spodarske ? obrtniške Lshajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta I gold.; posiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr» Ljubljani v sredo 27. novembra 1872. O b s e g : Pravila hranilnice. (Dal.) govejo kugo? * Dopisi. Od kod imamo naše žito in soeivje, sadno drevje in rože? e en ogled učiteljske plače. Novi čar. Mnogovrstne novice. Deželni zbori Kako stoji s turško Slovensko slovstvo. Narodno - gospodarske stvari Pravila hranilnice. i 26. (Dalje.) Predpravice hranilnice. Hranilnica ima pravico, denarna pisma pri nj ej zastav lj ena, ako se posojilo ne izplača o zapadnem obroku, prodati vsled ukaza od 2. februarija 1852. leta drž. zak. št. 42. in od 28. oktobra 1865. leta drž. zak. št. 110. Tudi v primerljeji konkurza (kanta) ostane hranil-nici ta pravica držeč se določeb paragrafa 164., odstavek konkurznega reda od 28. decembra 1868. drž. zak. ^od leta 1869. Se pred časom, ko zapade posojilo, še predno pre teče čas za plačilo posojila, ima hranilnica pravico, da sme pri sebi zastav lj ena denarna pisma po borznem kurzu prodati brez sodniškega vtika ter si takoj plačati z izkupilom posojilo, ako vrednost teh denarnih št. isem se zniža (pade) na tri četrtinke tište vrednosti tero so imela pisma ob času dovoljenega posojila, } m dolžnik v 24 urah, potem ko se je pozval , ne doplača tega, kar manjka kurzne vrednosti. Zajemniku je na voljo dano, zastavljena denarna pisma še predno za- pade posojilo, nazaj vzeti proti temu, da posojilo izplača, samo da se mu obresti, ki jih je za posojilo naprej plačal, ne povrnejo. Varnost pri hranjenji hranilničnega premoženja. Ves denar, vse obligacije in denarna pisma 27 naj se, kakor je treba bami, ktere so predpií hranij z varstvenimi nared za javne denarnice (kase) posebno naj se pa gotovi denar in denarna pisma imajo od kontrolnim zaporom enega teljstvenega uda in asnim uradnikom naj se vsakikrat le toliko gotovine zaupa, kolikor je potrebujejo za tekoča opravila. Čas za sprejembo hranilniČnih vlozeb in za oskrbovanje )pravil ploh (§• 45) Ravnateljstvo naj postavi in razglaša dneve in ure v kterih se vložbe sprejemajo in izplačujejo, kakor tudi naj določuje čas, kedaj morejo stranke svoja opravila oskrbovati pri ravnateljstvu, pri kasi in ra-čunstvu. Dajanje računa• Zavod (hranilnica) ima vsako leto račun skleniti s koncem meseca junija za pol leta, s koncem meseca decembra za celo leto in ta računski sklep predložiti ■ politični deželni gosposki, ter ga očitno razglasiti (§. 45). računski sklep zapopade: vesoljno premoženje zavoda z dokazom, kako se je obrnilo ; vesoljno število vložnikov in njih tirjatve na kapitalu in obrestih; r stroške plaČane za upravo ; lastno premoženje in založnico zavoda; in po- slednjič ■ - • > v £ primer ; anje vseh teh reči z izidom preteklega leta. f "" 'u i ' • . ♦ ' ifll ^ " ' ** . "** Razsodba prepirov. . 30. Če se posamni vložniki pritožijo, da se ne ravná po pravilih, gré to na politično dežeino gosposko, ta pritožbe razsojuje in vravná, česar je treba, vendar pa je pritožniku prosto dano, se dalje pritožiti na c. k. ministerstvo za notranje reči. V vseh drugih primerljejih, v kterih je hranilnica tožena, ali sama toži, je podvr-žena postavni sodniji. Kako je vredjeno oskrbovanje (uprava). . 31. Uprava hranilnice se izroči odboru in ravnateljstvu. , 32. Odbor ima obstati iz.....oseb in se voli od občinskega — okrajnega zastopa v.......na..... leta. (Pravica, da se sme kdo v občinski — okrajni zastop voliti, ni potrebna k temu, da se sme kdo voliti v odbor hranilnični). (Vsakokratni občinski — odbor v...... oskrbuje ob enem opravila hranilnice v....... Osebe, ktere so določene za neposrednjo upravo, kakor : ravnatelji, pravoznanski svetovalci in uradniki hranilnice se nikoli ne smejo vdeležiti koristi, ktero do-naša hranilnični denar, in ne smejo nikdar stopiti v razmero dolžnikov hranilniČnih. » 33. Odbor izvoli iz svoje srede na......leta ravnateljstvo, ktero obstojí iz ravnateljev. (Med izvolje-nimi ravnatelji naj bo, če je le mogoče, eden pravoznanski ravnatelj.) (Vsakokratni župan v.......— prvak okrajnega zastopa v........je brez volitve ud odbora in ravnateljstva in je v številu odbornikov oziroma ravnatelj ev, ktero je po §§. 32. in 33. določeno, že zapopaden (ni zapopaden). Kteri izstopijo, se utegnejo zopet voliti. (Dalje prihodnjič.) . _ - ^^ ■ ~— ■ ■ »■ - Od kod imamo naše žito in socivje drevje in rože? * sadno H aj dini vira iz Afrike Ni samo zadosti, da učeni in izobraženi ljudje svet ima imé od h a j d spol hajđ f m 12- se imenuje ne. poznaj o in vedó kaj se je po njem godilo ali od kod birska, ki je , beli in rdeči, izvira iz Turškega, iz Azije Mak K rompir ali kru m piš je iz Amerike. Valter je kaj prišlo; potreba je tudi za prosto ljudstvo, da se Valaj ga je 1623. i. iz Amerike v Evropo na Anglesko po svetu ogleda in izvé, kaj je po svetu ali od kod kaj prinesel; od ondot je na Nemško in od tam nam imamo. Med take potrebne reči spada tudi vedeti: od kod přišel pred nekimi 90 leti Luk imamo naše žito, sočivje, zelenjavo, sadno drevje in Špansko buli f in potlej zhaj nam roze y veselje. pa tudi druge rastiče, ktere so nam živež in belejši; najbržeje je tudi č ^iz Egipta Spansk y je přišel na luk Je Bog ni vseh reči, ktere so za življenje potrebne y Petroželj je přišel iz Macedonij od tam sem přišel jde Mavritanij nam sicer bi pre- v vsakem kraji in vsaki deželi vstvaril membe in trštva ne bilo; zato je potrebno vedeti tudi prostému člověku, od kod so rastice našega živeža Kumina ima v Egiptu in Etiopiji v Afriki svoj dom; iz Talijanskega je k nam přišel. Repa izhaja iz Grškega, merkvica iz Kandije nam prišle. Ko je Bog Adama iz paradiža iztiral v ne- ali Kretovskega otoka; od ondot je prišla na Švajcar- rodovitne kraje, naj bi zemljo obdelaval, grmovje krčil in si živeža pridelaval, je že vem da tudi moral nekoliko semen in sadik od ondot spravljati. Zgodba stva- sko, v Erdeljsko in k nam. Žefran je přišel iz Turškega v Avstrijo in k nam. Lan in konoplje so iz Azije v Evropo in v naše ritve nam pravi, da je Bog v Aziji lep vrt vstvaril, kraje prišle, preobilen vseh k življenju potrebnih reči, paradiž ime- Tabak je iz Amerike iz Tabaškega otoka v Ev- novan. Ta kraj je bil najbržeje po občnem potopu po- ropo na Spansko najpred přinesen bil. Ni kot ga je končan, da se zdaj prav ne vé, kje je bil, ali pa da od