posamezna številka 10 vinarjev.
V Llnbllani, v pondeliek, 10. aprila m
Velja po pošti:
Za	celo leto naprej . . K 26'—
za	en ineseo „ ■ ■ „ 2*20
za	Nemčijo oeloletno . „ 20'—
za	ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za nclo leto nnprej . . K 24'— za cn meseo „ . . „ 2*—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*80
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
L8I0 XL1V.
Inserati:
Enostolpna potitvrsta (72 mm široka in 3 mm vlBoka ali nje
prostor) za enkrat . , . . po 3) v za dva- ia večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primaren popust po dogovorn.
Poslano:
Enostolpna p&titvrstipo 60 vin.
Izhaja vsak dan izv. emši nedelje in praznike, oh 5. nri pop.
Redna letna priloga vozni red
iur Uredništvo je v Kopitarjevi olloi štev. O/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne a= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račun poštne hranllnfoe avstrijske št. 24.797, ogrsko 20.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega teletona st. 188.
Duo uspeha ob sošSiI fronti.-Letalski napad no železnico Oldem-Benetke*
Novi nemški uspehi južno od Hauccurta.
Velevažni gospodarski ukrepi na Goriškem.
Kakor smo že poročali, so sc zadnje čajse vršili pogovori med vojaško in politično oblastjo na Goriškem glede obdelovanja polja in glede drugih koristi za domače gospodarstvo. Sedaj je objavilo c. kr. okrajno goriško glavarstvo v Ajdovščini v okrožnici na vsa goriška županstva z dne 27. marca 1916 rezultat teh dogovorov, ki je za gospodarske koristi na Goriškem velevažen in kojega posamezne določbe so posebno za Goriško v teh časih naravnost vitalnega pomena.
1.	Vsaki košček rodovitne zemlje mora biti obdelan.
2.	Občina mora skrbeti, da bodo obdelana tudi zemljišča posestnikov, ki so zbežali ali služijo pri vojakih ali so drugače zadržani vsled vojnih zapletljajev.
Županu se daje pravica, da določi svoji občini potrebne delavcc in vozila za obdelovanje takih zemljišč.
3.	Župan se pooblašča, da za obdelovanje tudi drugih zemljišč določi po potrebi domače delavce in vozila.
4.	Za obdelovanje polja se mora pritegniti vse v občini se nahajajoče dela-zmožno prebivalstvo.
5.	V kolikor ne bo zadostovalo domače delavstvo, da vojaška uprava v pomoč delavce in vozila. V to svrho naj se obrne županstvo do svojega častnika za obdelovanje, ki vse potrebno preskrbi.
6.	Za popravljanje pokvarjenega kmetijskega orodja da vojaška uprava na razpolago domače kovačnice, ako so te zasedene po vojaštvu, oziroma preskrbi tudi vojaškega kovača, ako ni domačega. Poleg tega zamore županstvo pokvarjeno kmetsko orodje poslati z vojaškim vozom, ki ga je naprositi pri bližnjem poveljstvu, v Muličevo fužino v Baiuje, kjer se brezplačno popravi. Tu se dobijo tudi lopate in lemeži po lastni ceni.
7.	Zelo priporočljivo jc tudi, da se v občini naseje in posadi prccej zelenjave kot nadomestilo za druga živila. Potrebno seme, oziroma sadike za solato, radič, peso, repo, korenje, papriko, paradižnike, zelje itd. jc takoj prijaviti pri pristojnem častniku za obdelovanje, ki preskrbi bržkone brezplačno.
8.	Setvena komisija naj razdeli občino v okrožja in vsako okrožje naj opravlja
LISTEK.
lovi Jas.
Na Nemškem bodo ponoči od 30. aprila na 1. maja premaknili uro od enajstih na polnoč, 1. maj se bo torej začel pravzaprav 30. aprila ob enajstih ponoči. Skoro gotovo bomo nemškemu vzgledu sledili tudi mi, že iz vojaških ozirov. Kakor Nemci upeljejo novi čas tudi Francozi in Angleži. Ravno tako bomo pa 30. septembra ponoči ob polnoči in ob eni šteli polnoč. Noč od 30. aprila do 1. maja bo za eno uro predolga.
Kakšen je namen? Dvojen; zdravstven in denaren. Navajeni smo pozimi in poleti spati do eneiniste ure, delo naše sc prične ob šestih, sedmih ali osmih, vedno enako. Koliko časa izgubimo na ta način poleti, koliko svetlobe in s tem koliko zdravja! Z novim časom pa bo cela srednja Evropa pridobila zjutraj uro svetlobe za delo. Ker bo to lc poleti, ne bo treba nobene luči, nobenih stroškov. Kaj pa zvečer? Delavec, ki je delal dosedaj do šestih, bo odslej samo do oetih, zopet bo prihranil čas zase in
član komisije. Župan mora podatke o obdelovanju naznaniti pristojnemu častniku vsak teden bodisi telefonično, bodisi po posebnem selu.
9.	Vojaštvu je strogo prepovedano pasti konje in govedo po travnikih, hoditi, voziti ali jahati po obdelanem zemljišču. Vsakdo je dolžan naznaniti morebitne poškodbe po vojaštvu takoj županstvu ali članu setvene komisije ali vojaškim patruljam; županstvo pa naznani ali pristojnemu častniku za obdelovanje ali vrhovnemu vodstvu za obdelovanje v Črničah, ali pa okrajnemu glavarstvu. Poškodovalci bodo strogo kaznovani.
10.	V kolikor se to še ni zgodilo, določi županstvo, dogovorno s častnikom za obdelovanje, prostore vojaštvu namenjene. Ti naj bodo zaznamovani s primernimi napisi.
11.	Županstvo dobi od pristojnega častnika 10 trojezičnih legitimacij, ki jih ima razdeliti med zaupne, trezne osebe (člane setvene komisije). Tc osebe imajo pravico in dolžnost, da pokažejo vojaštvu, ki dela škodo, legitimacijo, jc pozovejo, naj se odstrani z obdelanega zemljišča oziroma zahtevajo napoved imena in čete, h kateri pripada ter naznani to županstvu. Legitimacijo naj nosijo te osebe vedno s seboj.
12. Delovanje županstva, setvene komisije in kmetovalcev nadzorujeta dva od c. kr. namestništva postavljena veščaka, ki imata dolžnost podpirati kmetijstvo z nasveti, sprejemati želje, grajati nedostat-ke in posredovati med županstvom, setveno komisijo in okrajnim glavarstvom. Županstvo in setvene komisije naj bodo v vednem stiku s tem veščakom in pristojnim častnikom za obdelovanje. — Dalje obljubuje vojaška uprava, kakor okrajno glavarstvo, da bosta po najboljši moči podpirala delovanje in prizadevanje županstva in ljudstva v tem oziru ter pričakujeta, da v teh resnih časih vsak vrši svojo dolžnost.
Boroevič.
(Konec.)
Le v velikih, splošnih, takorekoč impresionističnih skicah je mogoče naznačiti silno delo tega vojskovodje. Njegov zbor je pri Komarovu, v prvih ofenzivnih sunkih generalov Dankla in. Auffenbcrga proti
za svoje zdravje. Podjetja, ki so zapirala svoje prostore ob desetih, jih bodo sedaj ob devetih, namesto ob eni že ob polnoči. Seveda pa bo ura naša kazala deset oziroma eno, ker bo ves čas premaknjen. Koliko se bo prihranilo na luči. Za Nemčijo so izračunali v peterih poletnih mcsecih 130 milijonov kron, za nas 100 milijonov prihranka.
Prvi sc je s tem vprašanjem bavil znameniti angleški stavbenik in član angleške astronomske družbe Viljem W i 11 e 11. Že leta 1909 jc predložil poslanski zbornici načrt, naj bi se v svrho boljšega izrabljanja solnčnc luči vsako aprilovo nedeljo pomaknil kazalec za 20 minut naprej, ravnotako pa vsako septembersko nedeljo nazaj. Že so mislili, da bo šlo, a zadnji trenotek so predlog zavrnili, češ, da bo preveč dela in sitnosti. A Willett ni odnehal. Stopil je s svojim načrtom pred zbornico zopet 1, 1910, potem 1911, 1912 in 1913. Leta 1913 je bilo za vpeljavo novega poletnega časa že 285 poslancev in 50 lordov. Podpirale in zavzele so se za predlog štiri grofijske zbornice ter okoli 900 mestnih zastopstev, nadalje 78 trgovskih zbornic in »združene trgovske zbornice , 400 političnih in go-soodarskih društev itd. Tudi angleške ko-
Rusom, v zvezi 4. armade, krepko pomagal. Istočasni dogodki dalje vzhodno, ki so nalagali Brudermannovi armadi težke žrtve, so preprečili popolno izkoristenje teh zmag, in ko je stopil Boroevič na čelo 3. armade je veljalo dati zboru, ki se je junaško izkrvavel, novo silo, novo zaupanje. Bitka pri Grodcku, zbiranje za Sanom, pritisk za prvo osvoboditev Przemysla so ga pokazali na višku njegove naloge.
V	viharnih karpatskih bojih se je zdelo, kakor bi se bil mogočni gorski nasip vtelesil v osebi tega nikdar omahujočega vojskovodje. Limanova vstaja v našem spominu. Trdo so se borili hrabri junaki, ki so varovali krilo naše pri Lapanowu zmagovito prodirajoče 4. armade. Boroevič je ostro pazil. Komaj je videl, da sovražne množice, ki so pritiskale na njegovo armado, popuščajo, je prešel iz brambe k napadu. In ko je prišla kritična ura, so prodrle zmagovite kolone 3. armade pri Novem Sandecu iz Karpatov proti Grybiji, Jaslu in Krosnu, ogrožujoč krilo in hrbet v trdem boju oslabljenega sovražnika, ki se je začel hitro umikati.
V	dolgotrajni zimski karpatski bitki je imel Boroevič zapirati najlažji prehod du-klanske nižave. Poveljnik 3. armade se je udeležil bitke pri Gorlicah in velikih pre-dornih zmag meseca maja do kratko pred osvojitvijo Przemysla, nakar ga je izdajstvo Italije postavilo na drugo mesto. Ali smemo povedati, da so vsa srca v monarhiji spremljala tega izkušenega voditelja, ko je prevzel poveljstvo 5. armade in brambo Soče? Svetozar Boroevič ni varal zaupanja, nadkrilil je je. Le malo črnovojniških bataljonov je bilo na mestu, ko je s svojim generalštabnim načelnikom dospel na svoje novo mesto, pa ni obupal, trdno se zanašajoč na svojo sposobnost in svojo vojno srečo. Ostala mu je zvesta in mu dovolila kratek čas za pripravo, ki se je marno izkoristil. Človeška odporna moč se je združila z največjo umetnostjo modernega utrjevanja na odprtem bojišču ter ustvarila nezavzeten zid. V štirih mogočnih napadalnih bitkah so naskakovali Italijani proti Borocvičevim primorskim utrdbam in štirikrat so pustili pred njegovo neomajno fronto grmade mrličev in v kose raztrgane svoje odreševalne sanje. Zvesto in trdno stoji straža ob Soči!
Le enkrat je treba pogledati v oči duševnemu voditelju soške straže generalu j Boroeviču, da veš popolnoma zanesljivo: ;
lonijc Kanada, Nova Zelandija, Nova Fund-lanija in Novi Južni Wales so sc izrekle za novi čas. Vojska jc pokopani načrt zopet privlekla na dan in da prihranijo luč, bodo vpeljali Angleži izpremembo, a ne popolnoma po 20 minutah, ampak kar za celo uro in sicer 3. nedeljo v aprilu in septembru. Ko so se na Angleškem še posvetovali, so na Francoskem že sklenili, a z izpremembo, da novi čas ne velja samo do oktobra, ampak dokler traja vojna.
Sledila je Nemčija. Glavni zagovornik premaknjenega časa je tajni svetnik pl. Bot-tinger. Podpirale so ga zlasti razne trgovske zbornice. V seji pruske gosposke zbornice dne 18. maja 1912 je vložil na vlado, zlasti na ministra javnih del prošnjo, naj se poletni čas nanovo uredi. Istega leta 24. avgusta se je odsek trgovske skupščine izrekel v tem smislu. Bottinger jc na podlagi Willettovih brošur izračunih da bi prihranili v petih mesecih za Nemčijo 154 ur dnevne svetlobe, in če računimo ceno umetne luči na uro poldrugi vinar, jc 130 milijonov kron.
Doslej smo uravnevali svoje ure po 15. meridianu vzhodno od Greenvvicha, sedaj jih bomo pa po 30. Pri nas v Ljubljani je dosedaj solnčna ura se skoro natančno
To se ne bo nikoli izpremenilo. Kjer je taka volja, tam ni poti za sovražnika.
Viteški križec Franc Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil črnovoj. asist. zdravnik dr. Rudolf Thoma, pri črnovoj. želez, varnostnem bataljonu v Bohinjski Bistrici. — Najvišje pohvalno priznanje jc dobil nadporočnik dr. Otokar Ribar, pri črnovoj stražnem baonu v Trstu. — V drugič jc dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste četovodja 22. dom. polj. havb. div. Karničnik Gašper. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila desetnik Sever Henrik in desetnik 27. črnovoj. pp. Jenko Herman. — Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil major 7. pp. Emanuel Gradi. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo jc dobil pred sovražnikom padli poročnik 13. pp. Hugo Kobler. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rač, podčastnik 13. gor. top. p. Gregor Zoreč. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili topničarji 8. polj. top. p. Jesenko Franc; infanteristi Wirns-berger Valentin, Gregori Leopold, Grilič Valentin, Muc Maks, Jurič Ferdinand, Gruber Leon in Klammer Josip, vsi pri 7, pp.; lovec 20. lov. bat. Drole Ivan.
Odlikovanja pri 5. domobranskem polku. Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rač. podčastnik Franc Caha. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste jc dobil poddesetnik Prcnč Gašper, pri 37. dom. p. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: narednik Kinkela Vinko, četovodja Burlini Matija in Bonaz-za Josip, desetniki Rakič Nikolaj, Bizjak Anton, Poltzl Franc, Theissl Franc in Kru-ček Josip, poddesetnika Žugan Dominik in Rubenič Rajmund, infanteristi: A.nžlovar Franc, Perkon Mihael, Trošt Josip, Prašel Josip, Lavrenčak Alojzij in Žakeli Ivan,
Odlikovanja pri 26. domobranskem polku. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: praporščak Ferk Alojzij, desetnik Stopper Josip in podesetnik Krašo-vcc Ivan, — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste narednik Waltl Josip. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrte so dobili: narednik Miilleret Franc, | rač. podčastnik Schlamberger Adolf, desetniki Geršak Avgust, Kšela Franc, Vo-
vjemala z železniško, sedaj bo solnce stalo na najvišji točki ob eni. Največ pomislekov so imeli zaradi voznih redov na železnicah; a pruski železniški minister je izjavil, da bo tudi to šlo brez posebnih težkoč, zlasti še, ker stopi 1. maja drug vozni red v veljavo in ker potujočega civilnega občinstva sedaj itak ni veliko.
