ISSN 7704-01985
9 . .	______
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04;3MHz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, četrtek, 1. avgusta 2002 / letnik LV / št. 31 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Ograje se stojijo ...
Ptujski p'rasnicni dn^'vi dosegajo vrhunec. ^■rebivalci mestne občine si jih bodo delili z obiskovalci is najmanj treh držav, s katerimi so že sklenili ali pa še sklepajo partnerstva, prišli pa bodo tudi predstavniki nekda-njenega pobratenega mesta Arandjelovac. Štiri mesta: Burg-hausen, Saint-Cyr-sur-Loire, Banska Štiavnica in Ptuj bodo poleg tega na konkretnem primeru - okrogli mizi o izkoriščanju vodnih virov kot razvojni priložnosti - iskala nove stične točke; dogajanje bo požegnano tudi s strani Sveta Evrope.
Praznično druženje bo prav gotovo odprlo še nekatere nove vidike sodelovanja. Prve korake je naredilo mesto, za njim prihajajo poslovne in druge iniciative. Najdlje pri tem je mesto Burghausen, saj že išče na Ptuju stavbo, ki bo postala njegov center za organizacijo obiskov po Sloveniji. Njegovi prebivalci so postali že stalni obiskovalci Ptuja, redno prihajajo vsakih štirinajst dni. S širjenjem medmestnega in partnerskega sodelovanja se odpirajo tudi konkretne poslovne priložnosti, kot je na primer za gradnjo večnamenske dvorane v Ptuju z ambicijami kongresnega centra, ki jo je dal nemški poslovnež. Upati je, da bo pri tem mesto imelo več sreče kot pri poslih z državo, kjer zapletov pri nekaterih projektih ni videti konca. Mladinski hotel je "vzorčen" primer, pri tem pa je najlažje uperiti prst na mestno oblast in reči, da bi že lahko bil v funkciji, če bi ga zgradili sami. Zgodba bi sicer lahko bila drugačna, kot tudi tista o zamujenih priložnosti v turizmu in še kje.
Letošnje poletje nam znova razkriva našo zaplankanost in vrtičkarsto. Prireditveni odri bi na primer lahko stali na najmanj štirih mestnih trgih, če bi se znali pogovarjati in dogovarjati. Žal so ograje še preblizu in previsoke, da bi delali drugače. Jih bodo podrle množice turistov, ki jih v teh dneh srečujemo na ptujskih ulicah in trgih in ki iščejo doživljaje? Nekdajdnevni oder na Mestnem trgu njihovih pričakovanj ne bo potešil. Bogastvo premične kulture je v tem okolju neizmerno, a ga ne znamo izkoristiti. Zato pa smo večji strokovnjaki pri papirnih projektih - za ptujski poletni festival smo ga napisali že pred leti.
JUNIJSKI POLO BASIS.
Svež in ugoden!
2e od 1.760.000 SIT.
Izberite brezplačno klimo ^ ali prihranek v vrednosti / V> 190.000 SIT.
Priiel, prevzel, zmagal. Pole.
Dominko d.D.o., Zadmini I19 8,2251 Ptuj TEL: 02/788-11-50
pit
Kopalnice z navdihom.
20 LET TRADICIJE
I PE PTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J
v REORd.o.o.,Zr]mYiika cesta 87,2000 Maribor	J
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o.
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
Medtem ko so v gorišniški občini končali prireditve ob letošnjem občinskem prazniku (o tem na strani 3), pa v ptujski pri~enjajo. Foto: Laura
MAJŠPERK / PLANIKIN OBRAT DANES ZAPIRAJO
Majšperiani v boju za delovna mesta
Kot smo že poročali v prejšnji številki Tednika in v informativnih oddajah na radiu Ptuj, naj bi Planika Kranj obrat v Maj{perku danes zaprla.
Kot je povedal direktor Pla-nikine uprave Milan Bajželj, sodi med začasne varčevalne ukrepe tudi zniževanje stroškov in tako iz obrata v
Majšperku 66 delavkam in delavcem v avgustu poteče odločba o delu za določen čas. Tem delavcem ne bodo podaljšali pogodb. 43 delavk in delavcev, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, pa je v teh dneh prejelo odločbo za šestmesečno
čakanje na delo. Bajželj je še dodal, da Planikina uprava išče možnosti za specializirano proizvodnjo v obratu v Majšperku, sodelujejo pa tudi s Skladi za delo, s pomočjo katerih bi poskrbeli za prestrukturiranje delavk in delavcev znotraj in zunaj Planike, da bi jih bilo čim manj z odprto brezposelnostjo.
Nadaljevanje na strani 3
LyilOď^Q	Mlajšo
Glasujte u svojo ^4fkelnm!
Glavna nagrada:
tedenski aranžma na Jadranu za dve osebi (več na strani 17)
PO MESTNI OBČINI
PTUJ: Vlada in parlament se nista izkazala v odnosu do Ptujčanov
STRAN 8
IZOBRAŽEVANJE
PTUJ: Biti prvi - večja odgovornost in noben privilegij
STRAN 12
PO NAŠIH OBČINAH
DORNAVA: Čustva ne poznajo drugačnosti
STRAN 14
PO NAŠIH OBČINAH
SV. ANDRAŽ: Župan trdi eno, najemnik drugo
STRAN 2
9770040197046
DOMA IN PO SVETU
PTUJ / NOVICE IZ ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE
Kako zgraditi sprejemnik sonine energije
Gradbeni inštitut — ZRMK bo v avgustu organiziral skupino samograditeljev sprejemnikov son~ne energije. Sprejemnike bodo izdelali v Ljubljani. Vse, ki jih to zanima, vabijo, da se udeležijo predavanja s predstavitvijo postopka samogradnje, ki bo 5. avgusta v Ljubljani, v prostorih Gradbenega centra Slovenije na Dimi~evi 9. Vse potrebne informacije dobite na spletnih straneh http:/www.gi-mk.si/oddelki/energija/sse.htm. V primeru potrebe po dodatnih informacijah ter za prijavo udeležbe na predavanju se obrnite na Eriko Osolnik (tel. 01 28 08 401) ali na mag. Miha Praznika (tel. 01 2808 219).
SUBVENCIJE GOSPODINJSTVOM ZA SPODBUJANJE IZRABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za u~inkovito rabo energije za leto 2002 razpisuje subvencije gospodinjstvom za spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS {t. 62-63/19.7.2002). Na razpisu lahko sodelujejo posamezna gospodinjstva na obmo~ju Republike Slovenije, ki so izvedla enega ali ve~ ukrepov, ki so predmet razpisa. Subvencije se bodo dodeljevale za izvedene ukrepe, ki delujejo in niso starej{i od enega leta.
Agencija bo z razpoložljivimi sredstvi subvencionirala naslednje ukrepe:
A. vgradnjo individualnih solarnih sistemov za pripravo tople vode (do 25.000,00 SIT/m2 vgrajenega sprejemnika son~ne ener-
gije, vendar najve~ 150.000,00 SIT);
B.	vgradnjo toplotnih ~rpalk za pripravo tople vode (do 90.000,00 SIT na enoto);
C.	vgradnjo kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso (na polena do 40% cene kurilne naprave in hranilnika toplote, vendar najve~ 300.000,00 SIT; na lesne pelete do 40% cene kurilne naprave s podajalnikom, vendar najve~ 400.000,00 SIT; na lesne sekan-ce do 40% cene kurilne naprave s podajalnikom, vendar najve~ 500.000,00 SIT).
Podrobnej{a pojasnila o pogojih in merilih so v razpisni dokumentaciji. Rok za predložitev vlog je do porabe sredstev. Prvo odpiranje vlog bo v ~etrtek, 1. avgusta, naslednja pa vsak prvi ~etrtek v mesecu do porabe sredstev
Razpisno dokumentacijo na-ro~ite s pisnim zahtevkom na naslov agencije ali po faksu (01)
Republika Slovenija, Upravna enota Ptuj, Oddelek za okolje in prostor, Slomškova ul.10, Ptuj, na podlagi 2. to~ke 60. ~lena Zakona o varstvu okolja (Ur.list RS, št. 32/93 in 1/96), v postopku izdaje enotnega dovoljenja za izgradnjo Centra za ravnaje z odpadki GAJKE v Spuhlji - I.FAZA - (etapa I/c in etapa I/d), za investitorja Mestno ob~ino Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST
1.	V zadevi izgradnje Centra za ravnaje z odpadki GAJKE v Spuhlji - I. FAZA - (etapa I/c in etapa I/d) se seznani javnost in se da v vpogled slede~e dokumente:
-	osnutek enotnega dovoljenja za izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki GAJKE v Spuhlji - I. FAZA - (etapa I/c in etapa I/d);
-	Ureditveni na~rt za center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji pod št. projekta 075-URN/2002 z dne maj 2002, ki ga je izdelal Urbis d.o.o., iz Maribora;
-	PGD pod št. projekta: 5/2002 z dne maj 2002, pod št. rednika od I, II, IIIa in IIIb, IV do V, ki ga je izdelal KO-BIRO d.o.o., iz Maribora in vsebuje tehnološki na~rt, gradbeni na~rt deponijskih polj z zajemom izcednih vod, na~rt internih cest in komunalne infrastrukture, arhitekturni na~rt upravno in sanitarno-operativnega objekta, gradbeni na~rt kontrolnega objekta, tehtnice in garaž, gradbeni na~rt jeklenih konstrukcij, gradbeni na~rt betonskih konstrukcij in na~rt strojnih instalacij in naprav za vse objekte, zunanjo ureditev in požarno varnost, ter na~rt elektro instalacij in naprav za vse objekte ter zunanjo ureditev ter Študija požarne varnosti, z dne junij 2002, ki jo je izdelal IVD projektiva d.o.o., iz Maribora;
-	Poro~ilo o vplivih na okolje z dne april 2002, ki ga je izdelal E-NET d.o.o., iz Ljubljane in dopolnitev Poro~ila o vplivih na okolje z dne julij 2002, ki ga je izdelal E-NET d.o.o., iz Ljubljane ter Preverba skladnosti PVO z PGD, z dne julij 2002, ki jo je izdelal E-NET d.o.o., iz Ljubljane.
Sklepna ocena sprejemljivosti posega je ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov, ki urejajo izgradnjo in obratovanje tovrstnih objektov, predlaganih okolje-varstvenih ukrepov in monitoringa ocenjena, da je nameravani poseg izgradnje centra za ravnanje z odpadki CERO Gajke z vidika obremenitve in sprememb okolja sprejemljiv in dopusten, ker ne bo presežena dovoljena stopnja obremenjevanja okolja.
2.	Javna predstavitev, vpogled in seznanitev bo v prostorih Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, soba št. 36 - II. nadstropje, od 05.08.2002 do 21.08.2002, v ponedeljek, sredo in petek med 8.00 in 12.00 uro in v sredo med 14.00 in 16.00 uro ter v torek in ~etrtek med 8.00 in 10.00 uro.
3.	Javna obravnava z zaslišanjem investitorja Mestno ob~ino Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, bo opravljena 21.08.2002 ob 10.00 uri v prostorih Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, velika sejna soba št. 8 - I. nadstropje.
4.	Mnenja in pripombe se lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v ~asu javne predstavitve v prostorih Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, soba št. 36 - II.nadstropje ali se v pisni obliki posredujejo Upravni enoti Ptuj, Slomškova 10, 2250 Ptuj do 20.08.2002.
300 69 91 do objave o porabi sredstev. Razpisna dokumentacija je objavljena tudi na spletni strani agencije: www.gov.si/aure in ministrstva www.gov.si/mop. Dodatne informacije o razpisu so na voljo po tel. (01) 300 69 90 vsak ponedeljek in sredo od 9. do 15. ure.
****
Energetska svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 748 29 46 ali 74829 99 je odprta za brezpla~no svetovanje ob~a-nom vsak ponedeljek in sredo od
16.00 do 18.30. Svetovanje je namenjeno u~inkoviti rabi energije v gospodinjstvih. To je pomo~ vsem, ki nameravajo oplemenititi svoj denar z vlaganjem v u~inkovito rabo energije. Z izbo-lj{anjem toplotne za{~ite zgradb, uporabe sodobnej{ih ogrevalnih naprav in ve~jo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanj{eva-nju stro{kov za energijo in izbo-lj{anju bivalnih razmer.
Bojan Grobovšek, univ. dipl. ing. str.
SV. ANDRAŽ / ZBOR OBČANOV O AMBULANTI IN NAJEMNI POGODBI
Župan trdi eno, najemnik drugo
V nedeljo, 28. julija, so se občani Sv. Andraža zbrali na zboru, ki ga je sklical župan Franci Krepša z namenom, da jih seznani s problematiko izgradnje zdravstvene ambulante in najemne pogodbe prostorov bistroja Lipa.
Prostori, v katerih deluje bistro Lipa, so last ob~ine Sv. Andraž in ob~ina želi v njih zgraditi zdravstveno ambulanto. Najemnika pravita, da dokler sodi{~e ne odlo~i, prostorov ne bosta izpraznila.
Najemnika Milan Ču~ek in Zorica Zorec sta prostore v izmeri 186 m2 v stari osnovni {oli v Vitomarcih 71 vzela v najem od takratne krajevne skupnosti Vitomarci. Najemna pogodba je bila sklenjena 23. februarja 1989. Prostori so bili zapu{~eni in pri~ela sta jih obnavljati ter v njih odprla gostinski lokal Bistro Lipa. V najemni pogodbi je dogovorjeno, da se upo{tevajo investicijska vlaganja in da najemnika pet let ne pla~ujeta najemnine. 23. februarja 1991 je bil k pogodbi podpisan aneks, da se v najemnino priznajo vsa vložena sredstva v objekt in okolico. Najemnika {e danes ne pla~ujeta najemnine, saj trdita, da je vrednost njunih vlaganj vi{ja od najemnine, ki naj bi jo pla~evala za najete prostore. Spor se vle~e že nekaj let. Marca lani je okrajno sodi{~e na Ptuju razsodilo, da morata najemnika prostore izprazniti v osmih dneh. Na tožbo sta se pritožila in 19. marca letos je vi{je sodi{~e v Mariboru sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodi-{~u prve stopnje v novo sojenje.
Po besedah župana Francija Krep{a so si v ob~ini Sv. Andraž zadali v program, da v tem mandatu naredijo zdravstveno ambulanto. Narejena je projektna dokumentacija, gradbeno dovoljenje in vsa potrebna soglasja. Na razpisu ministrstva so pridobili tudi sredstva v vi{ini 5,8 milijona tolarjev, ki jih morajo letos porabiti. Gradnje ne morejo pri~eti, kajti v prostorih, namenjenih za ambulanto, {e vedno obratuje Bistro Lipa.
Najemnik Milan Ču~ek je povedal, da prostorov ne bosta izpraznila pred odlo~itvijo sodi{~a, saj ne moreta kar nekaj milijonov investiranih sredstev vre~i vstran. Povedal je {e, da je bil
objekt v zelo slabem stanju, da sta ga adaptirala, uredila sanitarije, greznico in asfaltirala dvori-{~e. Po oceni cenilca investirana sredstva {e vedno presegajo najemnino, ki bi jo najemnika morala pla~evati, in ~e bi župan hotel, da prostore izpraznijo, bi se to že zdavnaj lahko zgodilo, ~e bi pristal na izvensodno poravnavo. Dodal je {e, da nih~e ne pove, da kot najemnika redno pla~uje-ta elektriko, vodo, ki sta jo nekaj ~asa pla~evala za vse porabnike v stavbi, tudi za ob~insko upravo. Županu je {e o~ital, da je zbor sklical tri dni prej; menil je, da je zbor nelegalno sklican, kajti ~e bi bil sklican prej, bi nanj lahko povabil svojega odvetnika. Predlagal mu je, naj poskrbi za druge zadeve v ob~ini, kot je gradnja {ole, da ima ob~ina Sv. Andraž najdražjo ob~insko upravo ter da v ob~inski upravi zaposluje sorodnike. Ob ureditvi sedeža ob-~ine (ta je v isti stavbi) pa je zazidal vrata v klet in v sanitarije, tako da so za njiju dejansko kletni prostori neuporabni.
Župan Krep{a je menil, da se ne morejo izvensodno poravnati, saj kot župan ne more nekomu kar odpisati nekaj milijonov dolga. Vhod v klet pa so zazidali zaradi tega, da so lahko na ob~inski stavbi naredili bankomat; menil je {e, da najemnika "prek zvez" zadevo zavla~ujeta v upanju, da bodo nove volitve prinesle novega župana in svetnike, ki jima bodo vse dolgove milostno odpustili.
Ob~ani so menili, da naj ob~i-na z najemnikoma posku{a do-se~i izvensodno poravnavo, saj so sodi{~a draga in po~asna. Nekateri so menili, da o tem ne morejo odlo~ati, ker je to stvar župana in najemnika. Drugi so opozarjali, da tak{ni zbori ob-~anov razdvajajo ob~ane, kar je slabo za kraj. Vsi so se strinjali, da je zdravstvena ambulanta potrebna, nekateri so predlagali, da naj se ambulanta zgradi na drugem mestu. Na zboru pa tudi ni bil sprejet noben sklep.
Zmago [alamun
PO SLOVENIJI
V MARIBORU IN NA PTUJU PRVO ORGANIZIRANO SREČANJE DRU@IN Z VOJAKI
V	vojašnici generala Maistra v Mariboru in vojašnici na Ptuju je bilo 28. julija prvo organizirano srečanje družin z vojaki na služenju vojaškega roka. Srečanje so pripravili pripadniki 3. operativnega območja, povabili pa so sorodnike in prijatelje vojakov, ki služijo vojaški rok v julijski generaciji. Program je med drugim vseboval predstavitev življenja in dela vojakov, sprejem staršev in prijateljev pri neposredno nadrejenih častnikih, ogled bivalnih prostorov vojakov, ogled predstavitve pripadnikov vojaške policije s policijskimi psi in predstavitev vojaškega poklica pripadnikov 10. motoriziranega bataljona.
12. VSESLOVENSKO SREČANJE TABORNIKOV "NA VAIOVIH DOMIŠLJIJE^'
V	Tolminu bo od 2. do 12. avgusta potekalo vseslovensko srečanje tabornikov pod geslom "Na valovih domišljije", ki se ga bo udeležilo več kot 700 tabornikov iz vse Slovenije ter približno 100 skavtov iz trinajstih evropskih držav: Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, Jugoslavije, Nemčije, Luksemburga, Nizozemske, Češke, Slovaške, Velike Britanije in Islandije ter ZDA. V okviru omenjenega srečanja, ki ga organizira Zveza tabornikov Slovenije, bodo mladi med drugim raziskovali in spoznavali slovensko zgodovino in kulturo, seznanili pa se bodo tudi z varovanjem okolja, preživetjem v naravi in uporabo užitnih rastlin za prehrano.
NACIONALNI PROGRAM VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
Nacionalni program varnosti cestnega prometa, ki je bil nedavno objavljen v Uradnem listu, kot temeljni cilj opredeljuje prepolovitev števila smrtnih žrtev na slovenskih cestah do konca leta 2005 — teh v tem ciljnem letu ne bi smelo biti več kot 210 — glede na črne prometne podatke iz leta 1995. Nacionalni program je prva tovrstna sistematična in dolgoročna nacionalna strategija aktivnosti, s katero naj bi presegli neugodne prometnovarnostne razmere, ki so še vedno pod evropskimi povprečji. Besedilu nacionalnega programa je priložen tudi program ukrepov in dejavnosti pristojnih institucij na operativni ravni. Sicer pa natančno opredeljuje cilje in aktivnosti za tri varnostno najbolj izpostavljene kategorije udeležencev cestnega prometa — pešce, kolesarje in mlade voznike osebnih avtomobilov. Prinaša pa tudi konkretne projekte za zmanjševanje dveh najpogostejših vzrokov prometnih nesreč, hitrosti in alkohola.
NA JESENSKIH LOKALNIH VOLITVAH TUDI PRAVICA DO IZVOLJENEGA PREDSTAVNIKA ROMOV
Letos spremenjena zakonodaja terja od 20 slovenskih občin, kjer tradicionalno živijo Romi, statutarno in dejansko uveljavitev pravice romske skupnosti do predstavnika v ob~inskem svetu. Na jesenskih lokalnih volitvah bodo tako v 20 ob~inah svojo pravico do posebej izvoljenega predstavnika v ob~inskem svetu uveljavljali tudi Romi. Letos sprejete spremembe zakonov o lokalni samoupravi, o lokalnih volitvah ter o evidenci volilne pravice zavezujejo ob~ine, da opravijo še pred 2. septembrom, ko bodo za~ela te~i volilna opravile za letošnje volitve v ob~inske svete in volitve županov, kar nekaj aktivnosti. Po podatkih Urada za lokalno samoupravo so glede na sprejeto novelo zakona o lokalni samoupravi ob~inske statute spremenili že v 13 ob~inah, v sedmih pa še potekajo postopki za spremembo. Romi so doslej imeli voljenega predstavnika le v ob-~inskem svetu v Murski Soboti.
V	LJUBLJANI USTANOVILI STRANKO EKOLOŠKIH GIBANJ
V	Ljubljani so 27. julija ustanovili Stranko ekoloških gibanj, oko-ljevarstveno stranko, ki naj bi odgovorila na najbolj žgo~e okoljske probleme, probleme kakovosti življenja in bivanja ter socialne pra-vi~nosti v Sloveniji. Na prvem kongresu stranke je 57 delegatov potrdilo predlog programa stranke, ki ga bodo do naslednjega kongresa, predvidoma ~ez dve leti, še dopolnili. V dopolnjeni obliki so potrdili tudi statut in izvolili izvršni odbor. Predsednica stranke je postala podjetnica iz Slovenskih Konjic Marinka Vovk, ki je po izvolitvi poudarila, da uspehi stranke brez sodelovanja vseh ~lanov na bodo mogo~i, zato je navzo~e v tem smislu tudi zaprosila za aktivno pomo~.
STATISTIKA IZ DRŽAVNEGA ZBORA
Slovenska vlada se je od za~etka letošnjega leta do 24. julija sestala na 70 sejah, na katerih je sprejela kar 2689 odlo~itev. Ministri so zasedali na 27 rednih sejah, na katerih so presedeli kar 80 ur in 55 minut, kar pomeni, da je seja povpre~no trajala dve uri in 59 minut. Ve~ino odlo~itev je vlada sprejela na rednih sejah, in sicer 1969, na omenjenih sejah je sicer obravnavala 675 to~k, medtem ko je na 43 dopisnih sejah obravnavala 605 to~k in sprejela 720 odlo~itev. Sicer pa je vlada od svojega imenovanja, od 1. decembra 2000 pa do 24. julija letos, v okviru 3970 to~k dnevnega reda sprejela 8208 odlo~itev.
SAMOSTOJNI SINDIKAT KONTROLORJEV LETENJA VLOŽIL ZAHTEVO ZA OCENO USTAVNOSTI
Samostojni sindikat kontrolorjev letenjja Republike Slovenije je 27. julija prek svojega pooblaš~enca Petra Čeferina na ustavno sodiš~e vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v republiški upravi za civilno letalstvo. Sindikat je po besedah njegovega predsednika Jana Joli~a prepri~an, da jim je država s spremembo tega pravilnika, ki jim narekuje enak obseg dela tudi med stavko in ki je za~el veljati dan pred zadnjo stavko kontrolorjev, onemogo~ila zakonito napovedano stavko in jim s tem odvzela ustavno pravico do stavke.
Pripravila: Bronja Habjani~
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Riban~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
AKTUALNO
GORISNICA / ŠTEVILNE PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Praznik iebeiarjev, vinarjev, kulturnikov...
V okviru 7. praznika v občini Gorišnica se je zvrstilo toliko prireditev, da jih je celo na{teti težko, kaj šele o vsakem skrbno pripravljenem dogodku natančneje pisati.
Prapor za čebelarje je pomagal razviti župan Slavko Visenjak. Foto: Laura
V sredo so se na gradu Borl najprej predstavili čebelarji, ki so ob prazniku dobili svoj prapor. Čebelarji so letos praznovali 20-letnico društva, katero šteje danes 33 članov, ti pa skrbijo za približno 700 čebeljih družin. Čebelarji in njihov častni gost podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije so svoje govore naslovili kot glas obu-panca v puščavi, saj menijo, da se država mačehovsko obnaša do njihove dejavnosti, ki jo ogroža tudi vse večja onesnaženost narave. Morda, menijo, se bodo v prihodnje stvari obrnile na bolje, saj drugo leto v Ljubljani pripravljajo Svetovni kongres čebelarjev, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki in znanstveniki iz več kot petdesetih držav.
Društvo gospodinj iz Gorišni-ce pa je pripravilo jedi iz krušne
rod, poleg tega pa tudi izobraziti in povezati gospodinje.
VSE IN ŠE VEČ O LAŠKEM RIZLINGU
V hotelu Botra pa sta društvi vinogradnikov in sadjarjev Haloze ter gospodinj občine Gorišnica pripravili že sedmo tradicionalno prireditev Mi in vino, letos na temo laškega rizlinga. Vsi udeleženci turnirja so prejeli priznanja, zmagovalci pa kristalne kelihe. Za prvaka Laški rizling — suho vino Marija in Slavko Kotolenko iz Dubrave Breg; polsuho Vinogradniška kmetija Arnecic iz Gradišče; polsladko Marjan Kramer iz Lancove vasi in za prvaka v kategoriji sladko Bojan Lubaj iz Kidričevega.
Prireditev so popestrili mešani pevski zbor KPD Franček
Dobitniki priznanj za la{ke rizlinge (manjka Bojan Lubaj)
peči in drobno medeno pecivo. V njihovem imenu je govorila predsednica Terezija Kranjc in dejala, da skušajo s svojim delovanjem prenesti tradicijo in kulturno dediščino na mlajši
Kozel iz Cirkulan in folklorna skupina PD Ruda Sever s plesi iz lukarije.
Dobitniki občinskih listin in plaket v družbi župana Slavka Visenjaka in predsednice odbora za kulturo Slavice Cvitanič (od desne): Kmečki turizem Emer{ič, Kleparstvo Kokol, podjetje KO-TRANS Milana Kostanjevca, Ivan Holobar in Ivan Vojsk. Foto: Laura
OSREDNJA PRIREDITEV NA BORLU
Zaključna prireditve je potekala v petek na gradu Borl. Slavnostni govornik, župan občine Gorišnica Slavko Visenjak, je med drugim izrazil upanje, da njihovo delo še ni končano in da bodo tudi njihovo nasledniki znali nadaljevati in skrbeti za kulturo in tradicijo v občini. Zahvalil se je tudi vsem, ki so pomagali pri izvedbi praznika, in čestital dobitnikom priznanj, ki so ta prejeli kot zahvalo za svoj trud in požrtvovalnost, ki
plemeniti življenje občanov in občine same.
Listino Občine Gorišnica so prejeli: Kleparstvo Kokol Martina Kokola; Kmečki turizem Ivana Emeršiča in podjetje KO-TRANS Milana Kostanjev-ca. Plaketi Občine Gorišnica pa sta prejela Ivan Holobar, župnik pri Sv. Marjeti, in Ivan Vojsk, ki je med drugim tudi predsednik Čebelarske zveze Ptuj, predsednik tamburaške sekcije in predsednik društva upokojencev.
Prireditev so popestrili s kulturnim programom člani PD Ruda Sever z lutkovno in gle-
dališko predstavo, s tamburaši, mešanim pevskim zborom in folklorno skupino, nastopili pa so tudi Mladi veseljaki, tamburaši, gledališka skupina ter ljudski pevci KD Franček Kozel Cirkulane.
V okviru 7. občinskega praznika se je pretekli teden zvrstilo mnogo prireditev, ki so z lepim številom sodelujočih in obiskovalcev pokazali, da sta kultura in tradicija v občini Gorišnica še kako živi in da si občani znajo popestriti tako vsakdanjik kot tudi praznik.
Polona Semnički
JURSINCI / SEDMI GOSPODINJSKI PRAZNIK
Zajtrk kot kraljevska hrana
V nedeljo, 28. julija, je na športnem igrišču v Juršincih potekalo sedmo srečanje gospodinj iz Slovenije. Poudarek je bil pri letošnji prireditvi na zajtrkih in zeliščih.
Program se je pričel ob deseti uri z zbiranjem gospodinj ob zvojih godbe na pihala. Po nagovorih in pozdravih so odprli razstavo Narava - zdravje, kjer so si obiskovalci lahko ogledali zelišča in zajtrke ter zeliščne čaje. Najbolj radovedni so lahko vse to tudi okusili. Sledila je
okrogla miza o tem, kako čimprej vpeljati uporabo zelišč v gospodinjstva. Za tem so povabljena društva gospodinj prikazale svoje navade in običaje. Zabava se je nadaljevala ob zvokih ženskega ansambla Vesele polanke.
Ozren Blanuša
Tokratna jur{inska kraljica je bila posvečena zeli{čem
MAJSPERK / PLANIKIN OBRAT DANES ZAPIRAJO
Majšperiani v boju za delovna mesta
Nadaljevanje s strani 1
Jože Tomažin, predsednik sindikata Neodvisnost v Planiki, je za Radio Ptuj povedal, da se ne strinjajo s sedanjimi začasnimi ukrepi, ki jih je podala uprava. V sindikatu ugotavljajo, da sedanja uprava ni bila sposobna ali pa ni hotela obdržati vseh letošnjih naročil del. Po mnenju sindikata gre v Planiki le za začasne težave. Med drugim je povedal tudi to, da v Planiki Kranj ne obstaja fond, iz katerega bi zaposleni v primeru, ko pride do odpuščanja, prejeli odpravnine.
57 odstotkov kranjske Planike je v lasti države. Brane Ambro-žic, državni podsekretar Ministrstva za gospodarstvo, ki vodi tudi sektor za področje pomoči podjetjem pri prestrukturiranju, je povedal, da podpirajo vse aktivnosti uprave Planike. Seveda pa njihove odločitve in delo spremlja nadzorni svet, ki ga sestavljajo lastniki in delničarji. Dodal je še, da je Planika v času prestrukturiranja in tudi privatizacije, prizadevajo pa si, da ohranijo Planiko, vključno z obratom v Majšperku, v čim večjem obsegu.
O ohranitvi delovnih mest v Planikinem obratu v Majšperku je pred časom razpravljal tudi tamkajšnji občinski svet. Med sklepi je bil tudi ta, da se sesta-nejo z ministrico za gospodarstvo. Kot nam je povedal župan Franc Bezjak, je v ponedeljek Majšperčane, z njim so bili še občinski tajnik Marjan Gorcenko ter predstavnici sindikata obrata v Majšperku Darinka Potočnik in Majda Planic, sprejel podsekretar Brane Ambrožič. Kot je povedal župan Bezjak, je njegova osnovna zahteva bila, naj v družbi Planika Kranj odvečne delavce enakomerno upoštevali v vseh obratih po 10 odstotkov in ne le stoodstotno v obratu v Majšperku. Pred sprejemanjem ukrepov nadzornega sveta Planike pa naj ustrezno ukrepa država kot večinska lastnica, ker menijo, da mora država imeti za vse regije in Planikine obrate enake kriterije za zmanjševanje števila delovnih mest.
Kaj pa so prinesli današnji in prihodnji dnevi delavcem iz obrata Planike v Majšperku, pa bomo lahko zapisali v prihodnji številki Tednika.
Marija Slodnjak
Mercator
GOSPODARSTVO - OBRT - PODJETNIŠTVO
PTUJ / MORAVSKE TOPLICE KUPILE TERME PTUJ
Kupnina gre za prašiierejo
Za 72-odstotni delež v Termah Ptuj so Moravske toplice plačale v celoti 650 milijonov tolarjev; 250 milijonov tolarjev je gotovine, preostanek pa predstavlja 186 tisoč delnic Moravskih toplic v tržni vrednosti 400 milijonov tolarjev. Sicer drag nakup trenutno nekonkurenčnih ptujskih Term jim bo pomagal do vodilnega zdravilišča v regiji, je po podpisu kupoprodajne pogodbe prejšnji četrtek povedal glavni direktor Moravskih toplic Dušan Bencik.
Nakup ptujskih Term je del strateškega načrta združevanja termalnih zdravilišč in toplic v severovzhodni Sloveniji, ki jih bodo povezali v Panonske Terme. Najpomembnejši del tega načrta pa jih še čaka, to je nakup term Radenci, kar naj bi se zgodilo jeseni.
"Z nakupom smo dobili vse dobro in slabo. Slabo bomo skušali v naslednjih letih izboljšati. Terme Ptuj so razvojno zaostale, nimajo neke konkurenčne prednosti. Z nakupom smo prevzeli tudi 10 zaposlenih Kmetijskega kombinata, kar bo v začetni fazi relativno veliko breme, prevzeli smo tudi denacionalizacijske obveznosti in nepokrito izgubo iz prejšnjih let v višini 35 mi-
lijonov tolarjev. Če bi gledali le kratkoročno, ptujskih Term zagotovo ne bi kupili. Ker pa gledamo dolgoročno, smo jih kupili predvsem z namenom, da jih bomo v bodoče hitreje razvijali. Predvsem bodo potrebna vlaganja na področju staci-ornega dela in vodnih površin. Zdaj so Terme Ptuj bolj lokalnega značaja," je po podpisu kupoprodajne pogodbe še povedal glavni direktor Moravskih toplic Dušan Bencik.
Naložba v hotel z 250 posteljami in dodatne vodne površine oziroma potrebno pripadajočo infrastrukturo bo veljala med 10 in 15 milijoni evrov, natančnega zneska Bencik 25. julija še ni znal oceniti. V tem trenutku s
Glavni direktor Moravskih toplic Dušan Bencik in generalni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj mag. Alojz Erla~ sta 25. julija podpisala kupoprodajno pogodbo za 72-odstotni delež družbe Terme Ptuj; 28 odstotkov za zdaj ostaja v lasti Kombinata, za ta delež pa lastništvo na sodiš~u uveljavljajo ob~ine na Ptujskem. Foto: MG
PTUJ / VISENJAK OSTAJA V BOSNI
"Delo želim dokoniati!"
Mag. Franc Visenjak, ki je do prvega marca letos vodil ptujsko podružnico Nove Ljubljanske banke, je od marca direktor hčerinske banke NLB - Commerce bank v Sarajevu. Vodenje banke v Sarajevu je vzel kot resno nalogo in jo bo poskušal uspešno izpeljati, nam je povedal ob nedavnem srečanju.
Dva ban~na magistra v živahnem pogovoru: Marko Volj~, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, in Franc Visenjak, direktor h~erinske banke NLB v Sarajevu, ki je do prvega marca letos vodil ptujsko podružnico NLB banke. Fotografija je bila posneta 6. julija na ptujskem gradu. Foto: Črtomir Goznik
Njegova največja želja je, da bi iz te banke nekaj nastalo. Banka je namreč v sanaciji. Po nekaj mesecih trdega dela, brez urnika, od jutra do večera, se prvi rezultati že kažejo, tudi zato, pravi, ni govora o tem, da bi se že kmalu vrnil na Ptuj, kot pra-
vijo vse glasnejše ptujske govorice. Najprej bo potrebno nekaj narediti, šele potem bo razmišljal o novih opcijah, je v kratkem telefonskem pogovoru izjavil za Tednik.
MG
tem denarjem še ne razpolagajo, vendar za dobre projekte po njihovih dosedanjih izkušnjah ni bilo nikoli težko najti denarja. Terme Ptuj so v prvi vrsti kupili, ker menijo, da je mesto Ptuj s svojimi zgodovinskimi in kulturnimi danostmi dovolj zanimivo turistično območje, tudi zaradi svoje pomembne lege ob sedanjih in bodočih prometnih povezavah, pa tudi zaradi dejstva, da je v neposredni bližini igrišče za golf, ki sicer ni v lasti Term, a je dovolj blizu, da bodo
lahko z njim uspešno sodelovali.
Po Bencikovem je zdajšnji direktor Andrej Klasinc "dovolj mlad, izobražen in ambiciozen", da bo ob njihovi pomoči kos novim izzvivom in pričakovanjem. Ta je optimistično napovedal, da bo že ob 30-letnici Term vse drugače, da že v kratkem lahko pričakujemo njihov racvet, prav tako tudi razcvet ptujskega turizma.
Generalni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj mag. Alojz Erlac je prepričan, da so s Moravskimi toplicami dobili dobrega partnerja, ki bo izpolnjeval lastniške interese in tudi upošteval ambicije Ptuja s širšim zaledjem po hitrejšem turističnem razvoju. S prodajo 72-odstotnega deleža v hčerin-
ski firmi uresničujejo strateško usmeritev iz lanske pomladi, da morajo za pospešeni razvoj Term pridobiti strateškega partnerja. Kupnino bodo porabili za povečanje prašičerejske proizvodnje.
Župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci je na tiskovni konferenci po podpisu kupoprodajne pogodbe med Morav-skimi toplicami in Kmetijskim kombinatom Ptuj povedal, da ocenjuje, da je kupec pravi. Dolgoročno gledano čakajo Terme in ptujski turizem lepši časi. Lokalna skupnost bo investitorju zagotovila vso potrebno podporo pri urejanju prostora in izgradnji infrastrukture.
MG
SREDISCE OB DRAVI / GOSAD SE VEDNO MOCNO ZAKORENINJEN V KRAJU
Veliko denarja ekologiji in iišienju voda
Drogina poslovna enota Gosad v Središču ob Dravi z 59 zaposlenimi, v času sezone pa jih je še več, po svoje vpliva na življenje v kraju in je še vedno največja tovarna tod, trdno zakoreninjena pri ljudeh. Mnogim spomin poroma na staro Drogo, odkupno postajo v nekdanjem Zadravče-vem mlinu, kjer so odkupovali vse - od polžev (ti so že lep čas zaščiteni) in gob do najrazličnejših čajev. Nova Droga (v tovarni pravijo, da ni več čisto nova, saj je že prekoračila "dni mojih lepših polovico") pa se je izkazala s svojim specifičnim in nadvse cenjenim programom vloženih vrtnin, gob, sladkorja za posip in v zadnje času raznih omak.
