatorja g. 21. Giroucoli, posestnlk v Ver-tojbi. Slovcnslcega jezika v pisavi je nezinolen, kakor sploh v s i uradniki tega zavoda, v besedi ga je zino-2en za silo. Pravijo, da v razpisu zahtovano skusujo je naredita polovica kompetentov (bilo jih je 7) bolje od njega, a prestal da jo je tudi on, in da je dobil aluzbo pred drugiml zarad sploSne svoje oraike in zarad prakticuega talenta. Slovenski dr^avni poslanci so bili 13. t. m. pri ministru Pra^aku in so mu pojasnili, kako se godi slovenskemu jeziku v na§ih sodnijah. Minister je obecal, da pride ucprilicnostim v okom s posebno postavo, katere nafirt mislt v kratkem predloiiti. Q. Franc Leban, 2upan cerniSki, jp o priliki, ko mu je bil 21. nov pret. 1. zlati krizec za za-sluge s krono slovesno pripet, med drugim tako-le se zahvalil za odlikovauje dano mu od presvetlega cesarja: ftVisokorodni gnspodl Blagovolite naznaniti mojo presr5no zahvalo na tistem mestu, od kodar mi je odlikovanje doSlo. ¦— Preblagorodni gospod I Dozwel sem lepo starost, preL vel sem 30 let kot 2upan all kot staresma tukaj§nje ob5ine. Poznam vse obciuarje od malega otroka do starega mo^a in dobro vein, da vse tukajSnje ljudstvo je bilo, je in bo vneto za habsburSko cesarsko hi§o. Vsi ljubimo na§ega Iju-beznjivega cesarja Franca Jozefa I. in mu ostanemo zvesti do smrti. Bog ga livil* — Upamo, danekdo teh besed ni tako razurael, kakor bi bil hotel g. Le-baulpriporocati ljubczen do nam sosednjega vladarja na \zhodu. Obialujemo pa, da je nekdo pri drugipri-loznosti razurael umestne in jasne besede v tern po-menu, kakor bi neko slovensko dru§tvo hrepenclo po jeziku, ki ga govorijo ruski kosaki ob Donu. Dasi je bila stvar od pristojne strani preklicana v aTriester-Zeitungi," kamor jo je bila zanesla najbr^e okolica nekoga, jo veadar prav tista okolica se vedno tako pripoveduje, kakor je ni pripovedoval noben.navzoci drustvemk, da bi bilo nam znano. Tako postopanje nekih krogov proti Sloveucem je neopraviceno in graje vredno, Slovenci sene sramujemo podobe presvetlega cesarja, ampak jo spoStnjemo kot podobo pnstavnega in pravnega vladarja. V tern oziru se ne pustimo sumnifiiti od n i k o g a, tudi ne od gospodov, ki ima-jo skrbeti za javni red in mir med narodi. Cesarja ne spostujemo zarad kazni in nafvidez, ampak zarad vesti, ker vemo da je po bozji naredbi cesar "postal. NaSi obrekovalci naj se spomnijo, da laz" ima| kratke noge in da marsikdo pade|samvjamo, katero drugim koplje, Neverjetna jeostudnostna§ih nasprotnikov, ali nedvomna dejanja jo spricujejo. Doticnika prosimo, naj tudi to izjavo pridene onemu ustmenemu alt pismenemu porocilu, Is tern izpolni svojo nalogo bolje, nego jo je, Rojake pa opominjamo, naj se varujeio nekaterih oseb bol|ef ne|obeti$a? k§|gajn^r dolLni§o besedo zavijejo tako, da jo rabijo proti nam. Cudna navada. Is Lipepri Konma smo doliili pismo, v katerem pisatelj pripoteduje, da je umrl na tujem nek moz" iz one oWine in da je moral njegov dedie placnti vsem sosedom po 10 kr. kruha, ker to tiija stara navada. DediC je mislil, da zarad nboStvA in ker je imel z ranjkim vefi pogrebnih stro§-kov; uego se jih iiua s takimi, ki doma umrjejo, ne bo ma treba placati kruha 47 sosedom; ali sosednja duhovnija je siino tezka in en duhoven bi ne inogel vsega opravljati, pa tudi veliko ljudij bi bilo ob ne-deljah in praznikih brez mase, ako bi bil le en da* hoven, ker na§ vikarijat je mofrio raztre?en in