tam leta 1560. na Francosko spravil. Od tam je na so iz paradiža štiri reke izvirale: Fison ali Fasis, Gehon Nemško in k nam přišel. Amerikanci so se ž njegovim ali Oksus, Tigris in Evfrat, ktere çujejo; se še ondi , si mi utegnemo misliti, da je paradiž zdaj tako ime- dimom proti hudim muham branili. Od začetka se je bil. pri nas " j j t 7 O ^^ -----— J--J ~ X----------- £------ Se zdaj, posebno proti Perziji žito, sadno drevje in vse začeli. rastline, na ktere mi zdaj mislimo, divje rastejo. samo za zdravilo rabil, potlej še le so ga pušiti Iz (Konec prih.) tega kraja so najbržeje te rodovitne rastline v Palestino y v Egipt v O • • • Sinj o v Armenijo, Tartarijo, malo Azijo in Kako stojí s tursko govejo kugo? v druge bližnje kraje najprej prišle; od tod so jih Grki Po zadnjem dopisu Ogerskega ministerstva deželni prvo izobražeňo ljudstvo v Evropi, v svojo deželo pre- vladi Kranjski je kuga v 10 pustinjah in v 30 soseskah. nesli in sadili. Od teh so si jih Rimljani in drugi na- Ministerstvo zagotovlja v tem dopisu, da se oštro po naj nam rodi spravljali. Iz Talijanskega ali Laškega in drugih postavi ravná, da se zatare kuga, — al dežel pa so prišle vse te rastline, ktere mi zdaj imamo, gjari ne vzamejo za zelo, da jim malo verjamemo Ma- na Nemško in v naše slovenske dežele. Tudi po bojih Po dopisu Zagrebške vlade je v 3 vaséh Po- in križovojskah smo mi iz jutrovih dežel sadje in zelišča žeške županije (Kutjevo, Lukašje in Kula) na novo zbo- ...........1 " lelo 87 goved, tedaj dozdaj skupaj 254, od kterih jih je poginilo v naše kraje dobili, vojaki so jih le-sem přenesli. Ko smo to naprej povedali, hočemo zdaj nekaj naj- imenitnejših rastlin imenovati druzih krajev do nas prišle. y ktere so na tak način iz ostane 173, pobili v imenovanih ---.i »»v»**«. j so jih 11. Vlada misli, da kuga krajih. Zita m zelja. Březnici, Klokočevcu in Ribnji je na Djakovu je počil glas, zbolelo 15 goved. novo da se je prikazala turška goveja kuga, al natančna pre- Pšenica je iz male Tartarije in Sibirije (Severije), iskava je razodela, da bolezen ondašnja ni turška kuga kjer še zdaj divja raste. Je trojna: risovnata in gola, ampak crnica ali vrančni prisad (anthrax), in velika pšenica , ktera ima klasje ječmenovemu po- letos po mnozih deželah še ta mesec veliko. i ktere Je dobno, na šest redih zrnje in veliko risovje Rrž je tudi iz male Tartarije in Severije nam pri v s », ondi tudi še zdaj divja raste, kakor pšenica. Rep i ga (Spelt, Dinkel), ki ima repasto zrnje y v Iz dopisa, ki je došel Kranjski deželni vladi od c. k. generalkomande v Zagrebu, pa zvemo, da po po-ročilih iz Bosne je v turški vasi Orašje (Azizie zir) goveja kuga silno huda bila; kar v kratkem je pomo- pleve ovito; je zimska in jara, najbržeje tudi iz onih rila 100 goved ; zdaj, ko je vreme mrzlejše, pojenjuje krajev kakor pšenica Hercegovini se je novejši čas kuga prikazala v ij y y jjovvuivw. » b 1 * " * j ^ » ^^^ ▼ Ječmen, zimski in jari; tudi iz omenjenih krajev. Gergovcu, prestala pa je v Jesenu in Podglivi. Oves, beli in črni; črni je pri nas redko najti; Hercegovini je zdaj največe gnjezdo turške kuge. oves je iz Turškega. Prosó, tudi dvojno, sivo in žolto. Ber y podoben ima dolge bate in prosu podobno zrnje prosu Konsulat avstrij ski iz Sarajeva nič poroča, da turška vlada ne stori, da bi se bolezen zatrla; zato je avstrij ska vlada ukazala, naj se na meji avstrijsko ogerski oštro UJUU y J. ILI CK UUlgV IU JL/ X. VJ yj J^VVAVWllV X. JJIJ V/* T M. \At V4. J J ^^ J J V^jV^i UJA.A VUU1 V S r a k o n a ali srakonoga, ima srači nogi podobno pazi na to, da nobena turška živina in nič od te živine klasje, steblo pa kakor proso Fazol (grah) različnega spola in barve; ragelčni pa neragelčni. Kihra ali c iz ara; te v južnih krajih Evrope obilno redijo. * Murke (kumare), dine, tikve, so najbržeje že Rimljani iz Talijanskega v naše kraje přinesli. oruža (kukurica, turšica, turška pšenica) izvira ne pride čez mejo bolske stvari. Se en ogled učiteljske plaće. Dolensko 22. nov. Dopis v predzadnjih „Novicah" mora za resničnega ului U. ZJ ćaj (£kuauii\ja J VUiOlVCij U UI UIXUJ ^uvuivw/ a^miu v ▼ J/l lil T AVW11, i. iz Amerike, al k nam je najbržeje iz Turškega prišla, priznavati vsakdo, kdor šolske zadeve sosebno na kmetih se turšica veli in turška pšenica; je žolta, bela, pozná. Ne tako pa je pretresovanje tega dopisa v 47. rdeča, siva in pisana na zrnji. listu. Gosp. dopisnik našteva, da oskrbovanje mežna-rije 150 gold, stane. To ni tako. Poznam fare, kjer učitelj mežnarijo kakemu sosedu za 40 ali 50 gld. letne place prepusti in se potlej celó nič ne briga za mež-narstvo; ali pa prepusti oskrbniku mežnarstva kak kos zemlje, ktere čisti vžitek se z 40 do 50 gold, vjerna. Res je to, da en hlapec na leto blizo 150 gold, stroškov naredi; al tak člověk ne opravlja samo mežnarstva, ampak tudi druga delà, ki v službo hlapcev spadajo, postavimo, kmetovanje, delo pri drvih itd. To vel já pri farah, kjer farovški hlapec tudi mežnarijo opravlja, toraj tudi pri hlapcih učiteljev. Poznal sem učitelja, kteremu so všeč bili dohodki, ki jih je bližnji sosed za oskrbovanje mežnarije imel; opiraje se na svoj dekret, v kterem je bil tudi kot mežnar postavljen, je tožil svojega fajmoštra pri škofijskem konzistoriji, da se mu dohodki kratijo. Dobil je res pravdo; oskrbovanje mežnarstva se je priznalo učitelju, ki si je najel hlapca, kteremu pa razen mežnarije ni imel dati nobenega druzega opravka. Kako bi se bil iz te zadrege izkopal, ne vem, ker je kmalu potem umri. — V resnici toraj je mežnarija le bistven del službe uči telj evega ali farov-Škega hlapca, in ta služba ne stane do 150 gld., ampak le kakih 40—50 gold.; kar je čez, je le plača za mno-govrstno delo pri hiši in kmetovanji. Stroške organista našteje gosp. dopisnik najmanj do 30 gold. Jaz pa mislim, da v tej reči nima .učitelj nobenih stroškov, ako jih noče sam imeti. — Se pod ranjkim knezo-škofom je fajmoštrom došla okrožnica, v kteri so bile Riharjeve pesmi in pesmi drugih skladatelje v priporočane. Karkoli take muzikalije in bukve veljajo, sme se v cerkveni račun djati. Takih stroškov mi ni škofijsko pregledovanje cerkvenega računa še nikoli ovrglo. — Mehovi se tlačijo ali zastonj ali pa cerkev za to delo kaj plača. Organist tega ni dolžan pla-čevati. Pri crnih mašah se plačuje za tlačenje mehov po 15 kr., kteri se tudi v zneske pogrebŠČin