GG — Bled GG — Kranj ALPLES — Železniki JELOVICA — Škofja Loka LIP —Bled ZLIT —Tržič AERO-CELULOZA — Medvode GRADIS-LIO — Škofja Loka Leto Vlil — št. 1 — 1983 GLASILO SESTAVLJENE ORGANIZACIJE: ZDRUŽENO GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO » G L G « BLED V tej številki vam predstavljamo delavce, ki so spregovorili o delu Članice SOZD, Združeno gozdno in lesno .gospodarstvo »GLG« so v letu 1982 gospodarile v zaostrenih gospodarskih razmerah. Te so bile izrazite predvsem pri tistih članicah lesne industrije, ki so proizvodno in prodajno najbolj povezane z gradbeništvom. Leto prej je ta del industrije (Jelovica in LIO Gradis) svoje kapacitete polno zaposlil v Italiji in Iraku, kar pa v letu 1982 ni bil slučaj in iz tega razloga so bili tudi nekoliko slabši rezultati, vendar glede na težavno situacijo še vedno zadovoljivi. Zastoj v prodaji stavbnega pohištva, gradbenih elementov in montažnih objektov je posledica močne gospodarske recesije, ki ni značilna samo za našo državo, temveč tudi za mednarodno gospodarstvo. Dosti ugodnejša pa je bila situacija pri prodaji masivnega in sestavljivega pohišva. Čeprav je lesna industrija »GLG« doživela znatno nazadovanje v letu 1982, pa iz podatkov poslovnega poročila iz leta 82. ugotavljamo, da je še vedno iznad povprečja tako panoge v okviru Slovenije, kot tudi povprečja gospodarstva gorenjske regije. K temu je v veliki meri pripomoglo dejstvo, da se ta industrija oskrbuje z lesno surovino iz območja. Oskrba je na podlagi temeljev plana SOZD-a zadovoljiva za vse članice SOZD-a z izjemo Jelovice Škofja Loka, ki ima še vedno težave pri zadostni oskrbi s kvalitetnim žaganim lesom, katerega potrebuje za njihov zahtevni program. Prednost, ki jo imajo članice lesne predelave SOZD zaradi ugodne oskrbe z lesno surovino se je v letu 1982 posebno pozitivno odražala v rezultatih Aera, Tovarne celuloze v Medvodah. V letu 1982 nekatere članice v SOZD-u kljub velikim naporom niso uspele doseči planiranega izvoza, ker se je šele v drugi polovici leta izboljšali pogoji prodaje na tujem tržišču. Pri poslovanju s tujino je v letu 1982 v polni meri nastopila solidarnost med članicami, saj so se med seboj usklajevale potrebe pri uvozu. S to solidarnostjo med članicami je bilo omogočeno ugodnejše poslovanje od povprečja gospodarstva v celoti. Poleg zgoraj že omenjenih rezultatov skupnega sodelovanja moram omeniti tudi združevanje lesne predelave v izgradnjo gozdnih komunikacij ter v razširjeno biološko vlaga- nje, ki so dosegla vrednost preko 50 milijonov din ter združevanje sredstev za premagovanje občasne nelikvidnosti v vrednosti 280 milijonov din. Pomemben premik so dosegli pri združevanju sredstev za investicijske programe, za katere smo se dogovorili za sovlaganje. Med temi naj omenim izvozno naravnane programe Alplesa Železniki in ZLIT-a Tržič, pri katerih sodelujejo ostale članice SOZD s sredstvi v vrednosti približno 50 milijonov din. Intenzivno se povezujeta tudi LIP Bled in GG Bled pri izgradnji mehaniziranega skladišča na Bledu ter kotlovnice v Bohinju. To so bili pomembni ukrepi, s katerimi bo treba v SOZD-u nadaljevati. Z letom 1983 stopamo še vedno v zaostrene pogoje gospodarjenja in še težje razmere. Kljub temu pa vidimo, da naše članice planirajo zelo smelo, saj načrtujejo povečati izvoz napram lanskemu letu za 27 % na konvertibilno področje. Za dosego tako zastavljenih ciljev se bomo morali v okviru SOZD »GLG« v čim večji meri nasloniti na lastne sile, kar pomeni, da bomo morali bolj izkoriščati razpoložljive proizvodne in prodajne kapacitete, več bomo morali kooperirati, posebno v primerih, ko posamezna članica sama ne bo mogla prevzeti naročila in usmeriti investicije v dolgoročne izvozne programe. Poleg tega se bomo morali ob pomanjkanju bančnih sredstev v še večji meri dogovoriti za združevanje sredstev, za večjo usposobitev izvozne proizvodnje, prav tako pa tudi za združevanje sredstev za obratne potrebe. To združevanje bomo morali speljati preko interne banke, za katero ustanovitev se intenzivno pripravljamo. Dolžni smo, da še nadalje razvijamo dohodkovne odnose, ki so trenutno v zastoju, in da v večji meri upoštevamo specifičnost teh odnosov, ki se morajo odraziti v enotnejši in skupni politiki do kmetov, kooperantov kot osnovnim dobaviteljem lesne surovine naši predelovalni industriji. Le s skupnimi močmi bomo prebrodili težave v katerih se nahajamo tako združene članice SOZD kot tudi družba v celoti. Tako bomo lahko v dobršni meri omilili še nadaljnje padanje realnih osebnih dohodkov naših delavcev in s tem tudi njihovega življenjskega standarda. P. TOLAR Analiza zaključnih računov članic SOZD GLG za leto 1982 v_________________________________________________; I. SKUPNI REZULTATI 1. Uvodne ugotovitve Skupni rezultati, izraženi v glavnih elementih gospodarjenja so imeli pri V gornjih elementih izraženi skupno doseženi rezultati so bili doseženi v izredno zaostrenih gospodarskih razmerah, v katerih se je znašlo naše gospodarstvo. Take razmere so na eni strani odraz vse težjih okoliščin, s katerimi se sooča mednarodno gospodarstvo z močnim vplivom tudi na gospodarjenje pri nas, kjer pa se je gospodarstvo posebno v zadnjih petnajstih letih razvijalo v pogojih visoke inflacije, prekomernega zadolževanja v tujini zaradi potreb, ki jih je diktiral zelo hiter, vendar ekstenzivni razvoj. Industrijska proizvodnja je v zadnjih letih že dosegla ničelno gospodarsko rast brez dosežene zadovoljive osnove za nadaljnji intenzivnejši gospodarski razvoj in s tem za močnejše in uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Tudi članice SOZD »GLG«, kot predstavnice panog gozdarstva, lesne ter celulozno-papirne industrije, so se v letu 1982 v primerjavi z letom 1981 soočile z bistveno težjimi pogoji gospodarjenja. Te so se predvsem odsrazile pri tistem delu lesne industrije, ki je s svojim proizvodnim programom najtesneje naslonjena na stanje in razvoj v gradbeništvu. Ob izrazito zavrti investicijski izgradnji v zadnjih letih v jugoslovanskem prostoru je gradbeništvo samo, kot tudi na njo vezana industrija, svoje kapacitete vse težje zaposlovalo. Delež investicijskih vlaganj v družbenem proizvodu namreč že nekaj let vztrajno pada, posebej pa se tudi zmanjšuje delež gradbenih del v skupnih investicijskih vlaganjih. Nazaduje tudi dinamika stanovanjske izgradnje, od katere je odvisen razvoj in poslovanje še posebno velikega števila industrijskih panog. Zato se predvsem gradbeništvo v zadnjih letih intenzivno usmerja na tuja tržišča, kjer pa kljub temu vseh sproščenih kapacitet ne more zapo- članicah oz. dejavnostih SOZD »GLG« v letu 1982 v primerjavi z letom 1981, izraženo v indeksih, sledečo rast: (Indeksi: 1981 = 100) sliti zaradi hude mednarodne konkurence ob prav tako zmanjšanem povpraševanju. V letu 1981 je članicama lesne industrije SOZD »GLG« LIO Gradisu in Jelovici Škofja Loka uspelo svoje kapacitete polno zaposliti s skupnim nastopom pri gradnji montažnih objektov na potresnem področju južne Italije in v Iraku. Ta dela so se nekoliko prenesla tudi v letul982, v katerem pa zaradi pomanjkanja povpraševanja tema članicama takega izvoza ni uspelo ponoviti, kar je imelo vpliv na dosežene finančne rezultate, še posebej če jih v teh dveh letih med seboj primerjamo. Nazadovanje je zabeležila tudi proizvodnja in prodaja klasičnega stavbnega pohištva in gradbenih plošč, kar je prav tako posledica gibanj v gradbeništvu. Na tujem trgu pa je povečana količinska prodaja povezana z zniževanjem že doseženih izvoznih cen. Oktobrska devalvacija dinarja in njegovo nadaljnje drsenje do konca leta pa je že močno načeti dohodkovni položaj izvoznikov precej izboljšalo, zlasti je to evidentno pri največjem izvozniku gradbenih plošč TOZD »Tomaž Godec« iz LIP-a Bled. Proizvodnja in prodaja sestavljivega in masivnega sobnega pohištva je bila v letu 1982 relativno ugodna, kljub občasnim motnjam v preskrbi z repromaterialom. Na domačem trgu je prodaja tega pohištva potekala ugodno kljub temu, da realni osebni dohodki in s tem kupna moč prebivalstva padata. Obenem pa so se tudi močno poslabšali pogoji najemanja potrošniških posojil, kakor tudi pogoji financiranja prodaje na obroke, saj je kreditno denarna politika na tem področju že nekaj let posebno omejevalna. Alples Železniki se je s svojim sestavljivim pohištvom v letu 1982 že močno usmeril v izvoz in skupaj z že uveljavljenim izvoznim programom ZLIT Tržič dosegata že močan delež izvozno usmerjene proizvodnje. Zaradi teh razlogov sta obe članici sredi intenzivnih priprav na rekonstrukcijo svojih obratov za proizvodnjo masivnega pohištva, namenjena predvsem v izvoz. Cene končnih izdelkov so naše članice v letu 1982 uspele povečati v skladu s selektivno resolucijsko rastjo cen še pred poletno splošno zamrznitvijo cen in so ob takih cenah prodajale do konca leta 1982. Možnost povečanja prodajnih cen je bila bistveno manjša kot v letu poprej, kar ima odraz tudi na nomilano rast celotnega prihodka. 2. Celotni prihodek Članice SOZD »GLG« so v letu 1982 dosegle 13.774 milijonov din celotnega prihodka ali 20 % več kot v letu 1981. V primerjavi z letom poprej se je močno zmanjšal delež prihodkov na tujem trgu. To zmanjšanje nekoliko ublažijo v letu 1982 realizirani prihodki iz naslova izvoznih premij in pozitivne tečajne razlike, ki se sicer v pretežni meri nanašajo na dosežen izvoz v letu 1981. Za 1 indeksno točko nadpovprečno rast beležijo prihodki na domačem trgu, vendar predvsem na račun Tovarne celuloze Medvode (indeks 141), GG Kranj (129) in Alplesa Železniki (124). Med ostalimi vrstami prihodkov imajo nadpovprečno rast prihodki in interne realizacije, med TOZD v okviru DO, in sicer od 36,8-odstotne udeležbe v letu 1981 na 38,9-od-stotno udeležbo v letu 1982. Prodaja blaga se je močno povečala v maloprodaji Jelovice in Alplesa, kjer se je zaradi povečanih marž tudi sicer izboljšal dohodkovni položaj trgovinskih TOZD. Nadpovprečni porast celotnega prihodka v okviru gozdarstva je zabeležil tudi GG Kranj, ki je v letu 1982 še posebej izboljšal strukturo oddanih gozdnih sortimentov nasproti GG Bled, ki pa te strukture v primerjavi z letom 1981 ni tako izdatno izboljšal. Tovarna celuloze Medvode je v letu 1982 povečala celotni prihodek za 43 %, kljub temu, da je imela ob koncu leta 1982 za 38 milijonov več neplačanih prihodkov kot ob koncu leta 1981. Razlogi za tolikšno rast so v večjih možnostih povečanja prodajnih cen, v povečanju fizičnega obsega proizvodnje kot tudi ugodnejšem izplenu zaradi kvalitetnejših surovin predvsem lesa. 3. Porabljena sredstva Porabljena sredstva so se skupno za vse članice SOZD »GLG« povečala za 1 indeksno točko bolj kot celotni prihodek in so dosegla skupni znesek 10.047 milijonov din. To tudi pomeni, da se je ekonomičnost po- slovanja poslabšala v povprečju tudi zaradi povečane minimalne amortizacije. Močan vpliv na zmanjšanje ekonomičnosti poslovanja imajo še nabavna vrednost prodanega blaga, materiala in odpadkov, ki se nanaša v glavnem na Jelovico in Tovarno celuloze, nadalje tudi stroški reklame in propagande ter dnevnic in potnih stroškov. Slednje je treba v težjih pogojih gospodarjenja pripisati potrebi po intenzivnejših stikih s kupci kot tudi z dobavitelji surovin in materiala. V letošnjem letu v izdatnejši meri bremeni porabljena sredstva obračunana minimalna amortizacija v skladu z novimi predpisi. Ta je bila do leta 1982 obračunana prenizko, od leta 1982 torej ne vpliva več na prikaz prevelikega dohodka in na to vezane porabe. V letu 1982 je v nadpovprečnem porastu tudi vrednost prevzetega lesa od kmetov-kooperantov z indeksom 124, od tega povprečja ima bistveno večji porast GG Kranj in sicer za 30 %, napram GG Bledu za 14 % in to kljub temu, da je GG Kranj prodal iz zasebnega sektorja le za 1 % več količin gozdnih sortimentov kot v lanskem letu, GG Bled pa za 4,7 % več (preglednica IV.)). Posledica različnih odkupnih cen je vplivala tudi na povečano udeležbo vrednosti lesa v porabljenih surovinah in materialu predvsem v lesni industriji »GLG«, ki jo s to surovino oskrbuje GG Kranj. Že nekaj let zapored povečujejo udeležbo v porabljenih sredstvih stroški energije kot posledica velikega razkoraka med proizvodnjo in potrebami v energetski bilanci Jugoslavije. Proizvodne in neproizvodne storitve, ki so bile v letu 1981 v velikem porastu zaradi realizacije enkratnih izvoznih poslov, so v letu 1982 v nazadovanju z izjemo transportnih storitev, ki so svoj delež v skupnih porabljenih sredstvih obdržali, pri Jelovici, LIP in gozdarstvu pa so še vedno v izrazitem porastu. 