Francoski poslanec Andrej Honnorat je poleg drugega v svojem predlogu za vpeljavo novega časa rekel tudi to: V primeri z lanskim letom moramo poleg splošne draginje plačevati tuji denar za 12 do 14% dražje nego letos. To in druge okoliščine nas silijo k največji štcdljivosti. In ta namen ima tudi premaknjenjc ure, prihranili bomo ogromno na svetlobi in kurjavi.
Ker pa nihče samodsebe ne bi hotel biti tako požrtvovalen, zato je najbolje, če odredi država splošni blagor.
Pri vsem tem se seveda niti od daleč ne more izračuniti, koliko bodo ljudje vsled prikrajšanega dneva manj zapravili.
XXX
Gotovo bo nova naredba povzročila sila veliko zmešnjav in nerodnosti. Duševno počasni ljudje bodo zabavljali, gibni se bodo pa z veseljem oprijeli. Predstavimo
lavšev Ivan, Tinnacher Miroslav in Sitar Josip, poddesetnika Selišnik Jurij in Kie-gerl Josip, infanteristi Plavčak Avgust, Žu-panek Ivan, Kamernik Jurij, Sorko Franc, Murko Jakob, S+ifter Josip, Pilili Ferdinand, Iliaš Josip, Braunreiter Leopold m
Wallner Daniel.
Odlikovanja pri 27. domobranskem
polku. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik Josip Grablovic. — Vitežki križec Franc Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil štabni zdravnik dr. Ivan Zeidler.
Društva za mmm vel« poseji.
Da se kolikor mogoče razširi krog oseb, ki bi mogle podpisovati vojno posojilo, se bodo po vseh krajih in občinah države ustanovila društva, za katere je vlada
izdelala vzorna pravila.
Takemu društvu lahko pristopi vsakdo, ki podpiše vsaj en društveni delež in ga more vplačevati v tekočih mesečnih obrokih. Tudi premožnejše osebe lahko v svojo korist pristopajo k takemu društvu, posebno če niso v finančnih zadevah posebno izurjene, kajti podpisovanje četrtega vojnega posojila bo zanje silno enostavno, ker samo plačujejo društvene deleže, vse druge korake pa stori društvo samo.
Ko se društvo razpusti, ne bo posamezen član dobil samo nominalnega zneska v zadolžnicah četrtega vojnega posojila, ki bo odgovarjal vsoti njegovih vplačanih deležev, ampak tudi primeren znesek v gotovini.
Finančno ministrstvo je taka društva oprostilo pridobninskega davka in razun tega obljubilo še dalekosežne ugodnosti glede kolkov in neposrednih pristojbin.
Pravila in obširna navodila za snova-telje se bo dobilo pri okrajnih glavarstvih in policijskih ravnateljstvih.
Valikaa in eeleii.
Angleška in Vatikan.
Italijansko časopisje je Asquithovemu obisku pri sv. očetu odrekalo vsak političen pomen. Da to ne bo res, je treba opozorili na dosedanjo politiko Angleške proti sv. stoiici. Anglija že dolgo ni imela zastopnika pri sv. stoiici, po izbruhu vojne pa je takoj poslala sir Vincent Howarda, kar je pravzaprav v nasprotju z angleško ustavo. Od tedaj je poizkušala z vsemi sredstvi, da bi sv. očeta pripravila do kake za entento prijazne izjave. Nato pa je ravnoista Angleška v londonski pogodbi sklenila z Italijo takozvano vatikansko klavzulo, v kateri je takorekoč garantirala garancijsko postavo, dočim ostale enten-tine dr:"ave niso pristooile temu dogovoru; Francija, kakor se je izvedelo iz najboljšega vira, je svoj pristop izrecno odklonila iz ozirov do svojih katoličanov. Ta korak Angleške je bi! brez dvoma neprijaznost proti sv. stoiici, in kakor se sedaj kar naenkrat sliši iz lurinske »Stampe«, se angleški poslanik sir Howard precej časa ni pokazal v Vatikan. Vzroka vatikanski ne-volji je treba iskati v tej vatikanski klavzuli. Če je sedaj sir Howard spremljal Asouitha k Vatikanu, se bo temu obisku dalo pripisovati večjo važnost in lahko se domneva, da je Asquith, ki je s svojim rimskim potovanjem hotel italijanski vladi napraviti uslugo, istočasno zasledoval tudi druge cilje, "ki so za Italijo manj prijetni. (»Vossische Ztg.«)
Francija se bliža Vatikanu?
Lugaao, 8. aprila. (Kor. ur.) »Osser-vato-e Romano z dne 6. t. m. poroča, da
si življenje mirnega meščana 1. maja. Uro je pozabil premakniti. Pride v urad, ob osmih namesto ob sedmih. Predstojnik ne-voljen, veliko zmerjanje. Opoldan pride državljan h kosilu, recimo v gostilno. Misli, da je dvanajst. Oprostite, ne moremo Vam postreči, ura je že ena; če hočete kaj mrzlega.- Je/:no gre v kavarno. Zahteva časopise prejšnjega dne. Oprostite, ura je dve, srno jih e oddali.« On pa misli, da je ena. Ob otirih seveda v kino, da se potolaži, u kako se začudi, ko sreča ljudi, vračujoče se od predstave ob štirih. Gre po Slovenca«. Oprosiite, smo ga že razprodali, ura je šest. Njegova pa kaže pet. Same neprilike. Tudi pri večerji pride prepozno, zadovoljiti se mora z ostanki. Aha, od sedmih naprej je nastavljeno pivo, sedaj je osem, še ga dobim. »Oprostite, je že devet, pivo smo že iztočili. : Grem pa v klet, si misli. Mirno sedi do desetih. Še eno tiro imam. Gospa, še en četrt.« »Ne morem policijska ura, moramo domov.« »Ali nimate do enajstih odprto?« »Seveda, zato pa gremo.« Pogleda na uro, deset j? :;ele. In ob polnoči mora iz kavarne, ravno, ko je hotel naročiti šc črno kavo. To bo hudo!
Ali pa, če sta se dva zmenila za sestanek in je eden pozabil premakniti ka-7-Jce. Splošno bo p ■ res dobro in le z ve-£ 'Ijcm moramo pozdraviti novo naredbo, Dobro bo za zdravje, dobro za žep.
je sv. oče sprejel v avdijenci angleškega poslanika in gospoda Armanda Nisarda.
»Idea Nazionale« spravlja avdijenco deloma v zvezo z Asquithovim obiskom pri Vatikanu, deloma pa z daljšim rimskim bivanjem prejšnjega sodelavca ministra Com-besa pri njegovi proticerkvctii zakonodaji, Mechaina, ki se je mudil v Rimu, da se baje oficijozno pogaja z Vatikanom.
Nisard je bil zadnji francoski poslanik pri sv. stoiici in nato ž njo ni prišel več v dotiko. Dan kasneje po avdijenci je Nisard imel razgovor s kardinalom državnim tajnikom.
»Idea Nazionale« sodi, da Angleška in Francija iščeta važne politične zveze z Vatikanom.
Dunajska »Reichspost« piše, da vest vsaj glede Nisarda ne bo resnična, ker Nisard večkrat obišče papeža, s katerim sta osebna prijatelja. Prostozidarsko časopisje je pač vznemirjeno radi Asquithovega obiska in zato »Idea Nazionale« potiplje Ho-warda in starega Nisarda in ju svari, da naj nikar ne rahljata verig, v katere je Italija vkovala sv. očeta.
Kardinal Mercier se ne preseli.
Havre, 6. aprila. (Kor. ur.) »Agence Havas« poroča: Italijanski listi so prinesli vest, da je belgijska vlada kardinalu Mer-cieru sporočila, da ga bodo v Havre najboljše sprejeli, če bi se spor z guvernerjem v. Bissingom le preveč poostril.
Vest ne odgovarja resnici. Kardinal Belgije sploh ne misli zapustiti.
Nemški državni znor.
Licbknecht izključen.
Berlin, 8. aprila. (Kor. ur.) Poslanec Liebknecht je vojno posojilo kritikoval s takimi besedami, ki so bile prav veleizda-jalske. Poslušalcev sc je polotilo silovito razburjenje, klicali so mu: »Lump, vi spadate v norišnico.« Naprednjak Hiibrich je Liebknechtu iztrgal rokopis iz rok in ga zagnal na tla, Gromovito pritrjevanje. Socialist Dittman je rokopis zopet pobral in ga vrnil Liebknechtu. Medtem je predsednik Kaempf izrazil svoje obžalovanje, da more Nemec rabiti take besede, je vzel Liebknechtu besedo in ker ta še vedno ni hotel zapustili govorniškega odra, ga je izključil od seje. Liebknecht se še vedno ni hotel odstraniti, naprednjak Muller ga je zastonj skušal izriniti. Predsednik je kon-statiral nesklepčnost in sejo odgodil do ponedeljka.
Bolgari o govoru nemškega kanclerja,
Sofija, 9. aprila. (Kor. ur.) O govoru nemškega kanclerja piše »Kambana«; Govor je povzročil v Bolgariji globok vtis in veliko zadovoljnost. Zmage četverozveze so izprožila vprašanja, katerih rešitev se ne more več odlašati. Ustvarili se bodo pogoji ravnotežja svobodnemu razvoju vseh evropskih narodov in trajnemu miru.
Lahi o govoru nemškega kanclerja.
Lugano, 8. aprila. (K. u.) »Tribuna« pravi, da je govor najvišje izzivanje na vojsko do skrajnosti in brez vsakega ozira. »Corriere della Sera« piše: Nemčija se je razkrinkala in je razkrila nemški mir, po katerem postane gospod Evrope s poraženimi sosedi, ki bi bili nesposobni za vsak odpor. Corriere d'Italia« izvaja: Mir se je zopet oddaljil, dasi so postali možje sporazuma že zmernejši.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. aprila. Kor. ur.) Veliki glavni
stan:
Šlezijci in Bavarci so vzeli z naskokom 2 močni francoski opirališči južno od Hau-court in so osvojili celo sovražno postojanko na grebenu griča Termiten v širini nad 2 km. Nek danes zjutraj poizkušen protinapad ss je popolnoma izjalovil. Naše izgube so malenkostne, one sovražnika tudi radi zahrbtnega nastopa posameznikov posebno težke, Poleg tega smo ujeli neranje-nih 15 častn;kov, 699 mož, med njimi veli-i ko rekrutov letnika 1916. Na višinah vzhodno od Moze in n?. Woevre sta močno delovali obe topništvi.
Na HilfsenHrstu (južno od Sonder-nacha je napadel mal nemški oddelek neko naprej potisnjeno francosko postojanko, v boju je padla njena posadka izvzemši 21 ujetnikov. Sovražne jarke smo razstrelili.
Berlin, 9. aprila. Veliki glavni stan:
Položaj se splošno m izpremenil.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
6. aprila ob 3. uri popoldne. V
Argonih nam je dopustil presenetljiv napad na sovražne jarke pri cesti Si, Hubert, da smo zadali sovražniku občutne izgube in da smo ujeli približno 20 sovražnikov, Med podvzetim napadom v sosednem odseku je obstreljevalo naže topništvo ljuto po Nemcih zaseden del gozda Avocourt, Pri Verdunu je ob koncu dneva — popoldne je bilo primeroma mirno — in ponoči ! sovražnik živahno deloval. Vzhodno od i Moze ie z izredna Ijutostio obstreljeval oo-
krajino med Avocourt in Bethincourt; obstreljevanju je sledila cela vrsta napadov z zelo močnimi četami proti obema naprej potisnjenima deloma naše tamošnje bojne črte. Na našem desnem krilu so se zrušili v našem ognju vsi sovražni poizkusi proti vasi Bethincourt, Istočasno jc sovražnik trdovratno napadal v središču vas Hau-court. Po ponovnih neuspehih in po krvavih žrtvah se je mogel tekom noči ustaliti v tej vasi, Vas se nahaja pod ognjem naših nadvladajočih postojank. Z naše strani smo podvzeli po kratki topniški pripravi živahen napad na utrjeno postojanko Avocourt, da ustvarimo zvezo med postojanko in našimi utrdbami ob robu gozda Avocourt. Med tem podjetjem, ki se je popolnoma posrečilo, smo osvojili širok kos zemlje, takozvani štirikotni gozd in smo ujeli 50 sovražnikov. Vzhodno od Moze nista dosegla dva sovražna napada na naše postojanke severno od gozda Cailette drugega uspeha, kakor da sta stala sovražnika resne izgube, Z ostalega bojišča nič novega.
6.	aprila ob 11, ponoči. Zahodno od Moze so obstreljevali Nemci trdovratno naprej štrleči kot naših postojank pri Bethincourt in vasi Esnes in Monteceville, Vzhodno od Moze se je nahajala višina Pfeffer podnevi pod ljutim ognjem, ki je napovedoval splošen napad. Naš zapiralni ogenj je pa zabranil sovražniku zapustiti jarke. Južno in zahodno od utrdbe Douaumont so udrle naše čete v vrsti bojev, ki so dovedli tudi do ročnih metežev, na bojni črti 50 metrov do globočine nad 20 metrov v sovražne zvezne jarke in utrdbe. Zvečer podvzeti napad sovražnika na krilo se je popolnoma izjalovil. Na Lotrinškem je delovalo naše topništvo vzhodno od Luneville med Vezonze in gozdom Wasgen. Z ostalih bojnih črt se ne poroča o nobenem bistvenem dogodku.