vpišejo. — Za petje na koru in pri procesiji sv. Rešnjega Ťelesa plačujemo po 12 ali več gold, na leto. — Ako organist tudi sam prostovoljno kaj privrže, mu nihče ne brani, dolžan pa ni. Ker ravno zdaj, kakor slišimo, gré za to v deželnem zboru, da se po novih postavah vredijo razmere učiteljev ljudskih šol, mislil sem, naj pojasnim tudi jaz po svojih skušnjah orgljarstvo in mežnarstvo. Duhovnim bode gotovo všeč, da učitelji imajo kar spada v učitelj stvo, cerkvi pa, kar je cerkvenega; ali bodo pa A učitelji po novih vredbah tudi na dobicku, bodeTprihod- nost učila, kajti ni vse novo hvale, ne vse staro graje ' vredno. občil telegram iz Dunaja, po kterem presvitla cesarica hvalo izreka za Čestitanje deželnega zbora o nj enem godu, potem pa naznanil sledeči peticiji: a) primarja dr. Pestotnika za vštetev v državni službi dovršenega časa pri primerjenji penzije eventuelno tudi priznanje 1. desetletnice, b) krajnih občin Turjak, Lužarje, Videm in Podgora, da bi se rudarska cesta od Kneja do Kar-lovica vvrstila med skladne (kantonske) ceste. Prva prošnja se izroči finančnemu, druga cestnemu odseku. Potem je izročil dr. Po kluk ar in sodrugi interpelacijo do c. k. vlade : ali jej je znano ali pa hoče pozvedeti, kaj se je z lanskimi prošnjami zarad nepogojne spre-jeme oseb in blaga na Rudolfovem kolodvoru v Ljubljani zgodilo , in ali hoče njih ugodno rešitev po-speševati? — Vladni zastopnik je brž odgovoril na to, da so se prošnje predložile c. k. ministerstvu kupčijstva, in da bode zdaj vnovič to reč sprožil pri ministerstvu v smislu interpelacije. — Poslanec Matija Koren z druzimi je izročil interpelacijo do c. k. vlade: ali misli deželni zbor vprašati, kako on sodi o dokončni določbi sedeža c. k. okrajnega glavarstva, c. k. sodišča in dav-karstva Planinskega, oziroma da bi uradni sedež v Planini še ostal. Vladni zastopnik obljubi na to odgovoriti v eni prihodnjih sej. — Poslanec J.N. Horák z druzimi izroči predlog, da bi se postavno uravnavali davki pridobitnih in gospodarskih društev osnovanih na principu samostalne pomočí. Deželni glavar obljubi, da bode utemeljenje tega predloga djal na dnevni red prihodnje seje. Prošnja županov davkarskega okraja Postojnskega, Bistriškega, Senožeškega in Vipavskega, da bi se stroški odgonstva kakor doslej nakazovali iz deželnega zaklada, izroči občinski odsek finančnemu odseku. . ;.; I v Po vsem tem se prestopi na obravnavo dnevnega reda. Predlog finančnega odseka o proračunu zaklada posilne delalnice za leto 1873. (potrebščine 46.238 gold. 25 kr., dohodki 43.945 gold. 50 kr., toraj pri-manjkava 2292 gold. 75 kr., ktera ima poplaćati deželni zaklad) obvelja. Dalje obveljá predlog, da se prošnja paznikov posilne delalnice za povikšanje služ-benin ne vsliši. — Predlog finančnega odseka o proračunu deželno-kulturnega zaklada za leto 1873. (potrebščina 213 gld. 62% kr., dohodki 977 gld. 25 kr., toraj presežek 763 gold. 62 % kr.) obveljá. —- Predlog finančnega odseka o proračunu zaklada za zidanje norišnice za leto 1873. (potrebščina 431 gold. 9 kr., toraj presežek 4696 gld. 66 kr.) obveljá. — Tudi predlog finančnega odseka o proračunih kranjskih usta- novnih zakladov za 1. i 873. obveljá (in sicer: Zaklad kranjskih dijaških ustanov: stroški 20.189 gold. 14 kr., dohodki 21.015 gold. 56% kr., presežek 826 gold. 42y2 kr. Zaklad kranjskih dekliških ustanov: stroški 1185 gold. 24% kr., dohodki 1137 gold. 50 kr., primanjkava 47 gold. 74 % kr. Zaklad učiteljske ustanove: stroški 607 gld. 26 kr., dohodki 636 gld. 89 kr., presežek 29 gold. 63 kr. Glavarjev zaklad za uboge: stroški 4752 gold. 9 kr., dohodki 7259 gold. 32% kr., presežek 2507 gld. 23% kr. Kranjski muzealni zaklad: stroški 1546 gold. 66 % kr., dohodki 1683 gold. 10 kr., presežek 136 gold. 43 % kr. Grof Saurauov ustanovni zaklad: stroški 132 gold. 35% kr., dohodki 127 gold. 50 kr.. primanjkava 4 gold. 85y2 kr. Zaklad Kalister-jeve ustanove: stroški 4115 gold., dohodki 4115 gold. Zaklad Holdheimove ustanove za gluhoneme : stroški 802 gold., dohodki 819 gold. 97 kr., presežek 17 gold. 97 kr. Wolfov ustanovni zaklad za gluhoneme : stroški 162 gold. 15% kr., dohodki 880 gold. 66 kr., presežek 818 gold. 50% kr. Baron Flodniggov zaklad za slepe: stroški 2230 gold. 74 kr., dohodki 2345 gold. 53 kr. presežek 114 gld. 79 kr. Ilirski zaklad za slepe : stroški V . * Mnogovrstne novice, * Čedalje veo Prusov v Avstriji. Pruska družba želi kupiti sloveče „Herkulove toplice" pri Mehadiji na Ogerskem. Ker pa ima te toplice nekdo v zakupu (najemu) še za 16 let, zato mu hoče družba najemščino odkupiti s poldrugim milijonom gold. * 22 Turkov delavcev je zdaj na Dunaji, da se učijo marsikaj , cesar bodo Turki potřebovali, da bodo reči, ki jih pošljejo iz Turškega v Dunajsko razstavo, lepo razpostavljene. To so prav pridni in tihi ljudje, tako, da se jim nemške klepetulje čudijo, da tako tiho in točno opravljaj o naloge svojega ravnatelja. Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. V 5. seji dne 22. novembra je po prebranem in odobrenem zapisniku 4. seje gosp. deželni glavar pri- dohodki 328 gold. 76 kr., presežek slovja jako toži, da mu manjka materiala za šolo svojo, 108 gold. 9V2 kr., 148 gold. 66% kr. lnvalidni zaklad cesarice Elizabete: stroški 68 gold. 40 kr., dohodki 172 gold. 50 kr., presežek 104 gold. 10 kr. lnvalidni zaklad Postojnske jame: stroški 45 gold., dohodki 45 gold. Zaklad Tre- dežela naša se raduje o tem prihodku. Tako je bilo v porodnišnici. Pogledimo zdaj, kako stojí stvar v najdenišnicL Dokler je bila še najdenišnica, sprejelo se je vsako visini-eve invalidně ustanove: stroški 116 gold. 40 kr., leto okoli 168 otrok v deželno oskrb, in preračunjeno dohodki 116 gold. 40 kr. Zaklad Metelko ve invalidně je, da en otrok deželi stroškov prizadeva v 10 letih ustanove: stroški 45 gold., dohodki 45 gold. Zaklad invalidně ustanove Ljubljanskih gospé štev. L: stroški tako dolgo namreč je v deželni oskrbi — 330 gold. Preteklo leto ni noben otrok več 80 gold., dohodki 80 gold. Zaklad invalidně ustanove najdenišnico bil sprej et v ljubljansko , — m s tem se je prihranilo Ljubljanskih gospá štev. II.: stroški 516 gold., dohodki deželi 5544 gold, v enem letu. V 10 letih po takem gold. 50 kr., presežek 21 gold. 50 kr.). — Dalje obveljá predlog finančnega odseka o računskih skle-pih kranjskih ustanovnih zakladov za leto 1871. Predlog finančnega