4. Primerljivi dohodek, dohodek in čisti dohodek Za leto 1982 so OZD obračunale amortizacijo po novih predpisih in po višjih amortizacijskih stopnjah. Namen tega predpisa je bil realnejše izkizovanje dohodka, pa tudi obračun realnejšega zneska amortizacije, ki je namenjen predvsem za zamenjavo odpisanih ali dotrajanih osnovnih sredstev. Zaradi vpliva amortizacije v letu 1982 kategorija dohodka ni neposredno primerljiva z dohodkom iz leta 1981. Zato se v primerjavah že celo leto 1982 uporablja kategorija primerljivega dohodka, ki je pravzaprav bruto dohodek, t. j. dohodek povečan za amortizacijo po predpisanih stopnjah, torej z elementom porabljenih sredstev. Lesna ind. Go- zdrar- stvo Celu- loza Skupaj Člani SOŽD Gospod, združ. GLG Gorenj. LES Celotni prihodek 115 125 143 ,120 134 121 Porabljena sredstva 117 135 135 121 136 124 Dohodek 109 115 161 118 126 115 Primerlj. (bruto) dohodek 115 121 158 123 132 121 Obveznosti iz dohodka 130 121 124 127 135 129 Čisti dohodek 99 110 187 113 122 107 Bruto osebni dohodek 118 121 135 121 128 123 Akumulacija 77 78 • 243 102 105 74 Bruto sred. za reproduk. 100 111 203 122 133 107 Prihod, na konvert. trgu 83 128 142 90 141 128 Št. zap. na podi. vkalk. ur 97,2 102,0 99,2 98,4 100,0 100,9 V letu 1982 so članice SOZD »GLG« dosegle skupaj 4.176,2 milijona din primerljivega (bruto) dohodka oz. 3.727,0 milijonov din dohodka. Indeks porasta dohodka oz. primerljivega dohodka je v letu 1982 odraz razmer, ki so pogojevali rast celotnega prihodka in s tem je predvsem pri LIP Bled, Jelovici Škofja Loka in gozdarstvu tudi pomembno vplivala na zmanjšanje ekonomičnosti poslovanja. Pri ostalih članicah pa beležimo izboljšanje ekonomičnosti še posebej pri Tovarni celuloze, kjer v letu 1982 rast porabljenih sredstev pomembno zaostaja za rastjo celotnega prihodka. Struktura delitve dohodka oz. primerljivega .dohodka prikazuje naslednja razpredelnica: (Vmilijonih din) 1981 znesek Str. v % 1982 znesek Str. v % Indeks I. Primerljivi dohodek 3.395,6 100,0 4.176,2 100,0 123 1. Amortiz. po min. stop. 233,4 6,9 449,2 10,8 192 II. Doseženi skupni dohodek 3.162,2 93,1 3.727,0 89,2 118 2. Del skup. doh. za druge 4,8 0,1 6,6 0,2 138 III. Razporejeni dohodek 3.157,4 93,0 3.720,4 89,0 118 3. Del doh. za skup. druž. potrebe 195,7 5,8 262,9 6,3 134 4. Del doh. za splošne druž. potrebe 23,7 0,7 32,6 0,8 137 5. Del doh. za del. skup. 239,5 7,1 310,9 7,4 129 6. Del doh. za zavar. prem. 40,4 1,2 58,5 1,4 145 7. Del doh. za posp. AM 85,3 2,5 92,4 2,2 108 8. Del doh. za biol. AM 105,0 3,1 125,2 3,0 119 9. Del doh. za obresti 213,0 6,2 255,1 6,1 119 10. Del doh. kot prispevek za gradnjo gozd. cest 49,2 1,5 61,0 1,5 124 11. Del doh. za druge namene 155,9 4,6 209,1 5,0- 134 IV. Obveznosti iz dohodka 1.112,5 32,8 1.414,4 33,9 127 V. Čisti dohodek 2.049,7 60,3 2.312,6 55,3 113 12. Del ČD za OD 1.131,0 33,3 1.363,2 32,6 121 13. Del ČD za SSP 168,8 5,0 186,8 4,5 111 14. Del ČD za posl. sklad 669,6 19,7 669,6 16,0 100 15. Del ČD za rez. sklad 74,8 2,2 87,4 2,1 116 16. Del ČD za druge sklade 5,5 0,1 5,7 0,1 104 V strukturi skupno doseženega primerljivega dohodka je pomembno povečanje minimalne amortizacije, kar je tudi povzročilo, da je rast dohodka za 5 indeksnih točk nižja od rasti primerljivega dohodka. Izjema je Tovarna celuloze, kjer je dohodek porasel za 3 indeksne točke hitreje od primerljivega dohodka. Višja obračunana minimalna amortizacija je vplivala, da se je zmanjšal delež obračunane t. i. pospešene amortizacije, vendar obe amortizaciji vseeno beležita porast za 70% ali v strukturi primerljivega dohodka od 9,4% na 13.%. Od obveznosti iz dohodka imajo v letu 1982 močan porast izdvajanja za skupne in splošne družbene potrebe in sicer za 34,6% ali od 6,5 do 7,1 odstotne udeležbe. Med temi obveznostmi so v posebno močnem porastu obveznosti za republiški davek iz dohodka v gozdarstvu, kjer se je povečala davčna stopnja. Prispevki za skupno porabo so vezani največ na rast osebnih dohodkov, največji porast pa imajo prispevki za zdravstvo ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zaradi izdatne revalorizacije osnovnih sredstev se je povečala udeležba zavarovalnih premij, prav tako pa tudi prispevki za delovne skupnosti skupnih služb. Rahel upad beležijo obresti, vendar le na račun obresti za dolgoročne kredite predvsem v Tovarni celuloze, katerih udeležba v strukturi tujih virov že močno pada, povečujejo pa sé menične obresti in obresti za kratkoročne kredite. Obrestne mere so se v letu 1982 občutno dvignile v skladu s politiko uresničevanja ekonomske stabilizacije. Rast cen gozdnih sorti-mentov je vplivala na porast obračunane biološke amortizacije v gozdarstvu kot tudi na višino prispevkov lesne industrije za gradnjo gozdnih komunikacij. Skupne obveznosti iz dohodka so v letu 1982 porasle za 27 % v primerjavi s predhodnim letom, kar je povzročilo le 13-odstotni porast čistega dohodka. Tako razmerje je posebej izrazito v lesni industriji, kjer beležimo celo padec nominalne rasti čistega dohodka, saj so pri njej obveznosti iz dohodka povečane za 30 %. Na rast primerljivega dohodka so bila OZD v SRS torej tudi članice SOZD »GLG« vezane z rastjo osebnih dohodkov in sicer selektivno glede na Dogovor o uresničevanju usmeritve razporejanja dohodka. Po metodologiji tega dogovora bi članice SOZD »GLG« lahko izplačale OD z naslednjimi stopnjami rasti: Iz gornje primerjave možne in dosežene rasti osebnih dohodkov vidimo, da so vse članice z izjemo GG Bled v okvirih možne rasti osebnih dohodkov. GG Bled lahko v skladu z omenjenim dogovorom in ustreznim sklepom delavskega sveta SOZD »GLG« svojo rast OD opraviči oz. uskladi na nivoju SOZD, Taka delitev kaže na stabilizacijsko obnašanje delavcev članic SOZD in njihovo spoznanje, da morajo v težjih razmerah gospodarjenja misliti na lastni razvoj. Tega bodo morali v dobi restriktivne posojilno-denarne politike zagotoviti v glavnem z lastnimi močmi. Članice SOZD so v letu 1982 ustvarile in izločile v poslovni sklad za 669,6 milijona din oz. dosegle skupaj za 866,8 milijona din sredstev akumulacije. Ustvarjena sredstva akumulacije imajo pri vseh članicah SOZD tako realno kot tudi nomilano nazadovanje z izjemo Tovarne celuloze, ki je sredstva akumulacije več kot podvojila. Ob upoštevanju sredstev minimalne amortizacije pa so članice SOZD »GLG« dosegle skupaj 1,304.864 tisoč din bruto sredstev za reprodukcijo, kar je 22 % več kot v letu 1981. Ta rast v celoti izvira iz porasta pri Celulozi in gozdarstvu, saj lesna industrija beleži le ponovitev nominalnega zneska doseženih bruto sredstev za reprodukcijo. Ta sredstva pa ne bodo v celoti na razpolago v letu 1983, saj je treba oz. bo treba iz teh sredstev odplačati dolgoročne kredite, združiti sredstva za SIS mateialne proizvodnje ter za posojilo manj razvitim republikam ter SAP Kosovo. Poleg tega vsebujejo gornja sredstva tudi vložena sredstva v rezervni sklad, ki pa jih sicer lahko uporabljajo za potrebe tekoče reprodukcije, v izjemnih primerih za nove naložbe. Tako bo ostalo za naložbe v osnovna in trajna obratna sredstva ter za združevanja 56% vseh doseženih sredstev za reprodukcijo. Pri tem moramo pri gozdarskih organizacijah upoštevati tudi sredstva, ki so jih uporabniki lesne surovine združili za izgradnjo gozdnih cest, in bodo v letu 1983 znašala okrog 55 milijonov din. Vidimo, da bodo članice SOZD »GLG« v letu 1983 razpolagale s precejšnjimi sedstvi za financiranje naložb v osnovna sredstva, ter trajna obratna sredstva, kot tudi za potrebna združevanja v okviru SOZD »GLG« pa tudi izven. Zlasti bodo morale TOZD združevati v okviru delovnih organizacij, saj se ta sredstva nahajajo v 36 TOZD, minimalna AM pa še v 6 delovnih skupnostih. Seveda je treba upoštevati,da so tudi ta sredstva izpostavljena močni eroziji inflacije, zato jih je potrebno kar najbolj hitro učinkovito naložiti. 5. Kazalci uspešnosti poslovanja Izkazani kazalci uspešnosti gospodarjenja v preglednici II. kažejo, da so le-ti porasli precej v skladu z absolutnimi rezultati. Pri kazalcih na delavca so indeksi večji od absolutnih rezultatov zaradi spremenjenega števila zaposlenih na podlagi vkalku-liranih delovnih ur, le v LIO Gradisu in Jelovici. Primerjava naslednjih treh kazalcev uspešnosti gospodarjenja kaže pri posameznih članicah SOZD »GLG« do njegovega povprečja naslednje indeksne rezlike kot tudi v primerjavi z letom 1981. Indeks (povprečje SOZD = 100) Dohodek na delavca v din Akumulacija na delavca v din Povprečni neto OD na del. mes. v din 1981 1982 1981 1982 1981 1982 SOZD »GLG« 586.462 702.818 254.909 161.355 12.335 13.245 Alples 75 81 46 51 89 95 LIO Gradis 126 127 173 194 135 117 Jelovica 87 80 112 81 92 96 LIP 98 79 101 53 101 88 ZLIT 89 91 73 62 97 99 Lesna ind. 90 85 96 73 97 95 GG Bled 123 112 102 79 111 107 GG Kranj 106 104 79 55 107 115 Gozdarstvo 114 108 90 66 109 111 Celuloza 143 193 150 351 103 112 Gospod. Gorenj. 75 79 56 56 92 95 (Indeksi: 1981 = 100) Primerljivi Možna rast OD Dohodek po dogovoru Dosežena rast Alples 134 135,5 132 LIO Gradis 113 121,9 102 Jelovica 108 114,0 113 LIP 107 118,0 117 ZLIT 128 128,4 128 GG Bled 118 115,9 120 GG Kranj Celuloza ■ 422,5 122 Skupaj »GLG« M. feS É0 121 Pri kazalcu dohodek na delavca vidimo,da so do povprečja SOZD »GLG« od članic s podpovprečno vrednostjo kazalca to zaostajanje povečale Jelovica in LIP, izboljšala pa Alples in ZLIT, od članic z nadpovprečnim kazalcem pa so te razlike zmanjšale članice gozdarstva in LIO Gradis. Gornji kazalec je zelo močno poskočil pri Tovarni celuloze, kaže pa tudi za posamezne članice na različne pogoje, v katerih so dosegale dohodek v letu 1982. (nadaljevanje m 4. strani) Podobno ali še bolj izrazito razmerje vidimo pri kazalcu akumulacije na delavca, ki pri Tovarni celuloze dosega že tri in polkratno vrednost povprečja SOZD »GLG«. Tudi obračunani neto osebni dohodki na delavca kažejo za posamezne članice razlike, ki izhajajo predvsem iz možne rasti mase na OD. Nadpovprečno povečanje tega kazalca beležimo pri Celulozi, Alplesu, GG Kranju, Jelovici ter ZLIT. Kazalci za SOZD »GLG« so še vedno močno nad povprečjem gospodarstva Gorenjske vendar so se te razlike močno zmanjšale, zlasti če pri SOZD »GLG« iz primerjave izločimo Tovarno celuloze Medvode, ki sicer geografsko-politično ne spada v gospodarstvo občin Gorenjske regije- Tudi ostali kazalci kažejo pri večini članic nazadovanje, to so predvsem akumulacija v dohodku kot tudi akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi spet z izjemo Tovarne celuloze. Nekoliko bolje je, če s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi primerjamo primerljivi dohodek ali bruto sredstva za reprodukcijo, ki vključujejo tudi amortizacijo po predpisanih minimalnih stopnjah. Tudi rangiranje tozdov v preglednicah III.) a, b in c kaže za iste kazalce kot v gornji razpredelnici določene premike. Glede kazalca dohodek na delavca pri lesni industriji ni več grupiranja tozdov ene ali druge članice na višjih oz. nižjih pozicijah, temveč imajo sedaj vse članice nekaj dobro in nekaj slabše uvrščenih TOZD, z izjemo LIO Gradisa. Pomembna pa je le visoka uvrstitev vseh TOZD ZLIT, pri gozdarstvu pa tudi TOK. 6. Investicijska dejavnost pri članicah SOZD »GLG« v letu 1982 V letu 1982 so članice SOZD »GLG« vložile v osnovna sredstva 610 milijonov din ali dvakrat več kot v letu 1981. Ta porast je bil dosežen v letu izrednih omejevalnih ukrepov, predvsem kreditno-denarne politike. Zlasti so bili omejevani dolgoročni plasmaji bank zaradi obveznega doseganja predpisane ročne strukture bančnih naložb iz kratkoročnih virov. Ob taki politiki so se članice predvsem posluževale lastnih sredstev, kljub temu pa so v strukturi financiranja naložb dosegle 18,5-od-stotno udeležbo bančnih in