Naši bojni letalci so marca na celi bojni črti delovali, posebno pri Verdunu. V številnih zračnih bojih so sestrelili naši letalci 31 nemških letal, 9 jih je padlo gorečih v naše črte, 22 jih je padlo v nemških črtah. O usodi 22 letal, ki so jih napadli naši letalci nad sovražnimi črtami, se ne more dvomiti. 12 so jih videli, kako so padla v plamenu, 10 jih je padalo sukajoč se v ognju naših letalcev. Poleg teh so še sestrelili naši obrambni topovi štiri nemška letala. Nek zrakoplov je padel v naših črtah v okolici Avocourt, trije so padli v sovražnih črtah. Nasproti skupni vsoti 35 meseca marca uničenih nemških letal znašajo naše izgube v zračnem boju 13 letal; eno je padlo v naših, 12 v nemških črtah,
7.	aprila ob 3. uri popoldne, Zahodno od Moze so vdrli Nemci z nočnimi napadi, ki so jih podvzeli po ljutem obstreljevanju naših predpostojank med Bethincourt in višino 265, v nek jarek naše prve črte ob cesti Bethincourt—Chateau-court. Takoj uveden protinapad jih je vrgel iz večjega dela po njih osvojenega ozemlja. Sovražnik drži zdaj le še nekaj naprej potisnjenih delov naših postojank. Vzhodno od Moze od časa do časa topniški ogenj. Napredovali smo dalje v sovražnih strelskih jarkih južnozahodno od utrdbe Douaumont. Na Woevre nekaj topniških presenetljivih napadov. Na ostali bojni črti je bilo ponoči mirno,
7. aprila ob 11. ponoči. V Belgiji je namerilo naše topništvo uničujoč ogenj na nemške utrdbe. Zahodno od Moze je sovražnik po večurnem ljutem obstreljevanju močno napadal naše postojanke južno od Haucourt. Na vzhodnem vhodu v vas na bojni črti približno 2 km zadržani po našem zapiralnem ognju in po močnem streljanju naših strojnic Nemci niso mogli doseči svojega smotra in so se morali umakniti v svoje jarke. Popustiti so morali veliko mrtvih. Pri Bethincourt smo z ročnimi granatami nekoliko napredovali v strelskih jarkih in v kosih jarkov, ki jih je vzel sovražnik v minuli noči. Pri »Mrtvem možu« precej živahno obstreljevanje. Vzhodno od Moze in na Woevre topniški boji, v katerih so naše baterije zelo delovale in razrušile več sovražnih zbiranj. Na ostalih delih bojne črte topniški boji.
Verdun — katastroia.
Genf. Clemenceau piše: Večkratni nemški vpad v francosko bojno črto se izpremeni v katastrofo, če ne drže Verduna.
Genf. »Petit Journal« izvaja: Položaj Francozov pri Verdunu je zelo nevaren. Sodbe o premorih boja so se izkazale temeljito napačne, ker ravno zato je poslal položaj še nevarnejši. Nemci nameravajo zadati Verdunu smrtni udarec z lagodno obkolitvijo.
Curih. »Tagesanzeiger« poroča: Na se-vernozahodni verdunski bojni črti se bliža nemški napad glavni francoski postojanki. Francoska glavna postojanka postaja polagoma nevzdržljiva.
2090 novih topov pri Verdunu.
Haag. »Echo de Belge« poroča, da so poslali v Verdun v zadnjih lednih 2000 _to-i pev in 10 težkih angleških in kanadskih ba-i terii,
Kanadčani v Verdunu.
Curih. Skozi Lyon se je peljalo iz Egipta v Verdun 70 vlakov kanadskih čet.
Nemci napredujejo pri Verdunu vztrajno in neprestano.
Curih. Nevtralni vojni poročevalci na verdunski bojni črti poročajo, da napredujejo Nemci trajno in vztrajno in da utrjujejo vedno z novimi uspehi že priborjene. »Agence Havas« pomiruje prebivalstvo izvajajoč: »Verdun se ne nahaja v neposredni nevarnosti«, kar je javnost jako razburilo. Vojaški kritik lista »Humanite« pripravlja odkrito na padec Verduna, češ da to ni več nemška zmaga, marveč le krajni uspeh.
Berlin. Pariški »Journal« javlja, da se je vsled ljutih verdunskih bojev število umobolnih v francoski armadi še pomnožilo.
Zavraten nastop Francozov.
Berlin, 9. aprila. (Kor. ur.) Listi poročajo, da se je med naskokom na grič Termiten zgodil sledeči dogodek, ki je naše do skrajnosti razljutil. Francoska posadka prve črte je držala namreč roke kvišku v znamenje, da se hoče udati, Komaj so pa Nemci, ki so zaupali temu po sovražniku sicer vedno spoštovanemu znamenju, po-skakali iz jarkov, so Francozi bliskovito hitro zopet pograbili svoje proč vržene puške in streljali našim za hrbet. Prvič se je zgodilo, da je postopal sovražnik tako zahrbtno. Povzročitelje je to seveda drago stalo.
Starost francoskih generalov.
Pariz. (Kor. urad.) »Agence Havas«: Zbornica je razpravljala o pomladitvi vojnih kadrov. Vojni minister Roques naglasa, da je pokazala vojska potrebo pomladitve. Če bi bila dotična postava veljala že pred vojsko, bi se 110 generalov vojske ne bilo udeležilo; med njimi so ostali na bojni črti 4 divizijski generali in 16 brigadirjev. Najstarejši francoski general je star 64 let, najmlajši 49 let, kar dokazuje, da so izbrali najsposobnejše. Vladno predlogo so nakazali v proučevanje vojnem odseku z 254, proti 218. glasovom.
Francoski socialisti ne smejo o miru razpravljati.
Pariz. Vlada je prepovedala zbor mirovnega sindikata, ki je nameraval razpravljati o mirovnem vprašanju. Francoski socialisti ne potujejo na velikonočne razprave v Švico, ker jim oblasti nočejo izstaviti potnih listov.
Prosta kritika na Francoskem.
Curih. Neki ugledni gostilničar v Tou-lose je obsojen v triletni zapor in na 10.000 frankov denarne globe, ker je javno rekel, da so zdaj vladajoči francoski krogi povzročili sedanjo vojsko,
18 in 18 letne Angleže pozvali pod orožje.
London. (K. u.) 18 in 19 letne Angleže so pozvali pod orožje.
Nesoglasja v angleški vladi,
Haag. Angleško ministrstvo razpravlja zdaj o važnih vprašanjih. »Daily Mail« poroča, da se razpravljajo v bodoči seji ministrstva sledeče zadeve: 1. Za odločilno zmago je premalo vojakov. Nujno je potrebno veliko število novih rekrutov. 2. Oženjeni delajo z veliko silo na to, da se prepreči splošna brambna dolžnost. 3. Več članov vlade izrecno nasprotuje proti vsaki sili z ozirom na brambni predlog unionis-tov, Asquith sam je izjavil, da odstopi, če se uvede splošna službena dolžnost. 4. V poslaniški zbornici se nahaja večina za uvedbo splošne službene dolžnosti.
Irska vstaja.
Kodanj, Delavski nemiri na Irskem so se zelo razširili. Dvignili so se zdaj celo nekateri irski polki.
Skrčena belgijska armada.
Amsterdam. Po zanesljivih poročilih se je skrčila belgijska armada ob reki Izer le na dve divizije, vsaka šteje 25.000 mož, a obdržali so še prvotno število šestih divizij, Na bojišču stoji le še 50.000 Belgijcev. Na ojačenja ni misliti, ker se ceni število Belgijcev, ki so se odzvali kraljevemu pozivu, na 5000 mož. Belgijska armada se od 1. aprila dalje zamenja do 1. majnika z angleškimi četami in se poda v drugo bojno črto na francoskem ozemlju med Diin-kirehnom in Calaisom. Začetkom vojske je štela še sredi avgusta 1914 belgijska armada 300.000 mož.
Nove aretacije v Belgiji.
Zavod St. Lds.
Bruselj, 9. aprila. (Kor. ur.) \Volffov urad poroča: Dne 6. aprila zvečer je nemška vojaška policija na cesti Siechem— Moli v severnem Brabantu ustavila dva mlada moža, ki sta pri zaslišanju takoj priznala, da sta hotela preko Holandske potovati k sovražnikovi armadi. Oba sta gojenca zavoda St, Luis, prvega duhovniškega vzgojevališča v Bruslju, s katerim ima kardinal Merciej- tesne osebne stike in v čegar prostorih stanuje pri svojih obiskih. Rekla sta, da so ju njuni učitelji pozvali, da naj nc sedita več na šolskih klopeh, ampak da naj odideta k armadi. Učitelji so jima dali za beg denar in ponarejene iz-| kaznice in jima povedali tudi geslo za vod-
nika, ki bi ju imel spraviti čez mejo. Pri aretiranih se je res našlo denar in ponarejene izkaznice. V zvezi s temi ugotovitvami so nemške oblasti zaprle učitelje in ravnatelja zavoda St. Luis zaradi pomoči k vojnemu izdajstvu (dovajanje moštva sovražniku).
Vojske z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 8. aprila. Uradno se razglaša; Danes ponoči smo pregnali sovražnika na Dobrdobski visoki planoti iz nekaterih naprej po Usnjenih podkopov. _
Naše čete so vzele tudi južno od Mrzlega vrha neko laško postojanko in so privedle 43 ujetnikov in 1 strojnico.	, Italijansko topništvo je na tirolski bojni črti v več odsekih živahno streljalo, posebno pa na naše postojanke zahodno od
Rive.	,	,
S protinapadom smo izgnali nek sovražni oddelek, ki se je ustalil v nekem našem podkopu na južnem robu Rochette.
Število ujetnikov povodom čiščenja Rauchkolella se je zvišalo na 3 častnike, 150 mož. Vsi drugi Italijani, ki so se bojevali tam, so oadli v ročnem metežu.
Včeraj, ko se je pričelo daniti, so napadla brodovja povodnih in navadnih letal kolodvora Cesarsa in San Giorg-o di No-garo z jasno vidnim uspehom. Od drznih letalcev, ki so se, ko so metali bombe, nizko izpustili se 3 niso vrnili.
Dunaj, 9. aprila. Uradno se razglasa: Mestoma živahno streljanje s topovi. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradno poročilo. Rim, 6. aprila. Mali naši oddelki so delovali na bojni črti od Stilfserjocha do Judikarije. Dvoboj pehote od Gardskega jezera do zgornje doline Astico. V Val Sugana boji pehote, ki so posebno ljuti v odseku Larganza (Brenta). Sovražnika smo odbili z velikimi izgubami zanj in nam je pustil 13 ujetnikov. Streljanje s topovi je zabranil dež in megla ob zgornji Soči, zato je pa bilo posebno živahno na brdih severnozahodno od Gorice. Na kraški visoki planoti smo odbili ponoči na 5. t. m. dva mala sovražna napada na goro sv. Mihaela,
XXX
Dunaj, 8. aprila. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Izmišljena je trditev italijanskega dnevnega poročila 1. t. m„ da je nek laški oddelek presenetljivo vdrl v neko malo utrdbo na sedlu deli Cavallo, da je zadal izgube posadki in da je zaplenil orožje in strelivo. Ravnotako ne odgovarja dejstvom obvestilo laškega uradnega dnevnega obvestila z dne 3. t. m., da so bombe letalcev baje povzročile v Postojni požare.
Asquith o soški IrontL
Curih, 6. aprila. »Neue Ziiricher Nach-richten« poročao iz Milana, da se je As-quith na kolodvoru v Milanu razgovarjal s člani angleške kolonije. O svojih vtisih na italijanski fronti je rekel: »Italijanska fronta je brez dvoma najbolj težavna izmed vseh front te vojske. Kdor se z lastnimi očmi ni prepričal o teh težavah, jih ne more razumeti. Kar so storili Italijani, je naravnost občudovanja vredno.«
Napad na Rauchkoiel.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Glede na dnevno poročilo s 7, t. m. o očiščenju sovražnih postojank na Rauchkoflu se naznanjajo še sledeče podrobnosti: Dne 7. aprila ob 2. uri 20 minut dopoldne se je pričel lasten bobneč ogenj na po sovražniku zaseden nos, pod njegovim varstvom so se uredile čete na napad. Akcijo je vodil stotnik Pitsch kolomejskega deželnobrambovskega pešpolka št. 36. Po junaškem naskoku se je unel ročni metež s sovražnikom, ki se je trdovratno branil, a nasproti ljutosti napadalca se ni mogel vzdržati. Ob 5, uri 30 minut dopoldne je bila postojanka naša. Izgube sovražnika so zelo težke. Jarki so bili polni mrličev. Nihče ni ušel. Ujeli smo 3 častnike in 150 mož, zaplenili dve strojnici in veliko vojnega materijala. Udeležene čete, poleg ko-mejske deželne brambe še kombiniran oddelek tirolskih čet in oddelek strelcev, so se odlično držale.
Zupelli poveljnik soške armade,^
Lugano, 9. apr. »Corriere della Sera« poroča, da je bivši vojni minister dobil poveljstvo 3. italijanske armade, ki se bojuje ob Soči.
Dvema laškima ministroma se majata stolčka.
Bern. (Kor, ur.) »Humanite« sodi, da odstopita najbrže italijanski finančni in na-učni minister.
Z laške zbornice.
Curih, Italijanska zbornica zopet zboruje :
Naši zračni napadi.
Neki poslanec jc izrazil svoje zadovoljstvo, ker se jc odbil peti zračni napad na ,Inkin. Predsednik Marcora ooozaiia. da
so vsled sovražnih bomb poleg Jakina zelo trpela tudi mesta Videm, Benetke, Brescia, Verona, Ravenna, Bari, Barletta in Bellu-no. Pozdravi trpeče a vztrajno prebivalstvo v imenu zbornice.
Ministrski predsednik Salandra izroči zbornici pozdrav angleškega min. predsednika Asquitha in predlaga, naj se brzojavi v Pariz in v London.
Socialisti kritikujejo. Soc. posl. Turatti graja neustaven način, s katerim je obvestil Salandra zbornico o izpremembi v vojnem ministrstvu. Opozarja, da se izprememba ne sklada s Salandrovimi turinskimi govori. Zbornica je upravičena, da izve natančne podatke, ker ne more trpeti, da se ji kaj prikriva. Tudi glede na posvete v Parizu in Londonu ni dovolj, če se obvesti le o slavnostih, ceremonijah in o izmenjavi večjih ali manjših slavospevov. Salandra izjavi, da je odstopil vojni minister iz častnih, osebnih razlogov. Vlada ne misli poročati o slavnostih in o vihtenju kadilnice, marveč je dopustila proračun zunanjega ministrstva za dnevni red in misli vse povedati, kar sme in kar smatra za umestno.
Nato so nadaljevali razpravo o proračunu gospodarskega ministrstva.
Naši vojni ujetniki v Sardiniji.
Sardinski poslanec Sanjust je interpe-liral vlado o govoricah, da razsajajo med avstrijskimi vojnimi ujetniki na Sardiniji epidemije. Salandra ie odločno dementiral govorice, češ da sta se pojavila le dva slučaja marogastega legarja.
Laške zaloge premoga ne zadoščajo. Glede na neko vprašanje je izjavil neki državni podtajnik, če bi tudi kopali lastni rjavi premog na Toskanskem kar bi veliko stalo, potrebujejo še vsako leto 8 do 9 milijonov ton premoga iz inozemstva.
V senatu
sta senator de Cesare in pravosodni minister Orlando nastopila, naj se izboljšajo dohodki nižje duhovščine in sta s toplimi besedami priznala, da je vsa italijanska duhovščina s škofi za italijansko vojno stvar veliko storila.