"Proizvodnja se je ustalila, prav tako tudi na{ program. Ko se je Droga selila v novo tovarno, smo dobili del proizvodnje, ki je bila prej v izolskem Argu, pa so jo tam ukinili. Stroje smo preselili v Sredi{~e, kar je bil zajeten investicijski zalogaj, so-~asno pa smo uredili {e tehnologijo. Na{ proizvodni program je {e vedno tak{en, kot je bil od za-~etka osemdesetih let naprej: to so gobe in zelenjava na eni strani, na drugi strani pa 'suhi' program - mleti sladkor ter nekaj za~imb in citronka. Vse to se je ohranilo v dana{nji ~as kot neke vrste osnovni program, dodatno pa smo dobili razne zelenjavne omake," je Anton Prosnik, direktor Drogine PE Gosad, uvodoma predstavil program.
Zanimalo nas je, kako je s surovinami. Direktor je omenil, da je njihova želja, ~im ve~ surovin pridelati doma, za cilj so si postavili vsaj 40 odstotkov vsega, kar potrebujejo. Žal jim to ne uspeva povsem, razlogov za to pa je ve~. Ljudje se {e vedno v dovolj{nji meri ne odlo~a-jo za tovrstno proizvodnjo, kajti gre za sezonsko poletno delo. Podobno je tudi z gobami, kjer se je razvil sveži trg, s katerim se v Gosadu ne ukvarjajo. Najbolje je poskrbljeno za rde~o peso, ki je vsa pridelana doma.
"Ker smo na meji blizu Hrva-{ke in Madžarske, sta obe državi na{a pomembna surovinska partnerja. Za nas so velikega pomena razdalje in tudi ~as, ko lahko surovine pospravimo, pa tudi kdaj pride tovornjak, naložen s svežo zelenjavo, na mejo. Pomembno je, da gre vse, kar delamo iz sveže surovine, ~imprej v predelavo, le tako lahko ohranimo vse dobre lastnosti pridelka," je povedal Anton Prosnik.
V sezoni, ki traja {tiri do pet mesecev, poleg redno zaposlenih zaposlijo {e sezonsko delov-
Anton Prosnik, direktor Drogine proizvodne enote Gosad v Sredi{~u ob Dravi. Foto: VT
no silo. Pri pomožnih delih si v tem ~asu deloma pomagajo s {tudenti in dijaki in potem v dveh delovnih izmenah pospravijo sezonski del programa, vezan na svežo zelenjavo. V tako imenovanem "nesezon-skem" ~asu se usmerijo bolj na tisti del proizvodnje, ki je odvisen od polizdelkov, pripravljenih v raznih marinadah, slanicah ali pa zamrznjenih. V tem ~asu so {e posebej aktualne omake (paradižnikova, hren in ke~ap) in z njimi zapolnjujejo tako proizvodni program kot delovni ~as.
V sredi{kem Gosadu je veliko biolo{kih odpadkov, tudi takih, ki se dajo reciklirati in ponovno uporabiti. Na tem podro~ju so v zadnjih letih naredili veli-
ko. Vsa vlaganja so bila usmerjena v ~isto in urejeno okolje in tako so si prislužili certifikat ISO 14001. To jim daje toliko ve-~je naloge pri obvadovanju ~is-tega in urejenega okolja, žal pa jim okolica ne sledi. Gre za razne biolo{ke odpadke, primerne za kompostiranje. Kljub temu da jih v zadnjih dveh letih zbirajo lo~eno, jih ni bilo mogo~e vklju~iti v kakr{nokoli obliko kompostiranja, sami v Gosadu pa se tega niso lotili, ker so živil-skopridelovalna industrija in to zanje ne bi bilo primerno.
Veliko odpadkov je tudi pla-sti~nih, z njimi pa imajo pre-cej{nje težave, ker je težko najti koncesionarja, ki bi jih odstranil. Težave so tudi s surovino, ki se da lepo reciklirati, kot na primer steklo. V Gosadu sicer vedo, da jim iz steklarne za razbito steklo kasneje ne morejo vrniti steklenic, ki so njihova najpomembnej{a embalaža, po drugi strani pa ima steklarna problem s surovino. Za silo so re{ili problem s kartoni, ravno tako z odpadnim železom.
Predvsem v ~i{~enje odpadne vode, ki jo kasneje pripravijo za izpust v okolje, so vložili velika sredstva, skoraj 50 milijonov tolarjev. Ker glavnina odpadne vode nastane takrat, ko pri njih vlagajo svežo zelenjavo, koli~i-na mo~no niha, od ni~ do 120 kubikov na dan. S spremembami v tehnologiji in odvodnjavanju so uspeli lo~iti hladilno tehnolo{ko vodo od odpadne in vso vodo, tudi sanitarno, zbirajo kasneje na ~istilni napravi, kjer se izlo~i ~imve~ odpadnih snovi. Tako pre~i{~eno vodo vodijo na rastlinsko mo~virje, ki so ga dogradili konec junija letos, poskuse na tem podro~ju pa so pri~eli že v 1991. letu.
Vida Topolovec
WQH«QBy.ir>A^yL.___
zzzzzzzmmz--
Družba a časopisno in radijsko d^avrost RADIOTEDNII^ d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2250 m tel.: Og/749^10, 0S/749-â4-37, fab:	elektronska poŠta: nabiralnlkSradiotedniksi, spletne strani: htipiTTvňvw.raďlótednilcsl


PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Pivovarska vojna se nadaljuje
Padanje tečajev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, ki sicer ni bilo tako obsežno kot na vseh pomembnejših svetovnih borzah, končno kaže svoj konec. Razpoloženje investitorjev se je v zadnjih dneh popravilo in obseg trgovanja se je občutno povečal. Eden izmed razlogov padanja tečajev v zadnjih tednih so tudi odločitve tujih investitorjev, da zmanjšujejo deleže v slovenskih podjetjih.
Gledano skozi daljše časovno obdobje, pa se delež tujega kapitala v Sloveniji vidno povečuje. Leto 2001 je bilo s tega vidika najuspešnejše, saj je v Slovenijo priteklo za okoli 420 milijonov dolarjev tujega kapitala. Še boljši rezultati se obetajo v tem letu, saj je nivo tujih investicij v letošnjih prvih treh mesecih že dosegel 212 milijonov dolarjev. Celotne tuje naložbe dosegajo okrog 15% slovenskega BDP-ja, ob istem tempu tujih vlaganj pa se ocenjuje, da bi se v roku petih let ta delež približal 30 odstotkom. Kot je praksa že mnogokrat pokazala, so tuje naložbe po navadi spodbuda za potrebno gospodarsko rast. Iz tega razloga je slovenska vlada pred časom sprejela program spodbujanja tujih investicij, predvsem z željo, pritegniti tuji kapital v regijsko manj razvita področja. V okviru programa ponuja finančne spodbude za odpiranje novih delovnih mest, pri čemer dobi investitor za vsako novo odprto delovno mesti od 1.000 to 6.000 eurov nepovratnih sredstev. Na prvo mesto med tujimi naložbe-niki se precej pred vsemi uvrščajo Avstrijci, katerih delež je 45% v celotnih tujih investicijah, sledijo pa jim Nemci z 12-odstotnim deležem. Največ tujih neposrednih investicij v Sloveniji je v bančmiš-tvu, telekomunikacijah in industriji gradbenega materiala.
Največ pozornosti na gospodarskem področju pa so v zadnjih dneh seveda deležna dogajanja v zvezi s pivovarnami. Potem ko je najprej presenetila Pivovarna Laško z javno objavljeno namero, da bo v kratkem podala javno ponudbo za odkup vseh delnic Pivovarne Union, je 23.7. presenetila še pivovarna Interbrew in dejansko objavila ponudbo za odkup vseh Unionovih delnic. Na presenečenje vseh je Interbrew ponudil 1.000 tolarjev manj, kot je za Unionove delnice obljubilo Laško, s čimer je povzročil pri tistih, ki dogajanje spremljajo, še več ugibanj. 25.7. je javno ponudbo za odkup vseh delnic objavila tudi Pivovarna Laško, in sicer po predhodno obljubljeni ceni 91.000 tolarjev. Za dodatno negotovost je poskrbel Urad za varstvo konkurence, ki je Pivovarni Laško začasno prepovedal razpolaganje z vsemi Unionovimi delnicami. Za 26.7. je bila namreč sklicana skupščina delničarjev Uni-ona, na kateri po začasni odredbi Pivovarna Laško tako ne bi mogla uveljavljati svojih glasovalnih pravic. Urad za varstvo konkurence je nato Laškemu za samo en dan, torej za dan skupščine, preklical del začasne uredbe in jim dovolil, da na skupščini glasujejo z 24,9 odstotki kapitala. Skupščina je potekala zelo burno, delničarji pa so najavili več izpodbojnih tožb. Očitno je, da bo v odločanju o zmagovalcu v pivovarski vojni imel Urad za varstvo konkurence še zelo, zelo pomembno vlogo.
Nina Pulko Ilirika BHP, d.d.
POLITIKA
PTUJ / RAZMISLEK OB 60. OBLETNICI RAZBITJA SLOVENSKOGORISKE ČETE
Upornost - bogato izročilo za vse rodove
Letos mineva šestdeset let od nekaterih prelomnih dogodkov v drugi svetovni vojni, v kateri je na strani protihit-lerjevske koalicije nosil pomembno breme tudi slovenski narod. Leto 1942 je bilo leto najhuj{ega okupatorjevega nasilja, obenem pa je bilo tudi leto, ko je slovenski odpor prerasel v pravi vojaški spopad z okupatorji. Z ustanovitvijo prvih slovenskih partizanskih brigad smo Slovenci dobili regularno organizirano vojsko, ki je ob koncu vojne v sklopu takratne Jugoslovanske armade sama najve~ pripomogla k osvoboditvi slovenskega ozemlja.
Slovensko uporništvo, ki ga najbolj izrazito simbolizira partizanski osvobodilni boj, je bilo potrebno v zadnjih sto letih kar nekajkrat izkazovati in potrjevati. Tako ob koncu prve kot v drugi svetovni vojni in nazadnje leta 1991, ko nam je pripomoglo k državni samostojnosti. Upornost, ki se je v najbolj kritičnih obdobjih kazala kot narodna enotnost (žal ne v vseh slovenskih pokrajinah enako!), je vrednota, ki se je mno-
gokrat premalo zavedamo, zato jo je potrebno skrbno varovati tr prena{ati iz roda v rod.
Okupatorji so Slovence leta 1941 obsodili na fizi~no uni~enje ali popolno potuj~enje. [lo je torej za ve~ kot za samoobrambo obstoje~e slovenske družbe, šlo je za ohranitev samega naroda kot etni~ne skupnosti. Nacifašizem je namre~ hotel izbrisati vse tiste narode, ki jih je za nevredne obstoja razglasila njegova ideologi-
ja, druge pa podjarmiti. Takemu etnocidu svetovnih razsežnosti se ni bilo mogo~e upreti druga~e kot z organizirano oboroženo silo. Noben gandijevski odpor, ne tiha ali glasna rezistenca, niti stihijski upor ni mogel zaustaviti pohoda divjaške ideologije. Potrebna je bila organizirana in mednarodno povezana vojaška akcija. Slovenski upor je ustrezal vsem elementom boja zoper nacifašizem. Bil je organiziran in mednarodno koordiniran ter priznan boj. Za slovenske razmere je bil edina realna in u~inkovita oblika boja. Zato tak oborožen odpor ni bil le moralno opravi~ljiv, legitimen in legalen, ampak nacionalna, pa tudi eti~no humana dolžnost.
Tisti, ki razmišljajo druga~e, izvajajo nasilje nad lastno zgodovino in slovenski državi jemljejo iz rok enega najvrednejših moralnih atributov v boju za popolno med-
narodno uveljavitev mlade slovenske države. Biti leta 1945 na strani zmagovalcev, biti zraven, ko sta se na novo urejala svet in Evropa, je bil ideal, ki si ga vsi evropski narodi niso mogli privoš-~iti. Slovenski osvobodilni boj, ki smo ga pla~ali s krvjo najboljših h~era in sinov našega naroda, nas je ob koncu vojne posadil za mizo zmagovalcev. Žal danes, ko imamo lastno državo, tega kapitala ne znamo ceniti niti vnov~iti.
Ko pišemo in govorimo o slovenskem oboroženem odporu proti okupatorjem, moramo upoštevati, da razmere v vseh pokrajinah niso bile enake. Zaradi okupatorjevega nasilja v prvem letu vojne, ki se je leta 1942 še stopnjevalo, so bile razmere še posebej neugodne na slovenskem [tajerskem. Kljub temu so partizanske enote na [tajerskem nastajale zgodaj, prej kot na ita-
FRANC FIDERŠEK / O DOGAJANJIH PRED ŠESTDESETIMI LETI (IV.)
Spoznajmo tudi napol zamolčano
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Uradno je vpis v Štajersko domovinsko zvezo trajal od 17. do 25. maja 1941. Vpisati so se morali vsi, stari nad 18 let, mladi od 14 do 18 let pa so se vpisovali v mladinsko organizacijo (Deutsche Jugend), kar so ponekod kar preimenovali v Hitler Jugend. So~asno je bilo treba izpolniti tudi velik kartonski obrazec "Hausliste" in vanj vpisati z rojstnimi podatki vse stalne prebivalce v hi{i, list uokviriti in pritrditi ob vhodu v hi{o.
Okupacijska civilna uprava je v začetku sprejela prejšnji sistem okrajev (srezov), po politični liniji pa so se že organizirali in delovali tako, kot je bilo predvideno z ustanovitvijo ptujskega okrožja, ki je bilo ustanovljeno s 1. junijem 1941. V tem okrožju je bilo po liniji Štajerske domovinske zveze ustanovljeno 28 krajevnih skupin (Ortsgrupe), ki so jih vodili ortsgrupenfuhrerji, delovalo pa je 37 občin (Gemainde), ki so jih vodili župani (Burgermeister). Zaradi te dvojnosti nekateri današnji zgodovinarji zamenjujejo krajevne skupine z občinami. Prav zaradi tega je potrebno zapisati tudi naslednji podatek.
Ptujsko okrožje (Kreis Pettau) je obsegalo celotno območje prejšnje velike občine Ptuj in občine Ormož in še območja takratnih občin: Makole, Rače, Zlatoličje -Starše, Vurberk, Cerkvenjak, Benedikt, Gradišče, Jurovski Dol, Lenart in Voličina. Priključena so bila tudi nekatera hrvaška naselja: občini Ormož naselje Vir-je, občini Zavrč naselja Dubrava, Križovljanska Dubrava, Veliki in Mali Lovrečan in del naselja Nad-križovljan, občini Borl - Cirkula-ne pa deli naselij Gornja Voča in Gornja Višnjica. S tem je ptujsko okrožje obsegalo območje, na katerem je po takratnem nemškem popisu živelo 104.689 ljudi. Vsi ti so bili povezani v 28 krajevnih skupin Štajerske domovinske zve-
ze, preko katerih so praktično izvajali tudi vso oblast po tako imenovanem "fuhrer sistemu".
Krajevna skupina je bila razdeljena na celice (od 100 do 200 hiš), bloke (od 20 do 50 hiš), vse pa so vodili ustrezni vodje, ki so lahko imeli tudi po več pomočnikov. OrtsgrupenfUhrer je bil navadno že preizkušen član Kul-turbunda, za Zellenfuhrerje in Blockfurerje pa so imenovali domačine, ki so vsaj za silo obvladali nemščino in bilo voljni sodelovati - če ne dobrovoljno, pa po sili razmer. Vsak je moral biti slepo poslušen navzgor, navzdol pa je imel na svojem področju vso oblast. (To je potrebno zapisati, da bo tistim, ki nemške okupacije niso doživljali, bolj razumljivo, kako je bila organizirana totalna nacistična okupacijska oblast, da si je zagotavljala kontrolo in pregled nad vsem prebivalstvom.)
Nekatere manjše občine niso imele lastne krajevne skupine, temveč so bile v celoti ali samo posamezni deli razdeljeni na sosednje skupine. Te občine so bile: Ivanjkovci - Svetinje, Kog, Podgorci, Polenšak, Trnovska vas, Dornava, Lovrenc na Dr. polju, Slovenja vas in Jurovski Dol.
Imenovane so bile posebne "rasne komisije", ki so v juliju in avgustu 1941 obiskale vse krajevne skupine. V njih so obvezno sodelovali ortsgrupenfuhrerji ali od
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:
Občina Markovci	2.500.000,00 SIT
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost.
Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za pri-spevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka 01110-7635071114 pri UJP Urad Slovenska Bistrica.
njih pooblaščeni namestniki, ki so navadno imeli odločilno besedo pri razporeditvi posamezne družine v določeno kategorijo. Pred to komisijo je moral stopiti vsak družinski glavar s svojimi člani družine, ki so bili rojeni pred 31. 3. 1927, torej stari nad 14 let. Po odločitvi te rasne komisije in po naknadnem usklajevanju v letu 1942 je bilo v ptujskem okrožju sprejeta tale razporeditev prebivalstva:
Dokončno članstvo je dobilo 1.367 ljudi, v glavnem dotedanji člani Kulturbunda, ki so prejeli rdeče legitimacije. Ce k temu prištejemo tudi njihove mladoletne družinske člane, je to bilo 2.465 ljudi ali komaj 2,49% prebivalstva. Začasnih članov ali državljanov na preklic je bilo 50.686 polnoletnih oseb, ki bi morali svojo pripadnost nemškemu raj-hu kot "domovini zvesti Štajerci" šele dokazati. Ti so prejeli zelene legitimacije. Skupaj z njihovimi mladoletnimi družinskimi člani je ta skupina štela 79,7% prebivalstva, tj. 83.430 ljudi. V članstvo ni bilo sprejetih 13.177 ljudi, ki so postali "zaščitenci nemškega raj ha" (Schutzangehorige) ter so prejeli bele izkaznice. Skupaj z njihovimi mladoletnimi družinskimi člani, opravilno nesposobnimi in podobno, je bilo v tej skupini 17.528 ljudi ali 16,7% prebivalstva. Ostalih, tj. tujcev, ljudi brez državljanstva in podobno, pa je živelo na tem območju (vsaj ob popisu) 1.266 ali 1,2%.
V skupino "zaščitencev" so bili razporejeni predvsem tisti, ki niso mogli dokazati, da so rasno čisti (za nekatere je to komisija ugotovila kar po zunanjem videzu), nadalje družine, v katerih so bili posamezniki telesno zaostali, duševno obremenjeni, gluhonemi, razni delinkventi in podobno. Ta skupina je bila skraja povsem brezpravna. Niso dobivali v celoti živilskih in drugih nakaznic, niso imeli pravice do šolanja in potovanja, niso smeli sklepati zakonskih zvez itd. Zato so se ljudje iz te skupine čutili zelo nesrečne, zlasti še, ker so bili v stalni nevarnosti, da bodo izgnani. Toda sčasoma so se nekako vživeli v ta položaj, pa tudi po občinah se povsod niso strogo držali vseh predpisov civilne okupacijske uprave, vsaj glede skrbi za mladoletne otroke ne. Tudi dejstvo, da je vojna sreča vse
bolj zapuščala naše zavojevalce, je nekaj prispevalo k temu. Gospodarstvo je vse bolj potrebovalo delovno silo, zato so prek borze dela, včasih tudi s policijsko silo, za delo sposobne moške iz družin "zaščitencev" pošiljali na delo v industrijo po vsem rajhu.
Nadaljevanje prihodnjič
lijanskem zasedbenem ozemlji in na Gorenjskem, vendar ne v tako velikem številu. Kljub težavnim razmerah so štajerske partizanske enote poleti in v jeseni 1941 izvedle nekaj akcij, ki so bile pomembne v slovenskem merilu (na primer Revirska ~eta na Zagorje ob Savi, Pohorska na Ribnico na Pohorju in Klopni vrh, [tajerski bataljon na [oštanj itd.).
Zaradi okupatorjevih uspehov v boju proti osvobodilnemu gibanju (uni~enje krške partizanske skupine konec julija, razbitje Celjske ~ete konec avgusta, uni-~enje Brežiške ~ete konec novembra 1941, neuspešen brežiški pohod [tajerskega bataljona jeseni 1941 ter razbitje vrste uporniških skupin v Mariboru in Celju) se je osvobodilni boj na slovenskem [tajerskem do jeseni 1943 oziroma poletja 1944 razvijal neenakomerno. Prihajalo je do vzponov in padcev.
Med pomembnejše vzpone osvobodilnega boja v tem delu Slovenije leta 1942 štejemo tudi nastanek Slovenskogoriške ~ete, znane kot Ptujski vod, med ljudmi pa se je uveljavilo ime Lackova ~eta. Če je Pohorski bataljon postal legenda slovenskega partizanstva, je Slovenskogoriška ~eta prav gotovo simbol odpora proti nacisti~nem okupatorju za širše ptujsko obmo~je. Ne gre toliko za njeno vojaško mo~, ki je bila zaradi majhnosti ~ete le simbolna (v ~eto so bili vklju~eni: Mirko, Vinko in Kostja Reš, Zvonko Sa-gadin, Alojz Zavec, Ivan Petzro-vi~, Janez Pukši~, Drago Stojko, Franc Knez, Jože Lacko, Franc Kramberger in Franc Osojnik), veliko ve~ je pomenil njen moralni vpliv na slovensko prebivalstvo, ki je je~alo pod težo okupatorjevega raznarodovalne-
ga po~etja. Ker je bila ogroženost od nemštva in nacisti~nega raznarodovanja veliko ve~ja od ideoloških in strankarskih razhajanj, jih je v odporu proti okupatorju vodila zgolj privrženost lastnemu narodu in maternemu jeziku ter hotenje po izgonu okupatorja. Kmet Jože Lacko s svojo mu-~eniško epopejo od 8. oziroma 10. do 18. avgusta 1942 pooseblja slovensko uporništvo med drugo svetovno vojno, ki je od Gubca do leta 1991 vedno našlo najve~jo in najzanesljivejšo oporo v slovenskem kmetu. Tudi v ~asu nacisti-~ne okupacije (in tudi v primeru Slovenskogoriške ~ete) je bilo podeželje tisto, ki je na svojih ple~ih nosilo najve~je breme slovenskega osvobodilnega boja.
Kljub temu da je bilo veliko žrtev v slovenskem osvobodilnem boju nepotrebnih, bodisi zaradi premajhne konspiracije, neizkušenosti, izdaj, napa~nih odlo~itev (to v precejšnji meri velja tudi za Slovenskogoriško ~eto!) ali ~esa podobnega, je bil slovenski upor v letih 1941 - 1945 nacionalna nuja, kajti politika ~akanja bi bila za slovenski narod pogubna, ker bi okupator v miru rasno in po-liti~no o~istil slovensko zemljo. Zato se mi zdi še kako prav in nujno, da danes spomin na takratne hude ~ase in dogodke, ki so z njimi povezani, ohranjamo v narodovem zgodovinskem spominu, ki ga lahko ohranjamo in krepimo samo s širjenjem zgodovinske resnice in prenašanjem pozitivnih izro~il preteklosti na mlajše rodove. Za mlade iz Slovenskih goric, s Ptujskega in Dravskega polja ter iz Haloz je Slovenskogoriška ~eta prav gotovo eno takih izro~il.
Dr. Marjan Znidarič
KIDRIČEVO / POGOVOR Z ANDREJEM KARNEZO
"Rad imam popotovanja"
Andrej Karneža, predsednik Socialdemokratske mladine Kidričevo, iz Sp. Gaja je star 24 let in je zaposlen v družinskem mizarskem podjetju, poleg tega pa obiskuje višjo lesarsko šolo v Mariboru. Član SDM je postal pred štirimi leti, k SDS pa ga je pritegnil predvsem Janez Janša, ki je njegov politični vzornik. Nanj je predsednik stranke naredil velik vtis med osamosvojitvenim procesom, takrat je začel tudi aktivneje spremljati politično dogajanje v Sloveniji. Kasneje pa je sprejel tudi nekatere funkcije v SDM, med drugim je postal tudi član izvršilnega odbora.
Njihov podmladek šteje okrog 35 občinskih odborov, lokalno pa se najbolj povezujejo s podmladki iz Majšperka, Ljutomera in z Destrnika; letos so tako že tretjič organizirali tabor na Farovcu, kjer je bila njihova gostja tudi predsedniška kandidatka Barbara Brezigar, ki jo bodo podprli na volitvah, in kjer so v okviru okrogle mize spregovorili na temo mladi in politika. Na lokalni ravni pa so tudi v odboru Civilne iniciative proti sežigalnici CIPS, ki se bori proti gradnji sežigalnice odpadkov v Kidričevem.
V njihovem podmladku se zavzemajo, da bi bili mladi vključeni v politiko in da nanjo ne bi gledali le enostransko, pomembna pa se jim zdi tudi socialna skrb za mladino.
Ker so iz Kidričevega, se z drugimi podmladki iz Ptuja bolj malo povezujejo, veliko bolj so dejavni na državni ravni. "Vse pa je odvisno od denarja; izpelješ lahko toliko projektov, kot ti jih dovoljuje tvoj proračun," pravi Karneža
Letos so v SDM izvedli tudi akcijo zbiranja zastav ob dnevu državnost pod geslom Zastava v vsak slovenski dom; ugotovili so slab odziv, predvsem s političnega vrha.
Andrej Karneža, SDM Kidričevo
predsednik
"Predsednik Kučan se sploh ni odzval, pohvalil bi le župana Kidričevega, ki je prispeval sto zastav," dodaja Karneža. Zbrali so več kot 1500 zastav in jih pred dnevom državnosti razdelili občanom. Aktivni pa so tudi na področju vključevanja Slovenije v EU in NATO. Tudi sami se poskušajo vključiti v Evropsko ljudsko stranko mladih, ki jih je jeseni povabila na svoj kongres na Cipru. Avgusta bodo peljali dvajset otrok na brezplačne počitnice v Grčijo, kamor jih je povabilo Grško ministrstvo za šolstvo in šport.
Potovanja pa so tudi drugače Andrejevo veliko veselje, lani je
s prijatelji tri tedne popotoval po Tajski. Razmišlja tudi, da bi se vsako leto oktobra ali novembra, ko postane vreme pri nas mrzlo in turobno, podal v toplejše kraje. Privlačijo ga tudi adrenalinski športi, kot sta rafting in kanjoning. Sodeluje pa tudi v folklornem društvu in v dramski sekciji PD Cirkovce.
Da bi se s politiko začel resneje ukvarjati, ne razmišlja, razen na lokalni ravni.
"Politično delovanje mladih pa ima tudi drugo plat, to je druženje, zabava, spoznavanje novih ljudi in krajev," trdi Karneža. Meni, da imajo mladi preveč odklonilen odnos do politike, zato bi jim svetoval, naj prisluhnejo in si šele nato ustvarijo lastno mnenje. Tudi splošno gledano se mu zdi politična izobrazba Slovencev na dokaj nizki ravni, saj marsikdo po njegovih besedah ne zna našteti niti strank v državnem zboru; meni, da bi morali v šolah poskrbeti za boljšo državljansko vzgojo.
"Mladi se lahko v politiki naučijo tudi veščin javnega nastopanja in pridejo do koristnih informacij," meni Andrej Karneža.
V politiki pa ga najbolj motijo zahrbtnost in dejstvo, da politiki velikokrat ne držijo svoje besede.
Odnose podmladka z vodstvom stranke ocenjuje zelo pozitivno, tudi finančno so letos bolje podprti strani stranke. Moti ga edino prepočasen pretok informacij z državne na lokalno raven, saj marsikdaj informacije pridejo prepozno ali pa sploh ne. Zato si želi, da bi na letošnjih lokalnih volitvah dobili svetnika iz svojih vrst, saj bi bili potem še bolj na tekočem z dogajanjem v občini.
Polona [emnički
PO NAŠIH OBČINAH
SV. ANA / KONEC PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Veselo od jutra do noit
Kot smo poročali, so od 20. do 28. julija potekale prireditve ob 4. prazniku ob~ine Sv. Ana. Osrednja prireditev je bila v soboto, 20. julija, med tednom pa se je zvrstilo ve~ kulturnih in {portnih prireditev.
V sredo so lovci v lovskem domu odprli razstavo, ki je bila na ogled do nedelje. V sredo je v organizaciji lovske družine potekalo tudi streljanje z maloka-librsko puško. Udeležilo se ga
je osem ekip. Zmagala je ekipa Lokavca pred Kremberkom in društvom upokojencev Sv. Ana. Med posamezniki je bil najboljši Franc Perko, drugi Roman Moleh, tretji pa Nino Kastelic.
V četrtek, 25. julija, je bila otvoritev vodovoda Zg. Ščavnica — Rožengrunt. V tej slovenje-goriški občini pospešeno gradijo vodovodno omrežje proti naselju Lokavec, kjer gasilci vse leto dovažajo vodo v krajevno zajetje. Popoldne je potekalo tekmovanje v košarki v trojkah med zaselki v telovadnici OŠ Sv. Ana, ki se ga je udeležilo osem
Od slame do slamnate strehe
ekip. Zmagala je ekipa Frohela pred Sv. Ano in Žicami. Športna tekmovanja (namizni tenis, košarka in odbojka na mivki) so štela za troboj, v katerem je zmagala ekipa vasi Žice pred Frolehom in Krivim Vrhom.
V petek, 26. julija, je bila otvoritev modernizirane ceste Zg. Ščavnica — Froleh — Zg. Ročica, ki povezuje sosednje občine. Na križišču v Frolehu so svečano blagoslovili križ, katerega ponovno postavitev so financirali občani.
Sobotne prireditve so se pričele s sprejemom novega gasilskega vozila za hitre intervencije, katerega nabavna vrednost je bila 6,8 milijona tolarjev. 70 odstotkov denarja je zagotovila občino, ostalo so financirali gasilci.
Popoldne so turistično društvo Sv. Ana in vasi Žice in Zg. Ročica organizirali povorko kmečkih običajev in navad. Obiskovalcem so prikazali, kako so nekoč prekrivali strehe. Obiskovalci so lahko videli tudi opravilo teric in predilj, pranje perila nekoč, viničarsko selitev in kmečko gostuvanje. Ob koncu povorke so pripeljali še klo-potec in ga postavili pri stari preši v centru Sv. Ane. Po povorki so sledile vaške športne igre med med zaselki. Ekipe so
PTUJ / PODJETJE MESO IZDELKI ZERAK SIRI SVOJO DEJAVNOST
Trgovina Bratje Reš v novi podobi
Ptuj~anom dobro poznana in priljubljena trgovina Bratje Re{ v Volkmerjevi ulici 25 ponovno odpira svoja vrata danes, v ~etrtek, 1. avgusta. Trgovski objekt, ki je bil do sedaj v lasti podjetja Emona Merkur Ptuj, je prevzelo podjetje Meso izdelki @erak iz Podlehnika.
V rekordno kratkem času jim je uspelo obnoviti manjši prizidek in za dobro polovico povečati prodajne površine prodajalne, ki sedaj ponuja velik izbor prehrambnih in drugih gospodinjskih artiklov po izredno ugodnih cenah, poseben poudarek pa je, podobno kot v drugih prodajalnah tega podjetja, na programu svežega pakiranega mesa in najrazlič-
nejših drugih mesnih dobrot iz lastne proizvodnje.
Poleg tako priljubljene trgovine je podjetje Meso izdelki Žerak rešilo tudi delovna mesta delavk, ki so bile do zdaj zaposlene v podjetju Emona Merkur Ptuj.
Maloprodaja podjetja Meso izdelki Žerak tako zajema že štiri markete: market Ž v Vo-šnjakovi ulici Ptuj, market
Žerak Videm, market Žerak Podlehnik in market Bratje Reš ter druge prodajalne mesa in mesnih izdelkov v Ptuju in Mariboru. V bližnji prihodnosti načrtujejo tudi otvoritev marketa na mejnem prehodu v Gruškovju in nove velike poslovalnice v Podlehniku. Tako v podjetju izpolnjujejo dolgoročne načrte pokritja lokalnega tržišča s svojimi izdelki in izdelki široke potrošnje, svojo maloprodajo pa širijo tudi na mariborsko območje.
Ob otvoritvi v marketu Bratje Reš potekajo tudi predstavitve prehrambnih izdelkov in pokušnje vin različnih proizvajalcev. Kot je običajno v mar-ketih Meso izdelkov Žerak, kupce pričakuje blago po izredno ugodnih cenah.
Novo gasilsko vozilo je s šampanjcem krstil župan Bogomir Ru-hitelj, blagoslovil pa ga je domači župnik Jože Horvat
se pomerile v vlečenju vrvi (4 moške in 4 ženske ekipe). Pri moških so bili najmočnejši Žičani pred Krivim Vrhom, Krem-berkom in Dražen Vrhom, pri ženskah pa Draženvršanke pred Kremberkom, Žicami in Zg. Ščavnico. V parih so se pomerili še v nošenju vode nekoč. Najboljša sta bila Milan Režonja in Ana Družovec iz Žic.
Povorke in vaških iger se je udeležil tudi župan občine St. Anna am Aigen Josef Wein-handl ter s seboj prinesel pis-
mo o prekomejnem sodelovanju, saj gre za občini z enakim imenom; avstrijska je od meje oddaljena 17 kilometrov. Igre so se zaključile z ognjemetom.
Nedeljsko praznovanje ob farnem žegnanju PA se je pričelo z budnico godbe na pihala in slovesno sv. mašo. Popoldne so se prireditve ob 4. občinskem prazniku občine Sv. Ana zaključile s tradicionalno gasilsko veselico.
Zmago Šalamun
Izvedeli smo
OD PRVEGA AVGUSTA VINARSTVO SAMOSTOJNO
Z današnjim dnem je pričela poslovati družba Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze, d.o.o. Družba je v 100-ods-totni lasti Kmetijskega kombinata Ptuj, d.d., ki jo je ustanovil s stvarnim vložkom - z ustanovnim kapitalom 700 milijonov tolarjev. Za direktorja je bil imenovan Andrej Saj-ko, univ. dipl. ekon. Na novo družbo je Kmetijski kombinat prenesel celotno dejavnost dosedanjega profitnega centra VinarstvO Slovenske gorice - Haloze, ki vključuje celoten program vinarstva, proizvodnjo žganih pijač in sirupov. Družbo so ustanovili, da bi lažje realizirali cilje na področju povezovanja vinarstva v Podravju, je povedal generalni direktor KK mag. Alojz Erlač.
SPOMINSKA SLOVESNOST V MOSTJU
Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ptuj, Klub brigadirjev MDA ob~in s Ptujskega in ob~ina Jur{inci prirejajo spominsko slovesnost v Mostju, ki bo 8. avgusta ob 17. uri. Z njo bodo v gozdi~ku Laze po~astili 60-letnico boja Slovenskogori{ke-Lackove ~ete. Slavnostni govornik bo dr. Marijan @nidari~, direktor muzeja narodne osvoboditve Maribor.
ČEZ 20 TISOČ NOVIH POTNIH LISTOV
Ob~ani upravne enote Ptuj naj bi imeli ~ez 40 tiso~ potnih listov, doslej pa jih je novega pridobila blizu polovica. Vsak dan v povpre~ju vlogo odda od 100 do 200 ob~anov. Rekord doslej je bil 350 vlog v enem dnevu. Čakalna doba ni pretirana, do 12. ure ponavadi pol ure, po 12. uri pa ne ve~ kot pet minut.
USTANOVITELJSTVO PO SPREJEMU DELITVENE BILANCE
prizadevanja mestne ob~ine Ptuj, da bi se kon~no uredila ustanoviteljska razmerja v javnih zavodih Zdravstveni dom Ptuj in Lekarne Ptuj, ki trajajo že nekaj let, {e niso dala želenih rezultatov. Po najnovej{i informaciji naj bi jih uredili {ele po podpisu delitvene bilance, ki ga sicer re{uje upravno sodi{~e. Glede na to, da na tem podro~ju {e ni sodne prakse, se to {e ne bo kmalu zgodilo. Kot je znano, delitvene bilance {e nista podpisali ob~ini Maj{perk in Sveti Andraž.
PRIZNANJA ZA UREJENO OKOLJE
Vob~ini Hajdina bodo tudi letos ob ob~inskem prazniku podelili priznanja za najlep{o urejeno va{ko skupnost, kmetijo, vzorno urejen poslovni objekt in stanovanjsko hi{o. Komisija, ki jo je imenoval ob~inski svet, bo v vseh naseljih opravila oglede najmanj trikrat, da bo lažje izbrala najlep{e v posameznih kategorijah.
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Glasbena oddaja "Pesem nikoli ne umre" - drugi del z Bene{kimi fanti, Tinetom Lesjakom in njegovim ansamblom ter priznanimi humoristi. Sledila bo poljudna oddaja Rudija Klari~a "Kako biti zdrav in zmagovati".