blagovnih kreditov, kar pa je le manj kot v letu 1981, ob 23,5-odstotni udeležbi kreditov. Težišče investicijskih naložb članic SOZD se nanaša na začetek del pri rekonstrukciji obrata za izdelavo masivnega pohištva za izvoz Alplesa Železniki, na dokončanje del v obratu primarne predelave lesa v Preddvoru in izgradnjo skladišča za kompletiranje izdelkov za montažne objekte Jelovice Škofja Loka, nadalje na rekonstrukcije proizvodnih obratov LIP Bled na Rečici in v Mojstrani in izgradnjo energetskega objekta v Bohinjski Bistrici, v ZLIT pa se pretežni del naložbe nanaša na zamenjavo polnojarmenika v TOZD Žaga. V okviru gozdarstva se največji del nanaša na dokončanje del pri izgradnji mehaniziranega skladišča hlodovine GG Bled ter na gradnjo cest, ki je ob izdatnih združenih sredstvih porabnikov lesne surovine v obeh GG na dinamiki planov. Tovarna celuloze Medvode je uradno pričela tudi z deli pri rekonstrukciji obrata celuloze, vendar se to v zaključnem računu finančno odraža v glavnem še kot osnovna sredstva v pripravi. Primerjava obsega investicijskih vlaganj v osnovna sredstva z obsegom v enakem času aktiviranih osnovnih sredstev kaže, da se aktiviranje vrši relativno počasi, pa tudi v strukturi naložb je še vedno prevelik delež gradbenih objektov na škodo hitrejše modernizacije opreme. Z obsegom investicijskih vlaganj pa kljub temu ne bi smeli biti posebej zadovoljni, kar kaže delež investicijskih vlaganj v doseženem družbenem proizvodu v letih 1981 in 1982 kot tudi s planiranimi investicijami za celotno srednjeročno obdobje 1981-1985: Članice SOZD so planirale, da bodo za investicije v tem srednjeročnem obdobju namenile 29,0 % družbenega proizvoda, iz realizacije v prvih dveh letih pa je razvidno, da se vse investicijske namere ne bodo uresničile. V okviru predvidenih investicij bodo članice morale preveriti in selekcionirati svoje investicijske programe in jih prilagoditi spremenjenim gospodarskim razmeram in potrebam. V bistvu članice SOZD to že delajo, saj so sredi intenzivnih priprav za vlaganja v predvsem izvozno usmerjene programe. Med važnejše vsekakor moramo šteti vlaganja v rekonstrukcijo obratov v Tržiču in Železnikih za proizvodnjo masivnega pohištva za izvoz ter v razširitev izvoznega programa gradbenih plošč v Bohinjski Bistrici. Za nameravano investicijo Alplesa združujejo sred- stva tudi druge članice, zaželjeno bi bilo, da se tudi pri ostalih pomembnih naložbah članice dogovore za so-vlagateljske deleže. 7. Problematika financiranja tekočega poslovanja Leto 1982 je bilo glede likvidnosti v okviru SOZD v primerjavi s predhodnim bolj problematično. Razlog je predvsem v manjšem izvozu in s tem v manjših možnostih koriščenja kratkoročnih kreditov za izvoz, poleg tega pa so v letu 1982 zaradi zmanjšanega povpraševanja tudi oteženi plačilni pogoji, ki se odražajo predvsem v prevelikem obsegu prejetih menic. Delež prejetih menic v celotnem prihodku je v letu 1982 znašal 40 % ali v skupnem znesku 5.534 milijonov din, ob 1.188 milijonih din v istem času izdanih lastnih menic. To razmerje kaže, da naše članice v velikem obsegu kratkoročno kreditirajo zunanje OZD. Občasne likvidnostne probleme so si medsebojno premoščale tudi članice SOZD na podlagi Samoupravnega sporazuma o posebni finančni službi na nivoju SOZD. Tako so v letu 1982 posamezne članice, ki so občasno razpolagale z likvidnostnimi presežki le-te plasirale v odkup menic od drugih članic SOZD, ki v enakem času niso razpolagale z zadostnim likvidnostnim potencialom. Obseg plasiranja likvidnostnih presežkov med članicami SOZD »GLG« v skupni vrednosti 280 milijonov je bil v letu 1982 precej nižji kot v letu 1981, kar je treba v glavnem pripisati težjim gospodarskim razmeram. Glavni koristniki gornjih sredstev so bili Alples, Jelovica ter tudi ZLIT. Z. SMODIŠ Celotni prihodek in njegova delitev pri članicah SOZD »GLG« v letu 1982 v primerjavi z 1981 Št. zap. na podi. ur Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Bruto (primer. dohod.) Čisti dohodek BOD Akumu- lacija Bruto sredst. za reproduk. ALPLES 81 909 1,222.285 821.701 400.584 435.840 256.460 166.136 65.325 100.581 82 916 1,522.251 1,002.691 519.560 582.565 320.126 219.173 74.974 137.979 ind. 100,7 125 122 130 134 125 132 115 137 GRADIS-LIO 81 313 871.544 640.672 230.872 238.743 164.251 80.800 83.929 91.800 82 282 705.435 454.028 251.407 269.969 173.825 82.247 88.073 106.635 ind. 90 81 71 109 113 106 102 105 116 JELOVICA 81 1339 4,353.376 3,672.544 680.853 704.553 503.080 260.876 231.596 255.316 82 1239 5,244.444 4,544.182 700.261 760.813 479.083 295.917 161.006 221.558 ind. 92,5 120 124 103 108 95 113 70 87 LIP 81 1017 1,716.971 1,131.095 585.875 621.024 387.547 219.522 158.868 194.017 82 1033 1,902.147 1,325.146 577.001 622.574 317.085 255.931 89.000 174.573 ind. 101,5 111 117 98 107 82 117 56 90 ZLIT 81 289 451.110 301.124 149.985 156.400 92.464 55.762 32.523 38.938 82 292 523.010 335.527 187.484 200.460 105.401 71.469 29.065 42.041 ind. 101 116 111 125 128 114 128 89 108 LESNA INDUSTRIJA 81 3867 8,615.286 6,567.136 2,048.159 2,156.560 1,403.802 783.096 572.240 680.651 82 3762 9,897.287 7,661.574 2,235.713 2,476.381 1,395.520 924.737 442.118 682.786 ind. 97,2 115 117 109 115 99 118 77 100 GG Bled 81 484 702.457 352.869 349.587 377.279 194.560 107.333 76.382 104.074 82 494 861.311 474.163 387.148 443.583 206.551 128.934 62.696 119.131 ind. 102', 1 123 134 111 118 106 120 82 114 GG Kranj 81 496 690.802 382.661 308.141 322.925 185.044 118.038 60.371 75.155 82 506 886.757 517.233 569.524 403.956 212.374 143.817 44.512 78.944 ind. 102,0 128 135 120 125 115 122 74 105 GOZDAR- 81 980 1,393.259 735.530 657.728 700.204 379.604 225.371 136.753 179.229 STVO 82 1000 1,748.068 991,396 756.672 847.539 418.925 272.751 107.208 198.075 ind. 102 125 135 115 121 110 121 78 111 CELULOZA 81 82 ind. 545 541 99,2 1,487.703 . 2,128.550 143' 1,031.376 1,393.886 135 456.327 734.664 161 538.854 852.323 158 266.314 498.242 187 122.499 165.668 135 126.281 306.344 243 208.808 424.003 203 SOZD »GLG« 81 5392 11,496.248 8,334.042 3,162.206 3,395.618 2,049.720 1,130.966 835.274 1,068.688 82 5303 13,773.905 10,046.856 3,727.049 4,176.243 2,312.687 1,363.156 855.670 1,304.864 ind. 98,4 120 121 118 123 113 120 102 122 Kazalci uspešnosti poslovanja članic SOZD »GLG« v letu 1982 v primerjavi z letom 1981 Dohodek na delavca Čisti doh. na delavca Akumulacija na delavca Povpreč. neto OD na del. meseč. BOD+SSP na del. Akumulacija v doh. v % Akumulacija Primerljivi v primerjavi doh. z upor. s PUPS posl. sred. v % ALPLES 81 440.686 282.134 71.864 10.948 210.269 16,2 5,6 37,0 82 567.205 349.482 81.849 14.410 268.164 14,4 5,3 41,6 ind. 129 124 114 132 128 GRADIS 81 737.610 524.763 268.143 16.654 297.686 36,3 17,6 50,2 LIO 82 891.514 616.400 312.315 17.842 343.723 35,0 13,7 42,2 ind. 121 117 116 107 115 JELOVICA 81 508.463 375.713 172.961 11.319 219.775 34,0 19,9 60,6 82 565.182 386.669 129.948 14.649 269.682 22,9 10,0 47,7 ind. 111 103 75 129 123 LIP 81 576.081 381.068 156.212 12.452 259.411 27,1 15,2 59,5 82 558.568 306.955 86.156 13.419 279.463 15,4 5,4 40,8 ind. 97 81 55 108 108 ZLIT 81 518.979 319.944 112.536 11.967 215.024 21,6 11,1 53,5 82 642.068 360.962 99.537 15.078 277.226 15,5 8,8 60,9 ind. 124 113 88 126 129 LESNA 81 529.649 363.022 147.981 12.009 233.915 28,0 13,8 51,9 INDUSTRIJA 81 594.288 370.951 117.522 14.526 278.135 19,7 7,9 44,3 ind. 112 102 79 121 119 GG Bled 81 722.287 401.983 157.814 13.647 254.384 21,8 12,0 59,2 82 783.700 418.119 126.914 16.372 291.204 16,1 6,8 48,6 ind. 109 104 80 120 114 GG Kranj 81 621.252 373.072 121.715 13.217 266.256 19,5 17,5 92,9 82 730.284 419.711 87.968 17.573 331.743 12,0 8,7 79,5 ind. 118 113 73 135 125 GOZDARSTVO 81 671.151 387.351 139.543 13.429 260.392 20,7 13,8 71,1 82 756.672 418.925 107.208 16.980 311.817 14,1 7,5 59,6 ind. 113 108 77 126 170 CELULOZA 81 837.297 488.649 231.708 12.682 256.941 27,6 9,8 42,0 82 1,357.974 920.964 566.255 17.042 354.879 41,6 16,1 44,8 ind. 162 188 244 134 138 SOZD »GLG« 81 586.462 380.140 154.909 12.335 241.055 26,4 13,0 52,9 82 702.818 436.109 161.355 15.245 292.280 22,9 9,6 46,9 ind. 120 115 104 124 121 Primerjalni kazalci uspešnosti gospodarjenja gozdarskih TOZD in TOK v okviru SOZD »GLG« za leto 1982 Število TO, TOK zap. na podi. d. ur v 82 GG Kranj TOK Šk. Loka 41 GG Bled TO Bohinj 83 GG Bled TOK Bled 63 GG Kranj TOK Preddvor 36 TOK Tržič 12 GG Bled TO Pokljuka 96 GG Kranj TO Preddvor 77 TO Tržič 88 TO Šk. Loka 73 GG Bled TO Avtoprev. 64 TO Jesenice 59 GG Kranj TO GG TM 114 GG Bled TO gozd. grad. 74 Dohodek na delavca Vrstni v din red po ---------------------- dosež. 1981 1982 vi. 82 1,067.809 1,397.804 1 1,147.023 1,268.168 2 902.883 1,095.952 3 1,029.774 1,073.555 4 854.083 1,070.666 5 986.118 930.187 6 647.712 749.636 7 627.823 722.329 8 586.471 695.520 9 496.728 583.562 10 561.603 578.559 11 450.645 499.850 12 373.026 420.675 13 Akumulacija na Vrstni delavca v din red po ----------------------- dosež. 1981 1982 vi. 82 214.714 249.804 2 319.392 287.879 1 137,650 162.825 3 162.o06 51.006 11 93.083 65.833 10 259.311 133.947 4 168.187 112.740 8 158.682 131.000 5 140.000 126.520 6 118.864 125.562 7 118.379 81.186 9 70.645 19.271 13 43.253 38.621 12 Povprečni meseč. Vrstni OD na delavca v red po din dosež. 1981 1982 vi. 82 13.142 18.609 1 14.108 17.101 5 14.033 17.042 6 13.389 18.138 3 12.465 18.597 2 13.827 17.028 7 13.419 17.462 4 12.763 16.836 8 12.527 16.729 9 13.368 15.997 11 12.906 15.299 12 12.903 16.669 10 12.724 15.070 13 Primerjalni kazalci uspešnosti poslovanj Št. TOZD zaposl. po urah vi. 82 a proizvodnih TOZD lesne in Dohodek na delavca v din idustrije v S1 Vrstni red po dosež. vi. 82 OZD »GLG« za leto 1982 Akumulacija na delavca v din Vrstni red po dosež. vi. 82 Povprečni mesečni neto OD na delavca v din 1981 1982 Vrstni red po dosež vi. 82 1981 1982 1981 1982 Gradis TO LIO Šk. Loka 282 737.610 891.514 1 268.143 312.315 1 16.654 17.842 2 Alples TO Toplarna 19 842.117 813.315 2 225.176 149.578 6 13.107 16.855 3 ZLIT TO Žaga 43 805.777 761.674 3 228.044 28.023 15 11.235 14.203 6 TO lesna predelava 73 534.810 745.109 4 161.864 223.561 2 10.643 ' 13.469 9 Jelovica TO Montaž, obj. 217 584.172 673.852 5 275.540 175.423 3 11.552 18.253 1 ZLIT TO Pohišt. tapetn. 111 496.813 640.198 6 89.121 91.720 9 11.747 14.859 5 LIP TO Rečica 313 737.695 638.728 7 280.896 114.319 7 12.337 12.933 14 Jelovica TO Jelbor 145 473.769 576.227 8 149.874 170.386 4 10.556 13.362 11 Alples TO Sestav, poh. 270 353.930 570.077 9 49.465 161.803 5 10.246 13.714 8 LIP TO Tomaž Godec 475 509.961 527.475 10 88.673 83.202 10 11.983 12.993 13 Jelovica TO Prim. p. Pred. 166 579.734 511.307 11 245.433 112.084 8 10.509 12.742 15 Alples TO Pred. mas. lesa 140 435.354 506.650 12 68.609 48.521 14 10.442 13.742 7 LIP TO Podnart 73 570.643 491.972 13 154.890 70.369 12 11.276 11.921 17 Jelovica TO Okna vrata 400 494.732 464.347 14 163.080 53.812 13 10.947 13.360 12 Alples TO Fon. in grt. p. 196 373.467 463.392 15 97.908 70.443 11 10.007 13.388 10 TO Kovin, predel. 54 460.750 355.611 16 102.000 — 17 12.685 15.361 4 LIP TO Mojstrana 59 408.250 342.492 17 78.339 16.118 16 11.260 12.424 16 Preglednica III./c Primerjalni kazalci uspešnosti gospodarjenja trgovinskih in gostinskih TOZD v SOZD »GLG« za leto 1982 Jalovica TO maloprod. 