Salandra potuje v London. Lugano. Na ministrskem svetu 7. t, m. so določili besedilo Sonninovemu govoru v zbornici o pariškem posvetu in o londonskih dogovorih. Sklenili so tudi, da vrne ministrski predsednik Salandra Asquithov obsk in da potuje v London.
vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. aprila. Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov.
Dunaj, 9, aprila. Uradno se razglaša Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 8. aprila. Kor. ur.) Veliki glavni
stan:
Ruski napadi so se omejili tudi včeraj na ozek odsek bojne črte južno od Naroš-kega jezera in smo jih vse odbili.
Berlin, 9. aprila. Veliki glavni stan: Položaj se splošno ni izpremenil.
Vrhovno vojno vodstvo.
POROČILO ADMIRALNEGA ŠTABA NEMŠKE MORNARICE. Berlin, 9. aprila. Wolff poroča: Rusko letalno postajo Patensholm pri Kielkond ob Oesel so napadli 8. aprila 4 mornariški zrakoplovi. Na postajo so vrgli 20 bomb. Med 4 letali, ki so se dvignila na obrambo, sta bili dve prisiljeni, da sta se morali spustiti na zemljo. Kljub ljutemu obstreljevanju so se vrnila naša letala nepoškodovana.
Načelnik generalnega štaba mornarice.
RUSKO URADNO POROČILO, Petrograd, 6. aprila. Osek ob Dvini so preleteli številni sovražni letalci, ki so metali bombe. Led se taja dalje, pravtako močvirja, ceste so se omehčale in so za premikanje čet neporabne. V različnih podod-sekih fronte Jakobovo—Dvinsk ljut artiljerijski dvoboj. Naša letala so delovala z dobrim uspehom. Jugozapadno od Dvinska je letalski poročnik Barbas sestrelil sovražni vodilni zrakoplov, ki je padel v sovražne črte. Južno od Dvinska je sovražna artiljerija zelo delovala pri Widsy, severno od jezera Miadziol in med tem ter Na-roškim jezerom. Sovražni letalci so preleteli tudi večji del fronte generala Everta in na večih točkah metali bombe. Ob zgornji Stripi so naše patrulje razkropile sovražni delavski oddelek in porušile naprave, ki so bile v delu. Poroča se, da so naše čete pri zasedenju vasi Svierkovce izkopale 42 min in našle množino patron in ročnih granat. Poskus sovražnika, da bi včeraj vas vzel zopet nazai. ie bil odbit.
ZLATI VOJAŠKI HINDENBURGOV JU BILEJ.
Berlin, 8. aprila. (Kor. ur.) Ob slavlju zlatega vojaškega jubileja Hindenburgove-ga v velikem glavnem stanu vzhod je nagovoril načelnik generalnega štaba Luden-dorff Hindenburga:
Vsled pota iz Tannenberga do bitk pri Dvinskem in Jakobovem je Vaše ime nesmrtno. Gorka nemška kri, vojakov, ki se je prelivala tu na vzhodu, zvaruje vrhovnega poveljnika in njegove čete in veže ne-razvezljivo štab z njegovim gospodom. Lundendorff je izročil nato Hindenburgu njegovo sliko, ki mu jo je poklonil štab. Poslanstvo 147. polka je izročilo slavljencu častno sabljo, poslanstvo 3 gardnega polka pa gravelottskega leva. Pri zajtrku je povzel besedo Lundendorff: Z veselim srcem smo posneli iz govora državnega kanclerja, da postane deležna osvojena zemlja blagoslova nemške uprave iznova in Hindenburgu se pač ni nikdar sanjalo, da postane nekoč prvi cesarjav upravitelj na tej osvojeni zemlji. Gre v deželi ustvariti nove stvari in določiti vodilne smeri, po katerih naj deluje Nemec v tej deželi v korist in v blagor nemške domovine in dežele same. Vkorakati mora zato tudi v novo domovino duh samozatajevanja in zvestobe do dolžnosti, duh krone in zvestobe do Boga, ki ga je gojil feldmaršal 50 let dolgo. Z obljubo, da store vsi člani uprave svoje najboljše, da se izvede ta naloga, je končal govor s Hoch! na generalfeldmaršala.
RUSKI NAPAD NA DAN PETDESET LETNICE.
Berlin. Vojni poročevalec »B. T.« br zojavlja: Ruska ofenziva se ie 7. t. m. zopet ponovila. Očividno so Rusi sodili, da je predvečer Hindenburgovega dneva ugoden novi ofenzivi, a v nemškem taboru so bili pripravljeni na to. Dne 7. t. m. se je pri čel nov napad pri Naroškem jezeru, seve da tudi zdaj kot odgovor na klice po pomoči z zahodnega bojišča. Napad je uvedlo bobneče streljanje s topovi na obeh straneh jezera, posebno močno so napadali na južnem bregu, kjer so Rusi vedno in vedno zopet napadali, deloma sedemkrat povrsti, a nemški ogenj jih je vselej odbil.
RUSKI CAR ODPOTOVAL NA BOJNO ČRTO.
Carsko selo, 9. aprila. (Kor. ur.) Car je odpotoval na bojno črto,
DUMA SPREJELA PRORAČUN.
Petrograd, 9. aprila. (Kor. ur.) Duma je sprejela proračun. Izredni in redni izdatki znašajo 3.646,584,577, redni in izredni dohodki 3.129,149.318 rubljev. Primanjkljaj se pokrije s kreditno operacijo.
MILIJONSKA PODKUPOVANJA V RU-
SKEM VOJNEM MINISTRSTVU.
Bukarešt, Preiskava proti Suhomlino-vu je zasledila podkupovanja, ki grejo na milijone. Posredoval je prejšnji voditelj topniške uprave, general Karavnajev. Odstranili so dva višja uradnika vojnega ministrstva in enega intendančnega šefa.
PRISILNO DRŽAVNO UPRAVO V PUTI-LOVIH TVORNICAH IN LADJEDELNICAH.
je uvedla vlada vlada, S silo so odstranili celo vodstvo, celo zastopnika Creuzota. Municijske tvornice vse stoje. Delajo le v ladjedelnicah, a tudi tam se napoveduje štrajk.
Na Balkap.0.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. aprila. Uradno se razglaša:
Nobenih posebnih dogodkov.
Dunaj, 9. aprila. Uradno se razglaša:
Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. aprila. Kor. ur.) Veliki glavni stan:
Nič novega,
Berlin, 9. aprila. Veliki glavni stan:
Položaj se splošno ni izpremenil.
Vrhovno vojno vodstvo.
Razgovor s črnogorskim princem Mirkom.
Dopisnika »N. Fr. Pr.« v Sarajevu je sprejel črnogorski princ Mirko pred svojim odhodom na Dunaj. Princ izgleda zelo slabo in je močno shujšal. Izjavil je, da je njegova bolezen resna, ker so tudi pljuča načeta, vendar pa upa, da bo v dunajskem sanatoriju Low ozdravil. Princ je pripovedoval, da je že dolgo časa bolan in da je od odhoda črnogorskega kralja samo štirikrat zapustil posteljo.
Princ Mirko se je zelo pohvalno izrazil nad izredno prijaznim postopanjem tekom njegovega potovanja in pripomnil: Poznam Avstrijce kot vitežki narod, pa sem bil kljub temu prijetno iznenaden.
O polažaju v Črnigori je dejal princ Mirko: Črnogorci so zadovoljni in so tudi lahko, ker več takta, pravilnosti in prijaznosti kot je kažejo Vaše oblasti nasproti našemu ljudstvu, se v resnici ne more za-t htevati, Črnogorci se smejo šteti srečne,
da imajo tako popolnega kavalirja na čelu njih uprave, kot je to generalni guverner podmaršal pl. Weber. Sicer pa itak veste, da črnogorski narod ni bil nikdar neprijazen Avstriji.
Princ Mirko na Dunaju. Dunaj, 9. aprila. Črnogorski princ Mirto se je takoj po dohodu podal v sanatorij !>ow, kjer se je vršil zdravniški posvet o zdravljenju.
Lahi v Valoni. Curih. »Mattino« poroča: Italija od 15. marca dalje ni izkrcala nobenega vojaka v Valoni. Avstrijski podvodni čolni so potopili dva italijanska transportna parnika. V Valoni stoji približno 40.000 Lahov, 8000 Srbov in 6000 Essadovih pristašev.
XXX Vesti iz Belgrada.
Belgrad, 7. aprila 1916.
Generalni guverner in podmaršal grof Salis-Seewis je dne 3. aprila nastopil uradno potovanje v okrožju Valjevo. Bil jc povsod navdušeno sprejet. — Mestni odbor je izdal za živila in druge potrebščine najvišje cene. Tako stane n. pr. kg kave 15 K, kg sladkorja 2 K, kg masla 8 K, 1 jajce 20 vinarjev, liter mleka 50 vin., liter petroleja 1 K itd. — Da se obyaruje prebivalstvo raznih nalezljivih bolezni je izdalo mestno vojaško poveljstvo dovoljenje, da se smejo prebivalci Belgrada kopati cel mesec april vsak dan brezplačno v velikem kopališču v Carigrajski ulici, kjer se nahaja tudi zavod za desinfekcijo.'— Včeraj so našli v kleti neke hiše zazidanih 582 samokresov in izredno veliko patron in krogel. Vso to zalogo so zazidali Srbi pred. avstrijsko ofenzivo v Srbijo.
XXX
Izprememba v grškem finančnem ministrstvu.
Amsterdam, 10. aprila. (K. u.) Reuter
poroča iz Aten: Mesto odstopivšega finančnega ministra Dragumis je prevzel Rhallis.
Milan, 10. aprila. (K. u.) »Corriere della Sera« poroča iz Aten: Mesto Rhal-lisa, ki je prevzel finančno ministrstvo, postane minister pravosodja državni pravnik Nadiakos.
Ententa zopet pritiska na Grško. Carigrad, 8. aprila. »Vilag« poroča: Iz Aten javljajo, da so ententini zastopniki zopet napravili kolektiven korak, da Grško spravijo iz nevtralnosti. Najprvo vprašujejo, pod kakimi pogoji bi Grška pristopila k ententi. Za ta slučaj ji obljubljajo, da ji garantirajo izpolnitev vsakega sprejemljivega pogoja. Če bi pa Grška še nadalje vstrajala pri svoji nevtralnosti, bo ententa odločno zahtevala: 1. da Grška vlada ukaže izprazniti Kavalo in tamošnje grške čete spravi v staro Grško, 2. da grška vlada da ententinemu vojnemu vodstvu v Solunu pravico zasesti tesalske železnice, 3. Grška naj iz ozemlja Jenidže—• Vodena—Florina izprazni vojaštvo in vse civilno prebivalstvo in to ozemlje do konca vojne popolnoma prepusti ententi.
Ententa te usluge plača s tem, da najde pota in sredstva za pokritje grškega državnega primanjkljaja.
Bazel, 8. aprila. »Basler Nachrichten« poročajo iz Aten, da je grška vlada prejela ententino zahtevo, da Grška francoskoan-gleškim četam dovoli zasesti vsa izhodišča iz Grške v Albanijo in Bolgarijo.
Francozi izgnali grškega častnika iz Soluna.
Milan, 8. aprila. (Kor. ur.) »Secolo« poroča, da so Francozi izgnali grškega podporočnika Avedeisa, ki je poveljeval mali postojanki Karasuli, češ da je skrivaj lovil brzojavke francoskega poveljnika in jih pošiljal svojim predstojnikom. Tudi sicer je večkrat prestopil operacijsko ozemlje. Skuludis je diplomatičnim potom protestiral, časopisje piše zelo silovito, in priporoča Francozom in Angležem, da naj hitro za^viste Solun.
XXX
Rumunija nastopi prav nazadnje.
Bukarešt, 8. aprila. Današnji listi prinašajo brzojavko »Associated Press«: Rumunija ostane toliko časa nevtralna, dokler ena vojna stranka ne premaga druge. Dokler se to ne zgodi, Rumunija ne more nastopiti, ker ima streliva samo za dva meseca vojne.
Take Jonescu še vedno istih misli
Bukarešt, 7. aprila. V zbornici je Take Jonescu v imenu svoje stranke in pristašev Filipescuja prebral izjavo k proračunu, Od časa njihovih izjav v adresm debati se njihovi nazori niso izpremenili in danes veliko bolj kakor le kdaj sodijo, da je pretežna večina naroda teh misli.
Rumunija išče novo posojilo.
Frankobrod, 9. marca. »Frankfurter Zeitung« poroča: Iz Pariza javljajo, da se rumunska vlada pogaja z narodno banko o najetju novega posojila.
Rumunija se udeleži mirovnih pogajanj.
Bukarešt, 8. marca. Kakor poroča nek list iz Rima, je ententa priznala pravico Rumunije, da se udeleži bodočih mirovnih pogajanj.
Dolžnosti rumunskega časopisja.
Bukarešt, 9. aprila. (Kor. ur.) »Vitto-rul« piše glede na dolžnosti časopisja z ozirom na stališče, ki ga zavzema del rumunskega časopisja: V dogodkih, med katerimi živimo, se nam ne zdi umestno, da se vojskujemo proti visokim tujim dostojanstvenikom, ki so pri nas poverjeni, da bi izrabljevali poročila, ki jih ni mogoče nadzorovali glede na razmere nasproti drugim državam. Če bi bolj upoštevali državne razmere in koristi, bi se previdnejše pisalo.
Turčija v vojski.
TURŠKO URANO POROČILO.
Carigrad, 9. aprila. Uradno:
Iraška fronta.
Nobene izpremembe. Neko sovražno topničarko je poškodoval ogenj naše ar-tiljerije. Topničarko, na kateri je nastala eksplozija, je nek monitor vlekel v vzhodni smeri. V boju s sovražnimi čolni so izgubili Angleži 5,mrtvih in 1 nerar.jenega častnika.
Kavkaška fronta,
Nobenih važnih dogodkov. Dne 8. aprila je sovražno križarko, ki se je bližala Kemikli Liman in oddala nekaj strelov, ogenj naše artiljerija prisilil, da se je umaknila. Dve sovražni letali, ki sta preleteli polotok Gaiioolli, sta pobegnili, ko se je prikazalo naie vojno letalo, proti Tmbrosu.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 6. aprila. Črno morje; Naši podmorski čolni so v bližini Bospora potopili parnik, katerega je spremljala tor- ; pedovka iipa Milst« in razbili 11 s premogom naloženih jadrnic. Neka naša linijska ladja jc na veliko razdaljo streljala na križarico : Breslau«, ki se je hitro oddaljila.
Nove nemške torpedovke na Črnem morju.