PO NAŠIH OBČINAH
GRAJENA / MNOŽIČNO OB 2. KRAJEVNEM PRAZNIKU
ijudie vse boli Uviio s krajem
V primestni četrti Grajeni so 27. julija praznovali že drugi krajevni praznik. Za praznični dan so si izbrali 26. julij, datum položitve temeljnega kamna za gradnjo nove grajen-ske osnovne šole. Vodstvo primestne četrti je skupaj s PGD Grajena, Društvom vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, Društvom kmetic mestne občine Ptuj, KD Grajena, Društvom upokojencev Grajena, ŠD Grajena in Turističnim društvom Krčevina pripravili bogat program dogajanja, ki se je začel s prvim kolesarskim trimom okrog PČ Grajena, in končal z družabnim srečanjem. Prireditve so potekale v prostorih PČ in pred Domom krajanov. Na obeh lokacijah se je zbralo veliko ljudi, ki so se veselili vsega, kar so v Grajeni v zadnjem času novega dosegli. V prvih dneh septembra pa jih čaka daleč največji dogodek zadnjih let, odprtje nove šole, do katere naj bi vodil tudi novi pločnik, da bo pot v šolo in iz nje varna.
Predsednik sveta PC Grajena Marjan Germovšek je še posebej zadovoljen, ker se vedno bolj krepi kulturno, {portno in družabno življenje večine od 2400 Grajencanov, kolikor jih živi v štirih naseljih četrti. V soboto jih je pozdravil tudi župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci. Najbolj pa so bili zadovoljni člani Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice in Društva kmetic mestne občine Ptuj, ki so v kletnih prostorih primestne četrti dobili v uporabo dva sicer majhna prostora, ki že na začetku kličeta po povečanju, saj ne zadostujeta za več kot 200 članov, kolikor jih imata obe društvi že danes. Društvo vinogradnikov ima 167 članov, ob ustanovitvi pred petimi leti jih je bilo 56. Društvo kmetic mestne občine Ptuj pa ima okrog 35 članov. Ustanovljeno je bilo leta 2000. V soboto je Društvo vino-
gradnikov in sadjarjev krajane povabilo na prireditev ob postavitvi velikega klopotca, ki bo 16. avgusta na Grajenščaku.
Na družabnem srečanju, ki so ga organizirali po nastopu Moškega pevskega zbora Grajena, ljudskih pevcev DU Grjena in mladih pevk OS Grajena ter ogledu razstave PGD Grajena, so postregli s kvalitetnimi vini Društva vinogradnikov, dobrotami Društva kmetic, ki so na-pekle veliko domačih dobrot, člani Društva upokojencev pa so ponudili kavico.
MG
27. julija so v prostorih primestne četrti Grajena odprli prostore za delovanje Dru{tva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice in Dru{tva kmetic mestne ob~ine Ptuj. Temu dogodku so nazdravili ptujski župan Miroslav Luci, predsednik dru{tva vinogradnikov Andrej Reberni{ek, presednica Dru-{tva kmetic Milena Markež in predsednik sveta primestne četrti Grajena Marjan Germov{ek. Foto: MG
PTUJ / TRETJA OBLETNICA OZARE
Sprošienosf na vsakem koraku
26. julija je ptujsko Društvo Ozara praznovalo tretjo obletnico uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti so 25. julija pripravili srečanje članov s piknikom, na katerem je nastopil tudi ansambel Rože, ki so ga ustanovili pred tremi meseci. Izšla pa je tudi tretja številka biltena Ozarček.
Od vsega začetka deluje v okviru Ozare na Ptuju dnevni center, ki je namenjen ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju po njihovem zdravljenju v psihiatričnih ustanovah in ljudem v duševni stiski, ki živijo samostojno ali pri svojih družinah. V okviru dnevnega centra potekajo številne ustvarjalne dejavnosti, izobraževalne, interesne in družabne
dejavnosti. Dnevno se v aktivnosti dnevnega centra vključuje okrog 35 ljudi. Stanovanjska skupnost ima trenutno pet članov, med njimi je tudi prvi zakonski par. Kot je povedal vodja ptujske Ozare Gabrijel Berlič so bili v treh letih pri svojem delu uspešni. "Cisto namensko vzpodbujamo vzdušje, ko se lahko izrazimo s smehom in prav gojimo smejalno kulturo," je
med drugim povdaril. Ozara je letos kandidirala tudi na Zavodu za zaposlovanje za javna dela s projektom vodje ptujske Ozare. Z njim je delo dobilo osem ljudi za pet mesecev, izdelovali so mozaike s ptujskimi motivi. Njihov mentor je bil akademski slikar Tomaž Plavec. Mozaiki so na ogled v razstavišču ptujske Mestne hiše.
Po teh letih delovanja se je pokazalo, da za svoje delo, ki dobiva vedno nove razsežnosti, potrebujejo večje prostore. Zdajšnji že utesnjujejo njihovo ustvarjalnost.
MG
Ne samo na družabnih srečanjih, tudi sicer v Ozari sku{ajo v vsakem trenutku ustvariti spro{č-eno vzdu{je. To je izrednega pomena za du{evni in socialni napredek njihovih članov
RAZMI[UAMO...
Dopustniško kramljanje 2
O dopustu je z moje strani že bilo nekaj govora. Kaj in natančno smo takrat pisali, se sedaj pri milem bogu ne spomnimo, zagotovo pa je bilo povezano z meni zelo dragim morjem. In ker sem človek, ki naravnost obožuje vodo, bo tudi tokrat glavna tema blizu nečemu modremu, neskončnemu, uživaškemu.
Morda pravzaprav niti ne bi govorili o tej tako imenovani počitniški razvadi, ki za sabo potegne večino dopustnikov, pa me je naš odgovorni urednik pobaral, da bi bilo prav fino, da napišem kaj bolj dopustniške-ga. Zakaj pa ne? Sicer s tokratno kolumno malce zaostajam, ponavadi je pridno spisana že v nedeljo. Vendar morje za sabo potegne tudi nam kar dobro prirojeno lenobo, če pa dopust preživljaš na nekem dalmatinskem otoku, pa se čas pravzaprav skoraj ustavi.
O kakšnem računalniku ni bilo govora, kaj šele o faksu, zato pa me je toliko bolj pogrešala domača tipkovnica, ki je kar kričala, da se ponovno spomnim nanjo. Pisati o morju na morju pravzaprav ni mogoče, ker ga, ko si tam, doživljaš z drugačnimi očmi. Moj poskus, da napišem nekaj ob kosilu ali večerji, je zmeraj splaval po vodi. Blok, ki sem ga nosila s sabo, je ostal prazen. Želja, da doživim še kaj novega, dalmatinsko črno vino in nemirni pogledi simpatičnih Dalmatin-cev mi niso dali miru, da bi lahko uredila svoje misli in utrdila koncentracijo.
Pisati kolumno je pravzaprav težko, ker moraš v njej vedno pustiti delček sebe, svoje zasebnosti in s tem razkriti lepoto doživetega. Ob tem se zmeraj spomnim nadaljevanke Seks v mestu, ki se je še nedavno tega vrtela na naših malih zaslonih, in njene glavne junakinje Carrie, ki je v svojih razmišljanjih zmeraj pustila vprašaj, pod katerega je postavila samoumevnost doživetega in že vnaprej predpostavljenega. Kot kolum-nistka si tudi sama lahko to privoščim, pišem zato, ker pišem, ker se v tem najdem in ker sem to vse jaz.
Jadranska obala je zame še zmeraj najlepša, čeprav tu in tam dobiš občutek, da Slovenci nismo preveč zaželeni, v menjalnici pa nejevoljne poglede, če hočeš menjati slovenske to-larčke (seveda ni šlo drugače, kot da sem porabila vse skrite rezerve, ki sem jih imela s sabo, skrite globoko v nogavicah, enih in edinih, ki sem jih nesla s seboj "za vsak primer"). Zagotovo je južna Dalmacija in njeni otoki še zmeraj tista, ki turista mnogo bolj pritegne kot pa severna. Tudi življenje se zdi na jugu mnogo počasnejše, čakanje na kavo po dvajset minut in več pa postane že prava stalnica. Ce bi se nam to zgodilo v Sloveniji, bi se naši živčki vmes že pošteno nakodrali, tam pa ti ni prav nič težko čakati, enostavno zamahneš roko in si rečeš, da si pač v Dalmaciji in da je tu vse "polako".
Obala je v poletnih mesecih polna turistov, še največ je bilo opaziti Italijanov, Cehov in Poljakov. Ob prihodu v Slovenijo sem imela težavo, v kakšnem jeziku spregovoriti z domačimi, pa ne zato, ker bi pozabila svoj materni jezik, enostavno je bilo mešanje kultur tolikšno, da je nastal pravi kulturni "melting pot".
Podnevi je bila plaža polna razgretih teles, ki so se pridno nastavljala soncu, da bi bila v večerni luči videti še bolj dopadljiva, poželjiva. Večerni utrip mesta je bil fenomenalen. Hvar je mesto z dušo, mesto s tisočerimi obrazi in večstoletno zgodovino. Kako pisati o nečem tako lepem? Ne gre, ker ga moraš doživeti, čutiti z njim in ob njem. Majhni čolnički, ki te popeljejo na samotne Peklenske otoke, lokalčki in restavracije tik ob morju ter tisti vonj, ki ti že po okusu da vedeti, da je klima tu nekaj posebnega. Crno vino je tukaj nepogrešljivi del užitka, ki proti večeru doseže svoj namen.
Zaveš se, da si nekje, kjer so tvoje misli daleč od ponorelega sveta. Svinčnik ne spada sem, zvezek tudi ne, mobilnik pa še manj. To je užitek, ki ga je treba zajeti z veliko žlico, ga ujeti v njegovem najglobljem bistvu in ga znati uživati do popolnosti.
Nihče tu zdaj ne misli na zimo, domačini živijo z mestom in za njega. Vsi so eno. Najlepši užitek je sedeti nekje v raju, na samotni plaži, vklesani v dolbino pečine in od morja zlizanih kamnov. Tudi vožnja s čolničkom do enega izmed otokov ima svoj čar, čar pričakovanja in čar še nedoživete-ga, neznanega, a zato toliko bolj mamljivega. Udarjanje morja ob skale, valovi, ki se penijo, in zazrtost v globino morja so občutki, ki jih je enostavno nemogoče popisati na list papirja.
Seveda je tudi tukaj civilizacija naredila svoje. Kamorkoli stopiš, kjerkoli si, prodajajo užitek, ker vedo, da bo z oktobrom vse še prehitro spet mirno, sivo, hladno, plaže pa bodo osamljeno iskale zaljubljence, ki bi znali izkoristiti tisto, kar jim ponujajo. Tudi domačini morajo v dolgih zimskih mesecih poskrbeti za svojo eksistenco.
Pogled se nam je velikokrat ustavil na jahtah, parkiranih v samem centru mesta. Prestiž ali zgolj "pokaži, kaj imaš"? Lastniki tehle lepotic so se vsak večer bohotili na njih in tako izničili prvinskost tistega, za kar ni vredno živeti v civilizaciji. Nekega dne se je po mestu začel širiti glas, da je svojo jahto zasidral v marini tudi Goran Iva-niševic. Ni bilo potrebno niti ugotoviti, kako je ime njegovi lepotici, saj je pred njo vsak večer stala gruča ljudi in čakala, da bi vsaj za trenutek ugledala svojega idola. Tudi sami smo se pridružili temu bolščanju, morda zgolj iz gole radovednosti kot pa česa drugega, a Gorana ni bilo na spregled. Vse, kar smo videli, je bil obhod njegovega telesnega stražarja.
Tako. Kolumna je spisana. Morje je žal že za mano, a poletje je še zmeraj tukaj, spomini pa še živi, kot da bi vse počela in doživljala včeraj. Pisk mobitela je prekinil moj zaključek in me potegnil v realnost. V svojih mislih pa sem še vedno ujeta nekje na plaži, ki ji morje vdi-huje energijo, v krogu, kjer ne obstaja nič razen ...
Bronja Habjanič
MARKETING
Oglaševalska agencija
-1. del
V preteklih mesecih smo veliko pisali o izdelavi komunikacijskih in oglaševalskih akcij. Ni~ pa {e nismo pisali o ljudeh, ki v ogla{evanju delajo in na~inu dela v agencijah.
Naro~nik ponavadi pride v ogla{evalsko agencijo, ko ima problem, ki bi ga rad re{il. Naj bo to prenizka prodaja, nepoznanost podjetja ali njegov slab imidž, upadanje prodaje ipd. Od agencije pričakuje, da bo njegov problem re{ila v trenutku (oz. kot se rado reče — včeraj), ne zaveda pa se, da za dobrimi akcijami in prepričljivimi oglasi stoji veliko porabljenega časa in energije vseh vpletenih.
Vsa stvar se začne razvijati že v raziskovalnem oddelku, kjer raziskovalci sami in s pomočjo naročnika analizirajo izdelek, podjetje, njegovo konkurenco ipd. Od tukaj gredo izsledki v kreativni oddelek, kjer se, na podlagi razlikovalnih lastnosti izdelka in njegovih prednosti v primerjavi s konkurenco, določijo smernice za nadaljnje kreativno delo. V kreativnem oddelku se počasi začnejo utrjevati ideje, ki pripeljejo do re{itev, kako predstaviti določen izdelek. Naj povem, da je velikokrat potrebno tudi deset in več idej, da se pride do tiste prave, ki se potem predstavi naročniku in ki se na koncu izdela ter gre v medije. Ko se ideje utrnejo in sprejmejo, je potrebno začeti s pisanjem tekstov, sloganov ipd. Na koncu oblikovalci ideje in tekste pretvorijo v dobre ali manj dobre oglase. Od agencije in naročnika pa je odvisno, ali bo oglas kreativen oz. ali bo samo s sliko in besedo predstavil določen izdelek. Ne smemo pozabiti medijskih planerjev, ki za celotno akcijo in oglase pripravijo načrt prodaje oz. določijo kje in kdaj se bodo oglasili objavili.
Zgornje vrstice sem napisal, ker pri nas {e vedno velja pravilo, da se na ogla{evanje spoznajo vsi in da lahko prav vsak napi{e oz. oblikuje in izdela oglas. Dejansko pa je ogla{evanje zahteven poklic, ki ne zajema samo pisanja tekstov in sestavljanja slik ter fotografij v neko obliko. Ogla{evanje je poklic, kjer je potrebno spoznati bistvo vsakega izdelka ali podjetja posebej in ljudem prikazati njegove lastnosti. Pri tem je potrebno upo{te-vati, da so si lastnosti izdelkov velikokrat med seboj zelo podobne in lahko samo odtenki odločajo o ustrezni predstavitvi in prepoznavnosti izdelka.
Danes smo na kratko pisali o načinu dela v ogla{evanju, v naslednji {tevilki pa bomo predstavili poklice oz. nazive, ki jih najdemo v skoraj vsaki ogla{eval-ski agenciji.
Pišite na e-naslov: zlato.ogledal-o@radio-tednik.si ali fideljore-ver@yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upoštevali pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostrosko, univ. dipl. komunikolog
OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE
PTUJ / POGOVOR Z MIROSLAVOM LUCIJEM OB PRAZNIKU MO PTUJ
Vlada in parlament se nista izkazala v odnosu do Ptujianov
SEZNAM NEIZPOLNJENIH PROJEKTOV SE KRAJŠA * Z DELITVENO BILANCO NA SODIŠČE * GRADBENO DOVOLJENJE ZA GAJKE ŠE TA MESEC * PTUJ POSTAJA VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE
Peti avgust je praznik mestne občine Ptuj že od leta 1996. Praznični dan je spominski dan sprejetja drugega statuta mesta Ptuja iz leta 1513. Z letošnjim praznikom se izteka tudi drugi mandat lokalne samouprave v samostojni državi, županu Miroslavu Luciju pa drugi županski mandat. O svoji vnovični kandidaturi se bo odločil do konca avgusta; odločila bo analiza opravljenega dela v drugem mandatu, ki jo mora predložiti stranki. Če bo kandidiral in uspel tudi na tretjih županskih volitvah, se bo po vsej verjetnosti odločil za profesionalno županovanje, je za Tednik povedal v teh predprazničnih dneh, ki bodo vrhunec dosegli z osrednjo proslavo 3. avgusta ob 20.30 uri na dvorišču mi-noritskega samostana.
Praznično je v mestni občini Ptuj že od 26. julija, ko so proglasili kmetijo leta v mestni občini Ptuj. Dosežki Ptuja v medmestnem oziroma partnerskem sodelovanju so bili prepričljivi tudi za Svet Evrope, ki je s sredstvi podprl letošnje prireditve v mestni občini Ptuj. V prazničnih dneh bodo gostje mestne občine tudi delegacije partnerskih mest iz Burgha-usna, Saint-Cyra-sur-Loire in Banske Štiavnice, pričakujejo pa tudi delegacijo nekoč pobratene občine Arandjelovac iz Srbije.
V obdobju med dvema praznikoma se je dogajalo marsikaj, a za nekatere še vedno premalo. Zgrajena je bila nova gimnazija s športno in kulturno dvorano, pričela se je gradnja osnovne šole Grajena, pričela se je obnova dominikanskega samostana, skoraj v celoti pa so bili s po-
močjo sredstev države obnovljeni prostori nekdanjih ptujskih zaporov, kjer ima po novem sedež uprava Pokrajinskega muzeja Ptuj. Daleč največje aktivnosti pa so bile povezane s projektom gradnje novega centra za ravnanje z odpadki v Gaj-kah; v teh dneh naj bi zanj pridobili gradbeno dovoljenje.
TEDNIK: Tudi po drugem mandatu je moč trditi, da Ptuj še vedno ni regijsko središče in da se seznam nerealiziranih
Eden od večjega število nedokončonih projektov, ki jih mestna občino Ptuj uresni~uje v sodelovanju z državo - novo policijska postajo na Osojnikovi cesti. Po najnovejših informacijah naj bi jo odprli do konca jeseni.
PODJETJE ZA STANOVANJSKE STORITVE d.0.0.
2250 PTUJ, Vošnjakova 6
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-maU: pss.ptuj@siol.net
KOLEKTIV PODJETJA ZA STANOVANJSKE STOMTVE VAM ŽELI PMJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKA MESTNE OBČINE PTUJ!
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
Spoštovane občanke in občani!
Svetniška skupina LDS vam iskreno čestita ob občinskem prazniku občine Ptuj.
Naši uspehi so tudi vaši uspehi, zato vas vabimo na vse prireditve, ki jih organizira Mestna občina Ptuj.
Praznujmo skupaj!
projektov le počasi skrajšuje. Na njem ostajajajo nekateri vitalni projekti: obvoznica, policijska postaja, prostori za nujno medicinsko pomoč, delitvene bilanca, Biograd, tudi mladinski hotel še ni v funkciji ...
M. Luci: "Povsem pravilna ugotovitev, kar precej projektov je ostalo nerealiziranih, a v večini gre za projekte, ki so tudi projekti države. Vlada in parlament se v zadnjem obdobju nista izkazala v odnosu do Ptujčanov, ki so tako močno podprli vladajočo koalicijo na zadnjih volitvah. V prvi vrsti gre za izpad gradnje avtomobilske ceste od Ormoža mimo Ptuja do Slovenske Bistrice, ki bo negativno vplival na razvoj tega območja. Mladinski hotel bi lahko bil že v funkciji, če ne bi imeli opravka z nespretnimi vladnimi uradniki. Glavna krivda, da hotel, ki je skoraj v celoti opremljen, že drugo leto zaman čaka na goste, je na Uradu za mladino, pa tudi ministrstvo za šolstvo ni v celoti odigralo svoje vloge. Jutri naj bi v Uradnem listu sicer izšel razpis za najem prostorov, vendar je že na začetku obsojen na neuspeh. Zaman smo odgovorne opozarjali, da najemnika za 2000 evrov na mesec ne bomo dobili, saj mladinski hotel ni profitabilen. Po neuspelih večkratnih razpisih za opremo nove polcijske postaje, kjer smo po nepotrebnem pomagali zapletati tudi Ptujčani sami, se stvari le premikajo in odprli naj bi jo do konca jeseni. Za začetek gradnje prostorov nujne medicinske pomoči potrebujemo le še zemljišče; pridobili naj bi z izvedbo delitvene bilance med zdravstvenim domom in bolnišnico. Dogovor o tem že ima dva podpisa, čaka se le še na podpis direktorja ptujske bolnišnice. Delitvena bilanca pa čaka sodni razplet. Mislim, da krivde za to, da še ni podpisana, ni iskati v
Re
CHIPTRONIC - REHA center d.o.o. Jadranska 17, 2250 PTUJ, Tel.: 02/ 787 94 30, Fax: 02/ 787 94 40
aécùtdéet» pnofuilíu v^em àwn^ ittOMÎioMi, i» oščeufom iJkeMO' ČMtUeuM'.

Ob občinskem prazniku
Čestitamo
vsem našim strankam in občanom občine Ptuj
Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška o. 23 tel.: 02 749 35 46, www.petovia-avto.si
župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci je prepričan, do se bodo v tretjem mandatu lokalne samouprave v mestni občini Ptuj zgodile pomembne spremembe, ki bodo korenito zasukale razvoj tega območja.
trinajstih občinah, ki so se hitro sporazumele in tudi že podpisale delitveni sporazum. Občini Majšperk in Sv. Andraž tega ne želita, pa tudi ne predlagata ničesar, kako delitev vendarle uspešno končati, kar bi koristilo vsem občinam. Še vedno tudi ni izpeljano ustanovitelj-stvo javnih zavodov, ki delujejo za širše območje. To je ena težjih nalog, sodi pa v pristojnost zakonodajalca, ki bi moral rešiti tudi financiranje institucij skupnega pomena. Tega bremena v bodoče mestna občina ne bo več zmogla. Žal ni vzvodov, da bi druge občine pritegnili v to. Biograd bomo, kot kaže, prodali, k temu se nagiba večina občin na Ptujskem; čakamo le na boljšo ponudbo. Boljši časi se napovedujejo za grajski kompleks: že v tem mesecu naj bi izšel razpis za pridobitev projektov za kompletno rekonstrukcijo nekdanjih prostorov konjušnice."
TEDNIK: Na katere projekte pa še računate do konca drugega mandata?
M. Luci: "Najpomembnejši je začetek gradnje novega centra za ravnanje z odpadki. Izprazniti bo potrebno deponijo bal na sedanjem odlagališču, kot smo se dogovorili z občani na tem območju. Skupaj z ministrstvom za kulturo bomo pričeli uresničevati svoj delež pri rekonstrukciji minoritske cerkve. Delež pri izvedbi baročne fasade si delimo z ministrstvom v razmerju 50:50. Pripraviti moramo tudi investicijsko dokumentacijo za osnovni šoli Mladika in Ljudski vrt. V tem letu naj bi tudi začeli in še dokončali obnovo železniške postaje. V proračunu mestne občine smo za to investicijo zagotovili potrebna sredstva za obnovo strehe."
TEDNIK: V kakšni fazi realizacije pa je projekt Ptuj - visokošolsko središče?
M. Luci: "Na Ptuju že več let potekajo programi visoko-
šolskega izrednega študija, ki ga izvajata podjetje Contactum in Ljudska univerza. Že naslednje leto naj bi se pričel redni visokošolski študij, pismo o nameri v zvezi s tem smo že podpisali. Za začetek računamo na vpis okrog sto študentov, tudi s potrebnimi prostori za izvedbo študija mesto razpolaga. Sedaj čakamo le še na odločitev sveta Univerze v Mariboru."
TEDNIK: Kako dolgo bo mestna občina še pokrivala v celoti obveznosti, ki jih imajo do regijskih oziroma državnih ustanov druge občine na Ptujskem, čeprav si je to breme do neke mere naložila tudi sama, ko želi postati regijsko središče?
M. Luci: "To bosta morala urediti vlada in parlament, ki sta ob ustanavljanju občin 'pozabila' urediti financiranje institucij regijskega značaja. Projekt lokalne samouprave, to sem že večkrat povedal, je eden najslabših projektov te države. Majhni kozmetični popravki nič ne rešujejo. Luknje v zakonu so v pristojnosti in financiranju občin ter v nezmožnostih občin, da si razdelijo premoženje. Te naj bi sedaj poskušali popraviti s spremembami zakonov o lokalni samoupravi in o financiranju občin ter v okviru novega zakona o občinah in pokrajinah."
TEDNIK: Kaj se bo v naslednjih letih dogajalo na področju turizma v mestni občini? Pričakujete, da bo v novem mandatnem obdobju imel mestni svet več posluha za potrebe na tem področju?
M. Luci: "Mislim, da lahko pričakujemo razcvet ptujskega turizma. Veseli me, da so Terme prišle v last Moravskih toplic, uspešnega zdravilišča, ki lahko na to pot popeljejo tudi Ptuj. Občina se bo v razvoj term vključila v okviru svojih pristojnosti. Prostorski in izvedbeni akti so že izdelani, le uskladiti jih bo potrebno z novim lastni-
OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE
kom. Veliko pričakujemo tudi od Lokalne turistične organizacije. Mestni svet je že doslej imel posluh za vlaganja v turizem in promocijo le-tega, vpra-
šanje je le, ali so bila sredstva pravilno uporabljena."
TEDNIK: S kakšnimi mislimi se poslavljate od drugega županskega mandata?
Premika se tudi na grajskem hribu, ne samo na območju zdraviliškega turizma. Foto: Črtomir Goznik
Prireditve ob prazniku mestne obiine Ptuj
četrtek, 1. avgust, ob 17. uri - balinarski turnir (balinišče na Potrčevi 34)
Petek, 2. avgust, ob 9. uri - konferenca o revitalizaciji vodnih povr{in (slavnostna dvorana ptujskega gradu)
Petek, 2. avgust, ob 12. uri - odprtje dokumentacijske razstave o Slovenskogori{ki-Lackovi ~eti 1942, o delovanju ptujskega kluba brigadirjev 1977-2002 in o mladinski delovni akciji Haloze Slovenske gorice 1975-1989 (v Mestni hi{i)
Sobota, 3. avgusta, ob 9. uri - pohod na Kozjak (za~etek pred Mestno hišo)
Sobota, 3. avgusta, ob 9. uri - srednjeveška tržnica (na Slovenskem trgu)
Sobota, 3. avgusta, ob 17.30 uri - slavnostna maša v cerkvi sv. Ožbolta
Sobota, 3. avgusta ob 19. uri - slavnostna seja mestnega sveta in podpis pisma o prijateljstvu med mestoma Ptuj in Banska Štiavnica (v dvorani mestne občine)
Sobota, 3. avgusta, ob 20.30 uri - osrednja proslava ob prazniku (dvorišče minoritskega samostana)
Sobota, 3. avgusta, ob 21. uri - Ptujska poletna noč (na Mestnem trgu, Novem trgu in Slovenskem trgu)
Nedelja, 4. avgust, ob 14. uri - mednarodna karting dirka (kartodrom v Hajdošah)
Sobota, 10. avgusta, ob 8. uri - ribiško tekmovanje ekip območnih združenj veteranov vojne (ribiški dom v Rogoznici)
Glej zeleno, delaj liioillto !
K6MUNAI,NA HIDBÓTEHNIKA , ' . * čistilnp naprave / ^ za	* " iT,
vod« vod i, ^ ■	J'
(canaltzadie	li^ /■
namakalni sistemi osuševainl sistemi „^^Ê^^m
4 i .. ■
■•^.-.A i.
f :
^^"anjc
VARSTVđ OKOLJA odlagališča kotn^nfalnih^^ in nevarnih, o^adkoiř"* sanacije gramozmc površinski^Vodotoki jezera, akornulaeije**
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ d.d:
M. Luci: "Zadovoljen in ponosen sem, da sem župan v tem lepem mestu, v katerem ne manjka ustvarjalnih in kritičnih občanov. Spremembe so vidne na vsakem koraku, še posebej jih opazijo tisti, ki v mesto prihajajo, občani so že bolj kritični. Z mestnim svetom smo vzpostavili dobro sodelovanje, večina zadev je bila
sprejeta soglasno, le redko s preglasovanjem. Zadihali smo 'ptujsko', kar pomeni, da smo skupaj znali izluščiti vitalne probleme in jih poskušali uspešno reševati. S sredstvi davkoplačevalcev smo, prepričan sem, ravnali racionalno."
MG
		
	Sava Guma, d.o.o.	
Vsem sodelavcem, poslovnim partnerjem in občanom čestitamo ob občinskem prazniku.		
	Poslovna skupina Sava	
CI5ID
Podjetje za gospodarjenje z odpadki, Dornavska c. 26, 2250 PTUJ, tel.: 02/746 31 61, fax: 02/780 90 30
Vsem občanom in občankam občine Ptuj čestitamo ob prazniku mestne občine Ptuj.
Kolektiv Cisto mesto Ptuj t
Memoria d.o.o.
1111111 Vinarski trg 5, Ptuj
tel. 02 779 82 21
HOTEL
POETOVIO
Ob prazniku občine Ptuj čestitamo vsem občankam in občanom ter svojim cenjenim gostom in se priporočamo tudi v bodoče.
n


n
KOVINOSTRUGARSTVO
izdelava zobnikov in redultíorjev
IVAN GOMILŠEK (st), s.p. Maistrova 50, 2250 Ptuj i tel. 02/771-11-71, 771-40-61 ^ 779-02-81, fax: 02/776-14-11
Vsem občankam in občanom ter poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku občine Ptuj ter se priporočamo z izdelavo zobnikov in reduktorjev.
TRGOVINA - STORITVE (izvoz - uvoz)
^^WÊÊÊ^ avtopralnica
C ^.ÂifUiiiM l^^istrova 50, 2250 Ptuj tel. 02/771-11-71 fax: 02/776-14-11
Najnižja obrestna mera do sedaj za stanovanjska in hipotelcarna posojila.
Pričakujemo vas v naših poslovalnicah. Iskrene čestitke ob občinskem prazniku.
o
NLB d.d. Trg republike 2 1520 Ljubljana
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Ptuj, Prešernova 6, poslovalnica Prešernova 6, tel.: 02 787 04 44 izpostava Super mesto, tel.: 02 748 02 70 poslovalnica Ormož, tel.: 02 740 27 84
Občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Ptuj.
Marjan SKOK, s.p., Rajšpova ul. 16, 2250 Ptuj tel.: 02/ 787 599 O, fax: 02/ 787 599 13 E-mail: gastro@email.si, http://www.gastro-skok.si
	VAŠE ZAUPANjE
	NAM jE VZPODBUDA ZA DELO.
O	LEKARNE PTUj
	LEKARNA PTUj
	TRSTENjAKGVA 9
	T G2 771 50 01
	LEKARNA BRECj
	ZADRUŽNI TRCj 9
	T 02 788 53 45
	LEKARNA BUDINA-BRSTjE
	BELŠAKOVA 2
	T 02 748 18 65
Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinsltem prazniku, svojim kupcem in poslovnim partnerjem pa se zalivaijujemo za izitazano zaupanje.
Vljudno vabljeni tudi v gostinski lokal Bar Pri žagi.
RADIOPTUJ
89,8 ■> 98,2''I04I3mhz
OBČANOM MESTNE OBČINE PTUJ ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU ZA DOSEŽENE USPEHE IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE!
sodelavci Tednika in Radia Ptuj
PO NAŠIH OBČINAH
MIHOVCE-DRAGONJA VAS / 6. DAN GASILCEV OBČINE KIDRIČEVO
Krstili prenovljeno ^^tocisterno
Tretji julijski konec tedna je bil v znamenju gasilstva tudi v Gasilski zvezi Kidričevo, kjer so proslavili 6. dan gasilcev, ob tej priložnosti pa so v gasilskem društvu Mihovce - Dragonja vas predali namenu in krstili prenovljeno in tehnično dopolnjeno gasilsko avtocisterno, kar jih je veljalo 15 milijonov tolarjev.
V gasilski zvezi Kidričevo je povezanih šest društev oziroma 680 gasilcev, kar pomeni 10 odstotkov vseh občanov. Ob 6. dnevu gasilcev so že v petek, 19. julija, izvedli taktično gasilsko vajo, za katero so alarmirali 93 gasilcev iz vseh šestih društev. Predsednik zveze Franc Kac-jan je vajo dobro ocenil.
Osrednja slovesnost pa je potekala v nedeljo, 21. julija, ko so pripravili gasilsko parado, po kateri je zbrane nagovorili predsednik domačega gasilskega društva Milan Dobic. O pomenu in uspehih gasilstva v občini Kidričevo je govoril predsednik Gasilske zveze Franc Kacijan, slavnostni nagovor pa je imel župan občine Kidričevo Alojz [prah, ki se je v imenu vseh občanov gasilcem zahvalil za humanitarno
dokaz več, da so potrebni in pomembni.
Ob 6. dnevu gasilcev občine Kidričevo so priznanja Gasilske zveze Slovenije iz rok predsednika Ernesta Eorya prejeli: Jože Murko iz PGD Lovrenc, Anton Peršoh iz PGD Pleterje, Vincenc Milošic iz PGD Ta-lum, Adolf Javernik iz PGD Jablane ter Leopold Zabuko-v{ek in Milan Dobič iz PGD Mihovce-Dragonja vas. Priznanja Gasilske zveze Kidri~evo so izro~ili Antonu Drevenšku, Stanislavu Godcu in Vincen-cu Klasincu. Bronasto plaketo GZ Kidri~evo pa sta prejela Milan Dobič in Drago Toplak iz PGD Mihovce-Dragonja vas.
Po podelitvi gasilskih priznanj in plaket so predali namenu popolnoma prenovljeno
Predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory izroča priznanje predsedniku GD Mihovce-Dragonja vas Milanu Dobi~u
in prostovoljno delo na področju zaščite in reševanja ter za strpen odnos gasilcev do lokalne skupnosti, članom PGD Mi-hovce-Dragonja vas pa čestital ob pomembni tehnični pridobitvi.
Čestitkam ob dnevu gasilcev in ob predaji gasilskega vozila se je pridružil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory ter poudaril pomembnost tradicije in medgeneracijskega spoštovanja v gasilskih vrstah. Izpostavil je dejstvo, da gasilci niso bili nikoli le za potrebe gasilstva, ampak za ves kraj in za vse krajane. Kadarkoli se kaj dogaja, so vedno zraven, kar je
gasilsko avtocisterno TAM 130 T11, ki so jo kupili od PGD Hajdina in jo dodatno opremili z visokotla~no ~rpalko in dihalnimi aparati. Nova pridobitev je veljala 15 milijonov, sredstva pa so prispevali botri, sponzorji podjetje Geoplin in ob~ina Kidri~evo. Novo cisterno sta blagoslovila lovrenški župnik Karel Pavli~ in Janko Frangež iz Majšperka.
Šesto gasilsko praznovanje in novo gasilsko-tehni~no pridobitev so proslavili še z gasilsko zabavo in bogatim sre~elovom, z dvoj~icama Vlasto in Vesno ter v nadaljevanju pozno v no~ še z ansamblom Gamsi.
M. Ozmec
LENARTI / FESTIVALA NARODNOZABAVNE GLASBE NA LENAR[KEM
Zaradi nesoglasja dva festivala
V Cerkvenjaku je šestnajst let potekal festival narodnozabavne glasbe, ki sta ga organizirala kulturno dru{tvo Jože Lacko in Radio Maribor. Lani so se v kulturnem društvu odločili, da se bo letošnji festival imenoval Slovenjegoriški klopotec narodnozabavne glasbe Cerkvenjak 2002 in bo 20. septembra v Cerkvenjaku. Organizirata ga KD Cerkvenjak in Radio Slovenske gorice. Z odločitvijo kulturnega društva pa se ni strinjal dosedanji vodja organizacijskega odbora cerkvenjaškega festivala Franc Bratkovič. Zato je ustanovil kulturno društvo Motiv Slovenske gorice in bo v Lenartu organiziral festival narodnozabavne glasbe Lenart 2002, ki bo v športni dvorani v Lenartu 18. oktobra. Tako se tudi Lenart letos pridružuje krajem in mestom slovenske narodnozabavne glasbe.
Zmago Šalamun
Botri, donatorji in gostje pred prenovljeno gasilsko avtocisterno PGD Mihovce-Dragonja vas. Foto: M. Ozmec
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Protestništvo ali sodelovanje
Minister za kmetijstvo Franc But je zadnje dni kar nekajkrat opozarjal, da je izražanje nezadovoljstva na ulicah sicer povsem legitimna demokratična pravica, da pa je ob konkretnih kmetijskih problemih in izzivih vprašanje, ali je to tudi najuspešnejša in edina možna oblika iskanja najboljših možnih izhodov. Minister But namreč stavi na sodelovanje, na skupno dogovarjanje vseh neposredno zainteresiranih in prizadetih ob vstopanju v Evropsko unijo in nasploh pri reševanju dilem nadaljnjega kmetijskega razvoja.
Tokratni protestni shod kmetijskega sindikata v Ljubljani je v marsičem preveč spominjal na razbijanje "enotne fronte", o kateri govori minister But. Z nizanjem več kot trideset zahtev je nedvomno poskušal zajeti vso obsežno tematiko in problematiko aktualnega kmetijskega trenutka, hkrati pa se je zdelo, da se s tem sindikalno gibanje nekako izključuje iz kroga tistih, ki naj bi skupaj s kmetijskim ministrstvom in vlado v enakopravnem in strpnem dialogu domišljali strategijo imetijske politike in poteze, ki bi omogočale čim manj boleč prehod v nove odnose in novo kvaliteto, ki pa je nujen in neizbežen tudi z vidika zagotavljanja dolgoročnih perspektiv in interesov slovenskega kmetijstva. Od kmetijskega sindikata bi pričakovali, da bo znal ločiti med kratkoročnimi in dolgoročnimi koristmi kmetov in da bo ob ministru Butu in drugih dejavnikih v kmetijstvu predstavljal nekakšno jedro prizadevanj za prodor in prevladovanje zavesti, da so kvalitetne spremembe v kmetijstvu neodložljiva zahteva in da se mora tudi kmetijstvo, podobno kot to velja za vse druge gospodarske dejavnosti, soočiti z rezi in pretresi. Seveda pa lahko sodelovanje, o katerem govori minister But, marsikaj vnaprej predvidi in olajša, poskrbi skratka za to, da vse to dogajanje ne bi bilo stihijsko, ampak organizirano in zato tudi manj boleče in z bolj predvidljivimi posledicami.