odseka o proračunu kranjskega nor-malnega šolskega zaklada za leto 1873. (potrebščina ampak tako je v resnici se bode prihranilo deželi gotovih 55.440 gold. Skupaj tedaj se je prihranilo v preteklem 9087 gold. letu To slavni zbor so številke, ktere niso izmišljene, t 13.587 gold. 43 V2 kr. ) dohodki 10.953 gold. 35 kr. 7 Takrat, ko smo odpravljali najdenišnico, se je sem primanjkava 2634 gold. 81/2 kr., ktera se ima poplaćati ter tje glasila skrb, da bi utegnile potem naše ženske iz deželnega zaklada) obveljá. — Dalje predlog obveljá, v Trst zahajati. Slavni zbor bode iz sledečega poro- da se donesek iz normalnega šolskega zaklada k službe- čila ? nini učitelja v Adlešičah povekša od 50 na 150 gold, upravičena tista skrb ktero tudi na kratko podam, previdel ; da ni bila ne na leto 7 mere učiteljev. i j Oj v xx u jl c o i u a u. jjuvottoa \jkx ua xkj\j guiu. uota oi\i u , xc in sicer dokler se ne uravnavajo pravne raz- celó manj jih je šlo v Trst. 7 da jih ni toliko šlo tje, še Predlog finančnega odseka o račun- Deželni odbor dobiva vsak mesec poročilo, koliko skem sklepu kranjskega normalnega šolskega zaklada Kranjic vstopi v najdenišnico v Trstu, in iz uradnih teh stroški 9146 poročil smo izvedeli, da jih je prišlo letos meseca ja- za leto 1871. (dohodki 9862 gold. 3%, kr., gold. 64 kr., konečni gotovi blagajnice ostanek 715 gld. 39y2 kr., skupno premoženje konec 1871. leta 85.444 i nuarija o, februarija marca y mja 2 y gold. 89% kr.) obveljá. julija aprila y ) avgusta 7 maja 7 Predlog finančnega odseka v tržaško najdenišnico. septembra 3 in oktobra Ju- o proračunu bolnišnega, porodnišnega, najde- ozirom na leto 1871. nišnega m norišnega zaklada za 1873. obveljá nam kaže ; 1870. in 1869. nazaj se , da, ko jih je od oktobra meseca leta 1869. (in sicer: pri bolnišnem zakladu: potrebščina 47.914 do oktobra 1870. vstopilo 69, in v istem času leta 1870. gold. 51 kr., dohodki 49.565 gold. 46 kr., presežek do 1871. 52, jih imamo letos dozdaj,le 39. 1650 gold. 95 kr. Pri porodnišnem zakladu : potreb- Po vsem tem slavni deželni zbor previdi, da mo- ščina 4688 gold. 98 kr., dohodki 303 gold., primanj- remo zadovoljni biti, da se je deželi toliko breme od- kava 4388 gold. 98 kr., ktera se ima poplaćati iz de- vzelo, in pri vsem tem ni škode trpěla morála v nobe-želnega zaklada. Pri najdenišnem zakladu: potrebščina nem oziru, kajti ni bilo slišati od abortov, nalašč nare- bilo 50.523 gold. 24 kr., dohodki 3805 gold., primanjkava jenih 46.718 gold. 24 kr., ktera se ima poplačati iz deželnega čuti od detomorov. ni bilo čuti od izpoloženih otrok m zaklada. Pri norišnem zakladu: potrebščina 12.494 gld. Po takem tedaj mislim, da moramo jako zadovoljni 46 kr., dohodki 886 gold. 91 kr., primanjkava 11.607 biti v zavesti, da smo prihranili deželnemu zakladu gold. 55 kr., ktera se ima poplačati iz deželnega za- velicih stroškov, pa smo poleg tega skrbeli tudi za klada. Pri obravnavi najdenišničnega zaklada se oglasi dr. Jan. Bleiweis in poroča o stanu porodnišnice in najdenišnice, odkar se je odpravila najdenišnica, dokazavši, koliko se je od tega časa prihranilo deželi po stenogr. zapisniku tako-le: bolj moralo 7 kajt otroke smo dali njihovim lastnim materam nazaj." (Pohvala.) Pri dalj ni obravnavi se prošnja prirnarjev deželnih dobrodelnih naprav za enakomerno premenjenje njihovih 7 desetletnic v petlet ni vslišala: tako tudi za daj ne odobril predlog vladni, da bi se iz deželnih sredstev 7) 7 Meseca julija letošnjega leta preteklo kar je najdenišnica bila odpravljena. e leto in ustanovile štipendij za teljske pripravnike; tudi ne o smo na dan , delo šli, da bi odpravili najdenišnico, navdajala nas 7 •Ie Zani-ali se vresničila ta naša želja ali ne. Prosim, da smem na kratko pregledati, kako stojimo danes v primeri s tem, predno se je najdeniš- želja, da bi deželi prihranili mnogo stroškov mivo bode morebiti si. deželnemu zboru slišati prošnja zdravoslovcev iz Kranjskega v Gradcu za usta novitev mesta operacijskega gojenca na kirurgični kli niki v Gradcu ali v Beču, prošnja društva v podpor< rudarskih akademikov v Ljubnu (Leoben) za podpro, društva v podporo pravoslovcev na Dunaji za podpo in 7 zalog za slovanské dijake Graškega vseučilišča pa je kakor je bilo v prejšnjih letih, nica odpravila. Od 1. julija 1870. do 1. julija 1871. vstopilo je v porodnišnico ljubljansko 341 žensk in oskrbovalni stroški so znašali 5636 gold. 40 kr. Tako je bilo predlansko leto pred odpravljeno najdenišnico. deželni zbor dovolil 100 gold, iz deželnega zaklada s tem pogojem, da se ima ta donesek glavnici alog navedene všteti brenem zapisniku seji dne 25. novembra po prebranem in odo seje naznani deželni gl po Po odpravljeni najdenišnici, to od julija 1871. do 1. julija 1872. leta jih je vstopilo v porodnišnico 144 in oskrbovalni stroški so znesli 2093 gold. 40 kr. dr. Razlagu podano prošnjo mnogoterih obČin iz Do lenskega, da bi se železnica iz Ljubljane v Karlovec prošnja ta se je iz- kancelista V val pnmen z unim zneskom, kakor sem ga gori imeno- Smuk pravila po Temeniški dol ročila gospodarskemu odseku ; 7 7 se kaže tedaj razloček od 3543 gold. Ta znesek se je v enem letu po odpravljeni najdenišnici porod-n i Š n e m u zakladu pri h ranil. Dostaviti moram pa še to, da nosecih zmirom manj prihaja in da jih je v preteklem mesecu oktobru 1872. 7 da bi se finančnemu odseku preklicala discipl prošnja a razsodba Dr. Ra z lag nasvetuje, 7 da se ima c. kr. vlado prositi, naj na posta vněm potu pripomore k premembi sploš J post gledé na letne prostovoljce tako, da se ti po oprav enoletni djanski službi tudi morejo brez zadržka leta vstopilo samo 6 v porodnišnico. Profesor porodo- izučiti bogoslovja in za duhovnike posvećeni biti, potem pa vvrstijo med vojne duhovnike; — utemeljevanje tega nasveta pride na dnevni red prihodnjo sejo. — Dr. Župan in sodrugi interpelirajo c. k. viado: ali jo je volja, rubljevanje zarad zaostalih davkov v Bistriškem okraji vstaviti, dokler se davki ne odpišejo, in ali hoče vlada ukreniti, da se krmila ne zarubljujejo? Vladini zastopnik obljubi, da bode na to v eni prihodnjih sej odgovoril. — Potem se začne obravnava dnevnega reda. — Vládni predlog z nacrtom postave o realkinih šolah se izroči šolskemu odseku v pretres. — K pred-logu finančnega odseka, da se ima deželni inženir postaviti, poprime poslanec Kromer besedo, rekši, da ne bode zoper predlog glasoval, al dozdeva se mu, da deželni inženir ne bode mogel vsega tega opravljati, o čemur poročilo deželnega odbora govori, da skladne ceste ne bodo postale boljše in da bi on nasvetoval, da bi se skrb o skladnih cestah zopet izrocila cesarskim političnim okraj nim gosposkam. Poročevalec Dež-man odgovarja, da bi v praktičnem obziru koristilo, ako bi se oskrbovanje skladnih cest izročilo političnim oblastvom, kajti one imajo eksekutivno moč; al nadjati se ni, da bi se o tem kaj spremenilo, kjer v vseh de-želah je oskrbovanje skladnih cest izroČeno samoupravnim organom. Potem obveljá predlog, da se s 1. ja-nuarijem 1. 