Bukarešt, 9. aprila. »Dacia« poroča iz Konštance: Več mornarjev, ki so se vrnili iz Carigrada, pripoveduje, da so se zadnji čas pojavile na Črnem morju torpedovke popolnoma novega sestava. Ruski torpea- , ni rušilec, ki je bil pred kratkim potopljen pri Varni, j* bil že žrtev novih torpedovk. Od tedaj se ne upa nobena ruska ladia na visoko morie niti v poizvedovalni služb'.
Letalni, boji nad Dardanelami.
Carigrad, 7. aprila. (K. u.) Turški glavni stan: Ko je poletelo 4. aprila 3 sovražnih letal nad polotokom GalIipoli(< jih je napadel stotnik Budieke s svojim letalom in je med bojem prisilil eno sovražno letalo, da je padlo. Letalo se je takoj potopilo.
Avstrijske čete se poklonile sultanu.
Carigrad, 10. aprila. (K. u.) Tu navzoče avstrijske čete so se udeležile 7. t. m. selamlika. Major pl. Laupert je po končani pobožnosti kot zastopnik avstrijskega vojaškega pooblaščenca izroči! sulianu spominski znak tu bivajoče avstrijske topniške čete. Sultan ie izrazil svoie visoko zadovoljstvo. Čete so defilirale nato pred sultanom, ki jih ie živahnao pohvalil in naroči! majorju Laupertu, naj jim izroči njegov pozdrav. Navzoče nemške čete so tudi defilirale pred sultanom.
Turški poslanik se vrnil v Solijo.
Carigrad, 10. aprila. (K. u.) Sofijski turški poslanik Feti bej se je vrnil na svoje mesto.
H n morju.
Pred veliko pomorsko bitko?
Kristijanija, 9, aprila. Norveško časopisje objavlia poročila iz Petrograda, ki pravijo, da se bo v kratkem času vršila odločilna. pomorska bitka, v kateri bodo Nemci vporabili vojne ladje in ladijske topove najnovejšega sestava in čisto izvan-rednega učinkovanja.
Velike priprave v ruski mornarici.
Kodanj, 9. aprila. Zadnji čas se ruska mornarica živahno pripravlja. Kakor sc čujc, jc to v zvezi s sklepi pariškega posveta. Carjev ukaz na vodilni senat odreja vpoklici vseh višjih častnikov, praporščakov in sprevodnikov mornarice, da se izpopolni stanje sedanjih in na novo sc usta-navljajočih brodovnih poveljstev.
Amerika in podmorska vojna.
Berlin, 6. aprila. (Kor, ur.) Newyorški i dopisnik Wolffovega urada poroča brez žice: » Associated Press« poroča iz Wa-shinglona: Ker manjka še dokazilno gradivo o žadnjih napadih na ladje, na katerih so bili Američani, sta danes WiUon in kabine* zopet odložila sklepanje o kurzu, katerega naj začno Zedinjenc države.
»Sussex« — torpediran od Nemcev?
Frankobrod, 8. aprila. Kakor se poroča iz Pariza, je ameriški mornariški atn-šci v Londonu ooslal v Washington poro-
čilo, v katerem dokaže, da jc parnik »Sus-sex« torpediral nemški podmorski čoln.
AmeriSko brodovje pripravljeno.
Curih, 9. aprila »Matin* poroča, da je ameriško brodovje dobilo povelje, naj se pripravi na odhod.
»St. Marie.«
London, 8. marca. (Kor. ur.) »Lloyd« poroča: Potopljen je ribiški parnik »St. Marie«.
»Norne.«
Kristianija, 9. aprila, (Kor, ur.) Pod-konzul v Alberiji poroča: Zaslišanje po pomorskem sodišču je dognalo, da je potopil »Norne« nek nemški podmorski čoln, ko je poizvedel z vprašanji, kam je namenjen tovor in ko je pripustil posadki čas, da se je podala v čolne.
»Avon«.
London, 10. aprila. (K, u.) Po'opljen ' jc angleški parnik *Avon«.
»Adanzon«.
London, 10. aprila. (K. u.) »Lloydova agentura: Potopil se je angleški 2204tonski parnik »Adanzon«,
Prekinjena plovba v Wl;ssingenu.
Wlissingen, 10. aprila. (K. u.) Včeraj se ni pripeljal noben parnik, danes se noben parnik ne odpelje.
Mmm odredbe.
Haag, 7. aprila. (Kor. ur.) V poslanski zbornici je vložen zakonski načrt, da z ozi-dom na izredne razmere vlada v slučaju potrebe dobi priliko, da zgodaj lahko vpokliče letnik 1917.
Rotterdam, 8. aprila Kakor poroča »Couranti, so 6. t. m. vsa holandska pristanišča podredili vojaškemu nadzorstvu, Haag, 8 aprila. »Amsterdamer Han-de!sblatt'< r .roča, da se je v vojaških odredbah holandske vlade napetost nekoliko zmanjšala. Vojaki se po 5. uri popoldne zopet lahko odstranijo iz svojih stojišč.
Amsterdam, 8. aprila. (Kor. ur.) Nočna služba na holandskih kolodvorih, kakor je bila uvedena v kritičnih dneh zadnjega tedna, je zopet odpravljena. Samo na glavnih kolodvorih in križiščih in-.ajo še nočno službo.
Ženeva, 8. aprila. Pariško časopisje računa z možnostjo, da Angleška Holand-fki pošlie gospodarski ultimat, ki bo zahteval popolno trgovsko zaprtijo proti Nemčiji. Kakor se trdi z vso gotovostjo, bo Holandska to zahtevo odklonila.
Anglež? ne nameravajo sovražnosti proti Nizozemski, London, 10, aprila. (K. u.) »Daily Mail« izjavlja v uvodniku! Angliia ne namerava sovražnosti proti Nizozemski, marveč goji nasproti Nizozemski čuvstva odkritosrčnega prijateljstva, ker ji je popolnoma znan njen težaven in nevaren položaj. List sumi Nemčijo, da želi dele Nizozemske.
Nameravan angleški pohod na Hanoversko, Geni. Vojaški kritiki pariških listov razpravljajo o načrtu angleškega pohoda na Hanoversko zelo odklonilno. General Verraux izvaja v »L* Oevreu«: Načrt, da se zasede izliv Emsa in da sc prodira proti Hanoverski, bi bil seveda velikopotezen; Veliko Francozov bi to želelo, ker je sedanja nemška črta nepremagljiva, a za to bi potrebovali najmanj 300.000 mož, ki jih pa zaradi nemških podvodnih čolnov ni mogoče prepeljati.
Vse nevtralne države proti angleški blokadi.
Curih, 8. aprila. »Neue Ziiricher Zei-tung« poroča iz Amsterdama: Iz dobrega vira se sliši, da bodo vse nevtralne države v Londonu protestirale proti angleški razlagi londonske deklaracije o poostreni blokadi.
GališKi nsDieslflik umrl
Biala, 8. aprila. (Kor. ur.) Umrl je ga-liški namestnik general pehote pl. Coiard,
Pogreb rajnega galiikega namestnika.
Dunaj, 10. aprila. (K. u,) Pri pogrebu umrlega gališkega namestnika generala pehote pl, Colarda bo zastopal cesarja domobranski minister general pehote baron pl. Georgi. Vlado zastopa minister dr, vitez pl. Moravvski.
Razne novice.
Švica tudi uvede >-novi če,s . Curih, 10. aprila. (Kor. u.) Zurichcr Posl« se brzojavlja iz Berna: Zveznemu svetu se jc predlagalo, naj se uvede novi poletni čas.
Porlug*l*k« ii3tanovi državne pod-tojništv«.
Pariz, 10. aprila. (K. u.) Temps< po-I roča iz Lizbone; Vlada namerava ustano-| viti državna pocUajniitva za vojsko, mor-: naricn. finance in 7a municiio
Boji v Afriki.
London. (K, u.) Reuter poroča uradno: General Smuts javlja: Čete burskega generala Van Deventer na konjih so presenetile in obkolile 4. aprila neko nemško bojno silo s strojnicami, ki je bila nastanjena gori Stronghold v okraju Aruša. Sovražnik je položil 6. aprila orožje. Wolff pristavlja: Gore Stroghold v Aruši ni. Zdi se, da nemška bojna sila ni mogla biti posebno znatna, ker se ne javlja njena moč, ki je morala biti že znana, ko se je odposlalo poročilo.
Kitajska vstaja.
Berlin. »Ruskoe Slovo« poroča iz Ti-entsina: Juanšikaj je, kakor trde japonska poročila, predlagal vstašem, da se vrne red: Juanšikaj odstopi in odpotuje v Pariz, Na Juanšikajev predlog se izvoli za dobo treh let novi predsednik. Zasledovanje mo-narhislov se takoj prekine. Juanšikaju se izplača vsako leto 10 milijonov telov. Izda se splošno pomiloščenje in se skliče naroden kongres.
Ententa agitira v Braziliji.
Berlin, 8. aprila. »Nationalzeitung« poroča iz Lugana: Ententa vnovič vneto agitira v Braziliji, da naj se nam ne vzamejo samo tamošnje trgovske ladje, ampak tudi napove vojna, V koliko bo ta agitacija imela uspeh, še ni zanesljivih poročil.
Dnevne novice,
+ Njegovo Veličanstvo cesar je zaslišal 9. t. m. v daljši posebni avdijenci v Schonbrunnu ministrskega predsednika grofa Stiirgkha.
-f Monarhija in bodoči mir. Ogrska neodvisna stranka se je poklonila grofu Apponvju za njegov god. Grof je rekel glede Poljske: - Besede nemškega kanclerja ne pomenjajo osvojenja, ampak osvoboje-nje Poljske, Glede mirovnih vprašanj, ki se tičejo naše monarhije, jc grof Apponyi rekel, da bo vsak faktor zmage lahko zahteval upoštevanje in uresničenje svojih interesov. Pri bodočem sklepanju miru se bo gotovo pravično upoštevalo interese Turkov in Bolgarov. Z isto pravico pa tudi mi lahko zahtevamo, da se ne ugodi samo interesom in zahtevam avstro-ogrske monarhije kot velesile, ampak tudi ogrske države in ogrskega . naroda.«
Nagodbeca pogajanja, V petek so se na Dunaju nadaljevala ministrska pogajanja o avstro-ogrski nagodbi.
4- General Kusmanek. Kakor se sedaj izve, je bil general Kusmanek za Božič zelo prijetno iznenaden. Gospe ameriškega poslaništva v Petrogradu so mu s posredovanjem sester ameriškega Rdečega križa poslale božično darilo, in sicer črno-rumen baržunast ovoj, napolnjen s pisemskim papirjem, šestimi steklenicami rdečega vina, s cvetlicami, milom, kolinsko vodo, kon-servami in sadeži ter s posebno fino pripravo za britje — stvari, katere, ko so mislile, general Kusmanek pogreša in ki bi mu napravile veselje. General Kusmanek jc bil globoko ginjen vsled te pozornosti in se je gospem toplo zahvalil.
-f Štajerski deželni šolski svet. Cesar jc imenoval mariborskega kanonika preč. g. Franca Moravec za člana štajerskega deželnega šolskega sveta za ostalo dobo tekoče funkcijske perijode.
Prebiranje leta 1S98 rojenih črnovoj-nikov sc vrši dne 17., 18. in 19. aprila v Ljubljani za sodna okraja Ljublj. okolica in Vrhnika. — 20. aprila v Višnjigori za sodni okraj Višnja gora. — 25. in 26 aprila v Litiji za sodni okraj Litija, — 27. in 28. aprila v Krškem za sodne okraje Krško, Kostanjevica in Rateče. — 29. apriia v Mokronogu za sodni okraj Mokronog. — 1., 2. in 3. maja v Rudoliovem za sodne okraje Rudolfovo, žužemperk in Trebnje. — 4. maja v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika. — 17. in 18. aprila v Radovljici za 3odni okraj Radovljica. — 19. aprila v Jesenicah za sodni okiaj Kranjska gora. — 20. aprila v Škoiji Loki za sodni okraj Škofja Loka, — 25. in 26. aprila v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič. — 27. in 28. aprila v Ljubljani za mesto Ljubljana. — 30. aprila in 1. maja v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo, — 3. maja v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče. — 4. maja v Kočevju za sodni okraj Kočevje. — 25. in 26. aprila v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče in Vipava. — 27. aprila v Logatcu za sodne okraje Logatec, Lož in Cerknica. — 29. aprila v Idriji za sodni okraj Idrija. — Začetek prebiranja vsaki , dan ob 7, zjutraj. — Nadpregled vseh k nadpregledu določenih se vrši dne 13. maja v Ljubljani.
Vojni vikar, škoi Bjelik, ki se je mudil dva dni v Sarajevu, je odpotoval v Kotor, od tam pa odide na Cetinje in v Skader, kjer obišče vojaške bolnice.
— Sinovi nadvojvoda Leopolda Salva-torja uče hrvatsko. Od zaneslive strani se j poroča, da je nadvojvoda Leopold Salva-tor sklenil, da se nauče tudi njegovi trije sinovi nadvojvode Anton, Franc Josip in Cnrlos hrvatski. Prvi nadvojvoda je star 15. druči 11. a tretii fc M. Pouk st je pri-
čel 15. marca, a poučuje jih frančiškan o. Avguštin Čičič, član hrv. kat. akad. društva »Hrvatska« na Dunaju. Kakor znano, govori nadvojvoda Leopold Salvator lepo hrvatsko.
Duhovnška vest. Č. g. Pavel Živortnik kaplan pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, je imenovan za vojnega kurata v rezervi.
—	Pomanjkanje mleka. Po celi Avstriji se občutno pozna veliko pomanjkanje mleka. Tudi pri nas je v zadnjem času tako padla množina mleka, da ga skoraj ni dobiti niti za otroke. Vsa živila imajo tako visoko ceno, da se jih revnejši sloji nabavijo le s težavo ter si svojo vsakdanjo hrano nadomeščajo z mlekom, ki je v primeri z drugiT.i živili izdatno ceno. Ako odpade še mleko — edina in glavna hrana revnejšega ljudstva in posebno otrok, bo imelo to občutljive posledice kakor različne bolezni, pri otrocih zaostalo rast, — posledice, katere bi znal čutiti cel rod. Že danes opazujemo pri otrocih na ulici, kako so bledi in upadeni, temu je glavni vzrok slaba in malotečna prehrana. Dolžnost vsakega kmetovalca je, da krmi krave kar mogoče dobro in skrbi, da pride dovolj mleka na trg. Seveda je za kmetovalca težko po eni strani oddati velike množine krme vojaščini, po drugi strani pa zahtevati od njega, da pri tem pomanjkanju sena dobro krmi molzne krave. Deželni odbor je ustanovil posebno centralo, da bi posredovala tečna krmila kmetovalcem in ta jc tudi pričela že poslovati. Zato priporočamo vsem, naj poizkusijo krmiti svojo molzno in vozno živino s temi krmili, ki so zelo rc-dilna in vplivajo na veliko mlečnost živine.