Vsekakor bi morali tisti, ki jim je resnično do obstanka in napredka slovenskega kmetijstva, z vsemi sredstvi preprečiti, da bi v javnosti nastajal vtis, kot da v kmetijstvu poteka boj za ohranitev starega za vsako ceno in da se kmetje nočejo vključiti v procese moder-
nega poslovanja, ki so že veliko prej (in morda tudi bolj drastično) zajeli druge sloje prebivalstva v Sloveniji. Zdaj se še vse prepogosto zdi, da je minister But eden redkih, ki plava proti toku, ko je treba pojasnjevati (in braniti) nove, tržne principe cenovne politike v kmetijstvu. Postaja že tragikomično, da mora minister kar naprej "poučevati", da smo se vendarle že pred dvanajstimi leti poslovili, denimo od državnega določanja prodajnih cen pšenice, pa da je "potrošnik kralj", ki se mu mora s svojo proizvodnjo in ponudbo maksimalno prilagajati tudi slovensko kmetijstvo, da je "prava" cena tista cena, ki jo priznava trg, in ne tista, po kateri proizvaja kakšen zaostal kmet, in podobno. Predvsem kmetje sami (še zlasti njihovi številni in različni predstavniki) bi ta čas, ki je seveda za kmetijstvo v marsičem prelomen, morali najti toliko moči in volje, da na kmetijsko problematiko ne bi gledali ločeno od tistega, kar se je v zadnjih letih dejansko dogajalo v Sloveniji na tem področju, da skratka zdaj ne bi govorili zgolj o težavah in o tem, da država v vsem tem času za kmete ni naredila nič. Eno izmed protestni-ških gesel se je glasilo: "But, bil si naš up, zdaj si obup." To naj bi z drugimi besedami pomenilo, da je minister, ki se, kot smo že dajali, marsikdaj preveč osamljeno bojujejo za afirmacijo novih principov gospodarjenja v kmetijstvu, odpovedal, za nekatere pa morda celo izdal "interese kmetijstva". Ob tem pa v dobršnem delu javnosti obstaja občutek, da je vlada predvsem zaradi pritiskov svojega koalicijskega partnerja Slovenske ljudske stranke (SLS), na katere vodilni poziciji je zdaj minister But, v daljnji in bližnji preteklosti prevečkrat popuščala in v kmetijstvo usmerjala (pre)velika sredstva, vsekakor večja kot v nekatere druge dejavnosti. Hočem reči, da se ne bi smeli pogovarjati na podlagi trenutnih občutkov, ampak upoštevaje realne podatke in dejanska dogajanja na področju kmetijstva v daljšem časovnem obdobju. Vsekakor bi bilo najslabše, če bi kdorkoli poskušal nedvomne težave in težke preizkušnje, s katerimi se soočajo slovenski kmetje, politikantsko zlorabljati za svoje trenutne politične interese. Kmetje so že ne-
štetokrat doslej dokazali, da so lahko pomemben dejavnik splošne stabilnosti, hkrati pa tudi njen zelo moteč element. Nezadovoljstva kmetov ne bi smeli obračati proti drugim kategorijam prebivalstva v Sloveniji in proti vstopanju Slovenije v EU. Zato je čudno, da preveč vprašanj, ki jih ta čas kritično postavljajo v zvezi z zaostrovanjem veterinarskega in nasploh sanitarnega nadzora ter zaostrovanja kvalitetnih uzanc, ostaja brez takojšnjih in avtoritativnih odgovorov. Tako se zdi na-pojmljivo, da bodo v kmetijskem ministrstvu šele zdaj ob skupnem sodelovanju vseh zainteresiranih in neposredno prizadetih ugotavljali, kateri slovenski predpisi s področja zdravstvene zaščite ljudi in živali so še vedno pod ravnijo zahtev in prakse v EU, kateri pa so morda nad standardi le-te. Iz vrst slovenskih kmetov namreč že kar nekaj časa prihajajo očitki, da so slovenski zakoni, pravilniki in drugi predpisi, predvsem pa domnevno samovoljno ukrepanje veterinarske inšpekcije veliko strožji kot pa v nekaterih sosednih in drugih evropskih državah, članicah Evropske unije. Zaradi tega zahtevajo tudi odstop glavnega republiškega veterinarskega inšpektorja Zorana Kovača. Prav tako bi morali poskrbeti, bi bil čimširši krog kmetov seznanjen z zagotovili kmetijskega ministra Buta, da bi se brez EU lahko zgodilo, da bi bile naše cene kmetijskih pridelkov nižje in ne višje, kot zdaj nekateri vehementno zatrjujejo.
Prav tako se zdi nenormalno, da bo vlada, po zatrdilih sekretarja Mirka Bandlja, do septembra proučila zahteve kmetov, saj bi morala imeti odgovore na ta vprašanja vendar že zdaj, ker večina sploh ni novih.
Kmetijski sindikalni protestniki so pred vladno palačo razlili tudi manjšo količino gnojnice z grožnjo, da so lahko te količine že v kratkem bistveno večje. Bolj prav bi bilo, če bi se vsi skupaj zavezali, da bodo storili vse, da gnojnice ne bi bilo treba uporabljati v te namene.
Jak Koprive
iifti/flfam
JURSINCI / S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Svetniki občine Juršinci so na ponedeljkovi redni seji obravnavali predvsem izvedbo letošnjega, že 8. občinskega praznika, ki bo v nedeljo, 11. avgusta. Potrdili so tudi predlog za letošnje dobitnike občinskih priznanj. Seznanili so se z realizacijo prihodkov in odhodkov proračuna občine ter obravnavali vloge za finančno pomoč. Neimenovanje ravnateljice osnovne šole s strani Ministrstva za šolstvo pa niso komentirali. Za ravnatelja v Juršincih želijo domačina, pa nekako ne gre.
Fl
SV. TROJICA /
TEKMOVANJE V KOŠNJI
PGD Osek prireja v soboto, 3. avgusta, od 15. ure dalje ob kulturnem domu v Sv. Trojici tradicionalno tekmovanje v košnji. Pomerile se moške in ženske ekipe. Po končanem tekmovanju in podelitvi nagrad se bo druženje nadaljevalo ob zvokih deklet glasbene skupine Navihanke.
ZŠ
DORNAVA / SREČANJE ROJAKOV
Ribiško društvo Dornava organizira skupaj s Slovenskim kulturnim in športnim društvom Maribor - Hilden srečanje rojakov iz občin Destrnik, Gorišnica, Juršinci in Dornava ter članov ribiškega društva Dornava. To bo v soboto, 3. avgusta, v športno-rekreacijskem centru ribiškega društva Dorna-va. Ob 9. uri bo družabna ribiška tekma, ob 13. uri pa srečanje z različnimi igrami, prireditvami in presenečenji.
MS
@AMENCI / GOBARSKI PRAZNIK
člani pgd Žamenci konec tega tedna pripravljajo že 29. gobarski praznik. V tamkajšnjem gasilskem domu bo v soboto ob 18. uri strokovno predavanje o rasti, nabiranju ter uživanju gob. V zgodnjih jutranjih urah pa se bodo v nedeljo odpravili iskat gobe. Ob 11. uri bo vodeni sprehod in ogled gozdička Slamošina. Ob 15. uri bodo v gozdičku ob prireditvenem prostoru odprli razstavo gob. Na njej bodo sodelovali tudi člani Lovskega društva Dornava- Po-lenšak in zeliščarji. Sledile bodo šaljive družabne igre, nastopi Konjeniškega kluba Borl, padalcev Aerokluba Ptuj, zaplesala pa bo Folklorna skupina iz Gorišnice. Povezovalka programa bo Trezika iz Negove, za zabavo pa bo skrbel ansambel Gamsi.
MS
KOG / DNEVI TURIZMA
Letošnji dnevi turizma, ki jih pripravlja tamkajšnje turistično društvo, bodo potekali na Kogu med 15. in 17. avgustom. Po otvoritveni slovesnosti s kulturnim programom ob 15. uri bodo postavili klopotec, gospodinje pa bodo tekmovale v kuhanju kisle juhe. Ta dan bo tudi odprtje razstave fotografij Sonje Rotar z naslovom Podobe kogovskega človeka ter razstave turistične ponudbe Koga. Zvečer bo v cerkvi sv. Bolfenka na Kogu koncert cerkvenega pevskega zbora od Sv. Trojice. V petek, 16. avgusta, bo tradicionalno srečanje upokojencev in tekmovanje v kegljanju. Zvečer ob 20. uri bo predstava Vlada Novaka Pripoved o malem človeku. V soboto, 17. avgusta bodo ob vaških igrah še razne športne prireditve. Vse tri dni bodo program prireditev spremljale stojnice, na katerih bodo Kogovčani gostom ponujali sadove svojega dela. Na voljo bodo tudi dobrote gospodinj s Koga ter gostinska ponudba.
VT
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
MESTNI VRH / RAZGLASILI KMETIJO LETA V MESTNI
v	'
OBČINI PTUJ
Podeželje kot vrt prihodnosti
Z razglasitvijo kmetije leta v mestni občini Ptuj, slovesnost je potekala na kmetiji leta Črešnik v Mestnem Vrhu 82, so se 26. julija pričele prireditve ob petem avgustu, prazniku mestne občine Ptuj, ki se bodo končale 10. avgusta. V mestni občini Ptuj je več sto kmetij, med njimi tudi takšne, ki so evropsko primerljive. To preseneča marsikaterega meščana in politika, je na petkovi slovesnosti med drugim povedal predsednik komisije akcije za izbiro kmetije leta Slavko Brglez.
"Letos se je mestna občina Ptuj prijavila v državni program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Z anketo smo zbrali koristne podatke o stanju in razvojnih možnosti kmetij v mestni občini Ptuj. Anketiranih je bilo 392 kmetij, ki so po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj oddale vlogo za subvencije. Sorazmerno malo je kmetij, ki bi lahko živele od dohodka iz kmetijstva. Uvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetije bo zato eden
pomembnih ukrepov za ohranitev kmetij in poseljenosti naših vasi," je še povedal Brglez.
Župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci pa se je zavzel za to, da naj podeželje postane vrt prihodnosti in novih možnosti, ne samo v mestni občini Ptuj, temveč tudi v celi Sloveniji. "Kmetijstvo in gozdarstvo morata tudi v prihodnje biti steber utrjevanja sedaj tolikokrat poudarjenega zdravega podeželskega prostora. Ciste kmetije, torej kmetije, ki živijo zgolj od kmetijstva in se
tako v celoti identificirajo s svojim poklicem, moramo razumeti kot 'varuhe kmetijstva' v pravem pomenu besed in jim dajati podporo tudi v bodo~e."
Letos je bila za kmetijo leta v mestni ob~ini Ptuj izbrana kmetija Črešnik, Mestni vrh 82, ki je po kriterijih razpisa bila najbolje ocenjena. Komisija pod vodstvom Slavka Brgleza je ocenjevala ekološko in tehnološko varčnost kmetije, gospodarjenje na kmetiji, ohranjanje tradicije življenja na vasi, kmečko arhitekturo, zunanjo ureditev in drugo. Druga je bila v letošnjem ocenjevanju kmetija Čuš, Spodnji Velovlek 1 a, tretja pa kmetija Lacko, Nova vas pri Ptuju 90. Za ohranjanje življenja na vasi in kulturne dediščine pa je priznanje prejela kmetija Repi~, Kicar 1.
V kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor Grajena.
Na Črešnikovi kmetiji živi devet članov
Kmetija leta 2002 v mestni občini Ptuj je mešana kmetija z zavidljivim strojnim parkom, ki storitve nudi tudi drugim, in obsega 40 hektarov zemljišč, od tega 30 hektarov v zakupu. Pšenico so letos poželi na 19 ha zemljišč, sladkorna pesa raste na
ORMOZ / VEČ KOT STOLETNA TRADICIJA ZADRUZNISTVA
Zadruga potrebuje kmeta, ta pa njo
V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila Kmetijska zadruga Ormož v precejšnjih težavah. Prelomno je bilo 1995. leto, od takrat pa jim kljub nekaterim problemom gre na bolje. Danes šteje KZ Ormož 485 članov, z njo pa sodeluje več kot 1500 kmetov, ki niso člani. To je danes stabilna zadruga z več kot stoletno tradicijo, saj segajo njeni začetki v leto 1896, ko je bilo ustanovljeno vinogradniško društvo. Kako gospodarijo danes in kaj menijo o združevanju zadrug, smo se pogovarjali z direktorjem Antonom Šalamonom in predsednico Tiliko Kolarič.
ka z zahodnega dela ormoške občine, šlo je za okoli 5 milijonov litrov mleka, kar je prevzela specializirana mlekarska zadruga iz Ptuja, lep del prihodka pa smo izgubili tudi pri sladkorni pesi.
Prelomno leto za nas je bilo 1995. V zadrugo se je pričelo investirati, zamenjalo se je vodstvo, problemi so se pričeli umirjati in od takrat je zadruga stabilna, razvojno naravnana in ima vse možnosti za obstoj v novih časih in v skupni Evropi. Danes šteje 485 članov, vendar z njo sodeluje še več kot 1500 kmetov, ki niso člani. Zaupanje vanjo je danes mnogo večje, kot je bilo nekoč. Za njeno prihodnost in razvoj se ne bojim," je Anton Šalamon na kratko opisal pot od kriznih devetdesetih let do danes.
Z ZADRUGO V DOBREM IN SLABEM
Tilika Kolarič, predsednica KZ Ormož, je povedala, da je zadruga v prvi vrsti namenjena kmetu, svojemu članu in naj bi mu služila v vseh njegovih potrebah. "To je seveda premalo. Imeti moramo tudi trgovino, pri tem pa računamo na njeno uspešnost in konkurenčnost. Mogoče bom dejala nekoliko bogokletno, a če bi bili kmetje res zvesti člani svoje zadruge in bi se z vsemi svojimi pridelki in izdelki združevali v njenem finančnem krogu, bi že danes lahko bila tako konkurenčna, da ne bilo nikomur več potrebno zahajati drugam in pri konkurenci kupovati za nekaj tolarjev ceneje.
V zadrugi odkupujemo vrtnine, vse poljščine, živino in mleko. Za naše območje je značilno
Tilika Kolarič, predsednica KZ Ormož. Foto: VT
"Kar nekaj vzrokov je bilo za krizo, ki se je v začetku devetdesetih let dotaknila KZ Ormož, med drugim tudi razpad sistema Jeruzalem Ormož, pod okriljem katerega je bila dolga tri desetletja. V državi je prišlo do sprememb političnega sistema, pa tudi do hitrega vzpona podjetništva. Kmetje so bili spočetka naivni in so bolj zaupali novo nastalim firmam brez kapitala kot pa zadrugi, ki je imela kapital. Problem je bil tudi najetje kredita z oderuškimi obrestmi, pogosta menjava vodstva zadruge in številne druge težave. Težko je bilo v tistem času gospodariti, dolgovi so se vlekli iz enega obdobja v drugega, kajti mnoge firme, ki jim je zadruga prodajala, niso plačevale in nekateri dolgovi so ostali še danes; mnogi ne bodi nikoli vrnjeni, saj so številne hitro nastale firme za dva tisoč tolarjev v tem času propadle.
Udarec za KZ Ormož je tudi izguba dohodka pri odkupu mle-
Anton Šalamon, direktor KZ Ormož
tudi vinogradništvo in prodaja grozdja preko zadruge. Pri tem že razmišljamo, kakšne bodo letos odkupne cene grozdja. Kmetje so nekoliko zbegani, ker je bilo v javnosti že nekaj informacij o ceni letošnjega odkupa, a te ne držijo povsem, zbegani pa so bili tudi v zvezi z afero hranilno-kreditne službe v Kranju in sprašujejo, če so v naši HKS njihovi prihranki varni."
Na zadrugi bodo pričeli sklepati pogodbe o odkupu letošnjega pridelka grozdja v začetku avgusta. "Zavedamo se, da je ormoško območje vinogradniško in da se veliko ljudi preživlja od te panoge. Vendar je potrebno jasno povedati, da imajo tisti vinogradniki, ki so bili vsa leta zvesti zadrugi, danes prednost in jo bodo imeli tudi v prihodnje. Tisti, ki so z zadrugo sodelovali samo občasno in so prodajali samo takrat, ko niso mogli nikamor drugam, bodo mogoče potegnili nekoliko krajši konec, kajti cilj zadruge je, da z njo ne sodeluješ samo takrat, ko jo potrebuješ, temveč tudi takrat, ko ona potrebuje tebe. Smisel zadruge je, da so njeni člani z njo v dobrem in slabem.
Povprečna cena za odkup letošnjih 1800 ton grozdja bo 77,70 tolarja za kilogram. Ker je odkup grozdja urejen po sortah, so nekatere plačane po 120 ali 130 tolarjev za kilogram."
ZDRUŽITEV NE ZA VSAKO CENO
V zadnjem času je vse bolj prisotno razmišljanje o združevanju zadrug. "O tem se govori že nekaj časa," pojasnjujej Tilika Kolarič, "vendar se na hitro ne da nič narediti. Osebno menim, da če je zadruga močna in sposobna obvladovati gospodarjenje in ima svojo strategijo razvoja z dolgoročno usmeritvijo na tem področju, kot je to v ormoški zadrugi, potem naj se ne združuje. Napredek in naložbe povedo, da bi bili sposobni koga 'priženiti', a z vsakim ženinom ne bi bili zadovoljni; kadar je poroka, mora biti tudi primerna dota. Ce bi se morali na hitro odločati o združevanju zadrug v Sloveniji, se v Ormožu prav gotovo za to ne bi odločali."
K temu pravi direktor: "Združevanje je trenutno velika moda v svetu in ni slovenska posebnost. Na zadružni zvezi in tudi na ministrstvu razmišljajo, da naj bi v Sloveniji nastale štiri ali pa osem zadrug. Nekaj zadrug v Sloveniji je res v precejšnjih težavah, a to so predvsem majhne s petdesetimi člani, z malo zaposlenimi in s skupnim prihodkom okoli 300 milijonov letno. Te zadruge nimajo bodočnosti in se bodo morale združiti z večjimi, da bodo lahko konkurenčne ter da jim bo zagotovljen odkup in status kmeta, ki ga morajo imeti. Tudi naša zadruga se povezuje, vendar ne kapitalsko, temveč poslovno z zadrugami na območju Ptuja, na ljutomersko-križevskem območju in s KZ Radgona. Skupno in pod ugodnejšimi pogoji kupujemo večje količine umetnih gnojil in semen. To je tudi namen združevanja s poslovnega vidika.
Ne trdim , da združevanje ni potrebno, brez dvoma je, ker je okoli 120 zadrug v državi vsekakor preveč. V Ormožu smo prepričani, da imamo toliko znanja in volje, da se bomo uspeli obdržati, saj smo zadruga z milijardo 900 milijoni tolarjev letnega prihodka."
Vida Topolovec
6 ha, koruza na 7 ha, 2 ha je gozda, ostalo je travinje, na 30 arih pa raste vinska trta. V hlevih je 20 glav živine, od tega 8 krav molznic. V bližini kmetije so uredili sedem ribnikov z naravnim izvirom vode, ki si jih bodo v bližnji bodočnosti lahko
Sicer pa na kmetiji, ki se s kmetijstvom ukvarja že tretjo generacijo, živi devet članov.
V imenu Kmetijske-gozdar-ske zbornice Slovenije - sektorja za kmetijsko svetovanje je na petkovi slovesnosti govorila tudi Milena Kulovec ter izbra-
Črešnikova nova domačija
ogledovali tudi turisti, saj načrtujejo tudi razvoj turistične dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti. Kot je povedal gospodar
nim kmetijam zaželela uspešno delo tudi v bodoče. Vlado Tumpej, vodja kmetijske svetovalne službe na Ptuju, pa je
Eden od ribnikov, s katerim nameravajo privabiti goste
kmetije Slavko Črešnik, se jim za naslednika ni bati, dva sinova ima sam (najmlajši, Marko, je bil v petek, 26. julija, star 16 dni), dva sinova ima tudi sestra.
povedal, da se nam s takimi kmetijami, kot je Crešnikova in druge letos nagrajene, Evrope ni potrebno bati.
MG
Najbolje ocenjenim kmetijam sta priznanja podelila župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci in Slavko Brglez. Foto: MG
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Samotno potovanje -berite knjige Alme Karlin!
Takšen je naslov potopisa, ki me je prevzel zadnje dni. Pa ne toliko zaradi same potopisne vsebine, marveč je njegova avtorica tista, ki zaposluje moja razmišljanja. Namreč: Alma M. Karlin je doslej le malo zapolnjevala moje bralne želje in skušnje. Ne vem čemu, a njene knjige so mi enostavno ubežale, kakor bi čakale nek usodni trenutek, ki bi mi položil zanimivo starejše branje pred oči v času knjižne suše v Knjižnici Ivana Potrča (Besedna zveza "knjižna suša" najbolje pristoji izjemno skromni nabavi knjig. Recimo: roman Jadran Krt pije kapučino si lahko izposodi 13 članov knjižnice Jožeta Mazovca, 22 članov knjižnice Prežihovega Voranca, 27 članov knjižnice Šiška, 24 članov knjižnice Otona Župančiča, 15 članov knjižnice Radovljica, 57 članov knjižnice Nova Gorica, Mariborska knjižnica ima 61 izvodov tega romana, knjižnica na Ptuju, katere članstvo prihaja iz 17 občin, pa je kupila le pet izvodov omenjenega branja. Enako je z uspešnico Severni sij, ki navdušuje vse bralce Harryja Pot-terja, najstniškega romančka Trapaste blondinke najdete v Knjižnici Ivana Potrča le pet izvodov, samo v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani pa 45 ...). Pomanjkanje novega čtiva in "usodni trenutek" - o njem vam bom pripovedovala v eni prihodnjih knjigarnic — me je torej pripeljal do pri nas prevedenega opusa Alme Karlin, ki je, kdo ve čemu, krivično prezrta izjemna osebnost in ustvarjalka, ki bi si zaslužila vso pozornost in spoštovanje Slovencev - vsaj toliko, kot avtorico spoštujejo in priznavajo Nemci.
Samotno potovanje, potopis avtoričinega osemletnega potovanja "okoli sveta", je izšel leta 1969 v prevodu Mete Sever. Alma Maksimiljana Karlin se je rodila 12. oktobra 1889 v Celju; v družini majorja Jakoba Karlina in mestne učiteljice Vilibalde Miheljak so govorili nemško, kakor je bila takrat navada državnih uslužbencev. Almino znanje slovenščine je bilo zatorej skromno, a suhljato, sprva zdravstveno zaskrbljujoče dekletce, je imelo nenavaden dar za jezike. Po končani srednji šolo v Gradcu je Karlinova študirala jezike v Londonu: tam se je ob ponedeljkih učila norveščino, v torek francoščino, v sredo angleščino in latinščino, v četrtek danščino, v petek dopoldan italijanščino, popoldan pa švedščino, v soboto se je učila od svojih azijskih prijateljev, nedelje dopoldan je namenjala tečaju španščine, nedeljske večere pa je preživljala ob ruščini. Učila se je tudi sanskrt, vsako jutro pa se je na pamet naučila pesem v vseh jezikih hkrati. Leta 1914 je na londonski šoli Society of Arts prejela prvo nagrado
in zlato medaljo, istega leta je uspešno opravila izpite iz osmih jezikov!
Izjemna vedoželjnost je Almo Karlin gnala po svetu. Kar neverjetno se sliši: pred 108 leti se je Karlinova, sama samcata, odpravila iz Celja v Trst in od tam z ladjo Bologna proti Južni Ameriki. V osmih letih je sama prepotovala Južno in Srednjo Ameriko, bila v San Franciscu, na Havajih, na Japonskem, bila je v Koreji in Kitajski, iz Honkonga se je napotila v Avstralijo in Novo Zelandijo, bila je na otokih Južnega morja, v Indoneziji, Burmi, Tajski, Indiji. Neverjetno! Ženska, sama, pred toliko leti! Ves čas potovanja je živela izredno skromno, pogosto na robu lakote, a z neverjetno življenjsko silo je premagovala vse mogoče in nemogoče ovire. Ves čas potovanja si je služila denar s poučevanjem jezikov, prevajanjem in dopisovanjem v različne časopise. Na potovanju je sleherno minuto posvetila proučevanju dežel in ljudi, mnogo časa je preživela v lokalnih knjižnicah, zanimala jo je etnologija, gospodarstvo, botanika ... Z neverjetno vestnostjo je beležila popotovanje in spoznanja na svoj pisalni stroj — eriko je vestno tovorila na vseh, za popotnika pogosto nemogočih poteh. Samotno potovanje (347 strani z nekaj barvnimi fotografijami) je potopis, ki zraven dežel obelo-danja muke popotovanja, s kančkom humorja opisuje popotnico in njene dogodivščine, predvsem pa ozavesti v bralcu veličino avtorice, ki je bila izjemen človek.
Upam, da vas bo ta zapis, drago bralci Tednikove knji-garnice, vzpodbudil k branju del Alme Karin. Doslej je bilo v slovenski jezik prevedenih sedem njenih knjig: zraven omenjenega Samotnega potovanja še: Urok južnega morja (Celje: Mohorjeva,
1996),	Zmaji in duhovi (Celje: Mavrica, 1996), Modri mesec (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. Zbirka Odisej), Popotne skice (Ljubljana: Kmečki glas,
1997),	Angel na zemlji (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998. Odisej), Svetlikanje v mraku (Celje: mavrica, 1999).
Prijetno poletno branje želi Liljana Klemenčič
POVABILO NA POČITNIŠKE URICE
Vsak torek in četrtek vabimo ob deseti uri v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča na POČITNIŠKE URICE. Te so namenjene osnovnošolcem in preganjanju počitniškega dolgčasa ob zgodbah, pravljicah, pesmicah, ustvarjalnih delavnicah, družabnih igrah, nagradnih ugankah ... Vstopnine ni, copati so obvezni. Sicer pa ima mladinski, kakor ostali oddelki Knjižnice Ivana Potrča, poletni odpiralni čas: pon. 12.-19., ostale dni 8.-15., v soboto pa je knjižnica zaprta.
PTUJ / META PUKLAVEC ZAPUŠČA GIMNAZIJSKE KLOPI
Biti prvi - veija odgovornost in noben privilegij
"Dragi maturanti in maturantke! Mnogi se veselite, še več se vas jo~e, ko zapu{~ate svoj drugi dom — Gimnazijo Ptuj. Čeprav je vsako slovo težko, sedaj ni čas za jok. Je čas za veselje, čas za spoznanje, da ste odrasli, dozoreli in pripravljeni za nove izzive ..." Tako se je leto za letom ob koncu šolskega leta ravnateljica Gimnazije Ptuj Meta Puklavec poslavljala od svojih dijakov, ki so zaključevali štiriletno srednješolsko šolanje.
S takšnim nagovorom so se letos poslovili maturantje ptujske gimnazije in nadaljevali: "To so besede, draga ravnateljica, s katerimi ste mnogokrat bodrili gimnazijce ob odhodu s srednje{olskih poti. Danes je na{a vloga obrnjena. Toliko težje bo ustaviti vaše solze ob slovesu od vašega prvega doma — gimnazije Ptuj. Gimnazijskih klopi niste gulili štiri leta, ampak mnogo več. Tako dolgo, da ste se naveličali starih klopi in nam postavili novo, moderno gimnazijo, na katero je ponosen prav vsak naš dijak. Danes mi bodrimo Vas. Začenjate novo dobo. Želimo Vam, da si končno vzamete nekaj prostega časa in naredite nekaj samo zase. Ponosni smo, da ste bili naša ravnateljica!"
Da, Meta Puklavec zaključuje svojo poklicno kariero in odhaja v pokoj, zato sem jo obiskal in poprosil za razgovor.
TEDNIK: Spominjam se Te že iz časov, ko sva še oba poklicno gulila {olske klopi v stari gimnaziji, v Pre{ernovi ulici na Ptuju. Ali lahko opišeš svojo življenjsko pot do časov, ko si postala profesorica kemije na ptujski gimnaziji?
M. Puklavec: "Kmalu po vojni sem se rodila v Ormožu, v toplem družinskem okolju, oče je bil direktor vinarske zadruge, mati je skrbela za tri otroke. Po osnovni šoli v Ormožu sem se vpisala v ptujsko gimnazijo in 1964. leta končala, skupaj z 28 maturanti. Vedno me je mikalo naravoslovje, zato sem se odločila za študij kemijske tehnologije, jo končala in se najprej zaposlila na ormoški opekarni. Še kot pripravnico me je povabil ravnatelj ptujske gimnazije Rudolf Ceh v šolskem letu 1973/74 za poučevanje kemije. Odločila sem se za pedagoški poklic, opravila vse pedagoške predmete in strokovni izpit in moja poklicna pot na ptujski gimnaziji se je začela."
TEDNIK: Prišla si med profesorje, ki so te pred leti še poučevali. Kakšno je bilo srečanje s kolektivom?
M. Puklavec: "Nekaj zadrege in tudi treme je bilo. Profesorica slovenščine Tilčka Hlupič je bila naš pedagoški vodja in nas je vse mlade z odprtimi rokami sprejela. Kmalu smo postali pravi prijatelji in začetniška zadrega je minila. Mnogo smo razmišljali, kako bi pomagali okolju z izobrazbo, z drugimi programi. Na Ptuju je takrat že bila ekonomska šola, tudi šola za trgovce, poklicni šoli strojništva in lesarstva ter kmetijska poklicna šola."
TEDNIK: Kako se spominjaš časov, ko se je začelo načrtovanje srednješolskega centra na Ptuju?
M Puklavec: "Politična akcija, ki jo je vodil Alojz Gojčič leta 1977 za izgradnjo centra, nam je
bila močan izziv za organiziranje in za nove šolske programe. Pred usmerjenim izobraževanjem smo že dobili pedagoški program. Po usmerjenem izobraževanju v začetku osemdesetih let je bilo za Ptuj predvidenih le malo samostojnih oddelkov, saj so bili mišljeni programi ekonomske, strojne in kmetijske šole zgolj kot dislocirani oddelki mariborskih šol. Tedanjemu političnemu vodstvu naše občine gre zahvala, da so z dobro organiziranostjo uspeli zgraditi srednješolski center, za katerega so se občani Ptuja na referendumu odločili s 94 odstotki. To je rešilo ptujsko srednje šolstvo, kljub temu da so mnogi govorili, da je srednješolski center podoben šolskemu kombinatu."
TEDNIK: Kdaj si se podala v vodstvene vode na gimnaziji?
M. Puklavec: "Po zaključku ravnateljevanja velikega humanista Rudolfa Ceha je pedagoško gimnazijo prevzela Tilčka Hlupič, splošno pa Ljubica Šuligoj. Po letu dni je bila ravnateljica celotne gimnazije Tilčka Hlupič, leta 1979 pa je postala ravnateljica srednješolskega centra in takrat se je začela moja pot ravnateljice gimnazije. Po stažu sem med ženskami v slovenskih srednjih šolah bila najdlje časa ravnateljica."
TEDNIK: Kdaj si prevzela vodenje srednješolskega centra?
M. Puklavec: "Leta 1982 sem po Hlupičevi, ki je opravila pionirsko delo v srednješolskem centru, prevzela vodenje centra. Prva leta pod skupno streho niso bila lahka, bilo je veliko težav in zapletov, nismo bili navajeni velikih dimenzij. Trudili smo se za čimveč vpisnih možnosti za dijake in to nas je povezalo, zato je srednješolski center v tistem času sorazmerno dobro deloval."
TEDNIK: Današnji časopisi pišejo o pivovarski vojni, pred dvajsetimi leti so pisali o šolski vojni med Mariborom in Ptujem. Za kaj je šlo takrat?
M. Puklavec: "V tisti 'vojni' sem imela vlogo generala in bilo bi lažno skromno, če se ne bi spomnila detajlov. Osnovni problem je bil v tem, da smo strokovno dokazali, da smo sposobni izobraževati v elektrotehniški usmeritvi, kar lahko danes ponovno potrdimo. Za ta program smo se borili po dolgoročni projekciji kadrov in zato, ker je bil program dolgoročno naravnan, je bil tudi dragocen. Mariborska elektro šola je sprva delovala kot matična šola za našo dislokacijo ter je pod pritiskom stroke in politike morala popustiti, vendar pa se s tem niso strinjali in so ravnatelja Ketiša in mene postavljali v nasprotne tabore, pisali so o vojni v izobraževanju. Mislim, da vojna, ki poteka za znanje, ni slaba vojna."
Meta Puklavec. Foto: Simon Starček
TEDNIK: Kaj je zate pomenilo vodenje srednješolskega centra?
M. Puklavec: "Vsak, ki dela v šolstvu, se mora sprijazniti z nezadostnimi finančnimi sredstvi. Sčasoma smo si skupaj s sodelavci nabrali dovolj strokovnega znanja, da smo znali oblikovati zahteve za programe, ki naj bi našemu okolju prinesli razvoj, znanje, predvsem pa mladim omogočili vertikalno poklicno pot za zadovoljstvo in uspešnost. Ptuj je imel nehvaležno pozicijo somesta Maribora in zato smo za vse naše odločitve potrebovali soglasje Maribora, politike ali mariborskega gospodarstva. Srečo smo imeli, da sta nam tedanja ptujska politika in gospodarstvo dobro stala ob strani. Sicer pa sem se pri svojem vodstvenem delu vedno držala napotka svojega očeta, ki je dejal, da pomeni biti prvi v hiši zgolj večjo odgovornost in nobenih privilegijev."
TEDNIK: Pred več kot desetimi leti si ob vodenju centra prevzela tudi vodenje gimnazije!
M. Puklavec: "Da, 1991. leta sem ob vodenju srednješolskega centra prevzela še vodenje gimnazije. Pet let sem vodila center in gimnazijo, kasneje pa nisem več kandidirala za direktorico centra, saj je bilo v gimnaziji preveč zahtevnega dela."
TEDNIK: Za dobro planiranje, pridobivanje programov in za poslovne odločitve je dobro imeti tudi svetovalce, ki se spoznajo na stvari oziroma se s planiranjem ukvarjajo. Si imela takšne ljudi?
M. Puklavec: "Hvala za vprašanje! Res je, človek potrebuje tudi svetovalce. Na prvem mestu bi se na tem mestu za svetovanje zahvalila svojima bratoma Janku in Vladu. Prvi je slovenski gospodarstvenik, drugi strokovnjak termodinamike in poslovnež v tujini. S svojimi nasveti sta mi veliko pomagala oziroma sta znala poiskati ljudi, ki so se prijazno odzvali za pomoč."
TEDNIK: Kar utopično je bilo slišati razmišljanja o gradnji nove gimnazije. Kako ste se na šoli lotili tega projekta?
M. Puklavec: "Vse, kar se je v ptujskem šolstvu zgodilo, je
odsev timskega dela in naporov več ljudi. Šola lahko dobro funkcionira, če zanjo skrbijo vsi zaposleni. Ob razmisleku za nove prostore gimnazije je imela naša strokovna reputacija veliko teže. Velika zahvala za novo gimnazijo pa gre županovanju Vojte-ha Rajherja, ministrovanju dr. Slavka Gabra, zavzetosti mag. Danila Topleka, pomoči pomočnice direktorja vladne službe za zakonodajo Ksenije Mihovar Globokar in številnih drugih, ki so se zavzeto vključili v izvedbo projekta. Ptujsko gimnazijo je zgradila liberalna demokracija in celotna njihova kadrovska sestava, saj je takrat ob žgočih razpravah v parlamentu naš župan dr. Miroslav Luci glasoval proti imenovanju ministra, ki se je posebej zavzemal za gradnjo gimnazije."
TEDNIK: Gimnazijo Ptuj so obiskali domala vsi slovenski šolski ministri. Kakšno je bilo nasploh Tvoje sodelovanje kot ravnateljice s politiko?
M. Puklavec: "Ne domišljam si, da so obiski ministrov na naši šoli moja zasluga. Ptujska gimnazija je vedno živela v razmerah izjemne skrbi za širjenje znanja med mladimi, bila je zelo inovativna, vključevali smo se v najrazličnejše programe, imeli smo vedno dovolj eminentnih strokovnjakov za posamezna področja in smo si pridobili sloves dobre šole, zato smo bili počaščeni, ko so nas po vrsti obiskovali šolski ministri in nam pomagali pri naših razvojnih načrtih. Kar se tiče lokalne politike, moram reči, da so do sedanjega župana bili vsi osebno naklonjeni razvoju gimnazije, pa tudi za sedanji mestni svet lahko to rečem. Sama sem se zelo trudila, da bi za okolje naredili čimveč. Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo na številnih področjih in dejavnostih naredili več kot številne inštitucije, ki so za to postavljene. V šolo pa smo ustvarjalno vključili tudi starše."
TEDNIK: Je pomembno, da je ravnatelj šole vključen tudi v strankarsko, politično delo?
M. Puklavec: "Šola mora nuditi varno zavetje ideološko različnim mladim in zato se mi zdi ravnateljeva funkcija kot omejitev, da bi se človek sploh lahko
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
vključeval v politične stranke. Ravnatelj mora profesionalno sodelovati z lokalno politiko, šola pa ne sme imeti strankarskih predznakov. Mora biti prostor svobodne misli."