iinajo nekateri dalefi do cerkve. ^Sola8, glasilo gori§kih ufiiteljev, ki izhaja ? trimesefinih zvezkih po 25 kr. v Gorici, je priuesla Y zadnjt Stevilki od 20. januarja t. 1. razliSaega in zanimiveg* gradiva, namre6: Opazke iz Sole. — Ucni nafirt za nazotai nauk kot podlagj, realijcm in zeui-Ijppisju. — Hitro Steviljeoje v ljudski Soli. — Pivi Solski popoKian. — Dopisi: s Krasa, — ojistran Lija-ka, — iz sezanskega Solskega okraja. —Solski ogled. G. Ivan Lapajne, ravnatelj me§Lanski Soli v Krskem, je izdal in ima na prodaj sledcce knjizice: 1. Pisanke in sicer: slovenska lepopisnica po 110, 90 in 30 kr. sto; slovenska zaCetna lepopisnica s poprecnicami po 110,. 100 in 80 kr. sto; nemSka lepopisnica po 110, 90, 80 kr, sto; slovenska pra?o-pisnica po 110, 90, 80 kr. sto; nemika pravopisuica, spisovnica slovenska in nem§ka, ra5noska pisanka, prav tako; pisanka za domace naioge s Crtami po 290 kr. sto; pisanka za domace naioge s podkladkom 240 kr. sto; fiiste pisanke za lepopisje s podkladkami za lego ali za lego in vrste po 290 kr. sto. 2 Eisan-ke In sicer: prva risanka, 1 cm. pike, druga risanka, 2 cm. pike, tretja risanka, 4 cm. pike, cetrta risanka z okvirjeni, peta risanka iista po 250 kr. sto, ako so majhne, po 300 kr. sto, ako so velike. Po poSti narocevati je najceneje, ako zavitki ne presegajo 5 kilogramoY, to je: ako ne obsegajo Cez 350 pisatik ali cez 150 risank; v tern slucaji stane postuiaa 30 kr. Te knjizice so tudi po mneoji Solskih mo2" vredne, da se priporocajo; izdajatelj je bil menda prvi, ki je drugod vpeljai na knjizice slovenske napise (v Gorici smo jih imeli uze 1. 1862.) Javna zahvala. Podpisani izreka velespo§to-vanemn rodoljubu i veletrzcu g. Fran Kalistru, kateri je po g. predsedniku velikodusno podaril 50 f. telovaduemu druatvu aTr2a§ki Sokol" svojo DajsrC-nejo zahvalo. Za odbor Gjuro Vockovid, Pr. Sakser, predaedaik. tajnik. V Trstu 12. febr. 1883. Jiivna drazlm. Dne 21. svedana 1.1. od 10. do 12. ore predpoldne se bode drazilo ribarstvo v reki So6i (od izvirka do Kobaridskega mosta) in v stranskih potocih, kteri so lastnina gojzdnega erarja, in sicer Y okrajib obcin: Ternovo, Ser-penica, Laga, Bovec, Cezsoea, Soca in Trenta, za petletno dobo 138B. do 1888. Kdor se dratbe odekiifci Mi, naj se znajde navedenega dne pri e. kr. davkariji v Bovcu, kjer se zaraorejo tndi pred dra^bo pogoji na-jema izvedeti. C. KB. GOZDXAKSKI OSKERBNIK v Gorici 9. svecana 1883. Rauscher. Listnica aredniStra, O. R. vpfajij danes nismo roogli, doigic po moci. — G-. dopisnika iz goriSkc o k o 1 i c e: Ya§ dopis je stavljen, a morali smo ga odloftti; — iz hribov na dezeli iu z KabreSne: prihodnjifi. Tudi dmge gospode, ki so nam kaj poslali, prosimo potrpljesja. 1 Vrtawjcm. { Y stacuni Jozefa Kulota v Ra- T Stelji h. st. 2. se dobivajo vsakovrstna \ J vrtna semena frisna in s porostvom po T prav nizki ceni. \ Bergerjevo medicinsko M1L0 IZ SM0L1! (THEERSE1FE) Priporofieno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vsch evropskih dr2avah s sijojuim vspehom proti v§akovrstni nei^istosti na polti, snsebno nroti kronifinim in luskinastim lisajem, bra-stam, nar szljivini hrastam, prcfci nidecemu nosu. oze-bljimi, potenju nog, prhljoju na glavi in bradi. ¦— Bergerjevo mflo iz sinole ima 40% sniole iz lesa, in se bistveno razlocuje od vneh drugih smol, ki se prodajaio. - - Da se piekanjanju izogneS, zahtevaj dolo^no Bergerjevo inilo iz