1873. ima postaviti deželni inženir z letno plačo 1200 gld. — Poročilo deželnega odbora, s kterim se predlaga načrt nove cestne postave, se je izročil cestnemu odboru v pretres. — Računski sklep deželnega zaklada in njegovih podzakladov za leto 1871. (dohodki 592.528 gold. 74% kr., stroški 479.208 gold. 1 kr., blagajnični ostanek 113.320 gld. 73 i/2 kr., skupno premoženje konec 1871. leta 1 miiijon in 433.629 gold. 84V2 kr.) se je potrdil. — Potrdil se je tudi računski sklep o zakladu za zidanje norišnice za 1. 1871. (dohodki 7442 gld. 83% kr., stroški 7418 gld. 59% kr., ostanek 24 gld. 24 kr., skupno premoženje konec 1871. leta 103.166 gold. 64 kr. — Predlog deželnega odbora, da se ustanoví niža kmetijska šola na Dolenskem, se je izročil finančnemu odseku v pretres. — Potem utemeljuje J. N. Horák svoj predlog, da bi se postavno uravnavali davki pridobitnih in gospodarskih društev, osnovanih na principu samolastne pomočí. — V odsek za poročanje o volitvi deželnih poslancev Lj ubij anskih pl. dr. Kalteneggerja in dr. Župana so se izvolili pl. Langer, dr. Z arnik, vitez dr. Zavinšek, dr. Poklukar in grof Barbo. Odsek se je brž sestavil ter izvolil dr. Z ar nik a za načelnika, dr. viteza Zavinšeka za namestnika in dr. Poklukarja za perovodja. Prihodnja seja bode 28. dne novembra dopoldne ob 10. uri. V 5. seji je dr. Rollet, vseučiliščini rektor, pred-lagal v imenu tovarišev, med kterimi so Janeschitz (na-robe-Slovenec), Brandstetter in Seidl, naj poseben odbor predela postavo od 18. septembra 1. 1864., ki določuje, kdo in v kaki meri da nosi stroške za cerkvene otrebe. Namen te prenaredbe je, da se — po besedah arona Rasta — konkurenčním odborom merodajin vpliv zagotovi pri potroških iz cerkvenega premoženja. Kar-lon je predlagal gledé tega, da se izvoli poseben odbor 7 udov, Seidl pa, da gré stvar v odbor za ob-činske zadeve, kar je obveljalo, ker je — bolj liberalno. — Dr. Heilsberg, ustavak čistega plemena, je predlagal, naj deželni zbor vlado zarad direktnih volitev v državni zbor podregne, da pa med tem vlada spolnjenja še drugih liberalnih tirjatev odlašati ne sme. — V 6. seji je baron Walterskirchen oddal svoj predlog, da se samoprodaja solí odpravi in živinska sol sopet vpelje. V tej seji je dr. Heilsberg podpiral svoj predlog za direktne volitve v državni zbor najbolj s tem, da morajo deželni zbori več miru, časa in — dobre volje imeti, ako hočejo svoj posel prav izvrševati. Predlog se izroči odboru 5 udov, v kterega pa oče predloga voljen ni bil. To nekako kaže, da je celó mnogim graškim ustavakom vprašanje zastran direktnih volitev vsaj zdaj neprilično. — Walterskirchen zagovarja svoj predlog, naj vlada državnemu zboru postavo predloži, vsled ktere bi obrtnij ska in gospodarska društva, ktera ne delajo za dobiček, ne plaćale pridobnine, niti ne dohodnine; da bi jim tudi treba ne bilo štem-pelnov (kolkov) in vpisnine za svoje knjige plače vati ; društva pa, ki delajo na dobiček, bi naj le poslednje plačevale. Ta predlog meri na to, da društva vso trgovino v roke dobijo. Da bi od neudov dobička ne imela, je le navidezno. V skrivni seji, ki je potem bila, se je sklenilo, da dobijo deželni uradniki za 1872. in 1873. 1. draginske přiklade, in sicer taki, ki so plačani s 1000 gold, naj dobijo 20%, nad 1000 do 2000 gold. 15%, nad 2000 pa 10% letne plače. — V 7. seji je dr. Vošnjak do vlade vprašanje stavil, kako je z de-janskim izvrševanjem narodne ravnopravnosti v šoli in uradnijah, posebno še na celjski, mariborski in ptujski gimnaziji; potem zastran prestav-ljenih profesorjev S u m a n a in P a j k a iz mariborske gimnazije? — Na to vprašanje pride odgovor še le v prihodnjih dneh. Danes se je odgovorilo baronu Rastu gledé koroškega kolodvora v Mariboru, da minister trgovine delà na to, da postane tukaj glavna postaja. V tej seji so se oddali sledeči predlogi dotičnim odborom: dr. Ne ker mano v, da ni treba onim fantom, ki hočejo prestopiti v mesijanske šole, izvršiti 4. razreda ljudske šole, in da se namesto 10. leta določi 11. za prestop v omenjene šole; — Seidlnov (že lanski) predlog, da se sme vladin odgovor na stavljena vprašanja sopet v razgovor vzeti in sicer z dovoljenjem zbornice, ako se to predlaga, in pa Bárenfeindov predlog, da se prisiljeno legaliziranje pri notarjih odpravi. Govornik je razložil vse sitnobe in velike stroške te postave, ki je čisto nič treba ni bilo. — Finanční odsek je predlagal in zbornica je temu pritrdila, naj deželni odbor pri vladi za to poskrbi, da se postava o živinski bolezni v vseh deželah na tanko spolnuje, da bode pesebno ob mejah dežele straža bolj na-tančna kot dozdaj, da slednjič, če potreba nanese, vojaška poveljništva brez odlašanja dovoljno število vojakov dadó, da se na prvi glas o kužni bolezni meje napravijo. — Gledé obdelovanja gozdov misli odsek , naj deželni odbor skrbno na to gleda, da se izse-kanju gozdov v okom pride, in naj okrajna glavarstva naravnost ukažejo, da se posekáni gozdi sopet nasajajo; slednjič, da država postavi potrebnih ,,organovu, ki bodo skrbeli za izvrševanje gozdarskih postav. Predlog je bil sprej et. V goriskem deželnem zboru sta 21. dne t. m. stavila dr. LavričinFaganel 5 vprašanj do vlade, ali jo je volja, dokler se ne vpelje narodnostna postava, ukazati c. kr. uradnijam, da se Slovencem skaže ravnopravnost, in ali hoče v Gorici realno gimnazijo osnovati s slovenskim učnim jezikom? — Vladni zastopnik je obljubil odgovora, kedar bode zvedel, kaj ima odgovoriti. GaliŠki deželni zbor. Deželni zbor je 25. t. m. začel razpravo adrese na cesarja. Adresa povdarja znano resolucijo in toži ministerstvo, da ni spolnilo obljub prestolnega govora ter odločno protestuje zoper prenaredbo volitev v državni zbor. Lawrowski je nasvetoval