TEDNIK: Po učnih rezultatih ptujska gimnazija presega republiška povprečja, kar pomeni, da imajo mladi dobro osnovo za nadaljnji študij. Po drugi strani pa sama ugotavljaš, da je ptujska izobrazbena struktura pod državnimj povprečjem. Zakaj se mladi ne vračajo?
M. Puklavec: "Res so naši učni rezultati na zavidljivi ravni. Ce takšne rezultate dosegamo, pomeni, da smo v svoje delo morali vložiti ogromno svojega znanja in truda. Nisem ravno prepričana, da nam okolje to priznava. Da pa se mladi ne vračajo, je krivda v našem okolju. Definicija le-tega sta dva podatka: največji odstotek brezposelnosti in najnižja dodana vrednost na zaposlenega. Zato šola nudi najrazličnejše možnosti mladim, da ob rednem šolanju razvijajo svoje talente na zelo različnih področjih. Izpostaviti velja tudi posameznike izven prosvete, ki so s svojim delom v smeri razvoja šolstva naredili več kot katerakoli inš-titucija na Ptuju."
TEDNIK: In koga imaš v mislih?
M. Puklavec: "Direktorja podjetja Talum Kidričevo mag. Danila Topleka, ki je pomagal reševati zadrege šole, od strokovne pomoči do finančne, kot predsednik sveta staršev in kot zainteresiran občan in strokovnjak."
TEDNIK: V našem časopisu smo večkrat poročali o sodelovanju vaših dijakov v najrazličnejših mednarodnih projektih. Kako ste iskali povezave?
M. Puklavec: "Že sam gimnazijski program obvezuje šolo, da je aktivna tudi na tem področju. S ponosom ugotavljam, da smo v samem državnem vrhu šol glede mednarodnih povezav. To je plod dolgoletnega dela, za-nesenjaštva učiteljev, v pomoč pa so nam bile naše aktivnosti v hessensko-slovenskem društvu in direktne povezave z veleposlaništvi Francije, Nemčije, Avstrije in našim zunanjim ministrstvom."
TEDNIK: Kakšno je bilo Tvoje zadnje leto ravnateljevanja? Preselili ste se v novo šolo.
M. Puklavec: "Ocenjujem, da je nova šola celo boljša, kot smo pričakovali. Od začetka smo imeli nekaj prilagoditvenih težav, res pa je, da še ni popolnoma vse urejeno, kar pa se bo zgodilo v naslednjem šolskem letu. Naše počutje, razmere za delo pa bi ocenila s superlativi."
TEDNIK: Kaj pa zdaj? Naenkrat bo veliko časa za konjičke, potovanja ... Nam lahko razkri-ješ, kaj bo zaponjevalo tvoj življenjski ritem v bodoče?
M. Puklavec: "Veliko časa bom preživela v naravi z aktivnostmi, ki me zanimajo. Začela sem se ukvarjati z golfom. Cakajo me kupi neprebranih knjig, gledališke predstave, koncerti ... "
TEDNIK: Te mikajo tudi po-to vanja?
M. Puklavec: "Seveda, nasploh sem velik potepuh in že letošnje počitnice nameravam preživeti v širnem svetu."
Tako, Meti sem zaželel pestro preživljanje tretjega življenjskega obdobja, očitno pa se bova kar pogosto srečevala na najrazličnejših kulturnih prireditvah.
Franc Lačen
PTUJ / ZLATI MATURANTI NA GIMNAZIJI
Ob sprotnem uienju se mature ni bati
Poročali smo že o zelo dobrem uspehu maturantov ptujske gimnazije v tem {olskem letu, omenili smo tudi leto{nje zlate maturante - kar pet jih je ob leto{nji maturi preseglo trideset točk.
V teh počitniških dneh smo se z njimi pogovarjali in vsi po vrsti so zatrjevali, da se za maturo niso posebej pripravljali, saj so si z rednim učenjem zagotovili dovolj znanja, da so maturo opravili z odličnim uspehom (nedvomno z več kot odličnim).
Matej Crnjavič iz Ptuja je večkrat bil na straneh našega časopisa, saj je ob rednem šolskem delu sodeloval še v številnih aktivnostih. Bil je član gledališkega studia, sodeloval pri šolskem filmskem projektu, deloval v debatnem klubu, ude-
dovolj znanja, posebej pa je izpostavil profesorico sociologije Miro Janžekovič.
Nina Horvat, Ptuj~anka, je opravila tudi nem{ko jezikovno diplomo, sicer pa je bila aktivna tudi pri projektu Irski ve~er, ki so ga pripravili na {oli in na tem ve~eru povedali vse o Irski. Za maturitetna izbirna predmeta je izbrala zgodovino in sociologijo. [tudirala bo pravo na mariborski pravni fakulteti, morda bo neko~ sodnica. Ninini najlju-b{i profesorici sta bili profesorica matematike Mateja Silak in
silo. Njena najljubša profesorica je Meta Cretnik, razredničarka, od profesorjev pa profesor zgodovine Branimir Rokavec, ki jih je po njenem mnenju tako pripravil na maturo, da se ni bilo potrebno dodatno učiti.
Marko Toplak iz Stojncev se je že v šoli veliko ukvarjal z računalništvom. Izdeloval je šolsko spletno stran, udeleževal se je številnih šolskih tekmovanj, bil pa je tudi predsednik razredne dijaške skupnosti. Za maturo si je izbral fiziko in matematiko, visokošolski študij pa bo nadaljeval na mariborski univerzi, študiral bo računalništvo in informatiko. Zanj sta najljubša profesorja Stane Senveter, profesor matematike, in Viktor
Mojca Neudauer, Marko Toplak, Matej Crnjavič, Barbara Zafošnik in Nina Horvat s pomočnico ravnateljice, ki s septembrom prevzame vodenje gimnazije, Melani Centrih. Foto: Langerholc
ležil se je konference bodo~ih mladih voditeljev v Združenih državah Amerike, urejal šolsko knjižnico, grafi~no je urejal tudi šolsko glasilo Prebliski, vsega pa se niti ne spomni. Pri maturi si je za izbirne predmete izbral angleš~ino kot drugi tuji jezik in sociologijo. Odlo~il se je za študij politologije na fakulteti za družbene vede v Ljubljani -za mednarodne odnose. Pravi, da so mu vsi profesorji nudili
angleš~ine Aleksandra Pal.
Tudi Mojca Neudauer je iz
Ptuja. Ob šolskem delu se je ukvarjala s plesom, plesala v plesni skupini Gea, udeleževala pa se je tudi številnih šolskih tekmovanj. Pri maturi se je odločila za psihologijo in zgodovino. Za študij si je izbrala pravno fakulteto v Ljubljani, kljub temu da jo zelo veseli novinarstvo in ni rečeno, da jo poklicna pot ne bo zanesla v medije in med sedmo
Vidovič, profesor fizike.
Barbara Zafošnik iz Lovrenca na Dr. polju je v času dijaških let ob šoli trenirala odbojko in se ukvarjala s plesom. Pravi, da so ji takšne aktivnosti dajale ustrezno energijo tudi za delo v šoli. Na maturi si je kot izbirne predmete izbrala psihologijo in biologijo. Študirala bo psihologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, kot specializacijo pa si namerava izbrati klinično psi-
VELIKA NEDELJA / ZDRAV VRTEC
Vei gibanja za zdravje
Vrtec Velika Nedelja se je pred leti skupaj z drugimi varstvenimi enotami v občini Ormož priključil mreži zdravih vrtcev. Kot prednostno nalogo so si zadali projekt z naslovom Več gibanja za zdravje.
Aktivnosti, ki so jih takrat izvajali v okviru projekta, so danes sestavni del življenja v vrtcu. Sem sodi tudi telovadba, v katero se vključujejo otroci
skupaj s starši in je potekala v zimskih mesecih enkrat tedensko v športni dvorani Velika Nedelja. Vzgojiteljici Stanka Spindler in Vanja Kvar sta za
Tako so se vozile naše prababice. Foto: MBV
otroke in starše pripravili najrazličnejše družabne igre, ob katerih so se prijetno zabavali in seveda tudi razgibali. V spomladanskem času pa so se "telovadci" prelevili v pohodnike ter se z vzgojiteljico Vanjo in starši podali na krajše pohode v okolici Velike Nedelje. Pohodi so bili tudi poučni in tako so si mali pohodniki ogledali vinogradništvo na Koglu, noje in druge zanimive živali na Hajn-dlu, opazovali paglavce in pijavke v Vudini, iskali škrata v Trgovišču, oblikovali pri lončarju v Vičancih, za konec pa so se s kočijo in pravo konjsko vprego zapeljali po Runču.
Želja vseh na koncu je bila, da se prijetne gibalne aktivnosti nadaljujejo tudi v prihodnjem šolskem letu ter da se sedanji skupini pridruži čimveč novih otrok s svojimi starši.
Maja Botolin Vaupotič
hologijo. Za Barbaro je profesorica angleščine Aleksandra Pal najboljša profesorica na svetu, saj je učencem znala najzahtevnejše strokovne zadeve razložiti tako, da so izgledale izredno enostavno in so bile razumljive.
Ob koncu razgovora so nam letošnji zlati maturantje zaupa-
li tudi to, da ni nujno vsa leta v razredu biti odličen, da na koncu postaneš zlati maturant.
Pa še nekaj: lani so bili na ptujski gimnaziji trije zlati maturantje, letos jih je pet. Jih bo naslednje leto še več?
Franc Lačen
... PA BREZ ZAMERE
Pozor, velika napetost
PRAVO BISTVO DOPUSTA
Nahajamo se v času dopustov in oddihov, to je menda jasno in splošno znano dejstvo. No, če smo malo natančnejši, nahajamo se v času, ki je namenjen dopustom in oddihu, saj sta ti dve stvarci v veliki meri najbolj odvisni od vašega mesečnega priliva, tako da je že lahko res, da smo v takem času, a se vi kljub temu ne počutite niti najmanj tako; še več, ko gledate vse te zadovoljne face v do vrha naloženih klimatiziranih avtomobilih, kako drvijo na morje, vam od obupa, skritega besa in potrtosti gre na bruhanje. Ce ste med temi, potem dobro veste, o čem govorim, zato z diskurzom ne bomo nadaljevali v tej smeri, saj nočemo posipati še več soli na že tako ali tako skeleče eksistencialne rane. Ce pa na svojo veliko srečo ne spadate v pravkar opisano skupino, potem vas v tem dopustniškem času te zadeve ravno ne zanimajo preveč, kar je sicer etično in moralno vprašljivo, a s človeškega stališča povsem razumljivo.
Poletje je torej, vzeto na splošno, čas dopustom. To je nekako razširjeno in povsod bolj ali manj sprejeto mnenje. Ne obstajajo sicer popolnoma nikakršne ovire, ki bi človeku preprečevale oddih tudi v drugih obdobjih leta, a vseeno največ ljudi na zasluženi time-out poroma v poletnih mesecih, torej prav zdaj. Ker pa smo o peripetijah, zgodah in nezgodah, ki vas neizogibno čakajo, na tem mestu že obširno in izčrpno poročali, nas tokrat zanima nekaj čisto drugega: preprosto vprašanje, ki se glasi, zakaj smo ljudje sploh tako mahnjeni na dopuste. Vprašanje, ki se morda zdi bedasto in povsem odveč, a vendar je to eno izmed tistih vprašanj, za katera se zdi, da ve na njih odgovor vsak bedak in nam ne povedo nič novega, ob malce podrobnejši poglobitvi v sam problem pa se izkaže, da ukvarjanje s takim vprašanjem vsemu navkljub le ni tratenje časa.
Okej. Kaj nas torej obsede, da vsako poletje kot čreda antilopic skakljamo po razbeljenem asfaltu in betonu proti cvetoči luži, zabeljenim cenam in razgretemu pesku? Kaj je tisto v nas, kar nas vleče tja dol, na obale, k slani vodi in meduzam? Zakaj smo si vsako leto zaradi takšnih in drugačnih kolobocij, povezanih s to migracijo, pripravljeni posledično zaradi močne in pospešene obrabe potrpljenja in živcev za kak dan ali dva skrajšati svoje življenje?
Odgovor je hkrati preprost, a vendar zanimiv in poučen: k temu nas sili prav to življenje samo. Ja, prav ste prebrali. Prav naše življenje je tisto, ki nas sili k temu, da si ga s takimi poletnimi migracijami zaradi močno načetih živcev skrajšujemo ter posledično (bognedaj) tudi popolnoma terminiramo ob kakšni prometni nesreči, ko se vam po parurnem cijazenju v koloni totalno utrga in hočete prehiteti kar celo kolono, ne glede na nasproti vozeča vozila. Ali pa se utrga komu v nasproti vozeči koloni in se vi znajdete v vlogi nič hudega slutečega nasproti vozečega vozila. V obeh primerih je rezultat
kritičen. Torej, naše življenje samo nas sili, da si ga posledično skrajšujemo z migracijsko-dopustniškimi kolobocijami. Ha. Zdi se protislovno, ne? Butasto? Se vam zdi, da tukaj zapisano ne premore niti najmanjše trohice smisla?
A vendar je vse skupaj popolnoma razumno. Poglejte. Ce rečemo, da je prav naše življenje tisto, ki nas sili k zgoraj omenjenemu, mislimo s tem precizneje rečeno tole: naš stil življenja je tisti, ki sam po sebi zahteva, da našemu telesu in duhu vsaj za teden ali dva privoščimo počitek, dopust, pa čeprav pri tem porabimo zaskrbljujoče dosti živcev in morda sebe same izpostavljamo nevarnosti, da prav to življenje končamo v pločevini. Naš moderni stil življenja je tak, da to dobesedno zahteva (dopust, odmor, time-out namreč, ne tega, da bi končali v zveriženi pločevini). Moderna družba, v kateri živimo, je ta, ki nam tak način življenja dobesedno vsiljuje. Način življenja, ki je vse prej kot prijazen do nagega telesa in duha. Še več, hudo (pre)obremenjujoč je. Ce hočete, lahko tudi rečemo, da nismo bili ustvarjeni za tako rabo. Nismo narejeni za tak tempo življenja, kot smo ga zaradi družbe, ureditve prisiljeni živeti.
Samo poglejte, na primer, našo obsedenost s časom. Začnite kar v svojem stanovanju in preštejte, koliko ur in naprav, na katerih je zraven ostalega tudi ura, imate v stanovanju. Precej, mar ne? Cas nas nonstop priganja. Zjutraj budilka, potem hitro hitro v službo, v službi razni roki in časovno pogojene norme, pa točno pol ali pa ena ura za malico in tako dalje vse do večera. Saj sami veste. Dalje. Poglejte samo ogromno količino raznih informacij ter nasploh impulzov, dražljajev, ki jih prejemajo naš čutni sistem ter posledično torej možgani. Povsod. Ogromno. Preveč. Več, kot jih lahko obdelamo in zaznamo. Več, kot jih včasih lahko prenesemo. Vsekakor pa več, kot pa bi si včasih želeli. Preobremenitev je tako rekoč vsakdanja tema. Kot tudi živčni zlomi, velike in majhne mentalne bolezni, ki nikakor niso zgolj prirojene, ampak povzročene, razne medsebojne krize in tako dalje. Saj si lahko sami ustvarite sliko. Življenje posameznika v današnji moderni družbi je kot nekakšna centrifuga, ki se vrti zmeraj hitreje. In se očitno ne misli ustaviti, dokler ne bo pralnega stroja nekega lepega dne od vsega pritiska razneslo.
Dopust je torej ena redkih priložnosti, da svojemu telesu in duhu naklonite malo prezasluženega počitka in regeneracije. Vendar pa to ne pomeni, da je za to nujno potrebno iti na morje. Ne, kar je pomembno, ni to, da greste dol na obalo, ampak predvsem, da greste stran. Ven. Stran od ponorelega sveta, ven iz ustaljenega divjega ritma življenja. Vsaj za teden ali dva. To je bistvo pravega dopusta.
Gregor Alič
SREDI ŽIVLJENJA
DORNAVA / POSLOVILNI DOBRODELNI KONCERT "PRIJATELJI ZA PRIJATELJE"
Čustva ne poznajo drugačnosti
V zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi bo 4. september prav gotovo zapisan kot poseben mejnik v njihovi zgodovini. Takrat naj bi odrasle du{evno prizadete osebe iz starega baro~nega dvorca dokon~no izselili v nove nadomestne bivalne in habilitacijske prostore, ki stojijo ob novem zavodu.
Kot je povedal direktor zavoda mag. Milenko Rosic, bo celotna investicija z osnovno in habilitacijsko opremo zna{ala milijardo osemdeset milijonov tolarjev in jo je v celoti pokrilo ministrstvo za delo, družino in socialne za-
deve. Tako bodo dobile odraslo du{evno prizadete osebe pri-mernej{e prostore za bivanje in življenje, saj so doslej ti bili neprimerni in zaradi dotrajanosti celo nevarni, pa tudi razmere za delo za zaposlene so zelo težke.
Mnogim so se izpolnile skrite želje, da so lahko objele Davorja Borna. Foto: Tatjana Mohorko
Prizadevanja za gradnjo novih prostorov so trajala kar nekaj časa. Drugačnost potrebuje člove{ko solidarnost, saj populacija du{evno motenih ljudi nikoli ne more povsem samostojno skrbeti zase. Pred {estimi leti so se v Dornavi povezali v odbor tudi domačini, ki jim ni vseeno, kaj se je s tem baročnim biserom dogajalo in v kak{nih razmerah živijo du{evno prizadete osebe. Odbor je pripravil vrsto koncertov in tako seznanjal {ir{o javnost, da si du{ev-no prizadete osebe želijo ostati v Dornavi, toda za primerno bivanje potrebujejo kvalitetnej{e prostore. Seveda pa člani niso pozabili tudi na zgradbo, saj se zavedajo, da zob časa opravlja svoje. V teh letih so se med sedanjimi stanovalci gradu, člani odbora in obiskovalci spletle vezi prijateljstva.
Pred časom so člani odbora, ki ga vodi Franc Zagoršak in ga sestavljajo Slavica Bratuša, Marija Belšak, Zvonko Mi-kša, Janko Petek in Marije Slodnjak, pripravili ob odhodu stanovalcem in zaposlenim poslovilni koncert Prijatelji za prijatelje. Na njihovi poti jih je kot vedno doslej povezavala glasba. Tudi tokrat so se dobrodelno odzvali povabilu skupini Ptujskih pet in Karizma ter Davor Borno. Po odzivu stanovalcev smo lahko videli, da so to njihovi priljubljeni glasbeniki. Solze
PODVINCI / 90 LET FRANCA BREZNIKA
Človek dela, poštenosti in skromnosti
Predstavniki Društva upokojencev Rogoznica so v imenu 500 ~lanov dru{tva obiskali Franca Breznika v Podvincih 105. Ob njegovi 90. obletnici rojstva so mu s šopkom rož in priložnostnim darilom izrekli iskrene ~estitke in najlepše želje za njegovo zdravje in osebno sre~o.
Franc se je rodil 11. julija 1912 v kmečki družini v Podvincih. Otroštvo je preživel v zavetju star{ev in dveh bratov. Osnovno šolo je uspešno končal v Ptuju. Po odlužitvi vojaškega roka je delal doma na polju. Leta 1936 se je zaposlil na železnici kot kreti-čar. Služboval je na ptujskem območju vse do leta 1942, ko so ga premestili na delo v Avstrijo. Po osvoboditvi se je zaposlil v Zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi kot kurjač, opravljal pa je tudi druga opravila vse do odhoda v pokoj 1974.
Leta 1957 se je poročil z Marijo Ceh iz Podvincev. V zakonu se jima je rodila hčerka Marija, ki je zaposlena v trgovini Peko na Ptuju. Žena mu je umrla leta 1992. Sedaj živi srečno s hčerko Marijo in vukom Thomasom, ki obiskuje osnovno šolo Ljudski vrt na Ptuju.
Srečanje in pogovor z njim je bilo pravo doživetje. Franc je človek, ki ga vse življenje odlikuje delo, poštenost in skromnost. Zmeraj se je na delo in z njega v vseh vremenskih razmerah vozil s kolesom, ki ga še tudi
v jeseni življenja spretno in s previdnostjo upravlja. Zmeraj je z ljubeznijo obdeloval zemljo, to pa z veseljem dela tudi danes.
Ob obisku pri njem doma smo ga našli pod brajdami pri sekanju in pospravljanju drv za kurjavo v zimi. Zdravje mu dobro služi, enako njegove oči. Casopise in knjige čita brez očal, zato je v šali dejal: "Ce dobro vidim klepati koso brez očal, zmorem brez njih tudi brati časopise in knjige."
Francu, zvestemu članu rogo-zniškega upokojenskega društva, želimo še mnogo zdravih in srečnih let z iskreno željo, da se z njim še velikokrat srečamo na občnem zboru in prazniku društva.
Feliks Bagar
sreče in zadovoljstva, ples in močan aplavz so bili največje darilo glasbenikov, ki tokrat niso skrivali svojih čustev. Da je v naši okolici veliko takšnih, ki sprejemajo drugačnost in jim ni vseeno, v kakšnih razmerah živijo, so tudi tokart dokazali številni obiskovalci, ki so napolnili grajsko dvorišče.
M. Slodnjak
Skupina Karizma je ogrela dlani
Z leve Feliks Bagar, Marija Vajsbaher, slavljenec Franc Breznik, vnuk Tomas, h~erka Marija in Janko Mlakar. Foto: Langerholc
Ob skupini Ptujskih pet so se poleg dlani ogrele tudi pete. Fotografije: Tatjana Mohorko
SELCE / DVANAJSTA BLATOBORBA
Bol! si blaten, lepši si
V blatu je bilo ves ~as veselo
Bife Ornik iz Selc je v soboto, 27. julija, že 12. organiziral blatoborbo v Selcah. Sodelovalo je osem ekip: Šislavi teleti, Dupleški flosarji, Red Bad Dudeki, Kapelske sestre, Vince kompani, Bolfenški A team, Bar Zelenik in doma~a ekipa Bife Ornik Selce. Ekipe so bile iz Selc, Dupleka, Kapele, Jurovskega Dola, Korene, Trnovske vasi in z Destrni-ka. Vsako ekipo so sestavljali po trije tekmovalci, v ekipi iz Trnovske vasi pa je bila tudi ženska.
Blatoborci so prišli na prizorišče v spremstvo posebnega vozila, prirejenega za to slovesnost, in ob spremljavi ansambla Slo-venjegoški fantje, ki so med bla-toborbo tudi končali v blatu.
Ekipe so se pomerile v skoku z mesta v blato - bolje rečeno v slovenjegoriško ilovico. Nato
so se vrteli okrog kola in potem poskušali teči (plaziti) čez blato ter s pomočjo sotekmovalca poskušali priti nazaj do kola. V tretji igri so v PVC lončkih prenašali blato prek blatnega razmočenega terena.
Med igrami so potekale posamezne šaljive točke, v katerih
so posamezniki poskušali plavati v blatu. Za tuširanje so bla-toborci uporabljali kar gasilsko cisterno in cev, saj bi pod navadnim tušem bilo težko s sebe spraviti toliko blata.
Med obiskovalci je bilo veliko smeha in tudi kričanja, ko je blato letelo daleč naokoli. V blatu pa je (proti svoji volji) pristalo kar nekaj obiskovalcev, med njimi tudi voditelj prireditve.
Po končani blatoborbi je potekala zabava na prostem do jutranjih ur.
Zmago Šalamun
1. - 7. avgusta 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 1. avgust
SLOVENIJA 1
7.30 Odmevi. 8.00 Na vrtu, TV Maribor. 8.30 Modro poletje, sp. nad., 9/37. 9.00 Gulimisek, oddaja za otroke, 5/10. 9.25 Pod klobukom. 10.20 Zgodbe iz školjke. 10.55 Slovenski magazin. 11.20 Glasbena oddaja. 11.55 Ta moja družina, ang. nad., 2/6. 13.00 Poročila. 13.20 Tedenski izbor 13.20 Srečen tisti, ki živi daleč od skrbi, dok. oddaja. 14.15 Mavrica. 15.55 Moja vas: Ravenca. 16.30 Poročila. 16.45 Štajerska film, dok. oddaja. 17.05 Dosežki: Arhiviranje filmske dediščine. 17.25 List in cvet: Drevesa. 18.00 Sprehod z zverinami, ang. dok. serija, 2/6, pon. 18.30 Dober tek vam želi vačiti iz Trinidada in Tobaga. 18.40 Risanka. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Peklenska plaža, am. nad., 1/2. 21.30 Minute za ... 22.00 Odmevi. 22.45 Janko Kersnik-Andrej Inkret: Agitator, TV drama. 23.50 Charles Baudelaire, fra. dok. oddaja. 0.55 Brane Rončel izza odra: Maracas Otra Vision, 1. del. 2.00 List in cvet: Drevesa, pon. 2.30 Nenadoma Susan, 23., zadnja epizoda, pon. 2.55 Dr. Quinnova, nan., 14/28, pon. 3.40 Bikoborec, francoski film. 5.05 Peklenska plaža, ameriška nad., 1/2, pon. 6.50 Športni film.
TV SLOVENIJA 2
15.05 Po Iranu, ang. dok. oddaja, pon. 16.10 Berlin: Ep v plavanju, prenos. 18.05 Nenadoma Susan, 23./23. 18.25 Dr. Quinnova, 14/28. 20.00 Greentown jazz. 21.00 Poseben pogled: Razmišljajoče morje, nizozemski film. 22.40 Praksa, 43. epizoda. 23.25 V senci katedrale, nemška nan., 3/14.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 2. dela avstralske nan. 10.00 Salome, pon. 1. dela mehiške nad. 10.55 Močno me objemi, pon. 71. dela mehiške nad. 11.50 Tri sestre, pon. 148. dela venezuelske nad. 13.10 Nikita, pon. 6. dela ameriške nan. 14.10 Odpadnik, pon. 2. dela ameriške nan. 15.30 Varuhi luke, 3. del avstralske nan. 16.25 Tri sestre, 149. del venezuelske nad. 17.20 Močno me objemi, 72. del mehiške nad. 18.15 Salome, 2. del mehiške nad. 19.15 24 ur 20.00 Romantični film: Danielle Steel, ameriški film, 1/2. 21.40 Lucy na svojem, angleška nad., 3/8. 22.30 Odpadnik, 3. del ameriška nan. 23.20 Prijatelji, 23. del ameriške nan. 23.50 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Sheena, kraljica džungle, pon. 17. dela ameriške nan. 12.10 Jack in Jill, pon. 8. dela ameriške nan. 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje. 14.20 Obala ljubezni, 73. del ameriške nad. 15.10 Mladi in nemirni, 199. del ameriške nad. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Sheena, kraljica džungle, 18. del ameriške nan. 17.45 Da, draga?, 19. del ameriške humoristične nan. 18.15 Veseli rovtarji, 2. del ameriške humoristične nan. 18.45 Hughleyjevi, 2. del ameriške humoristične nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Columbo: Zmaga razuma, ameriški film. 21.20 Will in Grace, 1. del ameriške humoristične nan. 21.50 Varnost prve dame, 13. del ameriške humoristične nan. 22.20 X-CITE, reportaža. 22.40 Dosjeji X, 16. del ameriške nan. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.20 Rdeče petke, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Terra X Tara Tour, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Santa Fe, ameriška komedija. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Tvoj problem. 00.15 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci. 10.35 40. otroški filmski festival. 10.55 Risanka. 11.05 Obstanek. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film. 15.30 Risanka. 15.45 Šibenik: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Vinogradništvo in vinarstvo. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Split: Morje. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem.
19.14	Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Barve turizma - Zadar. 20.55 Viehjud Levi, nemški TV film. 22.30 Z vseh strani. 22.50 Glasba. 23.00 Odmevi dneva. 23.30 Pravi čas. 0.40 Evropski TV film. 2.10 Čarovnija, serija. 3.00 Sodnica Amy, serija. 3.45 Svet mode. 4.10 Amerika - življenje narave. 4.40 Viehjud Levi, nemški TV film.
HTV 2
15.30 Otroški program. 16.35 TV koledar. 16.45 Novice.16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.10 Mati in sin, serija. 18.45 Reševalna služba, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 čarovnija, serija. 21.00 Novice.
21.15	Sodnica Amy, serija. 22.05 Svet mode. 22.35 Prijatelji, serija. 23.00 Reševalna služba, serija. 23.45 Glavno mesto, serija.
HTV 3
16.05 Berlin: EP v plavanju, prenos. 20.00 TV spored. 20.05 Rock Club. 21.05 Mary Coulghan, posn. koncerta. 22.05 Globalno naselje. 22.35 Zakon in red - oddelek za žrtve, serija.
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Herkul, serija. 10.10 Ne gre samo za sex, film. 11.45 Confetti tivi.12.10 Barbapapa. 13.00 Otroški program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 SP v plavanju reportaža. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija. 21.10 Alarm za Cobro 11, serija. 21.55 Kaiser-muehlen Blues. 23.00 Poletni kabaret. 0.05 Umetnine.
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila. 9.05 TV Kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1567). 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki 12.05 Tema, magacin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1. 14.05 Iz čistega neba, serija. 14.50 Prijateljici, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1568). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Usodni dan. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euro Austria. 23.00 Primer za dva, serija. 0.00 Čas v sliki.
Petek, 2. avgust
TV SLOVENIJA 1
7.30 Odmevi. 8.00 Prisluhnimo tišini. 8.30 Modro poletje, špa. nad., 10/37. 8.55 E. Majaron: V znamenju dvojčkov, lutkovna nan., 5/12. 9.10 Potujoči škrat: Očitne stvari je najlažje prezreti, poučno-razvedrilna oddaja, 9/10. 9.35 Dober tek vam želi Vačiti iz Trinidada in Tobaga. 9.50 Na liniji: oddaja za mlade. 10.25 Štajerska film, dok. oddaja. 10.45 Dosežki: Arhiviranje filmske dediščine. 11.05 List in cvet: Drevesa. 11.35 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor. 12.00 Sylvia, nemška nan., 9/15. 13.00 Poročila. 13.35 Tedenski izbor. 13.35 Naravni parki Slovenije: Stru-njan. 14.05 Vsakdanjik in praznik. 15.05 Velika imena malega ekrana: Jana Čede. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročilae. 16.45 Mladi virtuozi. 17.00 National Geographic, 11/23. 18.00 Marko, mavrična ribica, risana nan. 18.10 Iz popotne torbe: Ena ribiška. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 So leta minila, ang. nan., 1/6. 20.30 Prečudovita si, angleška nad., 1/7. 21.20 Normal, ohio, am. nan., 5. epizoda. 22.00 Odmevi. 22.45 Polnočni klub. 0.00 Sedem dni, ameriška nan., 9/22. 0.45 National Geographic, 11/23, pon. 1.40 Mary Tyler moore, am. nan., 1. epizoda, pon. 2.10 Dr. Quinnova, ameriška nan., 15/28, pon. 2.55 Lepota greha, Črnogorski film. 5.00 Šport. 6.20 Vsakdanjik in praznik, pon.
TV SLOVENIJA 2
15.15 Vojna stoletja, ang. dok. serija, 4/4, pon. 16.10 Berlin: Ep v plavanju, prenos. 18.10 Mary Tyler Moore, am. nan., 1. epizoda. 18.35 Dr. Quinnova, 15/28. 20.00 Postaja x, ang. dok. serija, 2., zadnji del. 21.00 Usodno pivo, nemški film. 22.30 Praksa, ameriška nan., 44.epizoda. 23.10 Pa naj jedo pogačo, angleška nan., 5/6. 23.40 Slovenski jazz iz jazz cluba gajo: Renato Chicco trio in pevski zbor OŠ Trebnje. 0.15 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 3. dela avstralske nan. 10.00 Salome, pon.
2.	dela. 10.55 Močno me objemi, pon. 72. dela. 11.50 Tri sestre, pon. 149. dela. 13.10 Lucy na svojem, pon., 3/8. 14.10 Odpadnik, pon. 3. dela. 15.30 Varuhi luke, 4. del. 16.25 Tri sestre, 150. del. 17.20 Močno me objemi, 73. del. 18.15 Salome, 3. del. 19.15 24 ur 20.00 Mladi Indiana Jones: Bluesovska skrivnost, film. 21.45 Privid zločina, 18. del nan. 22.40 Odpadnik, 4. del. 23.30 Prijatelji, 24. del ameriške humor nan. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Sheena, pon. 18. dela. 12.10 Zmikavta, pon. 5. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 74. del. 15.10 Mladi in nemirni, 200. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Sheena, 19. del. 17.45 Da, draga?, 20. del. 18.15 Veseli rovtarji,
3.	del am. humor nan. 18.45 Hughleyjevi, 3. del am. humor nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Horor: Izganjalka vampirjev, 13. del ameriške nan. 20.50 Angel, 13. del ameriške nan. 21.40 Elle, 1. del ameriške humoristične nan. 22.10 Moške zadeve, 1. del ameriške nan. 23.00 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 23.50 Hughleyjevi, pon. 3. dela ameriške humoristične nan. 0.20 Rdeče petke, erotična serija.
TV3
07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 V sedlu, pon. 09.45 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Inline hokej, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Popotovanja z Janinom, pon. 17.20 Štiri Tačke, pon. 17.50 Bonanca, pon. 11. dela nan. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Pod židano marelo, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 Ne bodi predrzen, ko ..., ameriška komedija. 23.30 Reporter X. 00.30 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci. 10.35 40. otroški filmski festival. 11.05 Obstanek. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film: Up'n'under, britanski film. 15.35 Risanka. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Vinogradništvo in vinarstvo. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Pionirji egiptologije, dok. serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo show. 20.50 Naše malo mesto, serija. 22.00 Zvočni udar. 22.50 Glasba. 23.00 Odmevi dneva. 23.30 Grofica iz Hong Konga, am. film. 1.15 Charlie Chaplin, dok. film. 1.45 Charlie Chaplin VI, am. film. 3.15 Charlie Chaplin VII, am. film. 4.50 čarovnija, serija. 5.40 National Geographic. 6.35 Pionirji egiptologije, dokum. serija. 7.05 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 Otroški program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice.16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.10 Mati in sin, serija. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album - Moderato cantabile. 20.05 čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.15 Centre Street 100, serija. 22.00 Hit-depo. 23.30 Prijatelji. 23.55 Reševalna služba, serija. 0.40 Glavno mesto, serija.
HTV 3
16.00 Berlin: EP v plavanju, prenos. 20.05 Cosbyjev show. 20.50 Zlata dekleta. 21.35 Frasier. 21.55 Becker, serija. 22.20 Barve turizma - Zadar. 23.05 Globalno naselje. 23.35 Zakon in red, serija.
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program. 7.55 Varuška, serija. 8.20 Sabrina. 8.40 Čarovnice. 9.25 Herkul. 10.05 Kaisermuehlen Blues. 11.00 Alarm za Cobro 11, serija 11.45 Confetti tivi. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice. 18.30 Prijatelji. 19.00 Will & Grace. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Movie time, film po izbiri. 22.20 Exe for an eye, film 1995. 0.10 Natural Enemy, film 1976.
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1568). 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Nemški film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Usodni dan. 13.00 Čas_ v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Iz čistega neba, serija. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1569). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, serija. 21.20 Vsakodnevne zgodbe. 22.00 Pogledi s strani. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.10 XY nerešeno.
Sobota, 3. avgust
TV SLOVENIJA 1
7.25 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Modro poletje, špa. nad., 11/37. 8.25 Zgodbe iz školjke. 9.00 Vesela hišica: Pravljica o pustu, lutkovna igrica , 20/23. 9.15 Slovenska ljudska pesem: Marko skače. 9.20 Male sive celice, kviz. 10.10 Arčibald, risana nan., 5/26. 10.25 Na liniji: 6pack čukur, oddaja za mlade. 11.00 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, češka nad., 5/14. 11.25 Oglasi. 11.30 Radio aktivnost, kanadska nan., 17/26. 12.00 Kraljestvo planinskega orla: Zapuščina ledene dobe, dok. serija, 1/3. 13.00 Poročila. 13.10 Tedenski izbor 13.10 Folklorni ansambel La Capuliero. 13.35 Mostovi. 14.10 Ukradena nebesa, angleško-jugoslovanski film. 16.00 Pipsi, risana nan., 9/26. 16.30 Poročila. 16.45 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 17.45 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija, 13/15. 18.20 Palček david, risana nan., 3/13. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Moški z druge roke, nemški film. 21.25 Stena: Šest velikih plezalskih pustolovščin, angleška dok. serija, 2/6. 22.00 Poročila. 22.25 Nadaljnje mestne zgodbe, ameriška nad., 1/2. 0.00 Noč čarovnic 6, ameriški film. 1.30 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija, 13/15, pon. 2.00 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje evrope, pon. 2.30 Zid, belgijski film. 3.50 Šport. 6.15 Mavrica, pon.
TV SLOVENIJA 2
10.30 Tedenski izbor. 10.30 Murphy Brown, ameriška nan., 2/22. 10.50 Jean Christophe, francoska nad., 9., zadnji del. 11.45 Med prijatelji, nemška nan., 13., zadnja epizoda. 13.00 šport. 17.10 Berlin: Ep v plavanju, prenos. 18.55 Šport. 20.00 Polje, kdo bo tebe ljubil, oddaja TV Maribor. 21.45 Tatovi v noči, nemška nad., 1/3. 22.50 Praksa, ameriška nan., 45.epizoda. 23.30 Koncerti sobotnih noči: Oasis. 1.00 Videospotnice, pon.