—	Ljudska šolstvo. Namesto v vojaško službo vpoklicanega učitelja Otona Zinnecker je imenovana za suplenlinjo na ljudski šoli v Poljanah učiteljska kandida-tinja Friderika Konaa. — Bivša učiteljica Ana Mencin je imenovana za suplentinjo v Raki. — Učiteljica v Morovcu Gracijana Koršič je v nadaljno službovanje dodeljene na ljudsko šolo v Gotenici.
—	Veliki kapital in vojni dobiček. Dr. Steinvvender je podal 2. t. m. v graški »Tagespost« zelo zanimive podatke o dobičkih bank in o davku na voine dobičke, Če bi se uvedel tak davek, kakor v Nemčiji, bi morala le »Bodenkreditanstalt« plačati na davku 106.459 kron. Steimvender še pravi, da je več sredstev, poslabšati bilanco. Ne zaračunajo se že dolgo sklenjene kupčije, izdatki, ki morali obremeniti račun glavnice, sc vpišejo na obrat. Izvedejo se neizmerni odpisi, pri bankah glede ns vrednost njih papirjev. Pri kaki poznejši bilanci se seveda to popravi, a takrat nevarnosti vojnega davka ne bo več. Potrebno je zato, da se bilance temeljito prouče.
—	Prepoved poštnih pošiljatev po takozvanem »Scbneeballcnsystemu«, Ker se v zadnjem času množe slučaji, da se pošiljajo po pošti karte z mirovnimi molitvami, katere naj se potem prepišejo in oddajajo znancem, se opozarja na redo-pustnost teh pošiljatev po takozvanem »Schneeballensystemu«, katere se morajo itak zaseči in poštno cenzuro le brez potrebe obremenjujejo.
—	Otrok zgorel. Dne 31. marca je tašča občinskega predstojnika Antona Prc-lošnik v Vurbergu pri Ptuju, Jera Horvat, delala v sadovnjaku svojega zeta. Suho travo in veje je znosila na kup, katerega je zažgala. Predno je ugasnil ogenj, je. šla za kratek čas v hišo. Med tem sta prišla k ognju dva mala Prelošnikova otroka. Štiriletna Rezika je šla tako blizu ognja, da se ji je vnela obleka. Na kričanje otroka je prihitel oče. Posrečilo se mu je sicer pogasiti gorečo obleko, vendar jc deklica dobila take opekline, da ie med prevozom v bolnišnico umrla.
Smrtna kosa. Umrl je v Zagrebu za otrpnjenjem tilnika profesor Jurij Weiss.
Koncert častniških aspirantov na Reki. Na Reki se je te dni dokončal tečaj za izobrazbo častnikov. Enoletni prostovoljci so za odhodnico priredili koncert, pri katerem je bil navzvč cel častniški zbor z generalnim majorjem Ištvanovičem na čelu. Navzočim so se posebno dopadli hrvatski in slovenski moški zbori, katere je izvajal zbor enol, prostovoljcev pod vodstvom dr. Viktorja Benkovič.
—	Srbi ubili dva naša orožnika. Dne 30. marca okolu 7. ure zjutraj sta dva ogrska orožnika v okolici Rudnica v Srbiji padla in sta bila na mestu mrtva. Z njima je bil tudi orožniški stražmojster Franc K u r n i k s Kranjskega, ki pa se je srečno ubranil in odnesel pete, da ni bil od Srbov ubit.
—	Vlak povozil črnovojniškega dc-
lavca. 30. marca' je zgrabila lokomotiva na celjskem kolodvoru črnovojniškega delavca Franca Klavžar iz Ponikve in ga vrgla pod kolesa. Nesrečniku je razbilo glavo in odtrgalo obe nogi ter ic kmalu umrl.
—• Nesreča na železnici, Terezijo Dolenc, soprogo železniškega čuvaja iz Prc straneka, jc povozil vlak med kilometri 487 in 497; Dolenčeva je težko ran jera na obeh nogah obležala na licu mesta. K sre-
čl fe prišla rezervna lokomotiva, ki jo je opazila in spravila v bolnico v Postojno, kjer so jej odrezali levo nogo.
-f Tudi v Avstriji se vpelje novi čas. Kakor izve dunajska »Zeit«, se je avstrijska vlada pričela uradno pečati glede uvedbe takoimenovanega poletnega časa tudi za Avstrijo, kakor je to sklenil nemški zvezni svet. Novi čas nameravajo vpeljati enako kot v Nemčiji in z istim dnem, to je 1. maja, Poleg splošnih vzrokov, ki govore za to reformo, pridejo v Avstriji v poštev tudi številne zveze v železniškem in poštnem prometu z Nemčijo. Tako bomo tudi pri nas v noči od 30. aprila na 1. maj manj spali,
—	Priznanje za odlično delo pred sovražnikom. Četovodja brzojavnega polka Jakob Aleš iz Dolskega pri Ljubljani je dobil od vrhovnega armadnega vodstva pismeno priznanje za odlično delo pred sovražnikom.
—	Smrtna kosa. V Leitersbergu pri Mariboru je umrl posestnik in bivši župan Mihael Telhmeister, star 76 let. — Iz Št. Ilja v Slov. goricah poročajo, da je v Stri-hovcu umrla Ludmila Pivec, rojena Ul, vdova po sodarju in pozneje pismonoši v St. Ilju. — Umrl je v službi domovine četovodja Fr. Novak, doma iz Tacna pri Ljubljani. Bil je cd začetka vojske z Italijo na koroški bojni črti. V desetem mesecu ga je dohitela smrt brez sovražne krogle. Bil jc navdušen za naše organizacije, pri tovariših pa zelo priljubljen. — S Štajerskega sc nam poroča: Umrl je 5. t. m. na Ostrožnem brdu bivši dolgoletni ključar pri cerkvi sv. Antona. Mnogo se jc trudil svoj čas za procvit in olepšavo hiše božje. Gospodom, ki so se kdaj shajali pod njegovo gostoljubno streho, ga priporočamo v molitev. Dobremu možu blag spomin. — Na Miklavškem hribu pri Celju je umrl posestnik in bivši podobarski mojster g. Ig. Oblak. — V Borovnici je umrla gospa Marija Suhadolnik, rojena Verbič, stara 65 let. — V Lukavcu je umrla g. Marija Hu-mar, stara 65 let, mati petih vojakov.
—	Odlikovanje v mornarici. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil strojni pomočnik Franc Zadnik.
—	Odlikovanja pri orožništvu. Srebrn raslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: okrajni stražmojster 3. dež. orož. pov. Jurij Zorzi in nadomestna itražmoistra 6. dež. orož. pov. Anton Iva-nuša in Franc Hrastnik.
—	Za vojnega kurata je imenovan Ivan Lobe, duhovnik ljubljanske škofije. Bivališče Čermošnjice,
Laški letalci. Iz Košane poročajo: Dne
7.	aprila smo videli dva italijanska aero-plana na poti proti Ljuljani. Eden se je moral vrniti že od Postojne, nazai grede ie vrgel dve bombi na Košano, padli sta zunaj vasi, škode nobene.
—	Otrok utonil. 3. t. m. je padel v Kamniku v mlinski potok 4 in polletni deček Daniel Juteršek in utonil. Truplo so našli potem blizu mlina za barve,
Zasebni vojnopoštni zavitki. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 3. aprila t. 1. št. 10.232'P—1916 je od sedaj naprej zaprt promet zasebnih vojno-poštnih zavikov za voinopoštne urade: št.
8,	26, 32, 48, 53, 60, 61, 64, 65, 69, 73, 79, 88, 93, 98, 106, 112, 113, 123, 153, 157, 200, 217, 218, 221, 223, 224, 241, 242, 302, 304, 323, 502, 620.
Oljka na korist svojcem soške armade. Na cvetno nedeljo bodo v Celju prodajali oljčne vejice na korist vdovskemu eakladu soške armade.
Razpuščena društva v Dalmaciji. Od xačetka vojske pa do zdaj je bilo v Dalmaciji razpuščenih 81 društev.
Vojaški dom v Zagrebu. Kakor se poroča, se ustanovi v Zagrebu vojaški dom (čitalnica, kavarna, soba za predavanja itd,) za rekonvalescente, invalide, rekru-te itd., v katerem bodo dobivali brezplačno cigarete, čaj, časopise in pisemski papir in da se bodo mogli zabavati z različnimi igrami. V tem domu je izključena vsaka alkoholna pijača in kartanje za denar. Ta dom se otvori že te dni.
italijansko gorje ob Soči.
Dopisnik lista »Gazzetta di Venezia«, Sobrero, poroča s fronte o strašnih težavah italijanskega vojevanja ob Soči. Med drugim javlja:
Utrdbene naprave na višinah, ki obdajajo Gorico, se stikajo na severu z visokim labotinskim branikom, na jugu pa s pevmskim, grafenberškim in podgorskim. Ogromni jarek spredaj je Soča in kraški hrbet tvori mogočno jedro orjaške trdnjave. Kaj je sploh sistem bojnih utrdb po naziranju današnje vojaške vede drugega, nego izpopolnitev naravnih utrdb s pomočjo umetnih sredstev? Za brambo Gorice, njenih notranjih in vnanjih zvez, katerih glava je že narava velikopotezno poskrbela. Vedno znova se je povdarjalo, da so znali Avstrijci na veličasten način izkoristiti tc geografične in geologične ugodnosti ter da so zgradili razsežne pomožne
naprave, in to je res! V resnici pa našim sovražnikom ni bilo treba drugega storiti, nego zgraditi jarke, zvezne prekope in žične ovire. Vse ostalo kakor preskrbovanje z vodo, zemljo, kamenjem, prostori in jamami, je na velikodušen način prevzela narava sama, Uspeh je celokupna bramb-na naprava, ki nima značaja poljske utrdbe, marveč resnične orjaške trdnjave po starem vzorcu. Lastne so ji prednosti take trdnjave, ne pa njene pomanjkljivosti, kajti ni je artiljerije na svetu, ki bi ju mogla porušiti ali napraviti vanjo vrzel. Njene baterije so zavarovane kakor na odprtem polju. Malo razmeroma slabih moči zadostuje za njeno brambo, dočim je dovolj prostora za številno nadomestno moštvo, njegova stanišča in oskrbovanje. Ža-libog našim sovražnikom tudi ne manjka topov, ki so potrebni za tako obsežno trdnjavo po številu ali kalibru.
O bojih proti tej orjaški trdnjavi piše Sobrero: Naša vojska poizkuša in poizkuša premagati jarek, se loti branikov, osvoji okop in konečno tudi protiokop ... ter stoji pred novimi zidovi, novimi jarki, novimi redutami. Vsaki obrambni vrsti sledi na-daljna, ravno tako močna. O, to ni lahko podjetje, nasprotno, naša akcija proti Gorici je ena najtrših, kar jih pozna evropska vojna zgodovina. Prihodnjost nam bo dovolila, da doslej doseženo v vedno večji meri izkoristimo. Upajmo, da bo cena manjša, četudi bi bilo škodljivo, če bi se za bodočnost udajali prevelikim iluzijam. Kaj nas opravičuje k mnenju, da bo naša vojna izpremenila svoj značaj? In težave gotovih napadov na ravnini ali padajočem ozemlju, ki bi na tej ali oni točki sledili napadom od spodaj navzgor, bi bile če mogoče še težie, ne pa lažje.
Ob teh okolnostih ni čudno, da se v Italiji pritožujejo nad izginevanjem navdušenja v armadi; odkodi naj pa čete vzemo navdušenje, če vidijo, da so z vsemi dosedanjimi žrtvami izvršile komaj prvi začetek v podjetju, ki mu ni videti konca.
ljubljanske novice.
lj Zadružni shod zadruge krojsčev, krznarjev in rokovičarjev v Ljubljani se je vršil pretečeno nedeljo dopoldne v Rokodelskem Domu. Načelnik g. Jeločnik je poročal o zadružnem delovanju ter omenjal med drugim, da se je zadruga obrnila na obrtnopospeševalni urad, da bi ta prirejal poučne tečaje za vajence in vajenke in sicer za tiste, kateri niso mogli vsled vojskinih razmer obiskati strokovne obrt-nonadaljevalne šole. Navzoči predsednik obrtnopospeševalnega urada g. K r e g a r je poudarjal, da so z izobrazbo vajencev in vajenk povsod težave, tako pri nas pa tudi na Nemškem. O tem oziru je že ministrstvo za javna dela opozorilo obrtnopo-sednik poudarja, da je obrtnopospeševalni ševalni urad ni mogel v tem oziru ničesar storiti, ker je bil preobložen z delom. Predsednik poudarja, da je obrtnopoševalni urad dosedaj čez 20 železniških voz blaga oddal vojaštvu in na zaslužkih izplačal čez 200.000 K. Iz teh številk je vsakemu jasno, kako velikansko delo je urad obvladal. Težava je tudi, ker kuratorij ni več sklepčen, ker so razun par gospodarjev vsi člani pri vojakih. Predsednik je pa obljubil, da bo predsedstvo obrtnopospeševalnega urada samo nekaj v tem oziru storilo. Letni računski zaključek se je odobril, ravno tako proračun. Za načelnika je bil izvoljen g. Jeločnik, za podnačelnika g. Krs-nič. V odbor so bili izvoljeni gg. Globel-nik, Rožič, Krejči, Ložar, Držaj in Krajg-her, namestnikom pa gg. Kreč, Caserman in Perme, od šivilj pa gospa Palme in gdč. Šare.
lj G. Ignacij Rak, bogoslovec IV. letnika ljubljanskega semenišča, je izročil včeraj svojo plemenito dušo božjim krilatcem, da so jo spremili k božjemu Sinu. Že izza gimnazijskih let je glodala skrivna bolezen njegovo mlado življenje. Postajala je vedno očividnejša. Iskal je zdravila in ga konečno — našel. Bil je 13krat operiran. V februarju 1. 1. mu je umrl oče. Pri pogrebu se je še bolj prehladil in neizprosna smrt je utrgala nežno cvetko na vrtu, kjer je bilo vsajeno edino upanje njegovih bratcev in sester. Usoda slovenskega dijaka se je pokazala v svoji polni realnosti na njem. Čez dan je bil v šoli, po šoli je inšturiral. S krvavo prisluženimi vinarji je živel sebe in še drugim pomagal. Bil je vzor-dijak in bogoslovec. R. i, p.l
lj Umrli so v Ljubljani: Apolonija Von-čina, tkalčeva vdova 69 let. — Janos Smok, črnovojniški pešec. — Jurij Kupča, honvedski desetnik. — Ivan Dom, pešec. — Adam Honig, pešec. — Neža Šinkovec, občinska uboga, 32 let. — Franc Lenarčič, hiralec, 25 let. — Milan Mandič, sin mizarskega pomočnika, 5 mesecev.