113 569.526 1,012.088 1 111.419 465.619 1 11.583 14.342 5 LIP TO Trgovina 24 713.333 996.083 2 127.333 132.416 2 13.010 14.909 4 Alples TO Promet blaga 140 734.342 940.592 3 91.507 48.214 5 11.196 15.114 3 Jelovica TO Trgovina 64 499.338 589.765 4 72.923 85.750 3 12.741 15.873 11 Alples TO Gostinstvo 16 435.000 479.687 5 94.642 68.437 4 11.196 15.114 3 Primerjava gospodarjenja lesne industrije SOZD »GLG« s celotno lesno industrijo SRS — člani združenja »LES« v letu 1982 (1981== 100) 1. Indeksi rasti Lesna ind» Delež lesne ind. »LES« SOZD SOZD v Združe-»GLG« nju »LES« v % Celotni prihodek 121 115 16,5 Porabljena sredstva 124 117 17,9 Dohodek 115 109 13,1 Primerljivi dohodek 121 115 12,9 Čisti dohodek 107 99 15,3 Osebni dohodki 123 118 11,9 Akumulacija 74 77 21,4 Prihodki na konver. trgu 128 83 12,0 Število zaposl. po urah 100,9 97,2 10,3 Saldo med izvozom in uvozom 117 58 13,1 Zaloge 123 131 10,7 2. Kazalci uspešnosti za leto 1982 Dododek na del. v din 466.619 Indeks (»LES« 594.288 ■= 100) 127 Čisti doh. na del. v din 276.666 370.951 134 Akumulac. na del. v din 56.573 117.522 207 Povpreč. neto OD na del. mesečno v din 12.789 14.526 114 BOD in sklad skupne por. na del. v din 237.358 278.135 117 Akumulac. v primerjavi s PUPS v % 4,4 7,9 179 PUPS na del. v din 1,274.772 1,484.112 116 Povpreč. upor. osnov. sred. na del. v din 436.926 439.980 101 Prihodki na konv. trgu 51,6 55,2 107 Pokritost uvoza z izvozom 2,55 2,55 100 Odpisanost osn. sred. v % 57,0 61,6 VIR: Podatki o posl. rezultatih članov Splošnega združenja lesarstva SR Slovenije Izvoz in uvoz v letu 1983 Redki niso doumeli, da je izvoz nujen. Izvažati pa ni enostavno, imamo probleme s kvaliteto, ceno, roki. Ko po domačih vhodnih postavkah izdelamo kalkulacijo prodajne cene za tuji trg, so te previsoke, znižanja pa sami ne moremo pokriti, nadomestiti. Temu so namenjene stimulacije, povračila davkov, devalvacija dinarja, združevanje deviz, skupni devizni prihodek, več sredstev za OD, itd. Instrumenti pospeševalne izvozne politike so zato nujna postavka v kalkulaciji. Vendar kot po stari navadi, veliko razpravljamo, učinka pa premalo ali prepozno. Tudi letošnje leto je odraz slednji ugotovitvi. Smo že v drugem četrtletju. Približno vemo, kakšne bodo stimulacije, nakazana je stopnja drseče devalvacije, vezava rasti sredstev za OD na izvozni uspeh, izvoznik pa še ne ve, koliko od ustvarjenih deviz bo sploh lahko porabil za svoje potrebe. Resnica je, da je jugoslovansko gospodarstvo v nezavidljivem položaju, predvsem zaradi nakopičenih kre- Tabela I. PLAN KONVERTIBILNEGA IZVOZA IN UVOZA BLAGA ZA LETO 1982 — OBRAZEC B — 83 PLAN EOT 1983 Konvertibilni izvoz in uvoz blaga v jooo din (41,80) Izvoz po Izvoz Ind. Uvoz Ind. Stop. Prilivi Odlivi Saldo komp. obm. Osnova din 82 == 100 din 82 ==100 pokr. din din din poslih2 13. čl. Alples 183.490 148 100.403 157 1,82' 173.254 85.403 87.851 8.555 164.699 Jelovica 170.532 177 87.803 190 1,51 161.224 87.803 73.421 40.000 131.224 LIP 352.000 119 177.000 127 1,99 279.565 177.000 102.565 57.815 279.565 ZLIT 50.000 120 45.018 283 1,11' 45.000 12.500 32.500 — 45.000 GG Bled 5.000 100 11.370 71 0,44 5.000 11.370 —6.370 — 5.000 GG Kranj 18.438 62 12.279 69 1,50 18.212 12.309 5.903 ' 18.212 Celuloza 197.065 113 86.247 110 2,28 180.814 91.754 89.060 9.405 180.814 Gradis — LIO 125.000 , 164 32.000 211 3,90 140.000 45.000 95.000 — 125.000 Skupaj SOZD »GLG« 1,101.525 127 552.120 137 1,99 1,003.069 523.139 479.930 115.775 949.514 Skupaj V. enota 976.525 128 520.120 133 1,87 863.069 478.139 384.930 115.775 824.514 1 Ob upoštevanju, da ZLIT in Alples načrtujeta uvoz opreme iz kredita IMF, stopnje pokritja v resnici ne poslabšujeta napram letu 1982. 1.Kompenzacijski in maloobmejni posli. Tabela II. PLAN EOT 1983 v 1000 din Idol ==41,80 Prilivi od izvoz Prilivi Prilivi od zdr. 68. čl. Fin. kr. nakup deviz Skupaj 1—3 Uvoz bi. in opr. Odlivi Anuitete Skupaj 5—6 Združ. za 68. čl. Skupaj 7+8 9. 100 Enotni krite- riji 4 % i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Alples 173.254 — 17.403 190.657 85.403 7.831 93.234 21.531 114.765 60,1 43,5 Jelovica 161.224 — — 161.224 87.803 5.208 93.011 34.540 127.551 79,1 15,4 LIP 279.565 1 — 279.565 177.000 — 177.000 15.000 192.000 68,7 28,8 ZLIT 45.000 33.518 78.518 46.018 — 46.018 11.800 57.818 73,6 15,4 GG Bled 5.000 13.270 — 18.270 11.370 — 11.370 2.400 13.770 75.3 75 GG Kranj 18.212 10.828 — 29.040 12.309 — 12.309 10.731 23.040 79,3 22,4 Celuloza 180.814 — 153.610 334.424 91.754 128.231 219.985 103.056 323.041 96,6 75,0 Gradis — LIO 140.000 — — 140.000 32.000 — 32.000 13.000 45.000 32,1 15—20 Skupaj 1,003.069 24.098 204.531 1,231.698 510.139 141.270 684.927 212.058 896.985 72,8 33,7 ditnih obveznosti do tujine in slabih gospodarskih potez v zadnjih letih. Jasno je, da devize dobimo samo s prodajo v tujino, kreditov pa imamo že visoko preko vračilne zmožnosti. Prav zato je bil planski cilj za leto 1983 SFRJ za 20 % večji izvoz. Tudi v SOZD smo sledili temu, celo za 27 % večji izvoz načrtujemo, kot smo ga realizirali v letu 1982. Vendar pa planiramo tudi večji uvoz, kar za 37 % več kot v letu 1982. Uvozni plan ni realen, saj zahteva polovico ustvarjenih deviz, razpolagali pa bomo z mnogo manj. Plan izvoza blaga in storitev (1 DOL = 41,80) je 1.101,525.000 din, 99% na konvertibilno tržišče, 70% v Zahodne države, 10% bo obmejnih poslov. Lani smo izvozili za 839,702.000 din, kar je bilo 70 % plana 1982. Plan uvoza blaga in storitev za leto 1983 je 552,120.000 din, od tega za 120,000.000 din opreme. Plan prilivov je 1,003 069.000 din in plan odlivov 652,927.000 din, kar pomeni 65 % deviz. Planiramo pa tudi, da bomo 20 % deviz združili po 68. členu, predvsem s tistimi, ki nam dobave reprodukcijskih materialov pogojujejo s plačilom v devizah. (Priloga tabela I. /in II/!) Skupaj planiramo letno porabo 75 % ustvarjenega priliva. To pa je nerealno in tega se morajo v delovnih organizacijah zavedati. S L 4. 1983 so uveljavljeni Enotni kriteriji, po katerih po izračunih članice SOZD v povprečju razpolagajo s 30 do 35 % priliva, nekatere le s 15%, dve pa tudi s 75 %, katerih pa večino rabijo za vračilo tujih kreditov. Zato ne bo mogoče realizirati uvoza blaga in opreme, niti združevati deviz in obstoji resno ogrožanje proizvodnje, tudi izvozne. Sicer je predvideno funkcioniranje deviznega trga, vendar je glede na dosedanje slabe izkušnje treba dvomiti, da bomo v pravem času in v za- dostni višini to možnost izkoriščali. Že od prve verzije Enotnih kriterijev (v 2 mesecih jih je bilo 5), ki jih zahteva dopolnjeni Zakon o deviznem poslovanju, posredujemo na pristojne organe v republiki nekatere naše specifične probleme (enkratni izvoz Jelovice in Gradisa — ICD in prilivi), ki naj bi se v operativnih navodilih za izvajanje kriterijev upoštevali. Prav tako še ni razčiščeno, s katerimi OZD v SRS ali SFRJ bomo ugotavljali skupne devizne potrebe, kakršne zagotovijo izvozno proizvodnjo, ipd. Rešitve iščemo skupno s SOZD Slovenijales in Uniles ter v okviru Splošnih združenj lesarjev, gozdarjev in papirničarjev. K negotovosti oziroma že bojazni, da bomo imeli mnogo premalo deviz, se priključujejo še novi, dodatni problemi: — prepoved uvoza opreme v letu 1983 in 1984, razen nekaterih izjem, — vedno večje izsiljevanje ob dobavah za plačilo v devizah, — pomanjkanje denarja za izvozne stimulacije, — visoke obrestne mere za kredite, — pomanjkanje kvalitetnih reprodukcijskih materialov, itd. Marsikaj od naštetega se da lažje premagati s sodelovanjem, kot skupni nastop pri dobaviteljih, saj izsiljevanje posameznika ni težko, interna banka, itd. Te možnosti so nam znane, razprave o njih tečejo že dalj časa, vendar se teh rešitev še vedno nismo oprijeli. Je pa čas že zrel. Izvozni rezultati po treh mesecih niso najbolj spodbudni. Plan bo s težavo realiziran, saj imajo nekatere delovne organizacije naročil šele za polovico načrtovanega izvoza. Prisoten je zmerni optimizem, saj prihajajo iz zahodnih evropskih držav in ZDA vesti o ponovnem oživljanju konjunkture. Če bomo to izkoristili pa zavisi predvsem od nas samih. / ” \ Realizacija zunanje-trgovinskega poslovanja SOZD v prvem četrtletju v________________________________;___________) Izvozni načrt za leto 1983 v višini 1.437,434.000 din je realiziran le s 17,5 %, plan uvoza s 13 %, plan prilivov pa s 17%. Letošnji izvoz predstavlja 80 % izvoza v I. kvartalu preteklega leta, kar pa ni neuspeh, če upoštevamo, da sta Jelovica in Gradis v istem obdobju lani izvažala še po naročilih iz leta 1981, letos pa izvoza montažnih hiš praktično ni. Manj kot lani so izvozili Jelovica, Gradis in Celuloza. Iz tabele je to razvidno tudi za Alples, vendar podatki ne zajemajo izvoza v vrednosti 40,000.000 din, ki se po ICD priznava Slovenijalesu, po prilivih pa Alplesu. Letošnji plan je za 27 % večji od lanskoletne realizacije. Večina naših DO ima že zadosti naročil, da bo plan realiziran, če seveda ne bo zastojev v proizvodnji, le v Jelovici imajo naro- čil šele za polovico plana. Uvoz prav tako zaostaja za planom. Planiran je bil visok, zaostaja pa zaradi pomanjkanja deviz, saj trenutno DO razpolagajo le z dobrih 50% deviznega priliva, zaradi anuitet po tujih kreditih pa imata devizni račun blokiran Celuloza in Jelovica. Prilivi so realizirani v zadovoljivi višini. Razen Celuloze, Jelovice in Gradisa, vse DO dosegajo veliko višje prilive kot v preteklem letu. Primerjave z letom 1982 so nominalne. Realne bi bile manj ugodne, saj je vrednost tečaja dinarja občutno padla. Izvoz v I. četrtletju 1982 je bil (preračunano po tečaju 41,80) 7,487.000 USA dolarjev, v letošnjem pa (tečaj 63,40) 3,978.028 USA dolarjev. Dejansko pa je povprečni tečaj dolarja v I. četrtletju 1983 75.00 din, torej je bilo izvože- PREDSTAVLJAMO VAM NOVO OBLIKOVNO REŠITEV ZNAKA SOZD »GLG« nega le za 3,362.760 USA dolarjev, kar je le 45 % realizacije I. četrtletja 1982. To je problem vseh izvoznikov. Devalvacija prinaša izvozniku več dinarjev, podraži pa uvoz. KONVERTIBILNI IZVOZ VI. KVARTALU 1983 v 000 din (63,40) Izvoz Uvoz Prilivi Alples 1. Plan 83 274.446 132.702 258.148 2. Real. L—III. 33.767 18.162 50.884 3. % 12 14 20 4. Ind. L—III. 82 = 100 78 133 370 Jelovica 1. Plan 83 251.364 118.727 236.999 2. Real. L—III. 17.151 7.808 11.817 3.% 7 7 5 4. Ind. L—III. 82 = 100 40 55 6 LIP 1. Plan 83 457.635 238.189 363.434 2. Real. L—III. 119.760 27.098 106.177 3. % 26 11 29 4. Ind. L—III. 82 == 100 185 75 151 ZLIT 1. Plan 83 64.080 60.752 57.600 2. Real. I,—III. 15.520 1.420 11.765 3. % 24 2 20 4. Ind. I.—III. 82 ==100 105 140 102 Gradis — LIO 1. Plan 83 108.750 43.200 130.500 2. Real. L—III. 13.000 — 5.000 3. % 12 — 4 4. Ind. I,—III. 82 == 100 33 — 3 GG Bled 1. Plan 83 6.285 15.023 6.300 2. Real. L—III. 1.433 739 2.824 3. % 23 5 45 4. Ind. L—III. 82 = 100 770 290 272 GG Kranj 1. Plan 83 23.176 15.939 22.947 2. Real. I — III. 9.789 6.003 4.112 3. % 42 38 18 4. Ind. L—III. 82== 100 103 195 100 Celuloza 1. Plan 83 247.710 109.016 227.825 2. Real. L—III. 41.787 35.532 31.388 3. % 17 32 14 4. Ind. I.—III. 82 ==100 83 163 65 SOZD »GLG« 1. Plan 83 1,437.434 733.548 1,303.753 2. Real. I.—III. 252.207 96.732 223.967 3. % 17,5 13 17 4. Ind. I.