POP TV
8.30 Dragon Ball, risana serija. 9.00 Mali helikopter, risana serija. 9.10 Klic divjine, sinhronizirani risani film. 10.10 Sedma nebesa, 7. del ameriške nan. 11.00 Providence, 11. del ameriške nan. 11.50 Lepo je biti milijonar, pon. 13.00 Bette, 4. del ameriške hum. nan. 13.30 Smola pa taka, 12. del ameriške hum. nan. 14.00 Mladi Indiana Jones: Bluesovska skrivnost, pon. ameriškega filma. 15.40 Družinsko pravo, 16. del ameriške nan. 16.40 Zahodno krilo, 13. del ameriške nan. 17.30 Amy in Isabelle, ameriški film. 19.15 24 ur. 20.00 Vikend med zvezdami: Poštar, ameriški film. 23.00 Studio 54, ameriški film. 0.40 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Obala ljubezni, pon. 70. dela am. nad. 11.30 Obala ljubezni, pon. 71. dela am. nad. 12.20 Obala ljubezni, pon. 72. dela am. nad. 13.10 Obala ljubezni, pon. 73. dela am. nad. 14.00 Obala ljubezni, pon. 74. dela am. nad. 14.50 Kamor gredo angeli, ameriški film. 16.30 Slavne zvezde, dok. serija. 17.20 Z druge strani rešetk, dok. oddaja. 18.20 Simpatije, 15. del am. nan. 19.10 Felicity, 15. del am. nan. 20.00 Veščina umora, ameriški film. 21.40 Zadnje poglavje, kanadska nad., 2/6. 22.30 Brez ovir, ameriški film. 0.05 Zmikavta, pon. 5. dela am. nan.
TV 3
07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Terra X Tara Tour, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Santa Fe, ameriška komedija. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Tvoj problem. 00.15 Videostrani.
HTV 1
7.50 Otroški program. 8.50 Felicity, serija. 9.30 Zgodbica. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa: Demons of Deception, am. film. 11.35 Risanka. 11.45 Nick Pras-katon, risani film. 12.00 Novice. 12.15 Parlament. 13.05 Prizma -multinacionalni magazin. 114.00 Glas domovin. 14.35 Oprah Show. 15.20 Novice.15.35 Ivanhoe, am. film. 17.20 Risanka. 17.50 Zlata dekleta, serija. 18.15 Glasbeni program. 18.45 Pisani svet. 19.00 Biblija. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dolgo, toplo poletje -zabavni magazin. 21.00 Trial by Jury, am. film. 22.45 Novice. 22.55 Kulturno poletje. 23.45 Ivanhoe, am. film. 1.30 Neukročena Afrika. 1.55 Oprah Show. 2.40 Centre Street 100, serija. 3.30 Dolgo, toplo poletje - zabavni magazin. 4.20 Dokumentarni film. 5.15 Trial by Jury am. film. 7.00 Glasbeni program.
HTV 2
10.15 Hit-depo. 11.45 Svet mode. 12.10 Hišni ljubimci. 13.00 Felicity serija. 13.40 Bubimir, risana serija. 14.10 Občutek v srcih, serija. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neukročena Afrika. 16.30 Sosedje iz pekla, dok. serija. 17.05 Veter v hrbet, serija. 17.55 Zlata krila. 18.40 Zvezdne steze - Voyager. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Portreti, katere pomnimo. 20.40 TV izložba. 20.50 Novice. 20.55 Zorica Kondža, koncert. 22.30 Borec za pravico, serija. 0.05 Divertimento, šp. film.
HTV 3
17.05 Berlin: EP v plavanju, prenos. 20.05 Reševalna služba, serija. 21.35 Šport danes. 22.05 Reševalna služba, serija.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 12.10 Šaljivec Carey, serija. 12.30 Totalno mimo, serija. 13.15 Življenje in jaz, serija. 13.55 Simpsonovi. 14.00 Dvojšek redko pride sam. 14.20 Austria TOP 40. 15.15 Clueless, serija. 15.40 Roswell, serija. 16.25 Ally Mc Beal, serija. 17.10 Sabrina, serija. 17.30 Streetlive, serija.18.00 Mr. Bean, serija. 18.30 Odbojka na pesku. 19.30 Čas v sliki 20.15 Columbo, kriminalka 2000. 21.50 Live Wire, film. 23.10 Quenns messenger, film 1999.
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila. 9.05 TV Kuhinja. 9.30 70. obletnia Petra O'Toola. 12.45 Zakladi sveta. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Avstrijski film. 14.45 Avstrijski film. 16.25 Alpe Donava Jadran. 16.55 Religije sveta. 17.00 čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.55 Juhnkejev komedijantski klub. 18.20 Bingo. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19. 30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Kulturni program. 22.20 Čas v sliki. 22.30 Ljubezenske zgodbe. 23.10 Monaco Franze, serija. 23.50 Čas v sliki.
Nedelja, 4. avgust
SLOVENIJA 1
8.00 Živ Žav: Telebajski, 90., zadnja oddaja; Medvedkov piknik, risanka; Tabaluga, risana nan., 4/12; A.S.Puškin: Pravljica o carju Saltanu, lutkovna nan., 3/6. 9.55 Nedeljska maša, prenos. 11.00 Živali v navzkrižnem ognju, nemška poljud. serija, 2/7. 11.30 Naši misijonarji na slonokščeni obali, 1/3. 12.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria. 13.00 Poročila. 13.20 Resna glasba. 13.50 So leta minila, angleška nan., 1/6, pon. 14.20 Viharni časi, nemška nad., 5., zadnji del. 15.55 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.05 Prezrta okolja: Travniki, dok. serija, 2/5. 18.35 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Mavrica. 21.40 Velika imena malega ekrana: Črt Škodlar. 22.45 Poročila, šport, vreme. 23.15 Zgodbe iz Avstralije: Življenje v divjini, dok. serija, 5/9. 23.55 Vzroka smrti ne omenjati, srbski film. 1.10 Prezrta okolja: Travniki, dok. serija, 2/5, pon. 1.40 Jemen: Država, ki je odvisna od kata, kanadska dok. oddaja, pon. 2.20 Pa naj jedo pogačo, angleška nan., 5/6, pon. 2.50 Skrivni svet Michaela Frya, ang. nad., 1/3, pon. 3.50 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.20 Šport.
TV SLOVENIJA 2
10.40 Tedenski izbor 10.40 Rad imam Lucy, ameriška čb nan., 84.epizoda. 11.05 Na vrat na nos, jugoslovanska nan., 2/10. 12.00 Zborovska in folklorna glasba. 13.00 Šport. 17.10 Berlin: Ep v plavanju, prenos. 19.00 Šport. 20.00 Jemen: Država, ki je odvisna od kata, kanadska dok. oddaja. 20.40 Murphy Brown, ameriŠka nan., 3/22. 21.05 Homo Turisticus. 21.25 Skrivni svet Michaela Frya, angleška nad., 1/3. 22.25 R. Strauss: Intermezzo, posnetek opere iz Glyndebourna. 1.00 Videospotnice, pon.
POP TV
8.40 Dragon Ball, risana serija. 9.10 Mali helikopter, risana serija. 9.20 Klic divjine, pon. sinhroniziranega risanega filma. 10.20 Sedma nebesa, 8. del ameriške nan. 11.10 Providence, 12. del ameriške nan. 12.00 Lepo je biti milijonar, pon. sezone. 13.30 Smola pa taka, 13. del ameriške hum. nan. 14.00 Dekle z Marsa, kanadsko-novozelandski film. 15.40 Družinsko pravo, 17. del ameriške nan. 16.30 Zahodno krilo, 14. del ameriške nan. 17.30 Policijska zgodba: Hiša strahov, ameriški film. 19.15 24 ur 20.00 Vikend med zvezdami: Telesni stražar, ameriški film. 22.20 Čudežna pištola, ameriški film. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Mladi in nemirni, pon. 196. dela am. nad. 11.40 Mladi in nemirni, pon. 197. dela am. nad. 12.30 Mladi in nemirni, pon. 198. dela am. nad. 13.20 Mladi in nemirni, pon. 199. dela am. nad. 14.10 Mladi in nemirni, pon. 200. dela am. nad. 15.00 Puščavska lisica, ameriški film. 16.35 Slavne zvezde, dok. serija. 17.30 Adijo, pamet, 17. del am. nan. 18.20 Dvakrat v življenju, 17. del kanadske nan. 19.10 Jack in Jill, 9. del am. nan. 20.00 Ninja želve 2, ameriški film. 21.35 Spet zaljubljena, 18. del am. nan. 22.30 Lovci na marihuano, ameriški film.
TV3
08.00 Risanke. 09.00 Ivanhoe, risani film. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 Za vas in mesto. 12.00 V sedlu. 12.30 Iz domače skrinje, pon. 14.00 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje._ 16.30 Odiseja, risani film. 17.30 TV razglednica Zagorje. 18.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 18.30 Vroči veter, pon. 1. dela jugoslovanske nanizank. 19.30 Risanke. 20.00 Reporter X. 20.30 Alfi Nipič Show, zabavnoglasbena oddaja. 21.30 Knjiga. 22.00 Tvoj problem. 22.30 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 23.00 Motomania. 23.30 Reporter X.
HTV 1
7.40 Otroški program. 8.40 Pleme, serija. 9.30 Briljanteen. 10.00 Novice. 10.05 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa: Phantom Train of Doom, am. film. 11.35 Risanka. 11.40 Športne igre mladih. 12.00 Novice. 12.20 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.10 Jack in Jill, serija. 15.00 Note, notice - glasbena oddaja. 15.30 Svet zabave. 16.10 Oprah Show. 17.00 Novice. 17.15 ČB v barvi. 18.05 Zlata dekleta. 18.30 Rojeni med divjimi živalmi. 19.00 Zadnji dan: Guyana. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Glory and Honor, am. film. 21.40 Glasba. 22.00 Tišina, prosim! - kontakt oddaja. 23.00 Novice. 23.10 Les fruit de la passion, film. 0.30 ČB v barvi. 1.15 Oprah Show. 2.00 Neukročena Amazonka, pz. serija. 2.30 Glory and Honor, am. film. 4.05 Sosedje iz pekla, dokum. serija. 4.35 Les fruit de la passion, film. 5.55 Rojeni med divjimi živalmi, pz. serija.
HTV 2
10.35 TV koledar 10.45 Biblija. 11.00 Knin: Maša, prenos. 12.00 TV spored. 12.05 Otroški program. 13.05 24. MDF Turčija. 13.30 Koncert. 14.10 Občutek v srcih, serija. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neu-kročena Amazona, pz. serija. 16.30 Sosedje iz pekla, dokum. serija. 17.05 Veter v hrbet, serija. 17.55 Zlata krila, serija. 18.40 Zvezdne steze - Voyager, serija. 19.30 Note, notice - glasbena oddaja. 20.05 Večer z Joolsom Hollandom, glasbeni serijal. 21.00 Novice. 21.10 Portreti umetnikov - Sretna Meštrovič. 22.25 Jazz.
HTV 3
15.30 Športni program, Šport danes, Reprizni program.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 10.05 Otroški program. 12.15 V osemdesetih dnevih ikoli sveta, film 1956. 14.50 Sub Down, film 1996. 16.15 Nogomet, avstrijska liga. 18.30 Šport v nedeljo, odbojka. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Poljub s posledicami, film 1996. 21.50 Columbo, kriminalka. 23.25 Detektiv Rokhford.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Zakladi sveta. 9.20 Kulturni program. 10.30 Kulturni teden. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Pogledi s strani. 14.15 Univerzum, magacin. 15.00 Tri dame z žara, serija. 15.25 Avstrijski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Domovina, oddaja. 17.55 Poštna loterija. 18.25 Cerkvena oddaja. 18.30 Oddaja deželnega studia Gornje Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ladja sanj, serija. 21.50 Čas v sliki. 21.50 Deklica iz torte, film 1997. 23.25 Čas v sliki.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
MODRI NAKUPI v avgustu v prodajalnah
ERA PETUA
E R
Trgovine prijaznih nakupov
Ponudba velja od 01.08.a00a do 14.08.200a
Gorčica KOL
700 g
Apepetovia
Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 02/766 00 23 ODPRTO OD 7.30 DO 23. URE VSOBOÏÏ) OD 7.30 DO 23. URE V NEDELO OD 6.00 DO 13. URE
pe panorama
Špindlerjeva ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 ODPRTO OD 7.30 D019. URE V SOBOTO OD 7.30 D015. URE VNEDEUO OD 8.00 D012. URE
Papirnate brisače TENTO
pehiper center •
Industrijska ulica 7, Lenart v Slovenskih goricah, tel. 02/720 03 01 ODPRTO OD 7.00 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.00 DO 21. URE VNEDEUO OD8.00DO 12.URE
Kopalna brisača
70 X 130 cm, 100% bombaž
pe solid
Mezgovci ob Pesnici 4b, Domova,
tel. 02/755 4831 ODPRTO OD 7.30 D019. URE V SOBOTO OD 7.30 D019. URE VNEDEUO OD8.00DO 12.URE
^pe stotin
Hardekïïo, Ormož, tel. 02/740 1538 ODPRTO OD 7.30 D018. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 12. URE <!
Naročnik: ERA PETUA d.o.o.. Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj • Vse cene so v SIT • Ponudba velja od 01.08.2002 do 14.08.2002 oz. do prodaje zalog • Za morebitne napake v tisku se opravičujemo
REPORTAŽE, AKCIJE
BURGHAUSEN / SODELOVANJE EVROPSKIH PARTNERSKIH MEST
Prijazno mesto z najdaljšim gradom v Evropi
že v prejšnjem Tedniku smo zapisali, da so se svetniki mestne občine Ptuj z županom Miroslavom Lucijem, podžupanoma Mitjem Mrgoletom in Ervinom Hojkerjem ter z dokaj močnim spremstvom direktorjev in predstavnikov nekaterih ptujskih kulturnih in turističnih organizacij ali podjetij od 13. do 15. julija mudili v nemškem mestu Burghausen ter slovaškem rudarskem in kulturnozgodovinsko izredno zanimivem mestu Banska Štiavnica. V tokratnem reportažnem zapisu vam želimo podrobneje predstaviti Burghau-sen, ki ima s Ptujem več stičnih točk in podobnosti.
Ko si je pred tremi leti delegacija iz Burghausna ogledovala tri najstarej{a slovenska mesta Piran, [kofjo Loko in Ptuj, jih je po besedah podžupanje Kriste Zemman najbolj prevzel Ptuj s svojimi {tevilnimi
njo Tovarno glinice in aluminija, ki uporablja nekaj njihovih izdelkov, predvsem iz silicija, {e dandanes. Skoraj vsak dan se namre~ pripelje v Kidri~-evski Silkem kak{en tovornjak iz podjetja Vacercemy v Burg-
Burghausen veli~astno Mestno hi{o. @upan Hans Steindl je
{tevilno delegacijo iz Ptuja sprejel v veliki slavnostni sobi, kjer sklepajo poroke, tam potekajo sprejemi za vse pomembnej{e goste in tudi seje mestnega sveta. Sicer premorejo 24 svetnikov, seje pa obi~ajno vodi župan, ki sta mu po potrebi v pomo~ dva podžupana.
Ko so besede dobrodo{lice in pozdravov zaokrožili z zdravico (tudi dobro vino premorejo, da o pivu ne govorimo), je za slovensko vzdu{je poskrbela 8-~-lanska skupina mladih harmonikarjev iz Kulturnega dru{tva
Pogled na center Burghausna z modro Mestno hišo in velikim deželnim grbom na sredini
lepotami, kulturnozgodovinskimi, kulinari~nimi in vinskimi posebnostmi. Zato so leto pozneje navezali tesnej{e stike in po izmenjavi delegacij obeh mest je vse nared za podpis pisma o partnerskem sodelovanju.
Mesto Burghausen, ki leži v osr~ju Bavarske sredi trikotnika med dobrih 100 km oddaljenima Munchnom, Salzburgom in Passauom, v mnogo~em spominja na Ptuj, ~eprav je nekaj stoletij mlaj{e. V pisnih virih je bilo prvi~ omenjeno leta 788 kot naselbina, kot mesto pa leta 1025. Svoj razcvet je doživelo v srednjem veku, saj je bilo eden pomembnih ~lenov v evropski trgovini s soljo. Od leta 1540 je bila v tem mestu druga rezidenca nem{kih grofov.
Burghausen se razprostira na pobo~ju nad reko Salzo, ki meji s sosednjo Avstrijo, podobno kot na{e mesto pa njegovo veduto krasi zna~ilen grajski hrib z velikim gradom. Po nekaterih trditvah gre za najdalj{i grad v Evropi, saj je sestavljen iz {estih dvori{~ in meri v dolžino kar 1043 metrov.
Mesto, v katerem danes živi okoli 19.000 prebivalcev, ima dobro ohranjeno in obnovljeno staro mestno jedro z bogatimi muzejskimi zbirkami in veliko cerkvijo svetega Jurija, podobno ptujski.
V leto 1914 segajo za~etki firme Vacercemy, ki je s kemijsko proizvodnjo danes osrednji nosilec industrijskega razvoja mesta in regije, saj zaposluje ve~ kot 10.000 prebivalcev. Prav ta kemijski gigant je bil povod, da so nekaj deset let prej kot s Ptujem navezali poslovne stike s Kidri~evim oziroma z nekda-
hausnu. Sicer pa so v tem bavarskem mestu ponosni tudi na svoj nogometni klub SV Wac-ker, ki tekmuje v drugi nem{ki zvezni ligi.
Ima pa Burghausen nekaj, ~esar v Ptuju {e ne premoremo, pa bi že lahko imeli: ob prvi tabli z ozna~bo mesta je namre~ pripis, da je Burghausen parn-tersko mesto mesta Fumel iz
Valentin @umer iz Hajdo{, ki je bila v sredi{~u pozornosti tudi pozneje med igranjem po mestu in na njihovem tradicionalnem Burgfestu ter poznej{ih grajskih igrah. V tem vidim {e eno podobnost s Ptujem, saj se podobno kot na{e kurentovanje njihov Burgfest dogaja v povorki po mestnih ulicah in se - za razliko od Ptuja - kon~a na grajskih
di so za dobri dve uri preplavili najzna~ilnej{i srednjeve{ki liki: princese, grofje, voj{~aki, vitezi, tla~ani, trgovci, gostilni~arji, kmetje, rokohitrci, lovci, glu-ma~i, godci, bobnarji, fanfaristi in dvorski nor~ki. Najve~ likov je bilo kar pe{, precej pa jih je bilo na konjih in raznih vprežnih vozovih, skratka zares ogleda vredna prireditev, ki je na ulice privabila ve~ kot 15.000-glavo množico od blizu in dale~.
Za razliko od ptujskega karnevala, ki se zadnja leta obi~-ajno kon~uje z zabavami izven mesta v velikem {otoru, pa se je Burgfest razživel do popolnosti {ele proti ve~eru na vseh {estih dvori{~ih tamkaj{njega gradu. [tevilni {otori in stojnice so se kar trli z izdelki doma~e obrti, kulinari~nih in pivskih dobrot, na vsakem trgu se je kaj dogajalo, peli so in plesali ter igrali na vse mogo~e instrumente.
Svojo ponudbo sta na Burg-festu predstavili tudi ekipa iz ptujskega hotela Mitra s Fran-
V Ptuju imamo svoj časopis Tednik, v Burghausnu pa Burgha-usner Anzeiger; njegova vsebina je redno na ogled v vitrinah sredi mesta. Foto: M. Ozmec
doživljali in podoživljali pozno v no~.
Kdaj drugi~ pa morda ve~ o eni najsodobnej{ih sežigalnic odpadkov v nekaj kilometrov oddaljenem Burgkirhnu, ki smo si jo ogledali drugi dan obiska. V njej dokon~no lo~ujejo in sežigajo komunalne odpadke iz
sedmih nem{kih dežel v katerih prebiva okoli 800.000 prebivalcev. Ni~ ne smrdi in ni~ strupenega ne pu{~ajo v okolje, kajti nad vsem drži roko državna kontrola. Bo tudi ta objekt kmalu ena {tevilnih skupnih to~k parterskih mest?
M. Ozmec
Ptujsko delegacijo je pred Mestno hišo dočakal župan Burghausna Hans Steindl (prvi z desne)
V veliki srednjeveški povorki skozi mesto je sodelovalo več kot 1000 udeležencev, ogledalo pa si jo je več kot 15.000 obiskovalcev
Francije (že 27 let) in Ptuja iz Slovenije. Prijetnej{e dobrodo-{lice si po 435 km vožnje iz domovine skorajda ni mogo~e umisliti, ~eprav nam je tudi njihova prva kavica pred Mestno hi{o kar prijala.
Podobno kot Ptuj ima tudi
dvori{~ih. Ve~ kot 1000 nasto-pajo~ih je sodelovalo v povorki, odeti v skrbno izdelane in originalne srednjeve{ke no{e. Naj-ve~ je bilo seveda doma~inov, sodelovali pa so tudi gostje iz Španije, Italije, Francije in Poljske. Mesto nadvse prijaznih lju-
cem Mlakarjem na ~elu ter iz ptujske vinske kleti, ki je z Borisom Zajkom ponujala Bavarcem odli~na vina Slovenskih goric in Haloz. In ~eprav nas je dež kar nekajkrat namo~il, je sode~ po gne~i le redke prepodil, tako da smo Burgfest mnogi

Pri časopisu Tednik smo se odločili, da Izpeljemo nagradno Igro Tednlkova natakarica poietja 2002, v kateri boste sodelovail vi, drage braike In bralci. Vsak teden do konca poietja bomo objavlil giasovaini kupon ter aktualno lestvico prvih desetih naj natakaric In predstavitev vodilne natakarice.
Glavna nagrada ob zaključku akcije je tedenski aranžma na Jadranu za dve osebi. Prlsiužlla si jo bo natakarica, za katero boste v trajanju akcije poslali največ Izpolnjenih glasovainih kuponov izrezanih Iz Tednika. Kupone bomo objavili v vsakem Tedniku do konca avgusta, Izpoinjene pa pošljete na nasiov: Radio-Tednik, Ralčeva 6,2250 Ptuj.
Naj kelnarca (trenutni vrstni red):
1.	Klavdija Ekart, Bar Neža, Sp. Jablane (61 glasov)
2.	Sonja Krajne, Restavracija Zlla, Terme Ruj
3.	Gordana Krušič, Bar Gams, Dornava
4.	Brigita Poianec, Lovec, Dornavskac. 15a, Ptuj
5.	Tončka Vidovič, Gostilna Rajh, Lancova vas pri Ruju
6.	Bernarda, Šterntal Bar
7.	Suzana L^acko, Turizem na vasi, Drstelja
8.	ivanka Bedrač, Ivanka bar. Ruj
9.	Karmen Vršič, Guma bar, Zamušani
10.	Dragica Esih, Gostilna Rozika, Ruj ---------------------------------------------------------------^
Glasovalni kupon za TEDNIKOVO NATAKARICO POLETJA 2002
Glasujem za:........................................................
Ime In naslov lokala: ...............................................
Ponedeljek, 5. avgust
SLOVENIJA 1
7.30 Utrip 7.45 Zrcalo tedna. 8.05 Alpe-Donava-Jadran: Expo 2002. 8.30 Modro poletje, {p. nad., 12/37 9.05 Iz popotne torbe: Ena ribi{ka 9.25 Marko, mavri~na ribica, risanka. 9.40 Ljubezen in slaba riba, kratki igrani film. 10.05 Živali v navzkrižnem ognju, nem. pz serija, 2/7. 10.30 National Geographic, 11/23. 11.25 Na vrtu, Tv Maribor 11.50 Kuhinja do nazga, ang. dok. serija, 13/15. 12.20 Zgodbe iz Avstralije: Življenje v divjini, dok. serija, 5/9. 13.00 Poro~ila. 13.20 O živalih in ljudeh, Tv Maribor. 13.50 Ljudje in zemlja, Tv Koper-Capodistria. 14.40 Polno~ni klub. 15.55 Dober dan, Koro{ka . 16.30 Poro~ila. 17.00 Kemija v telesu, angl. znanstvena serija, 1/3. 17.55 Telebajski, pon. 90., zadnje oddaje 18.15 Radovedni Ta~ek: Pujs. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Julija, avstrijska naniz, 26. epizoda. 20.50 Ta moja družina, angl. nad., 3/6. 22.00 Odmevi. 22.45 Ecce homo, kanadska dok. serija, 6/13. 23.35 Kemija v telesu, angl. znanstvena serija, 1/3, pon. 0.35 Mary Tyler Moore, am. nanizanka, 2., pon. 1.00 Dr. Quinnova, am. nanizanka, 16/28, pon. 1.45 Mo{ki in druge katastrofe, nem{ki film. 3.10 Homo turisticus, pon. 3.30 Križarske vojne, angl. dok. serija, 1/4, pon. 4.40 Kon~nica, pon. 5.25 [port.
SLOVENIJA 2
13.50 Koncerti sobotnih no~i: Oasis. 15.20 Postaja X, angl. dok. serija, 2/2. 16.20 Mary Tyler Moore, am. nan., 2. 16.45 Dr. Quinnova, 16/28. 17.40 Po~itnice do zadnjega diha: Za~elo se je, dok. naniz., 1/5. 17.55 Horace in Tina, avstralska nad., 22/26. 18.20 Jasno in glasno: Na pomo~! Star{a se lo~ujeta, kontaktna oddaja. 19.15 Videospotnice. 20.00 Križarske vojne, angl. dok. serija, 1/4. 21.00 Kon~nica. 21.45 Tretji rajh v barvah, nem. dok. serija, 1/2. 22.35 Alica, evropski dokum. film - dežela mojega krsta. 23.00 Brane Ron~el izza odra. 0.25 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 4. dela . 10.00 Salome, pon. 3. dela . 10.55 Mo~no me objemi, pon. 73. dela. 11.50 Tri sestre, pon. zadnjega dela. 13.10 Zahodno krilo, pon. 14. dela. 14.05 Odpadnik, pon. 4. dela. 15.30 Varuhi luke, 5. del. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 1. del mehiške nad. 17.20 Mo~no me objemi, 74. del. 18.15 Salome, 4. del. 19.15 24 ur 20.00 Bruc, ameri{ki film. 21.50 Nedolžne žrtve, nad., 4/4. 22.40 Odpadnik, 5. del am. nan. 23.30 Prijatelji, 25. del ameri{ke nan. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Sheena, pon. 19. dela. 12.10 Simpatije, pon. 15. del. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 75. del. 15.10 Mladi in nemirni, 201. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Sheena, kraljica džungle, 20. del. 17.45 Da, draga?, 21. del. 18.15 Veseli rovtarji, 4. de. 18.45 Hughleyjevi, 4. del. 19.15 [ov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Zadnja velika avantura, ameriški film. 22.20 Will in Grace, 2. del am. hum. nan. 22.50 Varnost prve dame, 16. del am. hum. nan. 23.20 Dosjeji X, 17. del am. nan. 0.10 [ov Jerryja Springerja, pon. 1.00 Rde~e petke, eroti~na serija.
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.15 Mo~ polnega življenja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Žužki v glavi, pon. filma. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Naj N - nogometni studio. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Na{ vrt. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Nivea Sun Beach Volley, reportaža.
HTV 1
6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci, serija. 10.35 40. otroški filmski festival. 10.55 Risanka. 11.05 Obstanek. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film: Iz o~eta na sina, fr. film. 15.35 Risanka. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Vinogradništvo in vinarstvo. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 36. MSF: Sre~anje z hrvati iz sveta. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Fant, kateremu se je mudilo, dokum. oddaja. 21.00 Knin: Dan domovinske zahvalnosti, prenos. 22.30 Glasba. 23.00 Odmevi dneva. 23.25 Prometej z otoka Viševica, film. 0.55 ~lovek iz Arlesa, fr film. 2.25 Evropski TV film: Iz o~eta na sina, fr film. 4.00 ~arovnija, serija. 4.50 ~lovek iz Arlesa, fr film. 6.20 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 Otroški program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Mati in sin, serija. 18.45 Reševalna služba, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 ~arovnija, serija. 21.00 Novice. 21.15 Frasier, serija. 21.40 Becker, serija. 22.05 TV izložba. 22.30 Prijatelji, serija. 22.55 Reševalna služba. 23.40 Glavno mesto, serija.
HTV 3
15.30 TV spored. 20.05 Rane preteklosti, mini-serija. 22.35 Globalno naselje. 23.05 Pz. serija.
AVSTRIJA 1
6.05 Otro{ki program. 9.15 Sabrina, serija. 9.40 Herkul, serija. 10.20 Izgubljeni v globini, film. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 [port. 20.15 Housesitter, film 1991. 21.50 The Juror, film 1900. 23.50 Alarm za Cobro 11, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1569). 9.55 Tri dame z žara, serija. 10.15 Nem{ki film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Spodnje Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1570). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hi{a Falkenau, serija. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Gottschalk za vsakega. 0.00 Čas v sliki.
Torek, 6. avgust
SLOVENIJA 1
7.30 Odmevi. 8.00 Mostovi. 8.30 Modro poletje, {p. nad., 13/37. 8.55 A.S.Pu{kin: Pravljica o carju Saltanu, lutkovna nan. , 3/6 9.05 Radovedni Ta~ek: Pujs. 9.20 Srebrnogrivi konji~, risanka, 18/26. 9.45 Sanjska dežela, raziskovalno-potopisna serija, 8.: Sonce in veter: Krkav~e - Se~ovlje. 10.10 Oddaja za otroke 10.35 Kemija v telesu, angl. serija, 1/3. 11.25 Na{i misijonarji na Slono-ko{~eni obali, 1/3 12.00 Julija, avstrij. nan., 26. 13.00 Poro~ila. 13.20 Alfred de Musset: Bene{ka no~, komedija. 13.55 Orion 15.05 Zlata {estdeseta - nostalgija z Ljubljanskim jazz ansamblom: V spomin Mi{ku Ho~evarju 16.05 Duhovni utrip. 16.30 Poro~ila. 16.50 Indijanci, nem{ka dok. serija, 2/5. 17.50 Otroci Afrike, ang. dok. serija, 8/10. 18.05 Slovenska ljudska pesem: Lisi~ka je prav zvita zver 18.10 Enciklopedija znanja: Sesalci, 1. del. 18.25 Knjiga mene briga: Čarovni{tvo neko~ - magija danes. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Gore in ljudje: Gurungi - ljudstvo Anapurne. 20.45 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.45 Obletnica mature, ~e{. drama. 0.30 Knjiga mene briga: Čarovni{tvo neko~ - magija danes, pon. 0.55 Indijanci, nem. dok. serija, 2/5, pon. 1.55 Otroci Afrike, angl. dok. serija, 8/10, pon. 2.10 Gore in ljudje: Gurungi - ljudstvo Anapurne, pon. 2.55 Aktualno, pon. 3.55 Mary Tyler Moore, am. nanizanka, 3., pon. 4.20 Dr. Quinnova, am. nanizanka, 17/28, pon. 5.05 Obletnica mature, ~e{. drama, pon.
SLOVENIJA 2
13.50 Križarske vojne, angl. dok. serija, 1/4, pon. 14.55 Kon~-nica, pon. 15.40 Mary Tyler Moore, am. nanizanka, 3. 16.05 Dr. Quinnova, 17/28. 17.00 EP v atletiki, posnetek iz Munchna. 17.25 Munchen: EP v atletiki, prenos. 21.35 Vrt dobrega in zla, am. film. 0.05 Praksa, am. nan., 46. 0.50 Videospotnice.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 5. dela. 10.00 Salome, pon. 4. dela. 10.55 Mo~no me objemi, pon. 74. dela. 11.50 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 1. dela. 13.10 Nedolžne žrtve, pon. am. nad., 4/4. 14.05 Odpadnik, pon. 5. dela. 15.30 Varuhi luke, 6. del. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 2. del. 17.20 Mo~no me objemi, 75. del. 18.15 Salome, 5. del. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 20.45 Resni~ne zgodbe: Obdolženi dijak, kanadski film. 22.30 Odpadnik, 6. del. 23.20 Prijatelji, 1. del nan. 23.50 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Sheena, kraljica džungle, pon. 20. dela. 12.10 Dvakrat v življenju, pon. 17. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 76. del. 15.10 Mladi in nemirni, 202. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Sheena, kraljica džungle, 21. del. 17.45 Da, draga?, 22. del . 18.15 Veseli rovtarji, 5. del am. hum. nan. 18.45 Hughleyjevi, 5. del am. hum. nan. 19.15 [ov Jerryja Springerja. 20.00 Kung fu: Karate Kid, ameri{ki film. 22.15 Will in Grace, 3. del am. hum. nan. 22.45 Varnost prve dame, zadnji del am. hum. nan. 23.15 Dosjeji X, 18. del am. nan. 0.05 [ov Jerryja Springerja, pon. 0.50 Rde~e petke, eroti~na serija.
TROJKA
7.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Motor Show Report, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Alfi Nipi~ Show, pon. 17.20 Naj N — nogometni studio, pon. 18.20 Na{ vrt. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 TV razglednica — Zagorje. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Dokum. film.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci, serija. 10.35 40. otroški filmski festival. 10.55 Risanka. 11.05 Obstanek. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film: Zamenjava teles, danski film. 15.30 Risanka. 15.45 Dubrovnik: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Vinogradništvo in vinarstvo. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Zagrebu z ljubeznijo, dokum. oddaja. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Sirija, reportaža. 20.35 Duh demokracije, dokum. serija. 21.10 V prvem planu. 22.25 Mestni ritem, glasbena oddaja. 23.00 Odmevi dneva. 23.25 Kinoteka: Flamingo Road, am. film. 1.00 Evropski TV film: Zamenjava teles, danski film. 2.30 Pravica za vse, serija. 3.15 ~arovnija, serija. 4.05 Amerika - življenje narave. 4.35 Kinoteka: Flamingo Road, am. film. 6.10 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 Otroški program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Mati in sin, serija. 18.45 Reševalna služba, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 ~arovnija, serija. 21.00 Novice. 21.15 Pari, serija. 21.50 Pravica za vse, serija. 22.40 Prijatelji, serija. 23.05 Reševalna služba, serija. 23.50 Glavno mesto, serija.
HTV 3
15.30 Športni program, Reprizni program. 0.00 Globalno naselje.
AVSTRIJA 1
6.10 Otro{ki program. 8.00 Varu{ka, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.45 Laži imajo kratke noge. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program.14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, risanka. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Charmed,serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 [port. 20.15 Supersingle, film 1998. 21.45 Dvojna akcija, serija 23.30 Sex and the City, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepo, serija (1570). 9.55 Policijska in{pekcija 1,serija. 10.20 Monaco Franze. 11.10 Ljubezenske zgodbe. 11.40 Pogledi s strani. 12.00 Čas v sjiki. 12.05 Euro Austria, magacin. 12.35 Tedenska poro~ila. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1571). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Poro~ilo. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizori{~u. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki.
Sreda, 7. avgust
SLOVENIJA 1
7.25 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi 8.00 Dober dan, Koro{ka. 8.30 Modro poletje, {p. nad., 14/37. 8.55 Babar, risanka, 3/13. 9.15 Pipsi, risanka, 9/26. 9.40 Slovenska ljudska pesem: Lisi-~ka je prav zvita zver. 9.45 Enciklopedija znanja: Sesalci, 1. del, oddaja za otroke. 10.00 Knjiga mene briga: Čarovni{tvo neko~ -magija danes. 10.25 Otroci Afrike, angl. dok. serija, 8/10. 10.40 Indijanci, nem. dok. serija, 2/5. 11.40 Normal, Ohio, am. nan., 5. 12.00 Gore in ljudje: Gurungi - ljudstvo Anapurne. 13.00 Poro~ila. 13.45 Tedenski izbor 13.45 Viharni ~asi, nem. nad., 5., zadnji del. 15.20 Aktualno. 16.30 Poro~ila, {port, vreme.17.00 Divja Južna Amerika, angl. poljudnoznanstvena serija, 5/6. 17.55 Pod klobukom: [marjeta. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 Tv dnevnik, {port, vreme. 20.00 Sedmi pečat: Bogovi so padli na glavo, botsvanski film. 22.00 Odmevi. 22.45 Glasbeno poletje v Bohinju: Komorni ansambel Slovenicum. 23.55 Divja Južna Amerika, angl. pz serija, 5/6, pon. 0.45 Mary Tyler Moore, am. nan., 4. epizoda, pon. 1.10 Dr. Quinnova, am. nan., 18/28, pon. 1.55 Paris Trout, am. film. 3.45 [port.
SLOVENIJA 2
14.35 22. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002: Cerkveni ženski zbor Andrej Vavken, Cerklje, pon. 15.20 Homo turisticus, pon. 15.40 Mary Tyler Moore, 4. epizoda. 16.05 Dr Quinnova, 18/28. 17.00 EP v atletiki, posnetek iz Munchna. 17.40 Munchen: EP v atletiki, prenos. 21.40 [port. 23.00 Praksa, 47. epizoda. 23.45 Porok, argent. nad., 7/8. 0.30 Videospotnice.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 6. dela. 10.00 Salome, pon. 5. dela. 10.55 Mo~no me objemi, pon. 75. dela. 11.50 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 2. dela. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Odpadnik, pon. 6. dela. 15.30 Varuhi luke, 7. del. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 3. del. 17.20 Mo~no me objemi, 76. del. 18.15 Salome, 6. del. 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Nasprotnici, ameri{ki film. 21.45 Nikita, 7. del ameri{ke nan. 22.40 Odpadnik, 7. del nan. 23.30 Prijatelji, 2. del ameri{ke nan. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Sheena, pon. 21. dela. 12.10 Felicity, pon. 15. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 77. del. 15.10 Mladi in nemirni, 203. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Sheena, kraljica džungle, zadnji del. 17.45 Da, draga?, 23. del. 18.15 Veseli rovtarji, 6. del. 18.45 Hughleyjevi, 6. del. 19.15 [ov Jerryja Springerja. 20.00 Zmikavta, 6. del. 20.50 Ekstra magazin. 20.55 Telesni stražarji, 2/7. 21.45 Will in Grace, 4. del. 22.15 Kaj bo z Joan?, 1. del am. hum. nan. 22.45 Dosjeji X, 19. del. 23.35 [ov Jerryja Sprin-gerja, pon. pogovorne oddaje. 0.20 Rde~e petke, eroti~na serija.