lj Krušne in sladkorne karte. Krušne karte za 52. in 53. teden, to je za dobo od 16. do vštetega 29. aprila 1916 in pa sladkorne karte za II. sladkorni mesec, to je za dobo od 16. aprila do vštetega 13. maja 1916 se bodo pri vseh desetih krušnih komKjah, ki so obenem sladkorne komisije, izdajale v petek dne 14. aorila t. 1, od
osmih zjutraj do ene popoldne. Količina za osebo in mesec je pri sladkorju zvišana od i.l kg na 1 in četrt kg.
lj Čisti dobiček dobrodelnega zabavnega večera podčastnikov ljubljanske gar-nizije z dne 13. marca letos v hotelu Union se je razdelil tako-le: Za vdovski in siro-tinski fond 3. zbora 2000 K; za podružnico Rdečega križa v Ljubljani 1000 K; okrep-čevalni postaji Rdečega križa na južnem kolodvoru v Ljubljani 1000 K; mestnemu magistratu ljubljanskemu se je izročil znesek 81 K 90 vin. za dve revni ljubljanski družini, katerih hranitelja sta padla v vojni. Prireditveni odbor se toplo zahvaljuje vsem onim, ki so kakorkoli sodelovali pri tej prireditvi ter odboru naklonili darove v denarju ali naturalijah.
lj Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana razglaša, da se vrši redni letošnji občni zbor dne 26, aprila t, 1. popoldne ob 6. uri v sodni dvorani št, 112 (justična palača, II. nadstropje) s tem-le dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in računskih preglednikov, 2. volitev dveh računskih preglednikov in 3. slučajnosti, Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor, ki pa je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov.
lj Umrla je 9. t. m. v dež. bolnici Angela Vončina, žena tovarniškega delovodje v pok. iz Žabjeka št. 6 v starosti 56 let. N. v m. p.!
lj Oddaja surovega masla. Mestna aprovizacija je dobila večjo množino prvovrstnega danskega surovega masla, katerega namerava oddati trgovcem v nadrobno prodajo. Kdor se za to blago zanima, naj se oglasi v mestnem tržnem uradu.
lj Na dolenjskem kolodvoru bi bil v soboto zvečer kmalu težko ponesrečil 19 let stari tamošnji delavec Alojzij Smole, Ko je stal blizu nekega tira, po katerem je mislil, da ne pride vlak, je isti ravno tam prisopihal ter je lokomotiva pahnila Smoleta v stran, pri čemer je zadobil precejšnje poškodbe na glavi ter je moral v deželno bolnišnico.
lj Nepoboljšljiv pustolovec. Včeraj po-
Boldne je prišel 49 letni krojač Anton rbič z Notranjskega v neko gostilno na Sv. Petra cesti, kjer si je naročil pošteno kosilo in izpil pet četrt litrov vina, ne da bi imel kak vinar v žepu. Natakarici se je zdel sumljiv ter ga ni izpustila iz oči, kar je bilo gostu zelo neljubo, Skušal je izginiti brez sledu, pa roka pravice ga je prijela in peljala na policijsko ravnateljstvo, kjer so spoznali v njem znanega pustolovca, ki je zaradi podobnega dejanja sedel že 10 dni v zaporu. Izročili so ga zopet sodišču.
lj Izgubila je včeraj, v nedeljo, dne 9. t. m., neka žena v Spodnji Šiški od trgovine Kreuzer čez hrib v Koseze do gostilne Svedrač črno listnico, v kateri so se nahajali trije bankovci po 100 kron. Pošten najditelj se prosi, da znesek vrne proti nagradi v trgovini Kreuzer v Spodnji Šiški.
lj Dobava kondenziranega mleka.
Vojncpomožni urad je dobavil večje množine nizozemskega, oslajenega kondenziranega mleka z 9% maščobe. To mleko daje na razpolago otroškim zavetiščem, društvom, bolnišnicam kakor tudi trgovcem in posameznim odjemalcem. Zaboj z 48 škat-ljicami po 450 gramov velja 81 kron. Posamezne škatljice po 450 gramov veljajo 1.70 kron, po 312 gramov 1 20 kron, po 256 gramov 1 krono. Dostavlja se kar najcenejše po pošti, železnici in na Dunaju po selili na dom. Naročila sprejema: Kriegs-hilfsbureau, I. Bezirk, Wien, Hoher Markt Nr. 5, Milchabtheilung. Posamezne škatljice se dobivajo v izzložišču »Die Kriegs-hilfe« I. Bezirk, Bognergasse ter v prodajalni: I. Bezirk, Trattnerhof. To kondenzi-rano mleko se seveda oddaje za lastno ceno in brez dobička.
Primorske novice.
Oljčni dan na Dunaju za begunce z juga. Na cvetno nedeljo 16. aprila priredi »Pomočni odbor za begunce z juga na Dunaju in v okolici oljčni dan za begunce z juga. Oljčne vejice naj prineso beguncem gmotno pomoč, posebno pa še nado na skorajšno vrnitev v domovino po končni zmagi. Pa ne samo begunci naj imajo korist in tolažbo od oljčnih vejic, marveč tudi naši vojaki na južni fronti, katerim se nakloni del skupička v obliki velikonočnih darov. Oljčne vejice se bodo prodajale po 20 vinarjev in bodo ta dan častni znak vsakega Dunajčana.
Iz Gorice, 6. aprila. Ob 11. dopoldne je udarila granata v Makucevo hišo na Gradu. Nastal je ogenj. Prihiteli so ognje-gasci in z velikim naporom dosegli, da se ogenj ni preveč razširil. — Sovražni aCro-plani so metali po Vipavski dolini listke v slovenskem, nemškem, italijanskem in mažarskem jeziku.
Od laške granate je bil ranjen pretekli teden 12 let stari Izidor Bclingar, posestnika sin iz Solkana. Poškodba je zelo težka, kajii malemu revčku je odtrgalo leve, roko v zapestju, Nekai časa se ie zdravil
v neki vojaški bolnišnici, sedaj pa so ga prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
Umrla je danes zjutraj ob 7, uri v ljubljanski dež, bolnici 15 letna Antonija Peric, ki je pred vstopom v bolnico stanovala kot goriška begunka v Prigorici pri Dolenji vasi na Dolenjskem, Doma je iz Opatjega Sela na Goriškem ter je hči posestnika Mihaela, N. v m. p.!
Pomanjkanje tobaka, V Trstu ni dobiti nobene vrste tobaka več, Tobakarne prodajajo le časopise in vžigalicc. Tekoči teden nam obetajo prihod večje množine tobaka.
Začasno ustavljen. Tržaški dnevnik »Cittadino di Trieste« je bil radi različnih, vladi neprijaznih člankov za štiri dni suspendiran.
Usnje. Tržaška »Edinost« je o tem predmetu v svoji nedeljski številki odgovorila, da ne ve, zakaj da je usnje tako drago. Mi Pa vemo v Trstu za človeka, ki je iz nič postal milijonar. In to je žid Stern iz ulice Chiozza, ki kupuje sveže goveje, telečje, ovčje in konjske kože. Takih in enakih Sternov je po celi monarhiji vse polno. Ker jih nihče ne nadzoruje, nastavljajo blagu take cene, kakršne se jim zljubi in kakršne so v stanu, den armen Kohn dvigniti v milijonarna Goldsterna. To in nič drugo je vzrok oderuškim cenam usnja.
Nova m'sel. V Trstu se pobirajo podpisi za predlog, naj se sedanja ulica Bel-vedere prekrsti v ulico Boroevič. Ta ini-cijativa je prišla od strani nekega italijanskega lista.
Tramvaj se je iz Trsta povspel zopet na Opčine. Do obeliska se je lahko peljati brez prehodne potne izkaznice. Cene so ostale pri starem,
• Umrla je v Trstu v starosti 74 let gdč. Gams, rodom iz Kamnika. Bila je dolgo let kuharica v župnišču v Kropi. Pokojni-ca je sestra gospoda Gamsa vulgo Beržnika iz Zduše pri Kamniku ter teta narednika za častniškega namestnika imenovanega junaka Ivana Gams. N. v m. p.!
Zaprli so v Trstu nekega Ivana Seles, doma iz Prema pri Postojni. Bil je svojčas že 2 leti pod ključem radi goljufije in tudi tokrat se bo imel zagovarjati radi sleparije.
»La Domenica«. Pod tem naslovom je pričela izhajati v Trstu tedenska ilustro-vanka.
Židovsko reklamo je vpeljal dedič tržaškega »Piccola«, znani »Lavoratore«. Nalepil je po vseh vogalih cirkusu Zavatta podobne slikovite lepake za svoj podlistek »II Tunnel«. Če bo to kaj bolj privlačno kot Je »Lavoratorova« preteklost, je vprašanje. Laški žurnalistiki dela to prav ame-rikansko lice.
Internirani Italijan poizkusil umoriti interniranega Italijana. Na nekem parniku na Donavi na Dunaju sta bila internirana Italijana iz kraljestva delavec Fr. Giergio-vani in kapitan Ciafra. Giergiovani je imel prihranjenih 200 K, katere je dal spraviti Ciafri. Predvčerajšnjim je Ciafre izvabi! Giergiovanija v svojo kabino in ga pobil s kladivom na tla. Ciafre je hotel sorojaka ubiti in ga oropati, nato pa vreči v Donavo. Giergiovani se je branil in kričal. Ko je Ciafre videl, da napadenega sorojaka ne premaga, je skočil skozi okence v parniku v Donavo in izginil.
Pogrešana družina. Jakob Namar, La-ger-Spital, Bar. 22/B, Knittclfeld, bi rad zvedel, kje je sedaj njegova družina iz Sretenj, pošta Ročinj pri Gorici; ženi je ime Katarina. Mož že 11 mesecev ne ve ničesar o svojih in prosi vsakogar, ki bi kai vedel o njih, da mu blagohotno sporoči.
Uradni izkazi iz®.
Izgube 26. domobranskega polka.
Mrtvi: Inf. Cestnik Ivan, 3. stot., Vransko, 1885 (f 9. febr. 1916); poddesetnik Drofenik Franc, 2. stot., Ljutomer, 1877 (t 20. jan. 1916); inf. Handl Ivan, 4. stot., Lipnica, 1895 (f 2. febr. 1916); inf. Hudo-vernik Josip, 5. stot., Slovenjigradec, 1894 (t 4. febr. 1917); inf. Irgl Josip, 3. stot., Sv. Urban niže Ptuja, 1878 (f 31. jan. 1916); inf. Jevsinek Josip, 11. stot., Celje, 1S92 (f 7. febr. 1916); inf. Juričan Josip, 10. stot., Brežice, 1895 (+ 16. jan. 1916); inf. Lampret Štefan, 11. stol., Stoperce, 1877 (•!• 15.—30. jan. 1916); inf. Masoni Rudolf, 7. stol., Celje, 1895 (+ 1. febr. 1916); inf. Mehle Ivan, 9. stot., Celje (f 5. febr. 1916); četovodjr. Mlakar Alojzij, 8. lov. bat., Ptuj, 1881, ujet; inf. Močnik Leopold, 3. dom. p., 1888, ujet; inf. Petek Franc, 3. stot,, Celje (+ 19. ian. 1916); inf. Prater Franc, 7, stol,, Ptuj (f 3. marca 1916); inf. Rabar Anton, 11. stot., Kastav, 1894 (f 15.—30. an, 1916); desetnik Zaje Ivan, 7. stot., Celje, 1896 (f 27. jan. 1916); desetnik Sernec Ivan, 8. stot., Ljutomer, 1888 (f 10. jan. 1916); inf. \Vallner Daniel, 8. stot., Radgona, 1893 (f 1,—13. febr 1916).
Podli za domovino.
3. novembra 1915. je padel pri Čr.c' .• v Srbiji Janez Kimovec iz Utika pri Vodicah na Gorenjskem. Ves čas se je udeleževal težavnih bojev in nalog ljubljanskega
črnovojniškega pešpolka št. 27. Svoji ženi je pogosto pisal in v vsakem pismu se je izročal Mariji in izražal svoje upanje, da ga bo do zadnjega varovala. Pa ga je tudi res. Kajti izpolnila se mu je srčna želja, da je umrl lepo previden s sv. zakramenti. Pokojnik je bil vedno zvest in zaveden katoličan in izredno spreten zidar, tako da ga pogreša cela občina. Zapustil je ženo in štiri nepreskrbljene otročiče. Bodi mu lahka tuja zemlja! A. T. — Padel je deželni strelec Ivan Črnigoj iz Trsta. Stala sva na straži vsak na eni strani skale. Ob 2. popoldne poči strel iz italijanske strani.
Ples se zopet začne!« zakličem Ivanu, a odgovora ne dobim. Ko pride zamena, grem iskat Ivana in najdem ga ležečega na tleh. Sredi čela je imel mal curek krvi. Bd je mrtev. Šel je po veliko hrabrostno svetinjo h Gospodu Bogu. Tržaška organizacija je zgubila z njim vnetega člana. Bodi mu za vse večno plačilo! F. F.
Dne 4. aprila 1915 je padel v Karpatih 23letni mladenič Janez Brezovnik, p. d. Skokov, doma iz Marenberga. — Na severnem bojišču je padel mladenič Alojzi) Brišnik, doma iz Vranskega. — Od Sv, Bolfenka v Slov. goricah se poroča, da je padel na laškem bojišču Franc Čeh. — Neusmiljena smrt je pretrgala nit življenja mladeniču vojaku Francu Čuš iz Mezgo-vec. _ V Št. Rupertu nad Laškem je umrl J. jurkošek vsled bolezni, ki si jo je nakopal na bojišču. — Dne 14. marca je umrl za sušico cerkvenik iz Makol Hinko Ko-vačič. Bolezen si je nakopal na bojišču. — Za sušico je umrl v Opavi v Šleziji Franc Poljanec od Sv. Andraža v Slov. goricah. Nakopal si jo je na bojišču. — Ranam je podlegel vojak Štefan Robar, doma v Pe-telinjaku na Štaj. — Pri vojakih je umrl črnovojnik Tomaž Pečuh, doma v Buče-čovcih na Murskem polju. — Neusmiljena smrt je pokosila pridnega mladeniča-vo-jaka Janeza Cesar, doma iz Št. Vida pri Planini. — Janez Čerič, Janez Zoreč, Janez in Karol Cafnik od Sv. Petra pri Mariboru so dali svoje življenje za cesarja in domovino. — Padel je priden mladenič Anton Jesih, doma iz Kraberga pri Konjicah.