federalistiČno 15. dne smo izvolili enoglasno skozi in skozi poštenega motiviran prestop na dnevni red, 15 Rusinov pod vod- za narod in občino jako vnetega gospoda Romalda Župan čiča. Nadjamo se, da bode kos za to mesto in da stvom Szaszkieviča je zapustilo zbornico Deželni zbor dalmatinski bode varoval ravno tako pravico ubogega kakor velikaša. Za ljudski napredek v vsakem oziru živo potrebna se je izkujala italijanska manjščina in je 28. dne t. m. nam je čitalnica, imamo jo, al žalibog, da trdo spi. Bog se zopet prikazala v zbornici. daj j da bi se z novo izvoljenim županstvom izbudila vsaj bode imela prijateljev, ki jo bodo podpirali. y Zato Slovensko slovstvo. kličem vam, dragi prijatelji, narod naš slovenski, ne prezirajte napredka, ki imaste srce za * Bojna služba y raztreseno bojevanje, nova puska te naprave, ki nam bode ognjišče, pri kterem se bodemo ogrevali za du- in slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček podobami). Spisal in založil Andrej Kornel stotnik. Drugi popravljeni in pomnoženi natis. lovcu 1872. ševno in gmotno korist okraja našega. Tedaj ) bratje na y c. kr. Ce- Ce smo že prvi natis te knjižice pozdravili z veliko radostjo, spoznavši jo za živo potrebo, da naši vo-jaški fantje v službi svoji rabijo pošteni jezik slovenski, temveč smo veseli druzega natisa, v kterem je gosp. řisatelj marsikaj popravil, pa celo delce tudi pomnožil, riporočamo tedaj lepo knjižico našim rojakom prav toplo, ktero so s pohvalo sprejeli najviši vojaški gospodje, kteri je cena tako nizko postavljena, da si jo vsak tudi malo přemožen omisliti more; naročena pri izdatelju samému v Celovcu veljá 35 novih kraje., v knjigarnicah v Gorici pri Filaku in Soharju, v Celj i pri Soharju, v Mariboru pri Ferlincu in Novaku in v Ljubljani pri Mihelaču se pa dobiva po 40 kr. noge, da se vstopimo v kolo z našimi rojaki slovenskimi. Zato pa prosim tudi druge vnanje naše brate po ljubi Sloveniji, da ste nam na pomoč s to in uno rečjó, vsaj veste, da čitalnica na kmetih potřebuje mnogostranske podpore, in kar jej kak rodoljub nakloni, da je nalo- ženo domovini naši na blagor. spodnje Idrije 15. nov. (Konec.) stavil cestni odbor 1. marca leta 1867. y Ko bil se je se- Je se- stav lj en iz županov kmetiških občin, iz Idrije je bil samo v računstvu in risanji dobro izvedeni gosp. France Go stiša, c. k. rudarski nadzornik, iz voljen y Dopisi. Gradca 23. nov. (Izkaz dohodkov podpiralne za- in ko je Idrij-ska c. k. okrajna sodnija cestna delà za leto 1867. oddala, bilo je v preliminaru zapomnjeno, da je za cestna delà od deželnega odbora 3700 gold, potrjenih; tako smo ta delà delati začeli in v kratkem času smo veliko in to boljše dovršili, kakor pri poprejšnjem gospodarstvu; namesti prejšnjih lesenih držajev bo se kameneni parapeti napravili, v Žiravski dolini smo namesto lesenih mostičev 3 obokane kamenene mostove zidali itd. Ko smo ta delà dovršili, smo prošnjo poslali nam klade za slovanské dijake graskega vseučilisča.) y J. J. 50 kr. gold. doktd. modro8l. y Žižek gold. ; Gosp. kaj denarja dali ; y naj bi nismo bili vslišani. Konec leta 1867., ko smo ta delà večidel dodělali in proti y zdrav. 50 kr. J. Krsnik, zdravnik prejšnjemu gospodarstvu veliko prihranili (pri Pivko vem y P. y doktd. pravn. mostu, ker so delà bila cenjena na 1000 gold., porabili le 371 gold. 57 kr., iz cesar se pač vidi smo da voljno Čuček jjuiuuiij. ». v t/ « JL ^uiui v i • j i/i ugoai j^/ C4 Kj ▼ i vil , ua Pri sv. Lenartu v slov. Goricah nabral je blago- so si popřej nekteri žepe polnili), smo zadělali samo y bilježnik, sledeče doneske: Knez posestnik v Cogetinah gold. ; vui;civ ^ tuixv y vu^^uuau jl ^ J., posest. v Crkvenem vrhu 1 gold. ; Kramberger Janez 1558 gold. 41 kr. Zdaj smo zopet denarja prosili a reklo se Je y bilježnik gold. ; Tutek Truk, podžupnik gold. ; K glavnici darovala sta: /., dekan « Josip Zarnik Knez Edv., rudarsko blagajnico plačati x i\l • /^IUUJ 0111\J JLiKJuuiiaija UOHl J kri še celó 25 kr. Naj se to povem : v Kaplji je Smidburgova cesta v vrsto ce-Upamo, da bodejo deželni odbori in slavno občin- sarskih cest postavljena; tako bi bila lahko tudi tukaj naša, ako ne bi bil nekdanji mestni župan dne 29. sep- tako hudo odbijal. Ko bi cesta stvo še za naprej zdatno podpirali blago napravo bode mogoče pomoči tolikim potrebnim. da Materije v Primorji 17. nov. V. O. Naše Materijske homatije in toliko let trajajoče občinske volitve so se vendar enkrat mirno in povoljno dokončale. tembra 1866. 1. te reči bila cesarska, bi si revni pri cesti kaj zaslužili, tako plače vati morajo, če se jim tudi koža dere. Usmi-, kje si?! pa ljenje t X Adlesic ob Kolpi 14. iistop. M. P. (Strašansk niški šoli velik globus, zato mu v imenu faranov izre-<Šlovek.) Malo kedaj vam pišem, drage „Novice", vsaj kam očitno zahvalo. Bog daj še več tacih dobrotnikov! veste, da kmetova roka je malo za pero t ampak vec Franc Klinar. za motiko vstvarjena itd., a vendar danes moram vam pisati, da vam naznanim g o r e č o ,,Ijubezen med tastom in zetom. Pred kakimi " ~ - - v • 1 • vrsi li Ljubljane. — Odseki deželnega zbora so do- ze mnogo delà lenec omožil hčer na domu; dopeljal si je zeta iz sela ktero jim je bilo * izroceno, in po je Mate Jakovčic iz Do- takem bodo javne seje vprihodnje pogostoma, in, če bi treba bilo, tudi dvakrat na dan, da deželni zbor dovrši B .... > ki je poprej hodil na Bavarsko havzirat in tako svoje obile naloge; kajti sliši se, da do 10. decembra e tudi potlej délai. Ondi je toliko si ,,pridobil u 9 da Je mora vsem zborom konec biti. Važne šolske razprave, Šite se primoran ženi dati grunt, dolžnikom pa rekel: vbri- ki se tičejo ljudskih in kmetijskih sol, přidej o kmalu na Od tega časa, kar on ni več gospodar, ga je î vrsto. j i / i Sodba o zborih deželnih in poslancih posa- tast ponoći in podnevi zmirjal magarca, tata, hajduka itd. mesnih gré vsacemu, komur drago, pametnemu ali ne- Na to je nastal pretep med njima, da je bilo groza; to- pametnemu; žita se zmirom. Al Zažgal , čujte! kaj starému pade v glavo? zetu hleve. 