—III. 82 — 100 80 92 43 AVTOR: MAČEK ALPLES VIR: Podatki članic, april 1983. R. Gašperšič 7 1» ^ m Ä Igr m* gjj* Pri razrezu lesa smo uporabljali le- po 3500 din. Vozil pa sem cel dan in Dai i 1 %ré? ■ i fj seno lato. V soboto smo jo skrili, na dan zvozil po 20 kubikov lesa, Priimek KOROŠEC je na Koprivniku in Gorjušah kaj pogost, vendar, če rečeš Korošec Janko vsak ve za koga gre. Hudomušen, dobre volje in vedno pripravljen na pogovor to je Janko Korošec, tudi Tomaževčev Janko po domače. Vse svoje življenje je delal po gozdovih. Še mladoleten je bil takoj po končani vojni poleti sekač, pozimi voznik s svojim konjem. Pozneje je bil režijski voznik pa spet pogodbeni voznik. Ko je v gozdarstvo začela prodirati mehanizacija, je bil med prvimi traktorist. Štiri leta pa je bil skladiščnik in šofer na Mrzlem studencu. Sodeloval je v samoupravnih organih GG in TOZD-a. Bil je član delavskega sveta, član upravnega odbora pa član prometne komisije. Rad obuja spomine o preteklih časih. Kakšna je razlika v pogojih dela pred 30 leti in danes? Kuhali smo krompirjevko, žgance, polento. Važna prehrana je bila zaseka, ki jo je vsak porabil na teden po 2 kg. Z lubarce domov tamladi nismo uhajali, pač pa na planino Goreljek, kjer so bile mlade majerce. Pa so se starejši golcarji na nas jezili. Ker smo bili cel teden od doma, doma nismo mogli nič narediti. Les se je takrat podiral na suš. Delali smo najdalj do konca junija, potem smo šli na košnjo. Dva meseca se ni delalo. V jeseni smo les razžagali in založili. Vsaka skupina je dobila v oddelku tudi nekaj »forštnge« (čiščenja). Če je bilo vreme lepo, smo čistili, če je deževalo pa smo zakladali. Pozimi smo les »furali« na žago. Drugega dela pozimi ni bilo. Kakšna posebna razlika v težavnosti takrat in danes. Takrat se je vse delalo z ročno žago in sekiro, vendar je bila v najlepšem lesu norma največ tri kubike. Naj- Takrat ni bilo nobenih prevozov. Na delo oziroma v bajto smo hodili peš. V ponedeljek zjutraj si oprtal nahrbtnik s hrano in peš v gozdove. Ves teden smo ostali v bajti do sobote. Ko smo spomladi prvič odhajali na delo, je vsak nesel s seboj otep slame, da je bilo za ležišče. V lubar-cah bolh ni bilo, pač pa so bile pozneje v barakah stenice. Če v bližini ni bilo pitne vode, smo izdolbli korito v katerega se je natekala voda s strehe lubarce. Korito je moralo biti postavljeno tako, da ni mogla živina do vode. Vodo smo zajemali s šalco. Kljub slabi vodi pa zbolel ni nihče. Lubarco smo naredili v samem sečiš-ču, zato ni bilo daleč do dela, tudi premikov med letom ni bilo. Zjutraj smo začenjali ob petih, ob sedmih smo šli kuhat. Opoldne smo imeli eno uro časa za kuhanje kosila in za počitek. Zvečer smo delali do šestih. Malice nismo imeli ne dopoldne ne popoldne, tako smo na dan delali po 12 ur. težje delo je bilo podiranje in šepsa-nje. Danes pa je pri delu z motorno žago brez lupljenja norma tudi do 20 kubikov na dan. Pri prevzemu gol arije ni bilo v navadi, da bi akbrdanti zbijali eden drugemu ceno, pri furngi pa se je to redno dogajalo. Licitacija spravila se je obdržala vse do leta 1953. Posek je prevzel starejši izkušen gólcar, rekli smo mu akoradant. V skupino — partijo je zbral ljudi in jih sortiral po starosti in sposobnosti. Lahko sta skupaj vlekla žago pa je imel vsak drugačen zaslužek na uro. Po par dneh preizkušnje je akordant povedal koliko boš imel na uro. Za obračun smo zadali po 12 ur na dan, med sabo pa smo delili po dejanskih urah. Deset procentov zaslužka je ostalo pri gkordantu kot kavcija. Redko se je zgodilo, da je delavec zapustil partijo, saj ni bilo dela. Če pa ga je le zapustil, je bil ob kavcijo. S kavcijo je akordant lahko plačal drugega delavca. reak ponedeljek je akordant prekon-troliral njeno dolžino. Na lato se je na vsakih 10 kom naredila zareza. Akordant je iz števila komadov znal zračunati kubaturo lesa. Spominjam se, da sem leta 1959 zaslužil pri spravilu lesa s konjem 9000 din. Takrat so gozdarji dobili danes ga goseničar ali ferguson toliko ne zvozi. Kakšnih posebnih problemov nikdar ni bilo. Le to lahko rečem, da je včasih bilo bolj strogo. Če nisi imel lesa na mero, je .gozdar zaprl knjigo in odšel. PODLOGAR JOŽE PINTAR Janko, po domače Mi-kiavžov iz Dražgoš dela pri Gozdnem gospodarstvu Kranj polnih 20 let kot gozdni delavec — motorist. Njegov delovni staž v gozdu pa sega daleč nazaj v mladost. Naj povem, da v povojnih letih nismo poznali delovnega časa 8 ur. Delali smo od zore do mraka, od ponedeljka do sobote. Tudi v globokem snegu in mrazu smo morali delati. Z uvedbo motornih žag se je delo v gozdu bistveno spremenilo, vendar je še vedno ostalo težko delo pri spravilu in zakladanju lesa, ter predvsem pri ročnem nakladanju težkih hlodov na naše kamione. Takrat je bilo normalno, da je bila delovna skupina večja, tako sem delal v skupini 5. delavcev. Na delo v širne gozdove Jelovice in Blegoša smo hodili peš s košem na hrbtu. V košu sem poleg svojega ročnega orodja nesel tudi hrano za ves teden. Stanovali smo v gozdarskih kočah, ker smo delali ves dan smo opoldne eno do dve uri počivali, v tem času pa si je vsak skuhal svojo dobroto — kosilo. Največkrat so bili na jedilniku pravi gorenjski žganci zabeljeni z zaseko in kislo mleko. Moji življenjski pogoji so se bistveno spremenili, ko sem kupil motorno kolo in se vsak dan po napornem delu vračal domov. Danes je gozdna proizvodnja mehanizirana. Predvsem spravilo in nakladanje lesa. Osnovno delo v gozdu izdelovanje gozdnih sortimentov z motorno žago pa ostaja še vedno težko, nevarno in naporno, dokaz temu je, da imamo gozdni delavci motoristi priznano benificirano delovno dobo. Organiziran imamo prevoz na delo in z dela, ravno tako tudi prehrano. Počasi se pripravljam za pokoj, veliko je bilo težkega, vendar pa tudi lepega, saj delam na prostem. Smatram, da je danes naš poklic veliko premalo cenjen, dokaz temu je dejstvo, da je med nami zelo malo mlajših domačinov. Če bi se še enkrat moral odločati za poklic, bi se odločil zopet za delo v gozdu. Rautner Vrednost haj ima le deio! V današnjem razgovoru, ki smo ga vodili z delavcem Jelovice tov. Francem Teropšičem smo želeli dobiti primerjavo med tem kako je izgledalo delo stavbnega mizarja nekoč in danes, kako si do poklica mizarja sploh lahko prišel in kakšen odnos so imeli delavci do dela takoj po vojni in kakšnega imajo danes. Tov. Teropšič, kje ste se izučili za stavbnega mizarja? tega pa smo poleg pravic dobro poznali tudi svoje dolžnosti. Osebnih zaščitnih sredstev smo imeli malo, rokavic, zaščitnih očal, predpasnikov in raznih krem ni bilo. Delovne obleke so dobili le tisti, ki so delali umazana in težka dela, pa še ti so jih morali plačati sami. Malic ni bilo, stroške prevozov na delo smo krili sami, v glavnem pa smo prihajali na delo s kolesom ali peš. Učil sem se kot »vajenec« pri privatnem mojstru takoj po drugi svetovni vojni. Povedati moram, da pri njem ni bilo lenarjenja, k sreči pa me ni uporabljal tudi za druga opravila, kar se je številnim drugim dogajalo. Stroje smo morali dobro varovati, tako da smo vse, kar se je le dalo najprej obdelali ročno, šele nato še s strojem. Kar se pouka tiče zaradi povojnih razmer, še ni bil povsem urejen, tako da smo se v glavnem učili pri praktičnem delu. Po zaključku učne dobe sem opravljal izpit pred občinsko komisijo, praktični del izpita pa v lesnoindustrijskem podjetju; zlasti praktični del izpita je bil zelo zahteven, saj so od nas zahtevali samostojno izdelavo nekega izdelka. V času »vajeništva« sem dobival majhno nagrado, katere višine se ne spominjam več, malico smo pa nosili kar s seboj. Leta 1957 ste se zaposlili v Jelovici. Kakšni so bili takrat delovni pogoji? Možnosti zaposlitve so bile takrat precej drugačne kot so danes. Ob vstopu na delo ni nihče vprašal, kakšna bo plača, ampak le kaj bo delal. Delali smo bolj vestno in natančno, vse sobote, včasih pa kar toliko časa, da smo delo dokončali. V glavnem smo delali ročno, saj takih modernih strojev, kot so danes, takrat še ni bilo. Delo je bilo fizično vsekakor dosti bolj naporno, poleg Z delom smo končali 15 min pred 2. uro, nato smo pa delavnico in stroje še temeljito očistili in pospravili. Lahko rečem, da smo imeli do dela bolj resen odnos, pa tudi za delo smo se bolj bali kot danes. Vsaj dve tretjini del smo takrat opravljali ročno, tako da smo se greli v glavnem z delom. Delavnice smo ogrevali s pečmi na žaganje, ki jih je bilo treba pred kurjenjem za to pripraviti. Če si vprašal, kakšna bo plača, si dobil odgovor: »Najprej pokaži z delom kaj znaš, potem pa vprašaj za plačo!« Ko gledam način dela danes, se moram zamisliti: Vlada brezbrižnost in malomarnost pri upravljanju s stroji, pri odnosu do materialov in družbene lastnine nasploh, do reda in čistoče, predvsem pa do rezultatov dela, do kvalitete in konec koncev tudi do našega bodočega obstoja. Ali menite, da je ob sedanji stopnji razvoja tehnologije še potrebna široka strokovna usposobljenost delavcev? Čeprav v industrijskem načinu dela dobiš občutek, da široka strokovna usposobljenost delavcev ni potrebna, je treba poudariti, da je izkoristek strojev, materialov tudi prehod na novi proizvodni program naloga, ki zahteva širše znanje, stalno učenje in prilagajanje novostim. Mislim, da mladi za to niti niso dovolj usposobljeni, kaj šele da bi razmišljali o izboljšavah pri svojem delu. Tempo dela pa ne dovoljuje priučevanja daljši čas. Kako daleč smo po vašem mnenju nagrajevani po delu? O nagrajevanju po delu imam svoje mnenje. Mislim, da bi morali delo najprej dobro organizirati, ker le dobra organizacija dela omogoča večjo storilnost (nemoten dotok ob-delovancev, kakovostni materiali itd.). Seveda pa bi tudi mi bolj morali paziti na natančnost in kvaliteto dela. Nas starejše delavce bi morali tudi vodje bolj upoštevati, saj naši predlogi temeljijo na bogatih izkušnjah, ki smo si jih pridobili v dolgih letih dela na različnih delih. Mislim, da pri nagrajevanju preveč poudarka dajemo količini, premalo pa kvaliteti dela. Kaj pa odnos do dela in samou- pravljanja? Kot veste, je vsaki delovni organizaciji, TOZD, obratu ali delavnici neka »štimunga«, nenapisan red in odnos do dela, ki ureja življenje ljudi, ki delajo skupaj. To je tako kot v družini, nikjer niso vsi enaki. Tudi delavci so različni, nekateri so bolj prizadevni, drugi manj, nekoga motivira plača, drugega dobro razumevanje s sodelavci. Mislim pa, da nikjer sodelavci ne marajo lenuhov in površnih ljudi. Vzdušje, ki se mu vsi podrejajo, da noče nihče izstopati, niti v pozitivnem smislu ne, mislim da ni dobro. Premalo se zavedamo poleg pravic, ki jih imamo, tudi svojih dolžnosti in pa tega, da delamo zase in da bo od našega dela odvisno, kako bomo živeli v bodoče. Razgovor vodil: ČRNJAČ DEMETRIJ Jeklena volja do dela vedno zmaguje Silvo Arh, zaposlen v LIP Bled, TOZD Rečica, se spominja, da je bilo včasih čisto drugače pri delu in življenju v lesni industriji; nihče ni tedaj pomislil nase, delali so za skupnost, obnavljali so domovino. Na Gorjani se je zaposlil v letu 1947 kot pomočnik gaterista, opravljal dela na ročnem robilniku in kasneje dela samostojnega gaterista. Takrat so bile žage v sklopu Lesne industrije Slovenije. Dela na Gorjani je opravljal le 2 meseca, nato se je javil na razpis za vpis v gozdarsko šolo. Ker pa je bilo prijav preveč, so delavce, ki so se ukvarjali z žagar-stvom, usmerili v lesno šolo v Ljubljani. Bil je čas, ko se je domovina obnavljala in tudi on se je kot mladinec vključil v ljubljansko delovno brigado. 1948. leta je opravil normirski tečaj v Ljubljani, potem pa je prido- bival prakso kot normirec po raznih krajih Slovenije. Ponosno in vendar ne bahavo zvenijo njegove besede: »Dobil sem odločbo direkcije iz Ljubljane za glavnega normirca Slovenije. Eno leto sem vodil normirsko šolo na Brezovici.« Želel pa je biti v neposrednem stiku z lesom, zato so ga premestili v Kočevje na Bračičevo žago. Ker so 1953. leta obrat ukinili, je kot oddelkovodja do 1957. leta delal v obratu brenta v Kočevju. Domača zemlja in rojstni kraj sta ga zvabili spet na Gorenjsko. V letu 1957 je prevzel dela skladiščnika, katera opravlja še danes. Kot obratovodja v Kočevju je imel odgovorne naloge. Najmanjšo napako so morali opravičiti na notranji upravi in raznim inšpekcijam. Pogoji dela so bili težki — v blatu, prahu in v vsakem vremenu je bilo treba delati. Ročno so zlagali skladovnice, razen manjših vozičkov ni bilo drugih pri- (Nadaljevanje na 10. strani) 9 pomočkov. Njegov osebni dohodek je bil 1200 din, gaterist je prejel 1500 din, kar dokazuje, da je bilo fizično delo bolj vrednoteno. Delavci so delali vse sobote, udarniške ure pa ,o radi opravljali za skupne cilje. Silvo dobro pozna obrat Gorjano od vsega začetka. Poleg tovarne vrat je bil obrat z dvema polnojarmeni-koma (na mestu sedanjega oddelka oblog) in zabojarna. Skladiščna lopa je bila lesena in vsa manipulacija je potekala na prostem. Les so iz žage prepeljali z vozički. Ročno so prenašali tovore do skladovnic in prav tako nakladali vse vagone. Dnevno so naložili ročno 4 —6 vagonov, danes pa z viličarji uspejo napolniti 3 —4 vago- ne. Ko še ni bilo industrijskega tira, so s konji vozili les na železniško postajo in tam naložili vagone. Že v tistih časih so žagan les proizvajali pretežno za izvoz, les slabše kvalitete so predelali v zaboje. Po letu 1960 je razvoj napredoval, opaziti je bilo marsikatero izboljšavo; postavili so lopo in nabavili prve viličarje. Težja ročna dela so nadomestili stroji. Skladno z razvojem proizvodnje so se delavci tudi izobraževali in opravljali izpite za posamezne enostavne stroje. Varstvo pri delu in prehrana sta bili v začetku zelo skromni; od doma so delavci nosili kruh in marmelado, za delovno obleko in rokavice so morali sami skrbeti. Tedaj je imela sindikalna organizacija pomembno vlogo, saj je tudi organizirala nabavo prehrambenih artiklov. Po letu 1956 pa se je standard začel dvigati in pogoji za delo in življenje so se