Trojka
7.00 Pokemoni. 7.30 Wal Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.20 Nivea Sun Beach Volley, reportaža. 14.20 Štiri ta~ke, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Santa Fe, ameriška komedija. 18.20 Gradimo, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Bonanca, 12. del nan. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Ekskluzivni magazin.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci. 10.35 40. otroški filmski festival. 10.55 Risanka. 11.05 Obstanek. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film. 15.35 Risanka. 15.45 Bjelovar: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Nacionalni parki. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Tihi glasovi, dokumentarna serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.14 Vem, a ne vem. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skrivnostni srednji vek. 20.40 Stroszek, nemški film. 22.25 Kulturno poletje. 23.00 Meridijan 16. 23.25 Jazz. 0.15 Film. 2.00 Prekinitev programa. 5.25 ~arovnija, serija. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 Otroški program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Mati in sin, serija. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album - Nostalgija. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.10 Planetarni zvok, glasbena oddaja. 21.45 The Jump, serija. 22.35 Prijatelji. 23.00 Reševalna služba. 23.45 Glavno mesto, serija.
HTV 3
15.30 TV spored. Športni program. Halifax, serija. Globalno naselje. Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija.
AVSTRIJA 1
6.05 Otro{ki program. 8.05 Varu{ka, serija 8.30 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice. 9.35 Herkul, serija. 10.15 Columbo, film1998. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina. 17.40 Nogomet. 19.30 Čas v sliki. 20.00 [port. 20.15 Nogomet, avstrijska liga. 22.25 Nogomet. 23.15 Igrani film.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1571). 9.50 Policijska in{pekcija 1. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Poro~ilo. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pek-cija 1. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1572). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Zmedeno srce, film 3/6 del, 1997. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Europa panorama. 23.15 Nightwatch.
kViz piramida
RADIOPTUJ
89,8 98.2 I04,3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\lJA IN VODI: \lJ«)IMIR KAJZOVAR
TEL.: 02/77122 61
2 3
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
I...P"^""'®' "'AVGUST:
n
01.Navihanke-Firbčni	fičfirič
02.	Dinamika - Jaz že nisem Casanova
03.	Atomček - Pesem Sloveniji
04.	Pogum - Po domače
05.	Štrk-Kurent
06.	Podkrajski fantje - Pisemce
07.	Š.RI.K. - Ličkarska
08.	Vitezi Celjski - Radgonski kiopotec
09.	Ptujski graščaki - Haloška napitnica
10.	Vihamik -Prva iiarmonika
11.	Kompromis - Dekletove sanje
12.	Vaški veseljaki -Ko ljubezen potrebuješ
13.	Savinja - Abraiiam je moder mož Zmagovalec meseca JULIJA: Ans. Modrijani - Spomin na pevca Še eno možnost V AVGUSTU imajo: Navihanke - Firbčni fičfirič
1.	Mateja - Ti bošmoj
2.	Karizma-Rdeč bikini
3.	Anita Kralj - Je to ljubezen
4.	Anja -Kakor veter si odšel
5.	Miiena in Natalija Kolšek - Ko slavimo
6.	Cili patrol - Suli bane
7.	Plima - Ne zavajaj me več
Zmagovalec meseca JULIJA: Saša Lendero - Želja moja; Še eno možnost V AVGUSTU imajo: Mateja - Ti bošmoj
Poskočnih 13
Glasujem za;_
Veličastnih 7
Glasujem za: _ Glasovnice pol
e na dopisnicah na naslov:
MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318,2250 Ptuj
Nagmdo založbe MANDARINA prejme:
Slavica Naveršnik, Zlogana, Gora 14,2317 Oplotnica
Xradioptuj
89.8*98.e'l04,3MHz
POLETNI PROGRAM (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 1. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 CONECT. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
PETEK, 2. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 DJ TIME (Radio Salomon). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
SOBOTA, 3. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitjah in Petjah show
(Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
NEDELJA, 4. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLU[ALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO PO[TI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).
PONEDELJEK, 5. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormo{ka in lenar{ka kronika (Martin Ozmec in Zmago [alamun). 19.30 AVTO TIMES
in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).
TOREK, 6. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNI[KI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 18.00 VRTIČKARIJE (Mi{a Pu{enjak in Tatjana Mohorko). 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
SREDA, 7. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 20.00 VEČERNI PROGRAM: [krjančkov ropot. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
TURISTIČNI TEDNIK
PTUJ / SE O TEKMOVANJU ENTENTE FLORALE
Malo denarja - malo rož
•••
BETONSKA KORITA KOT VZGOJNI UKREP, NE LE LEPOTNA NAPAKA
"Ptuj se v zadnjem času vse bolj uveljavlja kot mesto cvetja, zelenja in prijaznih ljudi, ki vzorno skrbijo za svoje mesto. Naša skupna želja je, da bi bilo mesto odprto, gostoljubno in varno za vse, za domačine in obiskovalce. Teh je letos še posebej veliko, prihajajo z vseh koncev sveta. Večina je presenečena nad bogato kulturnozgodovinsko dediščino mesta in okolice. Priznati moramo, da so zelo pozorni obiskovalci. Ob lepotah nas pogosto opozorijo tudi na napake. Nekaj jih je izluščila tudi mednarodna ocenjevalna komisija tekmovanja Entente Florale'", je povedal predsednik TD Ptuj Albin Pišek, ki je eden najzaslužnejših, da se je mesto vključilo v mednarodno tekmovanje Entente Florale.
prevzeli "navad" vrtnarjev v tujini, ki medsebojno tekmujejo v urejenosti okolja, tedensko skrbijo, da se na glavnih mestnih obmo~jih menjujejo cvetlice, ker se zavedajo, da je to njihova najbo-lj{a promocija. Za prihodnje leto tako TD Ptuj ne preostane drugega, kot da zahteva ve~ prora~unskih sredstev za ocvetli~enje mesta, ~eprav bi najbrž to bila naloga tudi drugih - tistih, ki iz
"Vsako mesto, ki želi dobiti vstopnico za tekmovanje Entente florale, se mora najprej dokazati v okviru države. Ptuj je bil sedemkrat med zmagovalci tekmovanja v urejenosti okolja Moja dežela - lepa in gostoljubna, osvojil pa je tudi tri prva mesta v mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu.
Za sodelovanje v tekmovanju Entente Florale smo se prijavili, ker smo vedeli, da ima mesto dovolj zelenih in drugih urejenih povr{in," poudarja Albin Pi{ek, "vedeli pa smo tudi, da imamo premalo cvetli~nih gred in ocvetli~enih trgov ter vodometov, ki jih v tem trenutku pa sploh nimamo.
Ptuj je letos prvi~ sodeloval v tekmovanju evropskih mest na podro~ju urejenosti in ocvetli~enja. Mislim, da smo že prvi~ pokazali, da znamo in zmoremo narediti svoje mesto ~im lep{e. Mesto je dobilo ve~ novih cvetli~nih gred, ki jih bomo v prihodnjih letih {e dopolnjevali, na novo smo ocvetli~ili gle-dali{~e, Slovenski trg, nekatere druge lokacije, bolj urejeno podobo je dobil Ljudski vrt in nekatera obmo~ja okrog blokov. Ve~ pa bi morali narediti {e
lastniki stanovanj in lastniki oziroma najemniki lokalov v starem mestnem jedru," je v nadaljevanju povedal Albin Pi{ek.
Prvi vtisi, ki jih je mednarodna ocenjevala komisija predstavila po celodnevnem obisku in ogledu Ptuja na odprti seji za javnost, so spodbudni. Nekoliko manj so zadovoljni ob~ani, ki so sicer pohvalili trud vseh, ki so se aktivno vklju~ili v odpravo napak v okolju oziroma urejenosti mesta, ker so cvetli~na korita, ki so jih za obisk komisije in da bi Ptuj~anom ter tudi vsem, ki sodelujejo v ocvetli~enju mesta, pokazali, kaj pa se v tem mestu {e da izbolj{ati, ~ez no~ odstranili. Posojena cvetli~na korita so z nekaterih mestnih obmo~ij, predvsem Slovenskega trga in okolice mestnega stolpa, izginila kmalu po odhodu komisije. To je Ptuj~ane {e najbolj vznejelovilo, niso zadovoljni, da se je mesto dodatno polep{alo samo za ure obiska mednarodne ocenjevalne komisije. Želijo si, da bi cvetli~na korita ostala in jih ne bi premikali.
V Turisti~nem dru{tvu se nezadovoljstva ob~anov zavedajo, vendar pravijo,
Tudi z izveski trgovin oziroma napisnimi tablami bi se moral že nekdo pri-~eti ukvarjati. Odlok obstaja, kaže pa, da kontrole oziroma in{pektorjev ni. Vse to pa ima korenine v slabi kulturi odnosa do okolja.
Do prihodnjega obiska komisije Entente Florale bo ~asa in možnosti za ka-kostnej{e ravnanje v mestnem okolju in {ir{e {e dovolj, le uglasiti se bo potrebno pravo~asno. Za za~etek je potrebno že danes zahtevati ve~ja prora~unska sredstva, kajti osnutek prora~una za leto 2003 bo v obravnavi septembra. Sicer pa v ptujskem TD že leta in leta pi{ejo predra~une v vi{ini 10 in ve~ milijonov tolarjev za odpravo najve~jih napak v okolju, a na njihove vloge vsaj doslej odziva ni bilo.
MG
POGLEJ IN
ODPOTUJ
Albin Pišek, predsednik Turističnega društvo Ptuj: »Če bi imeli več denarja za dejavnost, vključno s cvetlicami, in ne samo 870 tisočakov, bi tudi cvetlična korita lahko ostala.« Foto: Črtomir Goznik
da jim skromna finan~na sredstva ne dovoljujejo, da bi za ocveli~enje mesta naredili ve~, kot imajo sredstev. Pokazali pa so, kako naj bi bilo mesto {e bolj urejeno. Letos je njihov celoletni pro-ra~un le 870 tiso~ tolarjev. Tudi letos so za okna in balkone stavb v starem mestnem jedru nakupili tri tiso~ cvetlic, za nove cvetli~ne grede pa jih je predsednik TD Ptuj v glavnem naprosil. Cvetli~arnam in vrtnarijam, ki so znael prisluhniti, so se v TD Ptuj, mestni ob~ini in LTO Ptuj, {e posebej zahvalili. Nekaj je sicer primaknil pro-ra~un mestne ob~ine Ptuj, vendar je bilo vse skupaj premalo, cvetli~arji in vrtnarji v mestu in okolici pa {e niso
Nagradno turistično vprašanje
Vsaj po enem od turističnih kazalcev je Ptuj v slovenskem turizmu prepoznan: ptujski grad oziroma Pokrajinski muzej sodi po posebej evidentiranih 44 naravnih in kulturnih znamenitostih Slovenije, ki si jih je lani ogledalo skupaj 1,8 milijona obiskovalcev, med petnajst najbolj obiskanih slovenskih znamenitosti. Lani so imeli 54.575 obiskovalcev.
prora~una sprejemajo velike denarje za urejanje zelenih in drugih povr{in v mestu, pa so te pogosto neurejene. Nekaj cvetli~nih korit je tudi izginilo in krasijo nekatere domove. Pla~ati jih bo moralo Turisti~no dru{tvo, denarja pa ni.
Do prihodnjega leta bo potrebno tudi odstraniti betonska korita, ki zlasti kazijo Pre{ernovo ulico. Za zdaj so potrebna, ker bi sicer ta ptujska "sprehajalna" ulica bila {e bolj zatrpana z avtomobili. Prav tako so betonska korita "vzgojni ukrep" na drugih mestnih obmo~jih.
"Zavedamo se, da so popravil in obnove potrebni {tevilni koti~ki v mestu, od zgradb do tržnice, ki je ena najslab-{e urejenih v Sloveniji, da o slabi strukturi prodaje niti ne govorimo. Slabo sliko mestu dajejo prazni lokali, tudi prazna stanovanja in {e posebej dve neurejeni stavbi na koncu Jadranske ulice. Po urejenosti kli~ejo tudi {tevilna dvori{~a v starem mestnem jedru. V Turisti~nem dru{tvu Ptuj smo ve~krat tudi že predlagali, da bi za trgovsko in gostinsko ter drugo ponudbo uredili hodnike nekaterih stavb," pravi Albin Pi{ek.
BAŠKA VODA
J
29.900
10., 17.8., 3* sobe Nede, 7D, NZ (veierja 11.9D0 SIT-odliinahranal)
NEUM. BiH
J
39.900
3.. 10.8., 3* hotel Stella, 7D.P0L. la: prevoz
PARIZ in Disi
44.900
14.1., avtobusni Izlet, 5D, NZ, u paketi
KORČULA
J
54.900
11.,18.,25.8.,Dobenlanovsi letalo (pristolbine doplačilo)
ik, 7D, POL,
Santorini
63.900
2., 9., 18.8., penzion Dolphin, 7D, N, polet letala z Brnika
KENIJA
158.900
september, 3*+ hotel Malalka, 14D, P, ID safari, polet letala z Donala
VODICE, DIKLO pri Zadru
164.500
V prvem polletju letos so si po podatkih podjetja Ptujske vedute muzejske zbirke na gradu ogledali že obiskovalci iz 53 držav sveta (vklju~no s Slovenijo). Med tujimi obiskovalci so prevladovali Avstrijci, sledijo Italijani, Nemci, Amerikanci, Hrvatje, Nizozemci, Angleži. Veliko je tudi Rusov, pogosteje kot prej-{nja leta pa na ptujski grad prihajajo Izraelci. V knjigo gostov so se vpisali tudi obiskovalci iz Argentine, Balija, Burundija, Brazilije, Indije, Kitajske, Tajske, Madagaskarja, Malezije in Hon-
gkonga.
***
Najve~ji slovenski arheolo{ki muzej, po katerem smo spra{evali v prej{njem nagradnem turisti~nem vpra{anju, se nahaja v dominikanskem samostanu na Ptuju. Pravilnega odgovora nismo prejeli.
Danes vpra{ujemo, kje na Ptuju se nahaja županov park. Odgovore pri~a-kujemo v uredni{tvu Tednika, Rai~ev ulica 6, do 9. avgusta. Nagrada za pravilen odgovor sta bon za kosilo in kopanje za eno osebo v Termah Ptuj.
Turistična agencija ENKA, Ptuj, Trstenjakova 7, tel.: 02 / 749-34-56
13.8., 3' zasebni apartmaji, 11 DNI, N, do 250 m od morja, možni tUdI 7-dnBvnl paketi
www.sonchek.com
■SONČEK
PTUJ, Krsmpljeva 5, tel. 02/749 32 82 TUl potovalni center
Kje na Ptuju je županov park? Foto: Črtomir Goznik
ŠIBENIK VODICE
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kje na Ptuju se nahaja županski park?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
57.9DD
10.8.-17.8., app. 1/2+1***
od34.9nn doBz.gnn
dep. Punta**, 7 X POL
ENKA"^
RODOS OTOK PAG
69.900
od52.gaa
do sg.gaa
9.8.,16.8., 7 X NZ + letalo razUčni aDartmaii v Novali
LAST MINUTE www.enka.si NAVTIKA, LETALSKE KARTE,... I
TUNIS MURTER ^^m-m^
BB.Sna do66.9DD
7 X POL + letalo drugi otrok do 12 let GRATIS «./^./rMiiA nr^v/AČi/A
12.8.,19.8., htl. Safa*** htl Colentum*** 7 x POL SLOVENIJA, HRVAŠKA
SANTORINI
Zadar, Vodice,
Šibenik, Murter 63.9DD
S.gDD
9.8., 16.8.,7xN + letalo
LITERARNA STRAN
LITERARNO KOLO (7) / IVAN POTRČ - 4
Srečanje z gospodom, ki je veliko vedel
Ko človek stopi na dvorišče Potrčeve rojstne hiše, je vse še vedno zelo živo. Kokoši, ki se sprehajajo po dvorišču kot pri vsaki drugi hiši, pes, ki leži kje v senci, pa se hitro razburi, ko zaide kakšen neznanec pred hišo. Pravzaprav njena vsakdanjost niti malo ne spominja na dejstvo, da se je v njej rodil znameniti pisatelj in da se prav na tem mestu "začne" njegova literatura. Pa vendar previdnega popotnika, ki hodi tam naokrog, zanese s pogledom na pročelje hiše, ki gleda na cesto, kajti prav tam je spominska plošča Ivanu Potrču. In vse se je začelo daljnega leta 1913 ...
Tega leta, in sicer 1. januarja, je privekal na svet mali Ivan na Stukih, približno tri kilometre od Ptuja, s katerim je bil tudi kasneje usodno povezan. Potrč je v teh krajih preživljal svoje otroštvo. V kmečki družini, ki je imela tudi mlin na potoku Grajena, je okusil vse sladkosti mladega človeka, pa tudi vrsto bridkih izkušenj, ki so ga dodobra zaznamovale. Ce zapišemo, da je odraščal v okolju, kjer je prevladoval kmečki proletariat, kjer je na vrata trkala revščina, kjer so ljudje vstajali zgodaj zjutraj za srečanje z zemljo in zemlja jih je pospremila v posteljo, potem vidimo, da je bilo to trdo življenje. Potrč se je zgodaj srečal s posameznikom, ki ga pesti nenehen boj za preživetje, boj za vsakdanji kruh pa tudi ljubezen. O vsem tem pa smo že pisali, če se le nekoliko spomnimo nekaterih novel ali pa povesti Sin, kjer so prav to prevladujoče teme. Lahko bi rekli, da je prav tu nastajal sok Potrčeve kasnejše literature in da so se podobe ljudi ob vznožju Slovenskih goric še kako ostro zarezale vanj. Pisatelj je namreč nemalokrat v mislih obi-
skal rodne kraje in jih vpletal v svoje literarne mojstrovine. Ljudskošolsko obveznost je končal na okoliški ptujski šoli, toda bolj kot ta je pomembna v kasnejšem obdobju ptujska gimnazija.
Ce je zgodnje otroštvo nanj vplivalo s številnimi podobami in motivi, ki jih je kasneje vedno znova opisoval, potem je gimnazijsko obdobje pomembno zaradi prvih resnejših naukov, ki jih je mladi Ivan spoznal in dobil od profesorjev. Na ptujski gimnaziji so namreč prav v tistem času poučevali nekateri ugledni profesorji, ki niso usodno vplivali le nanj, temveč na celo vrsto mladih in mnogi med njimi so snovali tudi širšo slovensko kulturo. Nikakor ne moremo mimo zanimivega imena — Marja Bor-šnik, ki je danes cenjena literarna zgodovinarka. Poleg nje so bili v tistih časih prisotni tudi dr. Franjo Žgeč, Stanko Cajnkar in seveda Anton Ingolič. Prav ti in še vrsta naprednih sošolcev so zakrivili izdajanje dijaškega lista Rast leta 1933. Potrč se je v gimnaziji srečal s poglobljenimi pogledi na nekatere družbe-
ne zakonitosti, spoznal je pojem revolucija in tudi sicer je bil vse bolj razgledan. Nova spoznanja pa so seveda posledično odpirala nove probleme. Mladi Potrč je tako vse bolj zaznaval neuravnoteženost družbe, neskladnost v premoženjskem smislu, opazil je krivice, ki se godijo in družbo, ki je bila prav v tistem času v mnogih pogledih v močnem razkroju. In našteto ni opazoval kot zunanji opazovalec, temveč z močno čustveno noto, saj je vse to tudi doživljal in čutil na svoji koži. Zanimati so ga začele kmečke družine, njihov socialni razkroj, vloga in neredko kar
V TEJ HlSl SE JE I.1.13Í5 I^OPJL IN PREŽIVLJAL 0T4OST;VO
JVAN POTRČ SLOVENSKI PISATELJ
MESTNA OBČINA PTUJ 9:6.2001 !N FOHODNIK)
mučeništvo otroka, družbeno izkoriščanje in podobno, in na teh temeljih je zgradil svojo umetniško filozofijo in odnos do življenja sploh — zanj je bilo bivanje dejavno spreminjanje sveta in gledano nekoliko ožje, protest zoper moralne in družbene pokvarjenosti človeka. In oblasti so pokvarile tudi list Rast. Njegovo izhajanje je bilo namreč prekinjeno in prepovedano, kakor se je to zgodilo še z mnogimi revijami v tem času in kasneje. V nekaterih je sodeloval tudi Potrč. Dejstvo, da dijaškega lista ni več, ga
ni ustavilo. Vidimo, da imamo opravka s človekom, ki si ji želel družbene in kulturne akcije, ki mu notranji nemir ni dovolil kar tako počivati. Nadaljeval je z delom v Skoju in tik pred maturo so ga zaradi ilegalnih letakov, ki jih je širil naokrog, zaprli. Kar enajst mesecev je preživel v ljubljanskih zaporih, še bolj pretresljivo pa je, da je kar pol leta od tega preždel v samici. In tu se je njegova težka pot šele začela. Srečal se je še z novimi in novimi razočaranji, na pot so mu stopile še težje ovire. Prepoved, da bi lahko opravil maturo in se vpisal na katero koli gimnazijo v državi je že bila ena takih. Zanj ni bilo mesta na nobeni gimnaziji več. Hitro za tem se je preselil v Ruše in tam deloval kot časnikar pri Večerniku. Da je imel v sebi veliko ustvarjalno energijo in vrsto potencialov, priča podatek, da ga v tem času zasledimo še v več naprednih kulturnih društvih in da je opravljal tudi delo tajnika umetniškega kluba v Mariboru. V Rušah je ostal do vojne. Zanimivo je, da ga je začetek vojne doletel v Skopju, od koder se je umaknil na Ptuj in nato v Ruše. V teh krajih se je nato priključil narodnoosvobodilnemu gibanju ...
Ker smo že pri gibanju — jaz sem se namreč ustavil, ustavil pred pisateljevo rojstno hišo, kjer sem bil že nekajkrat. Ne vem, kaj sem pričakoval danes, toda imel sem srečo. Redko srečaš koga, ki zna veliko povedati o pisatelju ali njegovem delu. Tokrat mi je starejši gospod, ki
ga na njegovo željo ne bom imenoval, povedal nekaj zanimivih podatkov o Potrčevih zgodnjih literarnih delih. Zanimiva je bila najina skupna ugotovitev, kako sta njegova življenjska usoda in literarna pot nerazdružljivi, kako hodita druga z drugo hkrati. Svojo prvo novelo je Potrč objavil v Ljubljanskem zvonu. Pod istim naslovom je izšla tudi zbirka novel Kočarji in druge povesti, in sicer leta 1946. Pri naravi njegove novelistike smo se ustavili v prejšnji številki, ko smo pokukali med nekatere. Kočarji pa so zanimivi tudi, ker odpirajo tematsko področje, ki je pisatelja tako silno zaznamovalo v resničnem življenju že v otroštvu in ki je prisotno tudi vso ustvarjalno pot kasneje. Gre za zgodbe iz življenja kmečkih proletarcev s Ptujskega polja in Pohorja. Kakor mnoge druge so tudi Kočarji izšli v izboru novel pod naslovom Nesmilečno življenje. Gre za nekoliko starejšo knjigo iz leta 1965, ki pa jo bralcem priporočam ne le zaradi pregleda pisateljeve novelistike, ki nam jo ponuja zbrano na enem mestu, temveč tudi zaradi izjemnih slikarskih upodobitev v knjigi. Gre za slike Jana Oeltjena, katerega dela so bila nedavno razstavljena v slavnostni dvorani ptujske knjižnice.
Tudi povest Sin, o kateri smo podrobneje pisali v eni prejšnjih številk, sodi v to zgodnje obdobje. Napisana z veliko avtobiografsko močjo je to zgodba o odraščanju in iskanju. V ta čas spada še neuresničen roman, ki
naj bi nastal, pa sta se uresničili le noveli Prekleta zemlja in Sveti zakon. In to je bilo tudi vse. Ni pa — mi je povedal prijazni gospod, ki je res veliko vedel o Potrču — te tematike povsem ovrgel. Sele ko mi je namignil, sem se spomnil na Krefle. Potrč namreč ni bil le odličen novelist in romanopisec, temveč tudi dramatik.
Drama Kreflova kmetija je tematiko ostrega življenja, gruntarsko miselnost in krivice spretno prenesla na oder. Ni pa ta drama zanimiva le z vidika vsebine, temve~ tudi samega notranjega ustroja in zasnove, s katero je Potr~ napovedal pot novi slovenski dramatiki. In potem, ko sva z gospodom sedla v gostilni za mizo, je rekel, da je bil Potr~ velik kot Cankar. Brez dvoma. Je pa tudi na{el veliko zaledje v njem. S Cankarjem ga povezujejo nekatere slogovne re{itve, povezuje ga pristop k fabuli, pri kateri se na velike teme "lepijo" drobne usode in majhne tegobe posameznikov. In ~e smo se že ustavili pri dramatiki, potem lahko tudi tukaj najdemo nekaj povezav z njim pa vsaj {e z Gove-karjem in Gorkim. Vpra{al sem ga, katera dela, ki so nastala med vojno, so njemu najbolj pri srcu. Najprej je molčal in nič rekel, nato me je znova presenetil z naslovom, ki ga nisem poznal, čeprav sem v zadnjih mesecih Potrčevo literaturo bral v velikih količinah. Omenil je novelo Podoba Slavke Klavore, naslov, ki sam po sebi ne pove nič, če ne bi {lo za pretresljivo tabori{čno novelo; in v tem trenutku sem se spomnil, da sem se sam ustavil na tem mestu, na mestu, kjer se je pisatelj priključil narodnoosvobodilnemu gibanju, leta 1941 pa ga je Gestapo nasilno aretiral in vse do leta 1942 je preživljal strahote koncentracijskega taborišča ...
David Bedrač
MLADINSKA KNJIGA / POLETNO BRANJE
Oddih in Kapučino za vroče poletne dni
Poletje dosega svoj vrhunec. Odhajamo na počitnice, izogibamo se nepotrebnim naporom, in če se le da, iščemo senco v mirnem zavetju. In Mladinska knjiga nam prav za te dni ponuja lahkotnejše branje, ki nam nudi obilo zabave. Pred kratkim so predstavili svoje knjižne novosti iz zbirke Oddih in novo zbirko, ki so jo poimenovali Kapuči-no, njena urednica pa je Tatjana Žener.
Kapučino je zbirka, namenjena bralcem od 30 let navzgor. Gre za dela lahkega in nezahtevnega branja, ki pa kljub temu ni ceneno. Primerno je za popoldneve v fotelju, na plaži, v parku ... V prvem letniku so izšli trije naslovi, vsi britanskih avtorjev, kar očitno pomeni, da je trenutno žanr Velike Britanije najuspešnejši.
Prva knjiga zbirke nosi naslov Jadran Krt pije kapučino. Prav gotovo se mnogi med vami spomnite Jadrana Krta, problematičnega junaka najstniških
dnevnikov. Naposled je odrasel -tako kot njegovi bralci, ki so ga srečevali pri 13, je star 30 let in lasje na temenu se mu sumljivo redčijo, hodi v službo, je ločen, oče triletnega fantka, za katerega skrbi, njegovo spolno življenje je še vedno (in zmeraj bolj) v globoki krizi ... vendar ni povsem neuspešen — kot kuhar v trendovski restavraciji postane zvezda televizijske oddaje za kuharske zanesenjake. Podobno kot v prejšnjih knjigah gre za satiro in ironijo. Obdelane so aktualne teme, srečamo precej
O"
S u
u oc
H >
U1
oc u ta
ui (A
Ko se bodo brezskrbni tretješolci vrnili s počitnic, bodo dobili sveže bralne sezname, na njih pa celo vrsto zanimivih knjig:
1.	Vid Pečjak: Drejček in trije marsovčki
2.	Hans Ch. Anderson: Grdi raček
3.	France Bevk: Lukec in njegov škorec
4.	Miroslav Košuta: Na Krasu je krasno
5.	Svetlana Makarovič: Kosovirja na leteči žlici
David Bedrač
smešnih zapletov, ki so tudi precej družbeno kritično obarvani. Res je, da je isti žanr istega junaka zelo težko vpeljati v nadaljevanje, a očitno se je avtorici Sue Townsed posrečilo. Vendar je potrebno poudariti, da nikakor ne gre za mladinsko književnost. Tako kot vse prejšnje knjige o Jadranu Krtu je tudi to prevedel Vasja Cerar.
Druga knjiga ima naslov Vse o fantu, avtorja Nicka Hornbyja. Je obvezno branje za ženske, ki želijo resnično vedeti, kako moški funkcionirajo. Vendar se v knjigi najdejo tako moški kot ženske. V principu gre za zgodbo o dveh fantih. Prvi je Will in je star 36 let. Nikoli mu ni bilo potrebno delati, ker je njegov oče nekoč napisal pomembno božično pesmico in živi od tega. V glavi je še vedno najstnik: samski, brez otrok, frajer-ski skoz in skoz, prebira prave revije, hodi po pravih klubih in ve, kakšne superge se nosijo. Njegovo stanovanje je takšno kot iz revij o življenjskem stilu. V njegovem stilu je tudi menjavanje žensk, s katerimi shaja dokler le-te ne začnejo razmišljati o otrocih in zakonu. Ko pa odkrije sladkosti razmerja s samsko mamico — takšne po njegovem mnenju potrebujejo samo nekoga, ki jih tolaži in seksualno poteši — se odloči ženske iskati v skupini za samopomoč samskim staršem, saj tam kar mrgoli voljnih mater, ki vse sanjajo o ra-zumevajočem moškem. Izmisli
si sina, ki ga v zadnjem trenutku njegova fiktivna mama vedno odpelje. Na enem od družabnih srečanj pa spozna Marcusa, najstarejšega dvanajstletnika na svetu. Marcus je nekoliko čudaški: posluša Joni Mitchell in Mozarta, skrbi za depresivno mater in
Lloyd in Emlyn Rees v prevodu Luke Senica in Spele Mihelač.
V zbirki Oddih pa nam je Mladinska knjiga predstavila dve knjigi irske pisateljice Maeve Binchy, ki je avtorica vrste uspešnic ter izredno priljubljena doma in po svetu. V svojih ro-
Z leve: Natašo Muller, Aleksandra Rekar, Tatjana Žener, Mojca Krevel, Vasja Cerar
nikoli v življenju ni imel superg. Will in Marcus se spoprijateljita, Will ga uči, kako naj bo otrok, kaj se posluša, kako se oblači in pomaga mu odraščati. Marcus res postane bolj normalen 12-letnik, oba pa se začneta vesti svojim letom primerneje.
Po tej knjigi je posnet tudi film, ki ga bo kmalu možno ogledati tudi v naših kinematografih, Willa pa je upodobil Hugh Grant.
Kmalu bo v zbirki Kapučino izšel še roman Jack in Amy Josie
manih razgrinja zgodbe vsakdanjih ljudi in njihovih usod. Z naklonjenim humorjem ter s toplino in razumevanjem piše o vrlinah in napakah svojih junakov, o njihovih željah in sanjah, zmagah in porazih. Snov za svoje zgodbe zajema iz življenja.
Hiša na Tari pripovedije o Rii, ki skupaj z očarljivim soprogom Dannyjem in dvema otrokoma živi v čudoviti viktorijanski hiši v Dublinu. Prepričana je, da je srečno poročena, vse dokler ji Dany nekega dne ne pove, da jo zapušča in da bo odslej živel s
svojim mladim, nosečim dekletom. Naključni telefonski klic poveže Rio z Marilyn, žensko iz Nove Anglije, ki se ne more sprijazniti s smrtjo sina edinca. Tragična smrt je razrahljala tudi njen zakon. Ženski se odločita, da bosta za dva meseca zamenjali hiši. To ima pomembne posledice za obe: nastopi prelomno obdobje, v katerem se morata naučiti marsikaj o sebi in svojih bližnjih.
Večerni tečaj pa se začenja v Dublinu z enim izmed številnih večernih tečajev. Učitelj Aidan Dunne (izgubil je tekmo za ravnatelja te šole in tečaj je kot nadomestilo) zbere za razred navdušencev, ki se bodo učili italijansko. Pri tem mu pomaga Nora O'Domoghue, Irka, ki se po šestindvajsetih letih življenja na Siciliji vrne v domovino. Na Siciliji se je zaljubila v fanta, ki pa se je moral na ukaz očeta poročiti z drugo. Med tečajniki so bančni uslužbenec Bill, ki bi rad šel delat v Itlijo, in njegovo dekle, sestri Fran in Cathy, bogata Connie, ki je nesrečna v zakonu, Lou, ki se ukvarja s sumljivimi posli, preprosti Laddy in sramežljiva Fiona, ki si najbolj od vsega želi fanta. Vsak izmed njih ima svojo zgodbo in srčno željo. In še preden se vsi skupaj odpravijo na potovanje v Italijo, se marsikatera želja tudi uresniči ...
Vsekakor gre za izjemno berljivo knjigo, z veliko humorja, čeprav so nekatere zgodbe bridke in žalostne, pa vendarle optimistične. Primerna za na plažo in za v posteljo.
Predstavljene knjige so vsekakor vredne naše pozornosti, še posebej v dopustniških dneh, ko smo voljni lahkotnejšega brnja.
Jana Skaza
NASVETI
Kuharski nasveti
Jaj~eycj
Jajcevci ali melancane so vedno bolj priljubljena plodov-ka, iz katere lahko pripravimo številne jedi.
Jajcevec je trajnica s kratko življenjsko dobo in ga gojimo kot enoletnico zaradi plodov. Vsebuje v majhnih količinah večino vitaminov in mineralnih snovi ter ima izredno majhno energijsko vrednost, saj vsebuje majhne količine ogljikovih hidratov in beljakovin. Plodovi so najrazličnejših oblik in barv, od velikih vijoličastih do majhnih belih okroglih s premerom do 5 centimetrov. Zraven vijoličastih in belih drugod po svetu gojijo še zelene, sivkasto modre in svetlo rjave vrste.
Jajčevci so privlačni zaradi nežne topljive sredice oziroma mesa in zaradi privlačne lupine, ki jo po pravilih kuhamo in uporabljamo skupaj s sredico. Pri starejših plodovih ali pri tistih jedeh, kjer nam lupina kvari ali kako drugače vpliva na jed, jo lahko odstranimo. Surovih jajčevcev ne uživamo, razen če smo jih konzervirali.
Popolnoma zreli plodovi jajč-evcev vsebujejo grenak sok in tako so pripravljeni jedi rahlo grenke. Grenak sok pri jajč-evcih lahko odpravimo s soljenjem, tako da narezane jajčevce rahlo solimo, jih pustimo stati vsaj 10 minut in nato iz njih obrišemo vodo. Sol potegne iz njih vodo, z njo vred pa tudi grenak sok in so zaradi tega manj grenki.
Ne glede na to, ali so jajčevci popolnoma zreli ali ne, je primerno, da jih solimo takrat, kadar jih pečemo, saj v tem pri-
meru ne posrkajo večje količine maščobe.
Pri pripravi jedi iz jajčevcev ne uporabljamo veliko različnih dišav in začimb, da ohranimo njihov nežni okus in aromo. Tako je dovolj, da jih pri pečenju na žaru le rahlo solimo in popramo ali pečene potresemo s svežim drobnjakom in sesekljanim peteršiljem. Posebej okusni so jajčevci, pečeni na maslu. Če pečene ponudimo hladne, jih pogosto prelijemo z mešanico oljčnega olja, sesekljanega česna in peteršilja. Tako pripravljene ponudimo kot samostojno solato zraven rib.
Od toplotnih postopkov jajč-evce najpogosteje pečemo s pomočjo manjše količine maščobe v ponvi, na žaru, lahko tudi v pečici, ali pa jih kuhamo in cvremo. Zardi nežne strukture sredice so vsi toplotni postopki kratki. Za boljši okus jih lahko pred toplotno obdelavo mariniramo in z različnimi dodatki še poudarimo njihovo aromo in okus.
Jajčevci so priljubljena zelenjava tudi drugod v svetu, kjer iz njih pripravljajo številne jedi. Tako jih v Italiji pogosto pečejo skupaj s svežimi paradižniki. Na Madžarskem jih pogosto pretlačijo skupaj s kuhano papriko, v Franciji jih nadevajo s sardel-nimi fileji, olivami in paradižnikom ali pa z rižem, česnom, čebulo in pinjolami, v Grčiji lahko pokusite nadevane z mleto jagnjetino ali omako, ki jo iz-
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 393. NAD.
Du{evno zdravje otrok in mJadostnikov
105. nadaljevanje
Pravni vidiki duševnega zdravja otrok
Duševno zdravje v ožjem pomenu besede seveda ni pojav, ki bi ga - ko gre za temeljna vprašanja o njem -povezovali s pravom.
V pravu se praviloma predpostavlja, da so ljudje duševno zdravi, in v tem primeru se vprašanje njegove vloge na področju duševnega zdravja nasploh, pa tudi pri otrocih, preprosto ne postavlja. Šele takrat, ko gre za posameznika, pri katerem je vprašanje obstoja duševnega zdravja postalo vprašljivo, ko torej splošna domneva ne velja več, se na področju duševnega zdravja vključi tudi pravo.