12. dan zjutraj ob 6. uri se po- tem poslopji; mi letimo skupaj in ker je deže- gold, dijaške^podpore za Gradec je vsaj ni«a ai ! a n n wfc /% /4 n w\ rv /I «ti*« v\ ani a v\ -t rv X /\ ttm J ^ r\ XÍ n m C C ir\ aha a n tt n 1 r% iU /\ to se more zahtevati od vsacega časni-resnico poroča o tem, kar poslanec govori ali glasovanji za 100 kar ja, da kako glasuje. Poročilo „Slov. Nar." o valo, posrećilo se nam oteli. Je y da smo drugo poslopje se vse i Ce P° „Nar." poročevalec hoče „špiceljna" de- deloma, če ne u Revnemu zetu je pogorel živož za družino in lati svoji kliki, naj si ocala oskrbí, da bode vsaj prav živino; nič mu ni ostalo. Prečudno pa je bilo videti denuncirai; nima vsak poslanec pri glasovanji navade starega praznično obleČenega z marelo pod da bi pstajal kar ga je po konci, mislé si gledite me > pazduho in z očali na nosu pa gledati, kako lepo Jurčič"! Deželna zbornica je preresna dvorana za fan- to vske komedije. Celó neotesano pa je očitanje posl. Horáku, da je v nemškem jeziku podal svoj pred- gori in norčevati se, rekočega: branit, ko imate domá delà! Že ; kako ste došli magarca na pa na oknu iz hiše gleda pa se repenči kot vrag, in obadva ^ kričita : naj log o oprošČenji obrtnijskih pomoćnih društev od pri-gorí, vsaj je naša muka, a ne zetova! — Škode je okoli dobninskega davka, češ, da to „podpira nemškutarenje !" • V JOS Da Horák, ki se je v mestnem ljublj. zboru in povsod i stotine. Al Bog nas vari, ko bi bilo suho bilo; juo ^ i xv, ^ ▼ ux^ovu^u* i vu* u ^»«u« poleg tega bila bi dva druga pogorela.^ 8osedje so šli drugod boril za pravice naroda slovenskega že Î Mk a m M r> 1 4» i A. 1% li /î /\ /J r\ 1,-i rT /\ ^ JwH! /\ 1 J^»^ i /-i W MA/^ VI i /\ n r\ i fttl n f i AT n * C V* Ml X /\] n /I n V\ 1 V^ ď% Je pred, predno je papirnati „ Narod přišel dan X C7 CJ U I O # V vale naznanit to hudodelstvo sodniji v Crnomalj kmalu došla na ogled; žandarji so brzo tirali požigo-valca v Crnomalj, nadjačao se, dane prideta vale nazaj. v narocji nemškutarskem odpocil se „ingratae patriae da se bode boril še takrat, ko bode marsikak „Narodovec" Cl Kranja 22. nov. Novega župana imamo ? 1z- tega je prepričan vsak, kdor gosp. Horaka pozná in voljen je obČespoštovani gosp. Leopold Ju go vic, njegov značaj. Da pa, ker ni rojen Slovenec, lože go- posestnik tukaj šnji in naš deželni poslanec. Narodni von nemški, kdo mu bode to očital y kdor ni strasten? mestjani pričakujemo od njega iskreno delovanje za bla- In kako, da prav isti „Narod" ni lani besedice črhnil gor mesta v vsacem oziru in smo si v svesti, da bode o graji , v*« m ^. ,nemškutarenje podpirajocega nasveta" ko Je izpolnil naše nade tem več, ker ga bodo narodni možje dr. Razlag celo uro v zboru po nemški govoril?! v mnogokrat težavnem poslu radi in zvesto podpirali. ~ ~ Tagblattovcem" se ve da je ta volitev trn v peti in že v za Boga! tako orožje je umazano. (V poslednji seji deželne komisije za povzdigo so se nosili z možem svoje vrste gosp. Dolencem. konjereje na Kranjskem) se je po dopisu kmetijskega Mi nimamo nič zoper njega; on ima vse tište lastnosti, ministerstva med drugim obravnavalo tudi to, kako ki mu jih je pripisal dopisnik „Tagblattov" nekaj je pozabil : gosp. Dolenc, nekdaj naroden mož, i z never i l se je svojemu narodu in zdaj stoji pod zastavo nemčursko Derbičevo in druzih uradnikov. Mi te gospode pri miru pustimo in radi ž njimi v miru živimo naj bi se denarna podpora (subvencija) dala gospo- darjem y kteri mlada žebeta od 1 do 3 V2 tata izre- JaJ° telio.) Ob svojem času prinesó „Novice" celo naznanilo. (Naznanilo našim gospodarjem zarad prodaje Ker se sliši,^da bolezen v gobcu in na parkljih mu u jjuobiiuv iu 1 aul /j ujimi v lilii u íiiviuiu ^ i/oi/cu.j ivoi ou onoi j ^u« uyivuv^u v ^uwvu xu nu ^«i n.ijiu al to želimo od njih, naj oni prav pridno delajo v pi- pri goveji živini na Stajarskem konec jemlje, se podadó sarnicah svojih, naše mestne zadeve pa hoćemo gospodje Seunig, Lasnik in Solmajer prihodnji 4 m f ■■■■ ■ mi domači opravljati, ker mislimo, da jih najbolje teden na Stajarsko in Koroško po junce in telice žlah-poznamo in tudi več srca imamo za-nje kakor taki go- nih plemen. Po takem utegne biti, da sred prihod- spodje y ki so danes tukaj, jutri drugod. Naj nazna- nimo danes še to, da v Ljubljanski živinozdravniški šoli izučeni France Polanšek, ki je zdaj že ena leta živinozdravniški pomočnik z ozdravljanjem živine opraviti imel in si dobra spričala od županstva v Rovtan in Žiréh pridobil, je zdaj za mesogleda pri nas in utegne njega meseca decembra bode v Ljubljani pro- daja telic po dražbi (licitaciji). Dan y ta dražba, se bode dal v našem listu na znanje kdaj bode Danes smo hoteli le to naznaniti, da gospodarji naši, ki želijo telíc kupiti, to naprej vedó. (Precudna je res letošnja zima), ki danes v senci tudi na pomoč biti gospodarjem, ako jim kaka živina kaže 11 stopinj gorkote. Sadna drevesa cvetó vdrugiô; zboli. na vrtu Sovanovem pri zidu nunskega vrta so 23. dne iti Postoj ne 25. Iistop. — Včeraj se je zopet oživila t. m. nabrali mnogo popolnoma zrelih malnic, m u« tukajšnja čitalnica. Po dolgem prestanku predstavljala Rožniku je neki gospod odtrgal skoro zrelih rdečih jagod. m na se je kazališčna igra: „Norišnica v prvem nadstropji u (Trgovec za trgovcem) gré na kant v Ljubljani. Prav dobro so se obnesli naši diletanti. Pred besedo Marsikdo odpre štacuno polno blagá pel je moški in ženski zbor dobro vbrano. y ki ť"* "•«»■M I" í-v-tioo.1 <ÍUU> uuui^ruiauu. Sploh VOD pnuo Vt piciuaij jjc* unu« » i/vuj. se je izvršilo na občno pohvalo. Čitalnični prostori so ki kramari komaj leto in dan, ima dolgá čez 100.000 vse dolgu; pride čas, da bi plačal pa je vse na pa nima s čem. Nekdo se napolnili popolnoma. Po besedi" smo se pa zasu- gold. Kam je vse ^v^uiuvuic*. A. Vf „ UVJOvu.1 OUIU OC AlCfcO U. guiu« JLVaUl kali na radost krasnega ženskega spola, in tako smo fabrikantje ! zapravil, le on sam vé. Ubogi storili dober začetek letošnjih veselic, kterih mnogo pri- čakujemo , posebno pa kazališčinih iger od naših vrlih „Slovenija (Nov dokaz judovske umazanosti) ima banka u diletantov. Jesenic 25. nov. Gospod Franc Ascher „Slov. Gosp." popisuje to lepo historijco tako-le: Ernst Fachini, znani brezznačajni časnikar a Mj ui/oi/Uii/ uv v. — vjiuopuu r i auvž hlouucji , ra- je uicu aiataïux uiiouauii , ua uuuc lůuai u I youi u , ▼ čunovodja kranjske obrtnijske družbe je daroval jese- kteri bode napada! in razmesaril vsa zavarovalna dru- je pred kratkim naznanil, da bode izdal brošuro V štva, zlasti pa banko „Slovenyo" in njenega vodilnega ravnatelja pl. Treuenstein-a. Ta časnikarski lakomnik Novičar iz domaćih in ptoiib dežel. si je baje mislil: kakor hitro naznamm, da