izboljšali. Včasih je bil odnos do lesa in do drugega materiala drugačen, znali so ceniti vrednost lesa. Pripravljenost in volja do dela je bila večja. Zavedali so se, da so dolžnosti pred pravicami. Delavci so sami izboljšali pogoje dela in tudi tehnološke procese; iedaj so jim tudi njihove predloge bolj upoštevali. Danes pa se zgodi, da delavci hočejo napraviti kaj koristnega, a tega na pravem mestu ne izrečejo. Bilo je drugače; tedaj so rastli temelji naše delovne organizacije. Silvo se je prešerno nasmehnil ob spominih na prehojene poti. Bil je in ostal dober, delaven in marljiv človek, kot člen v verigi združenega dela na LIP Bled, ki letos piaznuje 35-letnico. Frelih Delo nekoč in danes O tem, kako so delali pred 25 leti in več ter o razlikah, ki jih opaža pri delu danes, nam je pripovedoval tov. ALOJZ BAMBIČ, tehnolog v TOZD Predelava masivnega lesa. V spominih se je vrnil v čas, ko se je leta 1954 zaposlil v Selcih, dislociranem obratu tovarne ALPLES. »Takoj po nastopu službe sem opravil tečaj in izpit za mojstra — vodja oddelka. Potem sem bil vseh 23 let, ki sem jih preživel v Selcih, vodja strojnega oddelka. V začetku smo delali stavbno pohištvo, potem smo prešli na drobno pohištvo: obešalniki, šivalne omarice, stojala za revije... Zadnjih 10 let obratovanja v Selcih, pa smo zopet delali stavbno pohištvo in sicer podboje v kooperaciji z LIKO Vrhnika. Pogoji dela so bili posebno v prvih letih izredno težki. Ni bilo ogrevanja, zato so izmenično hodili po dva ali trije zgodaj zjutraj, da so pred delom ogreli delovne prostore. Tudi tople malice nismo imeli, prav tako ni bilo prevozov. Iz Bukovščice, kjer sem doma, sem pozimi hodil 8 km peš ali pa s smučmi. Strojna oprema je bila zelo slaba in dotrajana. Ker nismo imeli nobene ventilacije, smo delali v prahu in slabem zraku. Dolgo časa smo vse ročno skladali na kamione, šele na koncu obratovanja v Selcih smo dobili svoj viličar. Kljub vsem pomanjkljivostim in slabim delovnim pogojem je bilo zadovoljstvo in delovna disciplina na višini. Kadar je čakal kamion na robo, smo delali nepretrgoma dve izmeni skupaj. Nihče se ni upal ugovarjati ali oporekati nadrejenim. Brez vratarja in ure smo bili vsi točno na delu, vsak je takoj sporočil vzrok izostanka.« Leta 1978 so se vsi delavci iz Selc preselili v novi, moderni obrat za predelavo masivnega lesa na Češnjico. Dobili so tudi večje število novih delavcev, obstoječo strojno opremo pa dopolnili z novo. Tov. Bambič opravlja delo tehnologa. Kako so se prilagodili na nove pogoje dela in kako delo poteka danes? »Razlika je bila po preselitvi ogromna, ampak tudi starejši delavci smo se na nove pogoje dela kmalu privadili. S kombinacijo starejših in novejših strojev je tehnologija zadovoljiva, urejen je transport, delo je v glavnem čisto in tudi fizično ne pretežko. Vsi dobri pogoji pa v celoti še ne dajejo takšnih rezultatov, kot bi si jih želeli. Na to pa predvsem vpliva člo- veški faktor. Kadar ljudje niso pripravljeni delati, tako kot je začrtano, uspehi ne morejo biti prisotni. Precej velika fluktuacija je vzrok, da je usposabljati vedno nove delavce. Pri tem je sigurno najbolj važen pristop do mladega delavca. To se pravi, da je treba na ljudi psihološko vplivati in jim že takoj ob prihodu dati jasno vedeti, kaj se od njih zahteva in pričakuje. Pri svojem delu imam pregled nad celotno proizvodnjo od začetka do konca. Vidim, da imamo še rezerve v materialu, več bi bilo lahko prihranka tudi pri času. Velik odmev pa ima pri nas akcija »NIČ NAPAK«, ki teče že od lanskega leta in vspodbuja vse od delavcev v proizvodnji do strokovnih delavcev h kreativnemu razmišljanju, kako delo izboljšati, poenostaviti, poceniti. V tem smislu smo pripravili že nekaj tehničnih izboljšav, ki so bile tudi tehnološko izvedljive in se že uveljavljajo v praksi. Tudi to je pot k boljšim rezultatom našega dela. MARJANA MAČEK Delo v Celulozi V proizvodnji celuloze se pogoji dela v nekaterih oddelkih praktično več kot 50 let niso bistveno spremenili. Tako je tudi v kuhariji, kjer sem pričel z delom pred 20 leti, kot 1. pomočnik kuharja. Obrat in stroji so zastareli in ne vem, če še kje v Jugoslaviji ali v svetu kuhajo celulozo na tak način. Nujna posledica zastarele tehnologije so težki delovni pogoji, slab zrak, ročno delo. Govorimo o 20. stoletju, v kuhariji pa se je do nedavnega uporabljalo vile in lopate. Tudi nekatere tehnološke izboljšave niso v večji meri delavcem omogočile zdrave in lažje delovne pogoje. Kljub zastarelosti naprav pa je naša celuloza med najboljšimi, zato je povpraševanje po njej veliko. Kljub naporom, katerim so delavci v kuhariji iz- postavljeni, kuharijo malokdo zapusti. Čeprav sem sam pred 6 leti odšel na drugo delo v papirnico, si zelo želim, da bi uspela rekonstrukcija celuloze, ne samo zaradi večje proizvodnje in s tem tudi večjega dohodka za vse delavce, ampak predvsem, da bi se olajšalo delo in pogoji dela sodelavcem. Pripomnil bi še to, da ne razumem, kako je možno ovirati razvoj tako stare tovarne, ki je vsa dolga desetletja praktično delala brez izgube in pokrivala vse družbene obveznosti. Sedaj pa se postavlja vprašanje odobritve kredita za milijon DM, medtem ko pridobivajo kredite tovarne, za katere se že vnaprej ve, da bodo poslovale z izgubo. Dovč Včasih smo delali z bolj zavihanimi rokavi V svetu imamo različne poglede o tem, kaj je dober in uspešen delavec. Tako v Ameriki velja za uspešnega delavca tisti, ki ima v delovni knjižici čim več žigov, na Japonskem pa je ravno obratno. Med slednje bi sodil tudi mizar Peter Brdnik, ki od 1956. leta ki dela v Gradisu TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka in je v temeljni organizaciji eden izmed najstarejših delavcev. Veselo se je odzval našemu vabilu, da za delavce SOZDA GLG Bled, katerega član je tudi LIO iz Škofje Loke pove nekaj več o tem kako so delali včasih in kako dela danes, 27 let po zaposlitvi v LIO. »V času. ko sem se zaposlil v lesno industrijskem obratu Škofja Loka,« je začel pogovor tovariš Brdnik, »se je delalo uglavnem ročno. Imeli smo nekaj strojev, vendar so le-ti bili precej zastareli in niso bili niti približno tako izpopolnjeni kot stroji s katerimi delamo danes.« V ČEM JE ŠE BISTVENA RAZLIKA? »Poleg tega da smo delali v glavnem ročno, so tudi vsi transporti bili ročni, po drugi strani, pa smo vsaki izdelek delali dalj časa. Včasih smo na primer okno delali 12 ur, sedaj pa ga naredimo v eni uri. Tako je vse napredovalo. Poleg tega da sedaj delamo v sodobni novi proizvodni hali imamo vse sodobne stroje ter tehnologijo, ki je izpopolnjena in omogoča velikoserijsko proizvodnjo. O tem koliko je včasih bilo ročnega dela nam pove tudi to, da smo takrat tudi furnir brusili ročno, lakirali smo tudi ročno in nasploh je bila prisotna nekako takšna miselnost takratnih mojstrov, da je bolje vsako stvar narediti večjo kot manjšo in se je tudi zarisovalo malo večje, potem pa smo vso stvar še ročno »oblali« na.potrebno velikost.« Kakšno znanje je bilo potrebno takrat in kakšno danes? »V tistih časih je vsak mizar in nasploh vsak delavec moral vedeti veliko več kot danes, moral je biti vsaj KV delavec, danes pa se vsakdo lahko izredno hitro priuči na delo s stroji. Ob velikih serijah proizvodov kot so danes in ob proizvodnji na tekočem traku, je bolj pomembna specializacija. Včasih je vsaki delavec moral znati narediti del končnega izdelka in je S celoto slabše seznanjen, Kakšni pa so pogoji dela danes, in kakšni so bili nekoč? »Pogoji dela so v današnjem času neprimerno boljši in se dosti laže dela. O tem najbolj zgovorno govori to, da smo včasih vsi mizarji imeli gor zavihane rokave, saj je bilo treba močno poprijeti za delo, hlodi so bili veliki in težki, sedaj pa to težaško delo opravijo stroji. Skratka, delo je takrat bilo dosti bolj naporno. Pa tudi ena druga primerjava go-. vori v prid današnjem lažjem delu. Včasih je v proizvodni hali bilo veliko več delavcev, danes pa je več strojev, katerim delavci v glavnem strežejo. Tudi organizacija dela je bila včasih drugačna. V celoti vzeto, je danes neprimerno laže delati, saj moderni čas prinese s seboj sodobne stroje in tehnologijo, ki je v največji meri razbremenila delavce v našem obratu. CVETO PAVLIN — Pogoji prodaje pohištva na kredit na nekaterih tujih tržiščih ter gibanje maloprodajnih cen v____________________________________________J Beigija/Luksemburg: V letu 1982 je znašala največja udeležba 30 % z rokom odplačila 20 mesecev. V začetku leta 1975 je udeležba zmanjšana na 25 % ob enakem roku odplačila, da bi se od 28. julija 1975 zmanjšala udeležba še na 20% od podaljšanju roka odplačila na 24 mesecev. Indeks maloprodajnih cen pohištva: 1975 = 100; 1980 = 122,8; 1981 = 128,1. Danska: Najmanjša udeležba je 20 %, toda ne more biti manjša od 50 kron. Rok odplačila ni omejen, a je običajno, da se kredit odplača v dveh letih. Indeks maloprodajnih cen: 1968 = 100; 1975 = 176; 1980 = 282 in 1981 = 310. Finska: V primerih nakupa pohištva na kredit in pogojih odplačil je vlada priporočila 20-odstotno udeležbo z rokom odplačila 18 mesecev po 14 % do 16% obresti, povečano za običajne stroške. V praksi prihaja do velikih odstopanj od vladnih priporočil. Pogosti so primeri, da se pohištvo kupuje na krajši rok 3—6 mesecev, vendar brez obresti, toda nekatere vrste pohištva se kupujejo na daljši rok tudi do dveh let z obrestno mero. Francija: Najmanjša udeležba pri nakupu na kredit je 20 % ob maksimalnem roku odplačila 21 mesecev. Indeks maloprodajnih cen pohištva; 1973 = 100 1975 = 122,7; 1979 = 165,5; 1981 = 207,6 (ocena). ZR Nemčija: Pri nakupu pohištva trgovci zelo redko dajejo posojilo. Navadno kupci najemajo posojila v banki ali hranilnici, kjer se le-ta zlahka dobijo. Okrog 30 % vseh nakupov se financira na ta način. Indeks maloprodajnih cen pohištva: 1976 = 100 1978 = 111,0; 1980 = 125,9; 1981 = 135,5. Nizozemska: Od leta 1976 ni udeležbe za posojilo do 100 guldnov. Povprečni rok odplačila je 18 mesecev. Večina Nizozemcev rajši kupuje z gotovino, ki si jo sposodijo v banki. Indeks maloprodajnih cen pohištva: 1975 = 100; 1979 = 120; 1980 = 127; 1981 = 131. Norveška: Od začetka leta 1978 je vlada poostrila pogoje kreditiranja, tako da znaša udeležba pri nakupu pohištva najmanj 50 % s tem, da se mora preostali del dolga odplačati v roku enega leta. Indeks maloprodajnih cen pohištva: 1977 = 100; 1978 = 107; 1979 = 112; 1980 = 123; 1981 = 134. Švedska: V tej državi ni predpisa o kreditiranju. Trgovci pohištva zahtevajo najnujnejšo udeležbo med 20 in 30% in rok odplačila od 12 do 24 mesecev, odvisno od vrednosti nakupa. Indeks maloprodajnih cen pohištva: 1973 = 100 1976 = 124,7: 1977 = 140,4; 1978* = 151,5. Povzeto po Drvarskem glasniku C N Skupno nastopanje na sejmih Ali je SOZD GLG s svojo dejavnostjo pravilno predstavljen javnosti Skupni nastop in predstavitev SOZD GLG na Gospodarsko-kmetijskem sejmu Vprašanje predstavitev SOZD na sejmih, v časopisih, radiu in televiziji je tema, ki jo sicer večkrat začenjamo, pa je ne dokončamo vedno. Zelo radi vidimo pohvalne ocene o naših prizadevanjih, izvoznih in drugih uspehih, manj pa je pripravljenosti za vsestransko in popolno informiranost javnosti tudi o težavah, ki nastopajo pri delovanju SOZD. Izmed vrste vprašanj, bi se v prispevku dotaknil samo naslovnih dveh tem: Ob pobudi, da bi se SOZD predstavil na gozdarsko-kmetijskem sejmu v Kranju, so bili glasovi članic odločno proti, razen dveh izjem. Šele po vztrajnem prepričevanju, je večina popustila in se odločila za sodelovanje in predstavitev. Predstavitev SOZD in posebej gozdarstva ter izvoznih programov članic oziroma lesne predelave je po vseh ocenah bila uspešna. Ker večina kljub uspehu še vedno zagovarja le direktni komercialni uspeh takšnih in podobnih skupnih predstavitev, se postavlja vprašanje skupnega nastopanja za vnaprej. Če izhajamo iz ciljev združevanja v SOZD »GLG« je pomemben poudarek dan skupnemu nastopanju, komplementarnosti proizvodnih programov ter s tem v zvezi tudi predstavitve. Iz tega izhaja ne le skupno predstavljanje, temveč tudi skupno nastopanje na domačem in tujem trgu. Ne nazadnje predstavitev gozdarstva ob gozdarskem