—	Iz Trnovelj pri Celju se poroča, da je padel na laškem bojišču v cvetu svoje mladosti Franc Košenina. — Z jugozapadnega bojišča je prišla žalostna vest, da je umrl dne 30. novembra 1915 Janez Kukol v bolnici vsled nalezljive bolezni. Rojen je bil v Zagajiču niže Ptuja. — Na italijanskem bojišču je padel mladenič Franc Ljubše od Sv. Štefana pri Žusmu. — Iz Ranče pri Sp. Kungoti se poroča, da je umrl v Lvovu v bolnici 221etni mladenič Karel Lukovnik.
—	Padel je na laškem bojišču Ivan Močnik iz Velikega Janišberga pri Kapeli. — Med žrtvami za domovino je tudi Vinko Rajh iz Hermanec. Padel je v Galiciji. — Svoje življenje je daroval za cesarja in domovino Franc Slacek s Prevoja. — Metod Strašek, Janez Butolen, Alojzij Krošelj, Franc Poharc in Janez Stiplošek, vse od Sv. Florijana pod Bočem, so padli na raznih bojiščih. Dne 16. febr. 1916 je padel na italijanskem bojišču mladenič Valentin Žgank, doma iz Št. Pavla v Savinjski dolini.
—	Dne 21. okt, 1915 je padel na soškem bojišču Ivan Oprišnik p. d. Majrov Hanzi iz Kostanj na Koroškem. Pokojnik je bil predsednik Izobraževalnega društva« in tajnik »Slov. posojilnice«. Po smrti je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. — Dne 10. t. m. je umrl v bolnici »Rdečega križa« v Inomostu vojak Henrik Šumar p. d. Vrank na Proboju. — Sredi novembra 1. 1. je pade! pri Sv. Mihaelu na Goriškem cerkvenik in organist Miha Cvirk iz Št. Lenarta pri Sedmih studencih. — V be-ljaški bolnišnici je umrl vsled zadobljenih ran Josip Oprisnik, edini sin vdove, doma iz Št. Lenarta pri Sedmih studencih. — Častno je padel na Doberdobski planoti dne 25. nov. 1915 vrli slovenski mladenič Štefan Aristovnik iz Arjevasi pri Petrov-čah. — Janez Golenač, 23 letni vzgledni mladenič, je vsled rane v vratu po sovražni krogli na Doberdobu dne 26. avgusta 1915 umrl v bolnici v Ljubljani. Bil je doma iz Čadrana. — Dne 22. jun. 1915 je umrl v Horodenki v Galiciji Franc Inkret iz Drviš. — Št. Andraž v Slov, gor,: Mladi mož Kajzersberger, posestnik iz Smolinjec, star 26 let, je dne 9. nov. 1915 na Doberdobski planoti, zadet od sovražne krogle, položil svoje mlado življenje na oltar domovine. — Iz ljutomerske okolice se poroča, da je dne 21. oktobra 1915 na italijanskem hojišču padel 21 letni Josip Kosi. — Na južnem bojišču je padel Ignacij Kra-ner, doma iz Jarenine. — Franc Plavčak, Štefan Terčič, Gal Polajžer, Janez Roršek, Anton Janžek, Franc Cajzek in Franc Že-rak, doma od Sv. Florijana pod Bočem so padli na raznih bojiščih, — Na italijanskem bojišču je padel, zadet od granate, Martin Sakelšek iz Majberga pri Sv. Vidu pri Ptuju. Na italijanskem bojišču je padel mladenič Andrej Vervega iz Radvanja pri Mariboru. — Na južnem bojišču je padel vrl mladenič Niko Popovič iz Škamljevca št. 9. — Padel je Starešinič Jožef, rojen na Preloki št, 38, bivši železniški sprevodnik
v Zagrebu. — Junaško smrt je storil za dom in cesarja Janž Jarc iz Podboršta pri Mirni peči.
Pogrešani vojaki.
Išče se Alojzij Pintar, rojen 1. 1894., II. Ersatzkomp., I. Zug, Prule, Ljubljana, k. k. Lir. 27. E. K. — Pogreša se Josip Pod-logar, roj. 1895, ki je služil pri c. kr. pešpolku št. 17, 7. komp., I. vod ter je bil ranjen 23. novembra 1915 na laškem bojišču. Od istega dne se ni več oglasil. Kdor bi vedel kake podatke o njem, naj to proti nagradi sporoči na naslov: Josip Podlogar, posestnik v Srnjaku h. št. št. 8, pošta Rob pri Velikih Laščah. — Pogreša se Rihard Šuligoj, Inft. Reg. Nr. 40, 1. Bat., 2. Komp., 3. Zug. Zadnjič se je oglasil 12. julija 1915 z bojnega polja. Pojasnila prosi proti nagradi Martin Šuligoj, urar, Gorica, via Barriera št, 43. — Pogreša se Franc Ludoviko, Landst.-Marschbat. 29, ujet dne 6. dec, 1914 na srbskem bojišču. Pojasnila želi Helena Ludoviko, Jesenovo 8, p. Medija-Iz-lake. — Pogreša se Jožef Anzelmi, Land-sturm-Marschbat. 29, ujet 6. dec. 1914 na srbskem bojišču. Pojasnila želi Alojzija Anzelmi, Jesenovo, p. Medija-Izlake. — Pogreša se vojak Franc Kikelj; služil je pri k. u. k. Inf,-Reg. Nr. 97, 8. Feldkomp. Zadnjič je pisal julija 1. 1915. Prosi se vojake, kdor ve kaj o njem, naj sporoči njegovemu očetu proti povrnitvi stroškov. Kikelj Jakob, Prapetno št. 84, p. Slap ob Ideriji na Primorskem. — Komu je znano kaj o Ivanu Štembergarju iz Vrbovega št. 36? Odšel je avgusta meseca 1914 kot voznik na bojišče in od septembra istega leta ni bilo več glasu o njem. Kdor kaj ve, kje se nahaja, naj blagovoli to sporočiti njeoovi materi Marijani Štembergar, Vrbovo pri Ilirski Bistrici, Notranjsko. — Izidor Comič, 27. dom. pp., 3. stot., naj se javi svojemu očetu Janezu Comič, profugo Piedimonte d' Alife Caserta — Italia. — Išče se Josip Burja, 22. dom. p. poročila prosi Luka Šimenc, vas Steblevk št. 4, p. Šmartno pri Kamniku. — Katarina Miklus išče svojega sina Florjana Miklus iz Števerjana pri Gorici št. 71, ker ni sledu od njega že od dne 27. maja 1915. Odšel je k vojakom dne 15. aprila 1915. Njegov zadnji naslov: Florjan Miklus, k. u. k. Inft.-Reg. Nr. 40, 4. Zug, Marschkomp. Moson Magjarova. Katarina Miklus, via Ferovieri, Blanče 22, Gorica. — Rezi Zadnik, k, u. k. Baracke 57, Stein-klamm, Post Rabenstein, N.-O., išče Antona Zadnik, doma iz vasi Kozjana št. 29, ki je služil kot črnovojnik pri 97. pp. O Veliki noči 1. 1915. je šel na bojišče v Galicijo in se ni več oglasil. — Pogreša se Anton Gaberšček, 20. lov. bat.; išče ga Jožefa Kanalec, Šebrelje, Slap ob Idriji. — Pogreša se od 4. soške bitke Matevž Brton-celj, lovski baon. 7, 3. komp., 1. voj, vojna pošta 32. — Jožefa Bajec, Škedenj št. 723 pri Trstu, iščem svojega brata, ki je odšel iz Trsta 12. nov. 1915, potem je pisal prvo in poslednjo vojnopoštno dopisnico 16. novembra 1915 pod naslovom Ivan Bajec, 7. lov. bat., 4. stot. — Radovič Peter, k. u. k. Lir. 4, 2. Bat., 2. Komp., 4. Zug. (Že devet mesecev ni glasu od njega. Bojeval se je proti Rusom.) Prosi se odgovor na ime, kdor kaj ve o njem, Radovič Jožef, Prelo-ka, p. Vinica. — Prosi se če kdo ve kaj od Alojzija Povšeta, doma iz Slatnika pri Novem mestu. Služil je pri 17. pp., kompa-njia mi ni znana. Bil je ranjen dne 10. novembra 1915 na italijanskem bojišču in od tistega časa se ne ve ničesar o njem. Prosi se, če kdo kaj o njem ve, naj sporoči njegovim staršem Francetu Povše, posestnik, Velki Slatnik št. 10, pošta Novo mesto, Dolenjsko. — Pogrešata se vojaka brata Leopold in Anton Prinčič iz Cerovega pri Gorici. Leopold je služil pri 97. pp,Z marš-kompanijo je odšel iz Ljubljane meseca aprila 1915 v Galicijo, od koder ni o njem nobenega glasu. Anton je služil pri 27. do-mobr. pp. Odšel je z marškomp. iz Ljubljane v Karpate o Božiču 1914, od tega časa se o njem nič ne ve. Kdor bi o teh kaj vedel, se prijazno prosi sporočiti na naslov: Alojzij Prinčič, k. k. Ldst.-Wachbaon., 1, Komp., Feldpost 610. — Viktorija Bra-tuž v Gor. Trebuši, p. Slap ob Idrijci, išče svojega moža Dionizija Bratuž, posestnika in krčmarja iz G. Trebuše, ki je bil pri do-mobr. pešp. 27, Grenzschutz-Komp. 1/6; bil je na srbskem bojišču ter se pogreša od 21. oktobra 1914. Morda bi vedel kdo izmed njegovih tovarišev kaj povedati, kakšna usoda ga je zadela? — Marija Poni-kvar, Karolinška zemlja št. 50, Ljubljana, išče svojega moža Ivana Ponikvar, ki je sredi oktobra 1914 odšel v Galicijo s 15. maršbataljonom 17. pp.; poštni stroški za prijazna obvestila se radi povrnejo. — Ivo Prinčič, k. u. k. Div. Mun. Park 28. I. M. K. 2, išče Alojzija Prinčič, cerkvenika in gostilničarja iz Dol. Cerovega št. 16; lani meseca maja je odšel z voli k vojaškemu trenu. — Franc Obljubek, FI. L. B. 20/2, Bruck a. d. L,, doma iz Višnjevika v Brdih, išče svojega sina Jožefa Obljubek, vojaka, čegar naslov je izgubil ob hitrem odhodu iz Gorice. — Janez Gorjan. Deinzendorf
bei Zelerndorf, N.-tJ., doma iz Dola, pošta Opatjeselo, išče svojega svaka Antona Bonet, ki je odšel k vojakom 20. maja 1915 in se od tedaj nič ne ve od njega, — Franc Mavrenčič, Zalog št. 26, p. Dev. M. v Polju, išče svojega tasta in svaka Mihaela Skubin iz Sv. Lovrenca p. Neblem, Goriško, in Avgusta Skubin, ki je služil pri Lir. 27. — Rožina Mihelič, Fl. L. B. 12/8, Bruck a. d. L., išče svoja brata Franca Mihelič, ki je bil kot delavec pri vojakih na Notranjskem, in Antona Mihelič, ki je bil pri M. Kol. I. — Ivan Jerančič, Cerkno št. 163, išče svojega brata Franca Jerančič, pešpolk 22. — Išče se Jožef Fram-češkin s Sela na Krasu, ki je zadnjič služil pri vojakih v Bruck a. d. Mur, Steiermark; zadnjič se je oglasil od tam 20. maja 1915, potem ni več sledu o njem. Prosim če kdo ve o njem, naj blagovoli sporočiti Mariji Frančeškin, Steinklamm bei Rabenstein, Barackenlager Nr. 77, N.-G.
Kratke molitvice za najmanjše obhajance.
V prodajalni K. T. D. (Ničman) v Ljubljani se dobe lističi »Angelski kruh« — s pesmico Silvina Sardenka in s sliko „Angel obhaja sv. Stanislava". — 100 kom. s poštnino vred K l-50. — Dalje dvo-krili lističi »Kratke molitve pred ln po sv. ob-hajtlu« s sliko ,,Jezus obhaja otročiče". — 100 kom. s poštnino vred K 3-—.
Služba
f
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretresujočo vest, daje naša dobra soproga, mama, stara mama, tašča, sestra itd,, gospa
Mar. Balon roj. Zurman
danes dne 7. aprila ob 3. uri popoldne previdena s sv. zakramenti po dolgi bolezni Bogu vdano preminula. Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo dne 9. aprila ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti.
Staravas-Bizeljsko, 7. aprila 1916.
Žalujoči ostali.
JJrgovskisotrudnik
išče službe. Najraje kje na deželi ali v manjšem mestu. Ponudbe pod Stev. ,918" na upravo lista
Kuharica
Išče mesta b kaki boljši družini, najrajše pa h kakemu gospodu. Naslov: „919" na upravo tega lista.
dobro izvež-bana, dosedaj samostojna gospodinja,
oiM in cerhveniha
se odda o sv. Juriju v št. Jurjl p. Grosupljem. — Natančneje se izve pri žup.
uradu v Šent Jurji,	881
lepih brejih krav
se proda dne 12. aprila t. L
samo od 1. do 3. pop. v Ljubljani, Sv. Petra o. 8L
Orehov okrosil les
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, Ljuhljjana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.
2426
Naznanilo!
Cenjenim damam se usojam naznanjati, da imam razstavljene
HT" modele,
si lahko ogleda; brez obveznosti.
Modni salon
ROZI FflBČIC
887	Rimska cesta 6.
! !
Fina za vsa peciva, tudi ne da bi bila kaj mešana s sladkorjem, se še dobi pri meni vedno brez kart Drugače iste primesi kot „Hasin".
Samo, dokler še kaj zaloge.
1 zavitek stane K 130. Opozarjam, da se bližajo prazniki, torej ne odlašajte z naročili na zadnje dni.
Razpošljalnica »šartljeve moke«
IVAN UREK, Ljubljana, Mestni trg 13.
Naravna
hrvatska vina
se prodajo takoj po vzorcu.
HM namiznega belega, mili 1
„ čistega ri
itega, hsloea
Vse po zmernih cenah.
Vino ima moči od 8—10%. Posoda se posodi. Vpraša naj se pri vratarju hotela »Union« za A. Tur ki j a.
KUPUJE!« KOSTANJEV
v vagonih oddaja za takoj do avgusta, dolgost 1 — 2 V2 m. Obvezne ponudbe za 100 kg z navedbo postaje doposlati tvrdki: Vinko Vabič, Žalec, Štajersko.	901
2\\odni salon
fiichly-^aschlte
JLiubljana
lidov;\a ulica jft 3 dvorci irg 1.
&GT Popravila toino in vestno. IMS Zunanja naroiila na izbiro j obratno pošto.
Osebno izbrane novosti z 'Dunaja.
Priporoča: naj ve!jo i^bero klobukov ja dame in deklice kak°r tudi bogato zalogo kalnih klobukov.
Solidno blago. Priznano nls>;e cent.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jote! Gostinčar, državni poslanec.