hočem dru- Iz Dunaj Ustavaški tukajšnji časniki imajo štva napadati, podvizalo se bode vsako me podkupiti zdaj sila veliko besedi za to, da bi presvitli cesar do in denarja bode kakor toče. Ali zmotil se je. Ves srdit volil ministerstvu v prihodnji državni zbor prinesti poll ■■H^Mm^H ÍM MË^I H Hi predru- in deželnim stavo, ki bi vsled tega, začel je odločneje postopati ter je svoje umazane nakane kar naravnost razodel. Poslal je nam- gačil reč omenj enemu ravnatelju banke „Slovenije" napo ve- zborom vzela pravico te volitve. Ze celi teden so vsak povedali ministersko sejo pod predsedstvom ce- nasproti deželnim ustávám litev državnih posl Ik V V VJUUVXJJ VUViJUL Vi AMI UMVVij Uk Ml^li »V y J KJ AV/ Y VUIJ \J 11U J^ \J J V dano brošurico, v kteri ga pod naslovom „Slovenija nesramno in prav pobalinski napada — ter mu stavi dan rj e vim bode polnilo al Njegovo Veličanstvo še ni blagovolilo ali jo uj.uu»^ želje, m vprašanje je, au Vsi deželni zbori, ki nočejo, da bi ravi co deželnih p onu db o blizo tako-le: „moje brošurice je do zdaj ministrom spolniti njihove 4000 iztisov naroČenih; vsak iztis veljá 30 kr. ; ako mi tedaj vseh 4000 iztisov odkupite,, kar znaša ravno 1200 centralistična klika vničila ustavno p potem izdam drugo brošuro, v kteri Vas niti zborov, morajo očitno protestovati zoper neustavno na- gold. omenil ne bodem. Odgovorite telegrafično a Ali m kano ministersko to naj gnusna ponudba, vredna časnikarske druhali? Ker je vodilni ravnatelj banke „Slovenije" dovolj pameten zimo stanovala v Gorici. Ogersko. Iz Pešta. Govori se, da presvitla cesarica bode letošnjo mož, je temu sleparju tako zagodel, kakor si ni nikdar pričakoval. Objavil je namreč pismo Fachinijevo in brošuro c. k. državnemu odvetništvu na Du- naji, ktero Je z odlokom 10. novembra 1872. leta, štev. 11.151 objavo zarad zločinstva izsilovanja (Er- pressung) odstopilo c. k. kaze n ski s o dni ji. — Tako postopanje je najboljši pripomoček proti pobalinskim Cernatony Tudi ogersko ministerstvo predsedstvom Lonyay-a ne bode več dolgo živelo. zbornici Ogerski so veliki škandali že tako navadni, al da to, kar se se nihče ne čudi, Če pride hud ravs in ropot časnikarjem, ki in čast danes temu, jutri drugemu brez vzrokov skru- je 18. dne t. m. zgodilo v zbornici Peštanski, presega vse, kar se je dozdaj ondi doživelo. Poslanec zadovoljen z odgovorom ministra ne bi kakor klopi radi ob Škandalih živeli Pauler-a na interpelacijo svojo , poprime besedo in se y nili lagleje znebimo. zoper ministerstvo, da ponemčuje Ogersko; ali pa denar izsilovali. Po tem načinu se jih naj- vlada ni Ogerska in nima pravice, še dalje vlada biti > y kajti da si ministri hiše zidajo in grajščine kupujejo, to (DramatiČnega društva) zadnja predstava v ne- jim ne daje pravice Ogersko vladati. (Strašanski hrup na deljo je bila v prijetni opereti „Skrivnost ljubezni ci 1Z- desni; res je t na levi.) Ministerstva predsednik vrstna: gospoda Meden in No Ili in pa gospodičina Lonyay, bled kot zid, hoče govoriti, pa ne more. Kosova peli so na občno in zasluženo pohvalo. Veseli Predsednik zahteva od Cernatony-a, naj jasnopové, smo bili na odru zopet prvikrat letošnjo saisono videti kaj je hotel z onimi besedami reči ? Cernatony: gospodiČinjo Kosovo in g. Medena. vendar yy pravi" je dobro igranje, po pravici burka brez vse vrednosti, kteri je Nepravi a Dobro! hočem povedati. Na Ogerskem sme vsak obo- gate ti rečemo , vseh, vendar za ministre je to nevarno, da svet kaj se posebno pa napačnega ne misli. Pri nas je uboštva čedalje več Kaj zela, priborilo veliko smeha. Gledišče je ministri pa bogati prihajajo. (Iznova stražanski hrup.) Mi- ^ odgovoriti, kakor to: za- bilo prav polno. ljena „Jamska Ivanka' i pondeljek se predstavlja priljub- nister Lonyay ne vé druzega izvirna spevoigra v 3 dejanjih niče vanje je moj odgovor takému poslanců čegar od M. Vilharja in J. Schantelna s pomnoženim zbo- preteklega življenja nočemrazkladati. — A.tudi jez Vas rom gospodičin in gospodov. Nadejati se je tedaj prav zaničujem — odgovori mu Černatony — tako kakor je zanimivega večera in tudi prav obilnega obiska ljublj an- ministerstva predsednik zdaj govoril, ne govori noben skega občiSstva, ker se zbori, kakor jih v tacih igrah ,r ------—j — , "^~ " pošten člověk. (Sopet grozovit hrup.) In v takem hrupu dramatično društvo spravi ne slišijo pri operah. na oder, v Ljubljani nikdar se je razšel zbor. Sledeče dni so bile viharne raz- prave v klubu desne in leve stranke. Deakovci branijo (.Pobirki iz časnikov.) „Novice", kakošno strašan- ministra, a tako mlačno, da konec vsega tega škandala sko slovniško hudodelstvo vendar na sebi nosite! Slov- ne more drugačen biti nego ta, da Lonyay ne more ničar redivivus vas je v yy Slov Nar u vzel ter za to, da na koncu lista že v preiskavo ostati več minister. kar do danes sami nismo u pazili toj i Jožef Blaznikovi d e d v se v V vas obsodil v večni pekel „slovenske ne- Lj ubij an vednosti". Ime dedi za „Erben" je pregreha? „ded je pravo, prav pravo pa je „ tedaj obsoj lednik". Vredništvoj vendar se, zanašaje na milost Radamanta Žitna, cena v Ljubljani 20. novembra 1872. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 20. banaske 7 fl. 10 turšice 4 fl. sorsice 4 fl. 20. rži nadj pride y ker za to hudodelstvo v se y v vedelo ni, da temveč v vice, ne v pekel y ker že v djekt y Erb U 3 fl. 70. ovsa 2 fl ječmena 3 fl. 10. prosa 3 fl. 20 ajde 3 fl Krompir 1 fl. 70. se vendar le zopet prikaže ded, na priliko ded stina, de dno Cigale prav piše, plemstvo itd. in ker lednik, kakor Kursi na Dunaji 26. novembra. Na temveč je več i to kar „Erbe", namreč „Rechtsnachfolger" preiskave morejo „Novice" vendar pisalcu reči to, da d preučene te „Nar y 4( 5% metaliki 65 fl. 90 kr. Narodno posojilo 70 fl. 10 kr. Ažijo srebra 108 fl. 35 kr Napoleondori 8 fl. 70 kr. če so one le enega samega bika obvarovale gospodarju so narodu gotovo rodov" več koristile, kakor cei tečaj yy Na Loterijne srećke: še čali? ( Vprašanje na „Slov. Narod1'.) Kako je to kcij ne dobimo taki, ki smo že davno vse y da Zakaj y se plačila uradnikov „Slov. Nar v Gradcu na Dunaj 16. nov. 1872: 75 87 41. 7. 80 59 69. i. 17 50 a Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 30. novembra. ne naznanijo po sklepu občnega zbora? delni č Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Založnik: Jožef Blaznikovi dedi v am. • ■ • i jď