dnevu je v Kranju doživela lep uspeh, seznanitev javnosti o tem, da skoraj vsak deseti delavec na Gorenjskem živi od gozda in lesa ni nepomembno. Če se je ob množici obiskovalcev le nekaj mladih odločilo za proizvodne poklice v gozdarstvu in lesarstvu, je to veliko. Vprašljiva je po mnenju mnogih oblika predstavljanja. Vseh vrst in oblik predstavljanja in reklamiranja nismo niti fizično niti finančno pripravljeni se posluževati. Vendar — važna je vsebina. Po vsebini pa se veliko raje predstavljamo posamično kot skupno, prisoten je individualizem, prevladujejo posamični interesi nad skupnimi. V tem vidim jedro problema skupnega predstavljanja in nastopanja. Drugo področje je predstavljanje SOZD javnosti. Tu vidim tesno povezavo med interesom po predstavitvi in informiranju vseh zaposlenih v SOZD v skupnem glasilu in interesom po informiranju širše javnosti o delovanju SOZD. Niso redki očitki, da se SOZD premalo pojavlja v sredstvih obveščanja, da so skupni uspehi premalo poudarjeni, da smo pri teh stvareh »nepismeni«. Toda kaj je v danem trenutku bolj pomembno: — ali obveščati delavce vseh članic SOZD o dogajanjih — ali o tem obveščati širšo javnost. Menim, da je oboje enakega pomena, le da smo bolj dovzetni za kakršenkoli zapis ali objavo v drugih sredstvih obveščanja, za naše glasilo in informacije v njem pa zamahnemo, češ saj nekaj glasilo mora pisati. O spremembi odnosa do vseh vrst informiranja vidim možen premik, le-ta pa bo vplival tudi na pravilnost informacijskih aktivnosti in predstavljanja dejavnosti SOZD. Z več in bolj sprotnim obveščanjem pa bomo dosegli tudi večjo stopnjo objektivnosti in kritičnosti o vseh dogajanjih okoli nas. S. ERZAR .'VIBI Sejem v Kranju — predstavitev glavnih dejavnosti SOZD GLG z motom razstave: gozd — les — pohištvo Gozdarstvo v SOZD V zaostrenih stabilizacijsko-go-spodarskih pogojih se pojavlja v ospredju vse bolj ekološko, energetsko in surovinsko vprašanje. Pri vsej tej nastajajoči problematiki pa je prvenstveno po vseh kriterijih zajeto gozdno godpodarjenje, ki mu je poverjeno v skrb gozdno bogastvo kot nositelj teh pomembnih nalog. Gozdni gospodarstvi v gorenjski regiji gospodarita z gozdovi v trim-sko-blejskem gozdnogospodarskem območju in kranjskem gozdnogospodarskem območju, ki v tem razgi- banem terenu in pri veliki zahtevnosti gospodarstva izpolnjujeta posebno pomembno nalogo. Zato se izdelujeta za ti območji podrobnejša popisa iz sledečih vidikov: — gozdno-gospodarskega — lastninskega — terenskega — organizacijskega in — ekonomsko-finančnega. Iz popisnega gradiva bo mogoče oceniti primerjalne podatke, ki naj bi tudi vplivali na razvoj enega ali drugega območja. posamezne energetske sisteme v obratih in pa vedno več toplovodne sisteme širšega pomena. Ekološki pomen gozdov je nenadomestljiv in vse bolj pridobiva pomen za človekovo okolje, delo in zdravje. Gotovo pa so vse te lastnosti gozda odvisne od obsežnosti, gostote in zdravja gozdov. Zato je izkoriščanje gozdov kot odločujoči faktor gospodarjenja z gozdovi predpogoj, da gozdovi izpolnjujejo tudi druge funkcije. Po teh prikazih lahko ocenjujemo pomen obeg gozdnogospodarskih območij, ki regijsko združeni pomenita še mnogo več. Z gozdnatostjo 55 % in 62 % ocenjujemo pomen gozdov, ki na Gorenjskem pokrivajo toliki del površine. Od skupne površine gozdov pade na blejski del 45 % in na kranjski del 54 % gorenjskih gozdov. Od gospodarskih gozdov Gorenjske pa obsega: Iz republiškega srednjeročnega plana povzemamo podatke za gozdne površine: GGO Bled GGO Kranj Slov. Območje v ha 53.287 67.262 1,008.526 — družbeni gozd 26.643 20.197 330.417 — zasebni gozd 24.422 45.691 632.214 — ostali družb. 2.222 1.374 45.895 Torej so površine gorenjskih goz- pa jo zaradi zaostrenih gospodarskih dov 11,9% vseh slovenskih gozdov. pogojev mora gozdarstvo doseči, za Blagovna prodajna proizvodnja pa 1982, pa je: je predvidena po dinamiki 1985, ki GG Bled m3 GG Kranj m3 Vsi gozdovi 154.000 157.600 - iglavci 138.700 122.300 - listavci 15.300 35.300 Bled Kranj Družbenih 53% 47% Zasebnih 33% 67% Torej je precej očitna razlika z vi- Bledu 18.896ha. dika lastništva pri družbenem gozdu, Pri GG Kranj pa 22.000 ha razlike večji pri GG Bled, zasebni sektor pa pri zasebnem sektorju pri skupni po- je močneje zastopan pri GG Kranj. vršini 44.388ha pri Kranju. Količinsko pa to pomeni pri GG Ocenjujoč naravni biološki poten- Bled za družbeni sektor razlike cial gozdov, daje sliko pogled v pri- 2.300ha pri skupni površini pri rastne kazalce za stabilne gozdove. Letni etat na ha v m3: Bled Kranj Iglavci 4,0 2,85 Listavci 0,8 1,12 letno oddaja les GG Bled 1.750 gozdnih posestnikov, pri GG Kranj pa 4.165 lastnikov. Povprečna velikost posestva pa se medsebojno ne razlikuje bistveno. Vendar pa je pri Bledu 6.760 posestev, pri GG Kranju pa 11.700 posestev. Pri kadrovskem sestavu pa ni mogoče govoriti o razlikah, ker teh ni. Povprečna letna zasedba je: vseh delavcev - pri GG Bled 484 — pri GG Kranj 490 Zaposlitev pa je takale na 10.000 kub. m prodaje lesnih sortimentov: delavcev - pri GG Bled 32 — pri GG Kranj 31 Glede na spredaj opisane naloge, pa uporabljata gozdni gospodarstvi: kamionov-. traktorjev timberjackov žičnic Hkrati s temi podatki je omenjeno v gradivu, da pri GG Bled vodi mehanizirano skladišče in eno v dokončanju v osnovnih sredstvih, medtem ko na območju GG Kranj spadajo mehanizirana skladišča v sestav osnovnih sredstev lesnih obratov. To dejstvo se močno odraža v amortizacijski kvoti, ki pomeni na 1 kub. m prodanega lesa v 1981 pri GG Bled v TOZD 315 dni, pri Kranju pa tudi pri TOZD 76 din. V zasebnem sektorju pa 58 din in 14 din. Pri tem (Nadaljevanje na 14. strani) Količinsko pomeni v gozdni proizvodnji gorenjska regija 11,5% v Sloveniji za vse gozdove. Za iglavce pa 16,3% in listavce 4,6 %. Torej so gorenjski gozdovi sorazmerno najbogatejši in najdonosnejši v Sloveniji. Količinsko pa doprinašajo: blagovne proizvodnje: družbeni gozdovi 11,2 % zasebni gozdovi 13 % k lesno-surovinski masi Slovenije. Kakor je spredaj nakazano, pomeni lesna surovina važen energetski vir, bodisi kot gozdni Sortiment: drva, ali pa sečni ostanki in ostanki, ki nastajajo v lesni predelavi. Vse več ti lesni ostanki energetsko pokrivajo Razglabljanje o teh podatkih nam nudi izhodišče za ocenjevanje intenzivnosti sečenj in možnosti gospodarjenja. Posebno obdelujeta gozdni gospodarstvi v gradivu tudi vprašanje gojitvenih vlaganj. To poglavje bi zahtevalo posebno obravnavo. Zelo zanimiv pa je podatek, da Skupni nastop in predstavitev SOZD GLG na gozdarsko-kmetijskem sejmu v Kranju. Razstava orodja in pripomočkov za delo v gozdu ter odčelkov glavnih drevesnih vrst na Gorenjskem je treba upoštevati tudi različno vrednotenje in zajemanje gozdnih cest in vlak. Sorazmerno obsežna sestava gozdne in transportne mehanizacije, ki je poleg tega v strukturi zelo raznolika, bi V združeni enoti mogla bolje izpolnjevati naloge, kakor sedaj v dveh ločenih. Zelo zanimiv pa je podatek, kako sta si gozdni gospodarstvi v delovni strukturi podobni. Porabljena sredstva v letu 1981 so znašala po 1 kub m pri: GG Bled 2.370 din GG Kranj 2.443 din pomeni razliko le 3 % Organizacijsko pa izgleda različnost ali enakost takole: V delovno organizacijo so se združili TOZD in TOK: GG Bled GG Kranj Gozdarski TOZD 4 4 Gradbeni TOZD 1 — Avtoprevozništvo - — Delavnice, gozd. mehaniz. 1 — Gradbeništvo, transport in meh. TOZD - 1 DSSS 1 1 Gozdarski TOK 1 3 O popolni enotnosti organiziran ja gotoviti. Razvidno je, da sta za- gozdnih gospodarstve ne moremo stopanj dve alternativi in to, da je gradbeništvo ločeno (Bled) ali pa združeno s transportom in mehanizacijo (Kranj). Dalje, da zasebni sektor združuje dela v enem TOK, ali pa je razdeljen po terensko-upravnih enotah. Iz analize poslovanja, ki so jo izde- lale službe SOZD »GLG« za leto 1981, pa vnaprej posredujemo tele zanimive podatke: Struktura prihodka s preračunanimi elementi v 000 din na 1.000 kub. m prodane količine iglavcev-li-stavcev: Bled Kranj Delovnih ur 3.254 3.165 Celotni prihodek 4.723 4.409 Porabljene surovine in material 375 240 Porabljena sredstva 2.372 2.442 Dohodek 2.350 1.966 Čisti dohodek 1.308 1.181 Bruto OD 721 753 Akumulacija 513 382 Bruto sredstva za reprodukcijo 699 479 Ekonomski del študije bo posebej objavljen v Glasilu. Vsak podatek zahteva posebno pojasnilo, ki ga ni mogoče utemeljiti brez predhodne analize! J. HOČEVAR Kvalitetna obdelava hlodovine — osnovni pogoj za izdelavo masivnega pohištva V skladu z našo družbeno usmeritvijo in resolucijo o ekonomski politiki za letošnje leto smo tudi v naši DO pričeli z intenzivnimi pripravami za povečanje izvoza. Ena najpomembnejših nalog, ki smo jo v tej smeri zastavili je rekonstrukcija TOZD Fonsko in garniturno pohištvo, katerega proizvodni program je namenjen predvsem izvozu na konvertibilno tržišče. Proizvodno-prodajni program bazira močno na predelavi masivnega lesa, predvsem bukovine. Zato moramo napraviti temeljiti spremembe v proizvodnem procesu od predelave hlodov do končne izdelave masivnega pohištva. V tej smeri je treba izdelati kompleskno tehnološko študijo, v katero se morata vključiti naša TOZD Fonsko in garniturno pohištvo in TOZD Predelava masivnega lesa. Cilj te študije naj bi bil boljše izkoriščanje količin hlodovine, katere nam pripadajo na osnovi temeljev plana SOZD GLG. Z našim dobaviteljem hlodovine GG Kranj se moramo dogovoriti glede pravoča- snega poseka in spravila lesa iz gozda do žage. Nujno potrebno je določiti roke sprejemanja hlodovine in to ločeno za posamezne vrste lesa. Te pogoje moramo dodatno vnesti v sporazum z GG Kranj. V okviru naše DO je potrebno urediti skladišče hlodov tako, da bo zagotovljen pravočasen razrez dobavljene zhlodovine in kvalitetno uskladiščenje ter s tem preprečiti nastanek škode na lesu. V zadnjih letih našega razvoja smo z izgradnjo TOZD Toplarna in TOZD Predelava masivnega lesa močno zmanjšali kroženje zraka na površini skladišča žaganega lesa. Iz tega izhaja, da moramo določiti nove lokacije za skladišče žaganega lesa, predvse za bukovino. V okviru obstoječih površin Alplesa je potrebno določiti najprimernejši prostor, ki bo zagotavljal kvalitetno naravno sušenje. Izdelati je potrebno izboljšan sistem sušenja žaganega lesa listavcev in iglavcev ter pri tem računati samo na o obstoječe sušilne kapacitete. V navedeni študiji je potrebno izposta- Razrez bukovine v Alplesu viti prostorsko ureditev temperirnice v okivru novozgrajenih kapacitet TOZD Fonsko in garniturno pohištvo. Z realizacijo navedsene naloge bomo v naši DO sigurno dosegli znatne prihranke z boljšim izkoriša-čanjem lesa. Predvsem pa moramo vedeti, da praktično ni mogoče izvažati pohištva na zahodno tržišče brez oplemenitenja z masivnimi elementi. STANE ČADEŽ, oec. Glasilo ureja uredniški odbor odgovornih urednikov internih glasil članic GLG: Jože Skumavec, Zoran Rautner, Stane Bokal, Ivan Robič, Metod Benedik , Franc Kumer, Jože Lejko. Glavni in odgovorni urednik glasila GLG je Slavko Erzar. Tiska Tiskarna Ljudske pravice. Glasilo izhaja v nakladi 5.400 izvodov. Cene Ukrepi gospodarske politike, ki jo uveljavljamo v zadnjih dveh letih, samostojnost gospodarskih organizacij krčijo le še na nekaj nepomembnih področij. Dva izmed ukrepov, to sta splošna zamrznitev cen in spremembe deviznega zakona, predvsem poglavja o razpolaganju z devizami, sta tako odmevna s svojimi posledicami, da delovna organizacija pada v popolno odvisnost od administracije družbenopolitičnih skupnosti in bank. Vsi hočejo razporejati dohodek in akumulacijo. Z željo, da ojačajo gospodarstvo, ustvarjajo vedno večje disparitete in delovne organizacije so vedno bolj odvisne od bančnih kreditov. Cene so zamrznjene že drugo leto. Spremembe so bile minimalne, za nove izdelke, ne priznava se niti devalvacija dinarja. Družbeni dogovor o uresničevanju politike cen za leto 1983 sicer predvideva njihovo postopno sproščanje. Nekaj pristojnosti za manj pomembne izdelke in storitve je bilo že prenešeno na občine ali republike, večina pa jih ostaja na zvezni ravni. Zamrznitev bo odpravljena najprvo za izdelke, kjer je ponudba večja od povpraševanja, za izdelke, katerih