sniole in glej tta znani zavitek. V dOlgih in hitdin poltaih boleznih rabi se z vspehom na raestii niifa iz sniole Bergerjevo med smolnato-zvepleiio milo; kdor bi hotel imeti raj si to, naj ziibrevo edino Bergerjevo smolnato Zvepieno milo. ker zuuauja ponarejanja so brezvspelni izdelki. —-¦ Kot neostro milo iz sniole za odstranjeuje ne-cistostij na polti, zoper htasto na polti in giavi otrok, kakor kot neprekqsljivo kosmetskb milo za vmivaaje in kopanje zri vsakdanje rabo rabi: ki ima 3.5% glicerine in je fino perfnmano. Csm n \mi mh vrsis 31 kr- z Itim ml Glavni razposiljavec: lekarnar d. Hell v Opavu. Glavna zaloga za Gorico pri gg. lekarnaij. F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Franzoni. k. 3'2/E Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte Hi pieta), vstanovljene po grofn Thunra v Gorici naznanja, da bode dne 12. marca 1883. zafiela javna dra2ba (kant) nerelenih zastav IV. 5etrtletja 1831, t. j. tistihj ki so bile zastavljene meseca oktobra, novembra in decembra 1881. ___________________Ravnatelj: Lovisoai. Pnra dunajska hernalska tovwna bi p» n sbb ia lepiTa is pseniss, Wien, Hernalser Hauptstrasse, 101, priporofia Bvoje izdelke v do zdaj v kupcije nenavadot finostt po najnizih cenah in sicer: St. 00. visoko prima 2arna Stirka (skrob> it. I. prima Stirka za tul, St. H. Stirka za mugelin, it. III. Stirka za iepilo, :n ^evliarsko lepivo (pop), ^ Bapoiilja se od 05 kipv naprcj.__________ Dr. Pattisonava vata za protin naiboljie zdravilo zoper protin in revmatizme vsata vrste, kakor: boleCine r obrazu, prsib, vrattt in zobeh, protin Tglavi, rokah in nogah, trganja po udih, bolesfc t hrbtu (in ledijah. Zavitke po 70 kr., polovica 40 kr., pri G. C«3tofoIetti ekar pri Crnem medvedu t Gorici na Travnika. Fraicimio žiaijis-soljo (Eau de me de France) Franzbrantioein mit Salz napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu iznajdnika Vi^ema Lee-ja G. CIISSTOFOLEVTI To zdravilo, kaiero sem Jaz napravil, pomaga brž, prej kot katero drugo, proti zunanjemu in notranjenju vnetju o-pekiinam in spekHnam, proti novim napadom, naduhi, rakom, driati, natoku krvi r glavo za obvarovanje. zoboV, proti otiski, dž33«nteriji, bolečinam, na obrazu, v ušesih, v glavi, zlati žili, mrzlici, ozebkom, putiki, neprebavnosti, bolečinam na jetrih, na očeh, zastareli to ranam, vpičenju Osnemu in mušlčnemu skrnjaku, Icurdeju, žovam in omotici. Veliko spričeval imamo, ki potrjujejo moč tega izvrstnega zdravila. V 70. letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim žganjem in soljo. G- Senitskv. c. k. finančui komisar 1. r. Z Valim francoskim žganjem s soljo sem dosegel najboljše vspebe, za katere se Vam neskončno zahvaljujem Alojz Klobučar, župnik iti dekan v pokoji. Prodaja se v izvirnih boteljkah po 40 kr. samo pri O, Cristofoletti-ji, lekarju in c. k. dvornem priskrbniku v Gorici na Travniku 14. pri Škofiji. (Zdravilo zoper pljuCno bolezen.) V zvezku za mosea September oktober v Lipskem izhajajoiSega Hsta nBeichs-Mediciual - Anzcigeru ao nahaja znumonH cl&nek 6 novom, rnstlinstva pripadajo^em sredstvu zoper pljuino bolezen, o katerem m sme aoditi, da bo imelo v zdravilstru v kratkcm mnogo opravka. Kakor znano, so je posrofiilo pred nekateri-mi ineseci vladnemu svetovalcu dr. Hobertu Kochu r Berltnu, da je dokazal, da uzroSoviilei te BtraSne bolezni so neviilno majhne zajedalke, tako imenovani tubcrkulozni kopri (bacili). Nadaljne od dr. Ehrlicha in profosorja Baumgartfla v KOniga-bergu na podlagi Kochovih podatkov storjono poskugnje, so ncdyomno pokazale, da je suSica infokctjozua, t. j, nalezljira bolezen. Po (eh iznajdbah jo zdravniStva pokazana pot, po katerem mora huditi, da bo to sovnuno bolezon uspegno pre ganjalo. Iz porocila sReJchs-Medicirial«Zeiiunge8 povzamemo, da je uze pred daljim Casoih grSki kupec Homero nafiel r 8iin-riji rastlino, katero so sibireki prebivalci pustin imenovali „dobro za prai*. Uastlino jo v zavodu profosorja kemijo Franca Ciotta v 1'adovJ komiCno razkrojil dr, Kanooni in jo spo-znnl, da obstoji iz toll tvann: gutni, Vlaeon «ok, buljttk, lu-gadta sol, tanin, klorofil in vlaktiec (celuloza), da so l>a vse te tvarine */ nekim zeleuim oljem tako tenno zdvulene, da se slednje nl dalo i nobeuiui sredstvom loiitl od druzih, tndi z zakapanjem in s klorbarijem ne. Ostalo je torej uerazdeljeno in se ni inogla doioHtl ujegova ••ipeciticiia kakovost. Toj novi in zanimivi prikazni dodaj so to, da je rastliua saraa do zdaj popolnoma neznana in da ao jo uraduo imenovali po imeuu najditetja nlloineriauo". Dalje se poroca, kak inpeb. jo imelo preiskovanjo gle-du zdraviino moci, ki je pokazaio iznonndljivo rezultate. Vlsi zdravnik vseh bolni&nic v Odessi, pravi sfkrlvni sve-tovalee dr. Dalles, sprifcuje, da od 74 oseb, ki so se zdravile s to rastlino pod njegovim vodstvom in s po-motjo idravnikov Lattrija in Wdowikowskyga v bol-nisnici vsinUjeniu sester, v bolnisniei za uboge, \ od-i delku za liolne zlahtoe dekiice, v oddelku za bolne ; dceke cesarskega gimnazija, se jih je 33 v 60 dneh i popolnonia ozili-avilo, 27 se jilt je dobrsno zbolj^alo, I 14 jih je ostalo v dvomljiveui stanji. Kraljevi pomorski zdravnik dr. Sci'ofani v Henetkah trdi, da je rabil to rastlino, ki mil jo bila na razpolago, dvakrat proti suSici in proti kronicncmu prehtajenju pljud in da obakrat je doticne bol-nike v dveh uie^ecih popolnoma ozdravil. Vsled go drugih potrdil o gatovi zdraviliii moci te nove rastline jo pode-lila pod pokroviteljstvoni italijanske.^a kralja gtojeLa druzba za zuanoat in umotmjo v Palonuu duo 22. aprila p. 1. iznaj-dicelja te rastline — sedanjemu zasebniku Homoru v Trstu— zlato svetinjo prve vrste in je bil dalje ta gospod imenovan castni ud pod predseduiatvom profesorja dr. Mergiottija v Firehcah. delujodega clovekoljubnega drastva flAreopago". Zdaj delajo v Lipsfeem nmogi sloveci zdravniki poskuSnje stem zdravilom na bolntkih, med tern ko povdarja gospod zdrav atveni svetovalec dr. €ohn v Stettinu enaka hitra ozdrarljo-nja njeinu izroce.ah bolnikov, kakor so bila izrecona v drugih zdravniikih porociiih. Vsled tsh dejanakih uspehov in vsled popraSev anja zdravnikor od mnogih stranij po tej rasilini podal se je gospod Homero meseca junija p. 1. zopet v Sibirijo in poarecilo se mu je, da je s krepko pomocjo v onih krajib uameaeouega cesarskega avstrijskega kouzula in ker so mu ruski uradi V tej va2ni zadevi Sli na roko, nabral veliko mnoiino rastline, ki je deloma ze dosla v Trst. Rastlina je pripravljena v porabo kot caj v porcijah (kosib) za dva dat in jo razpo^ilja za Avstro - Ogrsko in za &vic0 Stacanar H. Schwarz v Pragi, Heuwagsplatz, 2a. Ker se zdi novoiznajdeno zdravilo velike vaznosti in ker je imelo do zdaj dober uspeh, kaze se mnogim na prsih bolnim ljudem tolazivna pomoe, na katero naj bodo 8 tern dobrohotuo opomneni.