cene bistveno ne vplivajo na splošen porast cen in znat- neje na porast življenjskih stroškov, za izdelke o katerih cenah se dogovarjajo v okviru reprodukcijskih medsebojno odvisnih OZD na enotnem jugoslovanskem prostoru ipd. Nekaj konkretnejši je predlog Gospodarske zbornice o tem, kako naj se izvaja politika cen v letu 1983. Po tem naj bi se cene naših proizvodov spreminjale: — gozdni sortimenti, cene se bodo oblikovale z obveznim postopkom samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja (samoupravni sporazum o merilih za oblikovanje cen gozdnim sortimen-tom med splošnimi združenji gozdarstva, lesarstva in papirne industrije); — proizvodnja in predelava papirja in kartonske embalaže, na osnovi samoupravnih sporazumov o cenah, ki jih sklepajo OZD proizvajalci z OZD porabniki. Sporazume bodo verificirala splošna združenja, zbornice in skupnosti za cene. Sporazumi so lahko »o merilih za oblikovanje cen« ali »o paritetah med cenami posameznih proizvodov in storitev«, kjer je to nujno zaradi tesne medsebojne povezanosti v proizvodnji. Spremembe bodo možne le do okvira dogovorjene politike cen za končne proizvode. Skupnost za cene bo samo spremljala izvajanje sporazumov; — stranski žagarski proizvodi (odpadki, žagovina) ter lesena galanterija in drugi manj pomembpi končni proizvodi pa bodo izvzeti iz neposredne kontrole cen. Potrebna bodo samo obvestila o cenah. Glavni naši izdelki, to so: sobno in stavbno pohištvo, žagan les in vse ostalo so izpuščeni iz predloga zbornice, kar naj pomeni, da bodo vsem tem izdelkom cene še vnaprej zamrznjene, čemur nasprotujemo. Predlog splošnega združenja kot dopolnitev dogovora je, naj bi se cene pohištva oblikovale svobodno (ponudba je že večja od povpraševanja), za žagan les pa naj bi se dogovarjali proizvajalci in porabniki s samoupravnim sporazumom (merila ali pariteta). Ali bo pobuda in naša zahteva sprejeta, še ni znano. V zvezi s cenami gozdnih sortimentov je v programu, da se v drugem polletju 1983 pripravi dolgoročna politika cen. V naslednjih dneh sklepajo o tem ZIS, Zvezna skupnost za cene in Zvezna gospodarska zbornica. INTERNE CENE V SOZD Cena hlodovine bo dogovorjena z dolgoročno politiko, za ostale iz- delke v medsebojno povezani proizvodnji pa naj bodo cene odvisne od dogovorjeno postavljenih paritet. To naj bi bil globalni oz. vhodni odnos, ki ga bo potrebno dopolniti še z povratnimi učinki plasmaja končnih proizvodov na trgu (skupni prihodek). Paritetni odnosi so nam znani, saj smo jih že uporabljali npr. faktor 2.15 za hlodovino — žagan les 30% od cene hlodovine za žamanje itd. V letu 1982 so naše članice le v nekaj primerih pridobile soglasje za spremembo cen. Največ je uspelo Celulozi. Vhodni stroški so naraščali skoraj dvakrat hitreje od cen naših izdelkov, posebno pri barvah, lakih, lepilih, kartonski embalaži, okovju, furnirju, rezervnih delih in lesni surovini. Nekaj naših DO ima vložene zahtevke za nove proizvode, proizvajalci pohištva pa premišljujejo celo o posameznih znižanjih, seveda občasnih (reklamne prodaje ipd.) V letnih planih za 1983 naše OZD planirajo 10 — 14% porast cen za končne izdelke, že sedaj pa posamezni dobavitelji vhodnih materialov dosegajo za svoje materiale višje stopnje podražitev. Kdaj in kje se bodo ta neskladja izravnala in izsiljevanja ustavila, še ni poznano. r. GAŠPERŠIČ V letu 1982 je Aero — Medvode prevzel pokroviteljstvo nad KUD Oton Zupančič iz Sore Naj na kratko predstavimo Kulturno umetniško društvo »Oton Zupančič« iz Sore. Na svojih področjih ne zajema le petje, ampak tudi uspešno dejavnost folklornih skupin, dramske in recitatorske sekcije, v katerih sodeluje okoli 90 članov. Posebno smo veseli, da je v letu Aero—TOZD Medvode prevzel pokroviteljstvo. Veliko članov je zaposlenih prav v Aeru. kar še tesneje povezuje amatersko ustvarjalnost s pokroviteljstvom. V KUD-u sodelujejo prav vsi: od učencev, dijakov, študentov, delavcev, kmetov, pa vse do intelektualcev, ki jih glasba in petje navdušuje. Letos praznuje društvo 30 let petja, 10 let pionirske folklorne skupine in 5 let mladinske folklorne skupine. Na novo je ustanovljen tudi podmladek mladinske folklorne skupine. V vse te obletnice je vloženo veliko truda, še več vaj, saj lahko le s tem dokažemo, da je društvo aktivno. Za svojo aktivno delo je bilo društvo odlikovano z državnim odlikovanjem RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO. Da društvo dosega uspehe kažejo številni nastopi in gostovanja. V izmenjavi kulturnih skupin pobrate- Kulturno umetniško društvo Oton Zupančič Sora Medvode nih občin Ljubljana-Šiška in Kava-darcev je bila mladinska folklorna skupina izbrana za gostovanje v Ka-vadarcih. Z nami je bil tudi narodno zabavni ansambel Veseli Šentvidča-ni. Skupini sta skupaj navduševali množice. Prav tako je mladinska folklorna skupina z Veselimi Šentvid-čani sodelovala na mladinskem srečanju evropskih glasbenih skupin »Eurotref Musik«, ki je bilo v Ulmu v Zahodni Nemčiji. Z nepozabnimi doživljaji, z novimi poznanstvi naših evropskih sovrstnikov smo se vračali v Medvode. Pevski zbor, moški, ženski in mešani so skupno s folklorno skupino gostovali na samostojnem koncertu v Klani. Klana je pobratena s KS Medvode. Pa niso le gostovali, bili so tudi gostitelji. Delo društva in vzpon sta strma. 30-let je kratka doba, vendar je tako bogata na ustvarjalnosti, kar dokazujejo številna priznanja. Za celo društvo pa je največje priznanje to, da je prisotno v srcih poslušalcev in njihovih sodelavcev. Tudi številna gostovanja kažejo, da smo uspeli že v marsičem, zato naj z novim elanom gradimo na mladini tisto, kar so vložili v slovensko zakladnico naši predniki. FRANC PLEŠEC BHBBB M M H Letos so se že petič zaporedoma zbrali tekmovalci vseh članic na zimskih igrah za prvenstvo SOZD v veleslalomu in smučarskih tekih. Organizator letošnjih tekmovanj je bil ZLIT iz Tržiča, kije 19. 3.83 organiziral igre na pobočjih Zelenice. Letos je presnetila množica udeležencev, saj se je v veleslalomu pomerilo preko 2Ü0 tekmovalk in tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah, v smučarskih tekih pa 46. Skoraj 250 nastopajočih je dalo prireditvi značaj množičnosti in kaže na to, da je podobna tekmovanja potrebno organizirati tudi v bodoče. Zelo so se izkazali organizatorji iz Tržiča, ki so vsem nastopajočim zagotovili dobre pogoje na progi, še posebej pa so se izkazali na zaključni prireditvi v Hotelu Kompas na Ljubelju. Ne samo, da so vzorno organizirali zaključno prireditev s podelitvijo kolajn, diplom in prehodnih pokalov, temveč so delavci ZLIT-a nastopajočim podelili po žrebu mnogo svojih izdelkov iz njihovega proizvodnega programa. Organizatorjem iz ZLIT-a zahvala in čestitke. V tekmovalnem pogledu je letos slavila močna ekipa iz Alplesa, ki je osvojila prehodni pokal za skupno uvrstitev tekmovalcev v veleslalomu Izsiljeni sestanki, protestne prekinitve dela, štrajki ali pa — kot pravi zakon o združenem delu — spori, ki jih ni mogoče rešiti po redni poti, so različna imena za konfliktne situacije v ozdih. Skupno jim je, da so razlogi in povodi, ki pripeljejo do njih, podobni. Zakon o združenem delu v načelu ne predvideva, da bi lahko prišlo do takšne situacije, kjer bi zaradi spora nastale ali motnje pri delu ali motnje v samoupravnih odnosih. Vendarle do takih situacij prihaja. Zdaj, ko zaostrene gospodarske razmere in administrativni ukrepi pritiskajo na dohodek in osebne dohodke, pa jih je še več kot sicer. Tako kot konfliktne situacije izražajo težnjo delavcev, da branijo tisti del dohodka, o katerem lahko še relativno samostojno odločajo (čeprav to objektivno krepi mezdno miselnost), pa lahko ob temeljitejši razčlembi ugotovimo, da so osebni dohodki največkrat le povod za izsiljene sestanke ali protestne ustavitve dela. Naknadno se ponavadi pokaže, da je bilo v taki organizaciji marsikaj narobe. Ali je šlo za slab sistem nagrajevanja, neobveščenost o bistvenih vidikih pridobivanja in delitve dohodka, ali pa za nestrokovnost in neodgovornost, slabo delo poslovodnih organov in strokovnih služb. Pa še nekaj drugega — delavci (in skorajda v vseh primerih gre za delavce iz neposredne proizvodnje) so M Ü in tekih, prehodni pokal v tekih pa je osvojila ekipa LIP-a Bled. Poleg omenjenih dveh ekip je ekipno napredoval zlati GG Kranj, ki je osvojil tretje mesto v veleslalomu, tekih in skupno. Množičnost in dobro obiskanost skupnih prireditev se bo zagotovo odrazila tudi na letnih igrah SOZD »GLG«, ki bodo letos 28. maja na Bledu v organizaciji Gozdnega gospodarstva Bled, EKIPNO — VELESLALOM IN TEKI . CA *• Teki VSL C ' ■s ¥ ALPLES ŽELEZNIKI 38 144 182 2. LIP BLED 40 130 178 3. GG KRANJ 24 115 139 4. GG BLED 18 105 123 5. JELOVICA 13 96 109 6. ZLIT TRŽIČ 11 95 106 7. AERO MEDVODE — 92 92 8. GRADIS 19 60 79 Ženske nad 30 let: 1. PRAPROTNIK Marija GG Bled 2. ŠTURM Franckà ALPLES 3. ŠMID Verona ALPLES v teh primerih posredno pokazali, da , mislijo, da problemov ni bilo mogoče rešiti po redni samoupravni poti (žal ni na razpolago natančnih podatkov, koliko so sporne zadeve poskušali reševati prek samoupravnih organov). In ne nazadnje, v marsikateri organizaciji do izsiljenega sestanka ali protestne ustavitve dela ni prišlo kar čez noč. Se pravi, marsikaj je kazalo na negativno razpoloženje med posameznimi skupinami delavcev, nekatere pomembne zadeve so prepočasi reševali in podobno. Tu zdaj pridemo do logičnega vprašanja: kaj pa družbenopolitične organizacije? Kaj je delal na primer sin- ) GLG na Zal 4. VEBER Anica LIP Bled 5. KAISER Jasna LIP Bled Ženske do 30 let: 1. SKRTMeta ALPLES 2. PREZELJ Majda ALPLES 3. STANOVNIK Janja GRADIS — LIO Škofja Loka 4. ŠIFRER Ana LIP Bled 5. RANT Justina GRADIS-LIO Moški nad 45 let: 1. LAKOTA Peter GG Bled 2. KALAN Jože ALPLES 3. OMAN Anton GRADIS-LIO 4. PRIMOŽIČ Franc GG Kranj 5. JAMNIK Avgust JELOVICA Moški od 36 do 45 let: 1. ŠMID Janče ALPLES 2. HOČEVAR Franc AERO Medvode 3. DOVŽAN Janez ZLIT Tržič 4. TROJAR Srečo LIP Bled 5. MIKLAVC Ivan JELOVICA Moški od 28 do 35 let: 1. PREZELJ Milan ALPLES 2. MEGLIČ Tone GG Kranj 3. PERKO Ivan ZLIT 4. ŠMID Stane LIP Bled 5. HABJAN Miha ALPLES Moški do 27 let: 1. ROZMAN Milan GG Kranj dikat? Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da so sindikalne organizacije v posameznih primerih ukrepale sila različno. Res je, da vsakokratne okoliščine v mnogočem narekujejo ravnanje izvršnega odbora sindikalne organizacije in njegovega predsednika, pa vendarle — zakon o združenem delu dosti natančno opredeljuje vlogo sindikata pri reševanju sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti. Predsedniki izvršnih odborov morajo stalno spremljati politične razmere in odnose v svoji organizaciji ter jih analizirati v okviru sindikalne organiziranosti. Ko se v organizaciji m - m pni^i Ts# 8 K E m 2. TERAŽ Mirko LIP Bled 3. TOMAŽIN Janez AERO 4. PINTAR Rado Medvode ALPLES 5. GOLJA Marjan ALPLES TEKI: Ženske nad 30 let: 1. KUSTEC Lidija JELOVICA 2. ŠMID Verona ALPLES 3. MENCINGER Cilka LIP Bled 4. RISTIČ Albina LIP Bled 5. PRAPROTNIK Anica LIP Bled Ženske do 30 let: 1. JOŠT Metka GG Kranj 2. RANT Justina GRADIS-LIO 3. STANOVNIK Janja GRADIS 4. GOSAR Heda -LIO GG Kranj 5. JAN Urška LIP Bled Moški nad 35 let: 1. LAPAJNE Franc LIP Bled 2. KALAN Jože ALPLES 3. OBLAK Ciril GRADIS-LIO 4. VOJVODA Lovro LIP Bled 5. ŠMID Janče ALPLES Moški do 35 let: 1. LAPAJNE Mirko LIP Bled 2. GAJFAR Franc ALPLES 3. LOTRIČ Vinko ALPLES 4. FAJFAR Ivan ALPLES 5. JELENC Ludvik ALPLES S .ERZAR pojavijo znaki kršitev samoupravnih odnosov, predsednik takoj skliče izvršni odbor, da bi se dogovorili za način ukrepanja oziroma politične akcije. Predsednik naj vztraja, da se spor reši sporazumno po redni poti in da. se odpravijo vzroki za nastale motnje v samoupravnih odnosih. Predsednik o motnjah obvesti vse pristojne v tozdu in delovni organizaciji ter občinski svet ZS. Skupaj z izvršnim odborom pa je predsednik odgovoren za pravočasno obveščanje delavcev in celotnega kolektiva o nastalih razmerah in predlogih za rešitev spomin vprašanj. MATJAŽ KEK Sejem v Kranju — Predstavitev programov iz masivnega lesa za izvoz Garniture: ALLES. ZLIT, GRADIS BHUp 3k I# i %«? Imd