Pri polnoletnih gre s tem v zvezi še posebej za vprašanja, povezana z zdravljenjem in zadrževanjem psihiatričnih bolnikov brez njihove
privolitve v zaprtih oddelkih psihiatričnih bolnišnic in za vprašanje kazenskih sankcij, to je varnostnih ukrepov prisilnega psihiatričnega zdravljenja (različnih oblik) zaradi storjenega kaznivega dejanja. Ta vprašanja (gledano z zgodovinske perspektive) so vedno znova odpirala probleme sožitja med dvema različnima vedama in bila ter ostala vsaj "dinamična" - torej taka, pri katerih obstajajo vedno po naravi stvari odprti problemi.
Ena od možnosti za njihovo razumevanje predstavljajo prav gotovo strokovna srečanja, na katerih so vprašanja osvetljena z različnih zornih kotov.
Naslednjič pa o pravnih vprašanjih duševnega zdravja otrok.
boljšajo z limoninim sokom in gorčico.
Tudi pri nas jajčevce pripravljamo na številne načine: pogosto jih polnimo, različno paniramo in cvremo, pripravljamo različne musake, pireje, enolončnice in kremne juhe. Lahko jih pripravimo tudi za zajtrk, ko jih dušimo skupaj s čebulo in paradižnikom. Dušene z jajci pripravimo tako, da jajčevce najprej operemo in narežemo na kolobarje ali na kocke. Po potrebi jih solimo. Posebej sesekljamo manjšo količino čebule in jo na maščobi svetlo prepražimo. Nato dodamo jajčevce in na kocke narezan paradižnik. Na en jajčevec uporabimo en paradižnik. Po potrebi rahlo solimo in popramo, posodo pokrijemo in počasi du-šimo 20 do 30 minut. Jed med dušenjem večkrat premešamo, in če je potrebno, prilijemo manjšo količino vode. Tik pred koncem dušenja dodamo raz-žvrkljana jajca in mešamo tako dolgo, da zakrknejo. Tako pripravljene jajčevce lahko izboljšamo tudi, če na čebuli zraven pražimo gobe ali če dodamo na majhne kocke narezano slanino.
Jajčevce pogosto tudi nadevamo: lahko z mešanico mlete svinine in govedine, mešanico mlete svinine in riža, gobovim nadevom in drugimi zelenjavnimi nadevi. Lahko pa pripravimo tudi nadev iz ješprenjčka. To storimo tako, da jajčevce po dolgem prerežemo na polovico, izdolbemo sredino in jih rahlo posolimo. Posebej v slani vodi skuhamo manjšo količino je-šprenjčka do treh četrtin.
NAMAZ IZ JAJCEVCEV
Jajčevce operemo, jih zavijemo v alu folijo in v pečici spečemo. Pečene odvijemo, še vroče olupimo in na deski grobo sesekljamo. Nato jih vsipamo v multipraktik, dodamo po okusu sol, poper, česen in olivno olje ter fino zmeljemo (zmiksamo). Nato damo vsaj 1 uro v hladilnik. Uporabimo kot namaz za kruh.
Avtorica: Kristina Kovačevič
Kuhan ješprenjček odcedimo, splaknemo s hladno vodi in ohladimo. Posebej v kozici se-grejemo manjšo količino maščobe, dodamo fino sesekljano čebulo, in ko ta rahlo ovene, dodamo ~esen in na kocke narezano suho slanino ter na kocke narezan paradižnik. Na en loč-ek kuhane kaše damo le en paradižnik. Ko paradižnik spusti tekočino, dodamo kašo, po potrebi solimo, dodamo še sesekljan peteršilj in nariban parmezan. Nadev na hitro premešamo in odstavimo. Parmezan lahko zamenjamo tudi s poljubnim drugim trdim ali pol-trdim sirom.
S pripravljenim nadevom napolnimo jajčevce in po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc. Tako nadevane damo v pekač in v pečici pri 200° C pečemo 20 do 30 minut. Za boljši okus lahko na dno pekača potresemo mešanico sesekljane čebule in narezanega paradižnika, začinimo in po dušenju ponudimo zraven kot omako. Nada Pignar, profesorica kuharstva
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Sončenje
KOŽA je največji in najobčutljivejši organ človeškega telesa. Je zrcalo našega dobrega počutja in duševne uravnoveše-nosti, zato je prav, da ji posebno v obdobju, ko smo izpostavljeni močnejšemu UV sevanju, posvečamo posebno skrb in nego.
ZMERNO SONČENJE je za naše telo zelo pomembno, saj izboljša splošno počutje in ohranja zdravje. Dokazano je, da poveča naravno odpornost organizma proti infekcijskim boleznim, ugodno vpliva na krvni obtok in izboljša stanje pri kroničnih kožnih boleznih.
Pri PRETIRANEM IZPOSTAVLJANJU SONCU lahko pride do sončnih opeklin. Te povzročajo predvsem energetsko bogati UV-B žarki, ki v kožo ne prodirajo globoko, povzročajo pa povečano pigmentacijo kože. Stalno in pretirano izpostavljanje soncu pa lahko privede tudi do kožnega raka. Zraven UV-B žarkov so sestavni del sončnih žarkov tudi UV-A žarki, ki imajo nižjo energijo, prodirajo globoko v kožo ter podkožje in so odgovorni za pospešeno staranje kože.
Da bi lahko čas bivanja na soncu podaljšali in hkrati zmanjšali škodljive učinke sončnih žarkov, uporabljamo ustrezne varovalne pripravke. Na našem tržišču jih je zelo veliko. Prav je, da izberemo takšne, ki vsebujejo UV-A in UV-B filtre, ker absorbirajo celotno UV sevanje.
Pripravki so označeni z za{~-itnim faktorjem. [tevilka faktorja nam pove, kolikokrat dlje lahko ostanemo na soncu zaščiteni v primerjavi z lastnim zaščitnim faktorjem, ki pa je odvisen od tipa kože. Ker pri majhnih otrocih zaščitni mehanizmi v koži še niso izoblikovani, jih vsaj do enega leta starosti ne izpostavljajmo direktnemu soncu, do dveh let pa zelo malo. Zraven pripravkov z visokimi zaščitnimi faktorji zaščitimo otroke tudi z obleko in pokrivali.
Varovalni pripravki so v obliki kreme, mleka ali gela. Izberemo jih glede na tip kože in mesto sončenja. Za vse vrste pripravkov pa je pomembno, da jih nanesemo na kožo vsaj 30 minut pred sončenjem in nanos ponovimo po vsakem kopanju.
Vsekakor pa se ni priporočljivo izpostavljati soncu med 12. in 16. uro.
Pri izbiri ustreznega zaščitnega sredstva smo Vam vedno pripravljeni svetovati.
Po sončenju je naša koža največkrat napeta, ponekod pordela, lahko tudi srbi. Zato je prav, da koži po sončenju z ustreznimi pripravki povrnemo vlago. Pri močnejših opeklinah za nasvet povprašamo v lekarni, v hujših primerih pa poiščemo zdravniško pomoč.
Milanka Furek, Lekarna Ptuj
RISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Os^ve^eno v/Jno /asJje
Dež minule dni, na meter površine je padlo 45 litrov vode, je napojil že precej izsušeno zemljo in dobro osvežil ovene-lo rastje. S plitvim rahljanjem gredic in drugih obdelovalnih površin je mogoče upočasniti in zadržati precej talne vlage pred izhlapevanje v vročih avgustovskih dneh. Po izdatnejšem dežju v tem obdobju se vrtnine povrnejo k rasti, za kar so potrebna še dalje opravila pri njihovi negi.
V	SADNEM VRTU rast pri nekaterih sadnih vrstah že pojenjuje, kar pa ne pomeni, da je s prehranjevanjem sadnega drevja za letošnjo sezono že vse zaključeno ali zamujeno. Osnovno ter dodatno gnojenjem je bilo potrebno končati do konca maja, da s kasnejšim dohranjevanjem ne bi podaljšali vegetacije pozno v jesen, ko poganjki ne bi dozoreli in se dovolj utrdili za zimske razmere. V času vegetacije lahko pride do motenj v rasti in razvoju dreves, a jim v tem obdobju še lahko pomagamo z dohranjevanjem z rastlinskimi hranili preko lista.
Do zaostanka v rasti in motenj lahko pri drevesu pride zaradi različnih vzrokov, ki so lahko v zemlji, nepravilnem gnojenju, posledica bolezni in škodljivcev, poškodb zaradi toče in podobno. Z gnojenjem preko lista rastlini že v nekaj dneh pomagamo, da prične listje bolje usvajati organske snovi in dihati. Izberemo ustrezno listno gnojjilo ter ga na rastlino nanašamo v obliki škropljenja, pri uporabi pa ravnamo po navodilih proizvajalca pripravka.
Plodovi malin so v malinovih nasadih pobrani. Rozge, s katerih smo obirali plodove, so pričele rumeneti, do jeseni se bodo posušile in odmrle. Takoj po obiranju vse stare rozge izrežemo tesno ob tleh, odstranimo iz nasada in sežgemo, da uničimo zarod malinove muhe, ki se je morebiti zalegla v njihovo sredico. Pri grmu pustimo le tri do pet dobro raščenih in zdravih letošnjih poganjkov, ki jih je priporočljivo privezati ob oporo ali naravnati med žice, da jih zavarujemo pred poškodbami snega ali česa drugega. Če smo namenili katerega od mladih poganjkov za sadike oziroma razmnoževanje, naj bo od matičnih korenin toliko oddaljen, da pri izkopu ne poškodujemo korenin. Z izkopom počakamo do jeseni, da se izrastki za nove sadike še dovolj obrastejo in utrdijo. Tako negovan nasad malin bo v letošnjem poletju oblikoval obilnejši cvetni nastavek za rod v naslednjem letu.
Nadaljujemo zeleno rez pri vseh sadnih vrstah in sortah, pri katerih so že obrani plodovi. Pri brajdah opravimo rez vršičkov rozg in odstranjujemo zalistnike. Z vršičkanjem grozdje bolje izpostavimo svetlobi, kar je bistveno za njegovo dozorevanje in kakovost.
Aktinidiji s poletno rezjo odstranjujemo najkrepkejše odvečne mladike in skrajšamo mladike, namenjene obnovi rodnega lesa za naslednje leto.
V	OKRASNEM VRTU sproti odstranjujemo odcvetelo cvetje in poganjke z odcvetelimi cvetovi, bolne, poškodovane in odmrle dele, da preprečimo širjenje bolezni na zdrave dele rastlin ter vzpodbudimo rast in obnovo novih cvetnih poganjkov.
V	avgustu se pričenja obdobje presajanja in razmnoževanja okrasnih trajnic. Med najzgodnejšimi, godnimi za presajanje, so perunike. To so okrasne trajnice, pogosto zastopane v naših vrtovih. uspevajo v vsaki vrtni zemlji, le da je na dovolj sončni legi, in kot vse druge žlahtne cvetnice tudi perunike ne prenašajo zapleveljenih vrtnih tal. Čas za presajanje perunik je le po cvetenju od začetka avgusta pa do srede septembra. Za sajenje uporabimo korenike z dobro razvitim mladim steblom.
V	ZELENJAVNEM VRTU smo v avgustu zaradi krajšanja dneva vse bolj omejeni glede setve zelenjadnic. Za jesensko-zimsko rabo sejemo sorte letne solate s kratko rastno dobo, radič solatnik, redkvico, poletno-jesenske sorte špinače in motovilec. Sejemo še vrste radiča, ki prezimijo na prostem in glavice pobiramo šele spomladi, sladki janež in peteršilj, ki dobro prezimi in je primeren za pobiranje pozimi in zgodaj spomladi.
Sicer pa je to obdobje, še posebej v sedanjih vremenskih razmerah, ko je zemlja dovolj vlažna, primerno za presajanje raznovrstnih zelenjavnic, ki bodo do jeseni dorastle za pobiranje. Presajamo en-divijo, srednje pozne sorte radičev, brokoli, brstični ohrovt in ohrovt, por ter zgodnje in pozne sorte glavnatega zelja. Zelenjavnice, ki vegetacije ne bodo zaključile v dveh mesecih, do nastopa prvih jesenskih slan, presajamo le, če so sadike vzgojene s koreninsko grudo, saj te z vegetacijo prehitevajo najmanj za 10 do 14 dni.
Če sadik pora ne sadimo pravilno se lahko sajenje pokaže za neuspešno. Sadika naj bo vsaj 15 cm visoka, z nadzemnim stebelcem in dobro razvitimi dolgimi koreninami. S sadilnim klinom naredimo 10 cm globoko luknjo, por zasipljemo z rahlo zemljo in po potrebi zalijemo, nato sadiko privzdignemo do višine sajenja, da so njene korenine nameščene v tleh navpično. Po nekaj dneh zemljo v nasadu pora plitvo zrahljamo, sadike pa rahlo osipamo do zasnove prvega lista. To je najbolje opraviti s presejano dobro preperelo kompostovko, kar bo služilo tudi za gnojenje. Por gnojenja z dušičnimi gnojili ne prenaša.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati, saditi in pobirati rastline, ki smo jih pridelovali zaradi lista, od 6. do 8. avgusta, zaradi plodov 1. in 2. ter 9. in 10. avgusta, zaradi korenine od 2. do 5. avgusta in zaradi cveta od 5. do 7. avgusta.
Miran Glu{ič, ing. agr.
***
AVTO-MOTO-NAVTIKA
Porsche cayenne - športni terenec
Stuttgartski Porsche danes slovi kot izdelovalec izključno športnih in tudi dragih avtomobilov. To se ne bo spremenilo niti po prihodu terenskega vozila cayenne, ki prihaja na trge po oktobrskem pariškem salonu avtomobilov, kajti cayenne je pravi cestni superšportnik s 340 ali pa 450 KM močnim motorjem. S pospeškom 5,6 sekunde ne bo bistveno zaostajal za kupeji iste znamke, a bo ob tem ponujal prostor za pet potnikov in možnost občasnih izletov po brezpotjih.
Pri snovanju terenca cayenne so morali pri Porscheju biti izjemno pazljivi. Da bi prepri~ali peti~ne kupce, se niso lotili snovanja klenega terenca v stilu mercedesa M ali Land Roverja defenderja, niti kakega salonskega terenca ne. Naredili so {port-ni avtomobil, ki ima tokrat pet vrat in pet sedežev in je manj izbir~en, kar se ti~e "podlage". Ni težko razbrati, da je cayenne športnik - zadostuje le pogled med podatke o motorjih. Oba sta osemvaljnika V-oblike s prostornino 4,5 litra, najve~ja mo~ pri šibkejšem znaša 340 KM, v primeru motorja z dodanim turbo
polnilnikom pa kar 450 KM. Pri tem so pospeški le malo manj siloviti kot pospeški ku-pejevskih porschejev: 7,2 oziroma 5,6 sekunde, kon~na hitrost pa je enkrat 242, drugi~ pa kar 266 km/h.
Kot se spodobi za terenca, ima cayenne stalni štirikolesni pogon. Porazdelitev med paroma koles uravnava elektronika: v osnovi gre 62 odstotkov vle~-ne sile na zadnji kolesi, med vožnjo pa se prenos stalno spreminja glede na hitrost, bo~ne sile, položaj volana, pritisk pedala za plin, v smeri vseskozi optimalnega oprijema. Iz skraj-
Porsche Cayenne, ultra športni terenec
nih razmer rešuje dinamični nadzor stabilnosti, ki se pri Porscheju imenuje PSM (porsche stability management), za ekstremne terenske razmere pa ima
cayenne tudi reduktor.
Za zavidljive vozne lastnosti na različnih cestah so vozilo opremili s pnevmatskim vzmetenjem. To omogo~a sprotno
mmm
Postanite novi naročnik Tednika
vaše štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
0
NAROČILNICA:
Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, ^ri čeni^bonri^i^e štiri številke prejemal(a) brežpfécno. NaroČrTino^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih.
%
>u
Û.
[Ij 0Ć CÛ
u
LU I/) LU
S
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta: DŠ:_
Datum naročila in podpis:
,Tel.:
O
5;
Naročilnico pošljite na naslov: Radlo-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJj
Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma ■je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi.
prilagajanje oddaljenosti od tal, bodisi samodejno bodisi ročno. Na primer pred nalaganjem lahko cayenna ročno spustimo za {est centimetrov (nazaj se dvigne samodejno), za vožnjo po slabem cestišču ga dvignemo za slabe tri centimetre (do 80 km/h), za ekstremno terensko vožnjo pa ga lahko dodatno dvignemo za še tri centimetre (do 30 km/h, skupna oddaljenost 27,3 cm). Pri hitrostih nad 125 km/h se cayenne samodejno spusti za 27 mm, pri 210 pa še za dodaten dober centimeter.
Vzmetenje nadzira tudi tako imenovani Porsche Active Suspension Management (PASM). Gre za sistem aktivnega nadzora trdote blažilnikov glede na želeno udobje oziroma dinamiko vožnje. Na primer voznik ročno izbere med udobjem, zmernostjo in športno trdoto podvozja, toda če v udobnem načinu začne voziti precej dinamično, PASM samodejno nastavi hitrejše odzivanje na udarce s ceste.
Cene trenutno še niso znane, domnevamo lahko le, da se bodo gibale okoli 100.000 evrov za najosnovnejšo različico.
AVTOMOBILSKE NOVICE
Hyundai prešteva izkupiiek nogometnega prvenstva
Eden izmed glavnih pokroviteljev nedavnega svetovnega nogometnega prvenstva v Koreji je bil korejski avtomobilski gigant Hyundai. Tržni analitiki po prvih izra~unih menijo, da se mu je vložek izpla~al predvsem zaradi prepoznavnosti, ali pa se mu je sponzorstvo tudi denarno izpla~alo, bo pokazal tržni uspeh prihajajo~ega mal~ka z imenom getz.
Finalno tekmo letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva med Brazilijo in Nemčijo si je ogledala poldruga milijarda ljudi, kar je pol milijarde gledalcev več kot pred štirimi leti. Ljudje so dejali, da je bilo doslej relativno slabo znano ime Hyundai prav osvežujoče med vsemi znanimi Coca-Colami, Budweiserji in drugimi velikani. Nekatere marketinške raziskave kažejo, da so bili veliki plakati zelo dobro vidni in s tem precej učinkoviti. Z limuzinami sonata in XG ter enoprostorci trajet so skrbeli za prevoz pomemb-nežev od hotelov do stadionov, a večina se vseeno strinja, da
proizvajalci kljub velikanskemu finan~nemu vložku ostali poraženci. Zadnjih deset let je njihov tržni delež upadel z 11,8 na 11,2 odstotka.
Po besedah Hito{ija Kavagu~-ija, namestnika direktorja za finance in administracijo pri Nissan Europe, je evropski trg najbolj tekmovalen, težaven, zapleten in nedobi~konosen na svetu. Za neuspeh krivi japonske avtomobile, ki ne sledijo evropskim smernicam in željam kupcev. Tega se dobro zavedajo vsi japonski proizvajalci vozil. Zato so v preteklih letih gradili raziskovalne, oblikovalske in razvojne centre. Postavitev tovarn jih je skupno stala kar 12 milijard evrov. Ob tem sta v zadnjih desetih letih svoja deleža v Evropi pove~ala le Toyota in Suzuki, preostalim pa gre slabše. Vsi skupaj so zmanjšali delež z 11,8 na 11,2 odstotka. Poslabšali so si tudi položaj na tradicionalno dobrih evropskih trgih: v Avstriji, Danski, Finski, Grčiji, Irski in Norveški, kjer so v začetku devetdesetih imeli od 30-do 44-odstotni tržni delež.
Japonski proizvajalci so kmalu ugotovili, da morajo svoje avtomobile čim bolj prilagoditi okusu evropskih kupcev, kar jim uspeva šele zadnja leta. Najbolje gre Toyoti, ki povečuje svoj tržni delež v Evropi predvsem zaradi zelo uspešnega malčka yarisa in yarisa versa, njegove enoprostorske različice. Yaris je v obeh različicah tudi najbolje prodajani japonski avtomobil v Evropi v minulem letu. Podobno je na našem trgu, kjer Toyota vodi med ja-
Japonski avtomobili v Evropi kljub ogromnim vložkom proizvajalcev niso najbolj priljubljeni
so poglede privabljali predvsem coupeji.
Pri Hyundaiu vseeno pričakujejo, da bodo rezultati te nogometne promocije pokazali šele jeseni ob prihodu malega novinca z imenom getz. Novi malček se uvršča v spodnji avtomobilski razred, kjer bo poskusil odžreti nekaj tržne pogače renaultu cliu, peugeotu 206, vw polu, fiatu puntu in drugim.
Japonski proizvajalci v Evropi brez uspeha
V hudem boju za kupce na evropskem trgu so japonski
-^'liareMlíircížsn-a-a


ponskimi proizvajalci avtomobilov.
Poleg novih različic se izboljšuje tudi oblikovanje, ki je vse bolj na ravni oziroma po okusu evropskih kupcev. Toda tudi evropski proizvajalci so se medtem marsikaj naučili od Japoncev. Prihod japonskih proizvajalcev v Evropo je prisilil evropske, da so izboljšali kakovost, prilagodili proizvodne procese in povečali vzdržljivost avtomobilov. Pri uvajanju novih tehnologij so imeli evropski izdelovalci srečnejšo roko. Dizelski motorji iz koncernov Volkswagen, PSA, Renault in Fiat so s tehnologijo neposrednega vbrizga navdušili kupce ter močno povečali zanimanje in prodajo dizelskih motorjev. Japonski proizvajalci so na tem področju zaspali in podobno tehnologijo ponujajo šele v zadnjem času. Več sredstev so vlagali v razvoj drugih tehnologij, a te tehnologije, med njimi tudi bencinski motorji z neposrednim vbrizgom, so pri kupcih doživele zelo šibek odziv in razmeroma slab tržni uspeh.
ZZA KRATEK CAS
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: strip, trava, volan, Am, NN, Barbados, KO, Strahov, osa, etatist, pritiklina, Ajanović, Love, Sas, nerazum, Apen, MO, Otmar,_Vila ob jezeru, muf, aki, destalinizacija, rancar, arak, karamel, lovka, Ans, skalica. Ugankarski slovarček: AKSA = muslimanska mošeja v Jeruzalemu, ANAKLET = rimski papež v letih 1130-38, ASKA = mesto na severu Finske, CELA = gora v Julijcih (2228 m), IKU = ime japonskega humorista Džipenša, LELIJA = visoka, mocno razgibana zakrasela planota v JV Bosni, PESTEREV = beloruski biatlonec (Igor, 1974), RANER = slovenski gledališki, filmski in TV igralec (Ali, 1934), TECUMI = ime japonskega likovnega umetnika Kudoa.
[GOVORI SE...
DA bodo kupnino za Terme menda namenili za kakovostne premike v prašičerji. Morda to pomeni, da bodo farmske prebivalce okopali v denarju in zato bodo okoličanom manj smrdeli.
... DA bodo morda v farmskih objektih namestili tuše s posodami za deodorante. Novo tisočletje, novi prijemi.
... DA je gnojnica postala pravo kmečko orožje. V ponedeljek so jo imeli celo protest-niki pred poslopjem slovenske vlade.
... DA nekaj kapljic "smrd-ljivke" v ljubljanski kanalizaciji še ne pomeni prave grožnje.
Ob dejstvu namreč, da tam, kjer ljudje bolje živijo, tudi bolj smrdi. V prestolnici pa živi sama dobro prehranjena gospoda.
... DA je trditev o zahtevnih odplakah Ljubljane potrjena v nenehnih novicah o težavah in neučinkovitosti njihove čistilne naprave.
... DA je potrjena tudi s staro resnico, da riba najbolj smrdi pri glavi. Slovenija torej najbolj v Ljubljani, ta pa najbolj v vladi in parlamentu.
... DA si je med kmečke puntarje upal samo pl. Jelinčič. Zmagu debelega odojka in predsedniški fotelj!
... DA bi Zmago plemeniti morda znal najti zdravilo za kmečke probleme. Že od nekdaj vari tavžentrože, občasno ponudi malo pelina, ima pa tudi zbirko "pokalic".
... DA si je mestni župan oddahnil, ker bo ob polivanju glavnega mesta morda za periferijo zmanjkalo celo lastne, domače gnojnice.
Aforizmi
by Fredi
Skrajni čas je, da se,slovenska vlada odloči, ali bo
gospodarila ali gospodovala.
***
Z ženskami je kriz. Najprej ti nasadijo roge, nato pa se ti se
rogajo.
***
Bolj kot trgovinska vojna je
donosna vojna trgovina.
***
Človek je nadopica.
***
Sedaj je že jasno, da je najdražjo solnino v soli demokracije plačal delavski
razred.
***
Dandanes starši svoje otroke lažje spravijo k pameti kot h
kruhu.
***
Nagla sodisča so praviloma
prenagla.
***
Želodec se mi obrača ob tistih, ki obračajo plasč po vetru.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
Toto pismo sen vam napisa že preteklo sredo. Prvič zato, ker se grema ob kunci tjedna z Mico v ptujske toplice hladit, drugi~ zato, ker od cajta do cajta kokšna deževna ploha prileti, tretjič pa zato, ker me je Mica nadrla, da od mene nega nibenegaprovega haska. Kaj je s tem mislila, ne vem, vem pa to, da si je najbrž mislila, da nič ne mislim, in meje
nadrla kar tak kak jaz včosik našo kravo Seko, ko mi muj-mogrede kokšno škodo na njivi naredi, ko sma na paši in jaz k sosedi Juži na škropec skočim v klet.
Ker smo glih zaj omenli našo kravico, vam moren povedati eno odlično idejo, ki se mi je porodila v moji nori glavešini: Da se jaz ne bi več treba montrati s toto pašo in naše Seke z električnim pastirom strašti, ji bom kupa in na vuho priveza mobitel. Seda bom na stolčeki in jo usmerja, ge se sme in ge se ne sme pasti ... Ha, kaj provite, da nesen tak nor, kak zgledam, naša Seka pa je itak tak pametna, ke ma namesto dveh kar štiri noge, štiri zizeke, dugi rep, s kerim si mrčes prgoja in zodji del svojih organov pokrivle.
Ste že čuli tisto uganko oziroma izpitno vprošanje v kmetijski šoli, ko je profesorica vprošala Frančeka, kak bi od zodje strani loča kravico od bikeca. Franček, bister, ke bi lehko bija magister, ji je tak odgovora; "Tršica -gospa, vašo lepo telo ločim od moškega, pa čeglih nemate repa. Kravico pa ločim od bikeca zato, ker ma kravica za eno luknjo više rep kak bikec!" Kokšno oceno je doba Franček, o tem zgodovina ne piše, malo na vulgaren način pa je pač poveda življenjsko resnico, pa če mi to priznamo ali pa ne ...
Tej ko za gnes. Pište mi in še kaj poleg narište. Vse vas lepo podavljam. Pa srečno in ne za večno.
Va{ LUJS, ki mu Mica provi tudi pujs
OVEN 21. 3. DO 20. 4.
Vaš najdražji ne bo niti malo prepričljiv in to mu boste tudi povedali. Opazili boste, da je v zadevi še precej nov in temu ustrezno nesproščen. Ko mu boste povedali nekaj zvijač, bo bolj samozavesten.
BIK 21. 4. do 20. 5.
V	dnevih, ki prihajajo, vas bo nosila ljubezen. To bo čudovit občutek breztežnosti, ne smete se ga braniti. Ugotovili boste, da je vaše
življenje srečno in da nočete, da bi se spremenilo.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Čas neusmiljeno teče. V dneh, ki prihajajo, se boste precej ukvarjali z minljivostjo življenja, med vso to naglico pa se boste ustavili in si vzeli končno čas tudi za premislek.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Pred vami so veseli dnevi, saj se boste smejali, ne da bi sploh vedeli čemu. Ko boste ugotovili, da to počnete kar tako, boste kar nadaljevali. Nekateri vas bodo malo čudno in postrani gledali.
LEV 23. 7. do 23. 8.
V	službi boste imeli težek teden, a očitki na vaš račun bodo neutemeljeni. Najpravilneje bo, da se s tem sploh ne ukvarjajte.
Ko bodo videli, da ni odziva, vas bodo pustili pri miru.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Spoznali boste, da sta prijateljstvo in ljubezen eni osnovnih človekovih potreb. Sporočilo, ki vas bo doseglo v tem tednu, vas bo prijetno presenetilo in bo pomenilo preobrat v vašem življenju.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Veliko razmišljate o prekinitvi ljubezenske zveze, ki je že dalj časa negotova, polna dvomov in zamer. Res obstaja veliko možnosti za obstoj zveze, samo morala bosta spremeniti mišljenje in vedenje.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Pozabljivi boste, najbližlji vam te dni ne bodo zaupali, saj vam bo vsaka beseda v hipu izpuhtela iz glave. Imate pač takšno obdobje, zato se ne sekirajte; pa saj tudi ne bodo povedali nič pametnega.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Vzdušje v krogu, v katerem se boste znašli, bo sila prijetno. Počutili se boste, kot da tega kraja doslej še niste odkrili. Nenavadnoje, da človek nekaj najde nekaj čudovitega povsem blizu sebe.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Prijatelj vam bo pokazal nekaj, kar vas bo nostalgično poneslo v preteklost. Uživali boste v stvareh, ob katerih ste uživali nekdaj, hkrati pa ne boste obžalovali svojega življenja v sedanjosti.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Napočil bo čas za spremembe. Nikar naj vas ne bo strah, pogumno naredite odločilen korak in čez čas boste zelo ponosni na svojo veliko odločitev. Na začetku je vse megleno, potem postaja jasnejše.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Nekdo bo zelo mislil na vas, tako da se vam bo izdatno kolcalo. Vsekakor boste zamudili vznemirljiv odnos, če s tem človekom ne boste začeli kmalu komunicirati. Obžalovali boste, če priložnost izpustite.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ODRASLIM PREPOVEDANO
Sprehod po internetu me je prejšnji teden zelo razveselil, saj sem dobil vpogled v večino jesenskih glasbenih izdaj. Najbolj nestrpno pričakujem naslednje nove pesmi: Die Another Day - MADONNA, The Hands that Built America - U2, What'cha Looking At? - WH ITN EY HOUSTON, She Loves Me 4 Me - PRINCE in What's your Name -CRAIG DAVID.
***
Izredno popularno skupino CALIFORNIA sestavljajo pevec Matjaž Zupan, kitarist Igor Potočnik, bas kitarist France Logar, klaviaturist Uroš Semeja in bobnar Janez Arzenšek. Kvintet je prodal več kot 20.000 kopij albuma Še 1000 km (s takšnim uspehom se pri nas v zadnjih letih lahko pohvali le še skupina Siddharta) in z njega še danes radi zapojemo uspešnice Ustavil bi čas, Stara barka, Kraljica poročnega potovanja, Moje hrepenenje in Reci, da si nora name. Po letošnji novi baladni uspešnici Le spomini so fantje v novi pesmi ČE KDO MI BO POVEDAL (****) spet pospešili ritem v takoj
razpoznavni preprosti pop/rock pesmi.
***
Nemška Popstars skupina NO ANGELS je trenutno še v modi s hitoma Something About Us in Like Ice in the Sunshine. Plesno-pojoča dekleta so me tokrat pozitivno presenetila v sproščujoči popevki STILL IN LOVE WITH YOU (****), ki je fina zmes srednje hitrega popa, flamenka in latina ter jo boste našli na albumu Now Us.
***
Nemška zasedba CAPTAIN JACK se je zapisala v glasbeno zgodovino s hitom Captain Jack, medtem ko njihov zadnji hit nosi naslov Iko Iko. Duet vztraja pri kopiranju hitov iz 70. in 80., saj je tokrat posnel veselo priredbo komada GIVE IT UP (***) skupine KC & The Sunshine band.
***
Britanski pevec DANIEL BEDINGFIELD je leto 2002 začel zmagovalno s plesnim komadom Gotta Get Thru This (ta je trenutno na 1. mestu ameriške plesne lestvice). Mojster traktivne garage underground plesne godbe posveča svojo "buta buta" odo JAMES DEAN (***) slavnemu igralcu.
***
Britanski band TOPLOADER me zmeraj spravi v dobro voljo, ko slišim njihovo pozitivno usmerjeno pesem Dancing in the Moonlight. Kvartet v novi pesmi TIME OF MY LIFE (***) združuje elektronske in akustične pop/rock elemente ter pravljično, vendar realno življenjsko besedilo.
***
Ameriška igralka in pevka JENNIFER LOVE HEWITT je v sedmih letih posnela štiri albume s temile naslovi: Let's Go Bang, Jennifer Love Hewitt, How Do I Deal in Bare Naked. Pevka rada brenka po svoji kitari in njen talent izkazuje tudi čista folk/rock skladba
BARENAKED (****), ki najbolj spominja na glasbo pevke Jewel.
***
Irski pevec VAN MORRISON je svojo solo pot začel leta 1967, ko je uspel s skladbo Brown Eyed Girl. Radijske postaje še zmeraj precej vrtijo njegovo zadnjo uspešnico Hey Mr. DJ, medtem ko je z zgoščenke Down the Rood snel klasično skladbo MEET ME IN THE INDIAN SUMMER (****), ki jo je na novo posnel z godalnim orkestrom in akustično kitaro.
***
Ameriški raper, pevec in producent PDIDDY si je spremenil ime iz Puff Dadyja, njegov največji super hit pa nosi naslov I'll Be Missing you (oda njegovemu pokojnemu vzorniku Notoriousu B.I.G.-ju). V Evropi je na lestvicah prvi del komada I Need A Girl (Part 1.), ki mu v ZDA sledi drugi, butasti in nejasni del komada I NEED A GIRL (Part
2.) (**), v katerem ob Diddyju nakladata tudi Ginuwine in Loon.
***
Odkritje leta na soul in r&b sceni je pevka ASHANTI, ki je osvežila omenjeno sceno z odlično skladbo Foolish (bila je kar 10 tednov na 1. mestu ameriške Billboardove lestvice). Komaj 20-letna pevka je
vokalno že zrela v srednje hitri moderni groovy r&b skladbi HAPPY (***)
David Breznik
1(943 MJ-lz^
UJnderSh Your Clotheâ - SHAKIHA^^^
Kíbb Kiss - HDLLY VALANCE
-^Jy theWay- HED HOT CHILI\PEPPEP^^^
4.1.D.I.D. - B3 Kernel Am-BHYAN AD. B. Fm Alive - CELINE DIDN
/
ittle Lbsb Conversation - ELVIS PHEBL! Tomorrow Never Comes - HDNAN KE. J_ g.Perdono-TIZIANDFEHHD
D. Love to See you Cry - ENRIQUE IGLEB!
/
Vsaki? s>oho\:o med 21. in 22. uro
SEVERINA - BLEŠČEČA POP IKONA
Use sse dogaja spontano
•••
"Glasba je spoj emocij in energije," pravi Severina, bleščeča pop ikona Hrvaške. In prav to je tudi ona sama. Opojna kombinacija energije, čutnosti in seksapila.
Kot osnovnošolka se je hotela poročiti z Brucem Springste-enom, kasneje pa je sama za~ela segati po zvezdah na glasbenem nebu. Te dni bo pod okriljem založbe Dallas Records izdala nov album Virujen u te. Tako se je pridružila vsem največjim zvezdam, ki so pod okriljem Dallasa: hrvaški Gibonni, Goran Bregovič, Đorđe Balaševič, Neno Belan in slovenski Čuki, Helena Blagne, Frajkinclari in še mnogi drugi.
Glede na svoje glasovne sposobnosti bi se lahko spustila v zahtevnejše vode recimo jaz-za ali soula.
"Jazz ni glasba, ki bi jo čutila. Izvajala sem že razne zvrsti glasbe, ki so bile stilsko različne. Mogoče kdaj res poskusim tudi kaj zahtevnejšega, ampak jazz in soul nista zvrsti glasbe, ki bi privlačile večje število poslušalcev. Pojem za široke mase ljudi in to bom počela tudi v bodoče. Moj naslednji album bo preobrat v glasbi, saj se dogaja tudi preobrat v moji glavi. Z leti se glasba spreminja, in ko bom stara 40 let, ne nameravam prepevati Djevojka sa sela."
V hrvaških medijih je bilo veliko dvignjenega prahu zaradi prestopa od založbe Croatia Records k Dallas Records.
"Pri založbi Croatia Records mi je potekla pogodba in takrat sem jim pač povedala, kaj mi ni bilo všeč in kaj je bilo narobe. Seveda so upali, da bom pogodbo avtomatsko podaljšala, in zato je bil šok, ko sem presedlala k Dallasu. Ta mi je
všeč zaradi ambicioznih ljudi, zdravega načina razmišljanja o moji karieri, poleg tega pa se trudijo in radi delajo svoje delo."
V zelo kratkem bo izšel tvoj nov album Virujen u te s koncertnimi posnetki. Kje so bili posneti?
"Na CD-ju, ki označuje presek moje kariere, bo 18 skladb. Dve od teh sta posneti v studiu
in ena od slednjih je duet z Borisom Novkovicem z naslovom Ko je kriv. Ostali material zajema moje največje uspešnice, ki so jih ljudje najbolj sprejeli, je kompilacija hitov. Posnetki so nastali na koncertu v Zagrebu, kjer je bilo 10 tisoč ljudi. S tega koncerta bo jeseni izšel tudi DVD."
Tvoji koncerti so zelo spektakularni. Komu zaupaš vso organizacijo?
"Organizacija in koordinacija vsega je delo 40 ljudi, vse pa mora biti pod mojim nadzorom. Uskladiti je potrebno sedem plesalcev, 17 glasbenikov, videowall, pirotehniko ...
Ogromno dela. Čeprav s takim koncertom ni zaslužka, mislim, da je to način, da pokažeš, česa si sposoben. Splača se. Tudi v Sloveniji bi rada naredila dva velika koncerta."
Nekatere pesmi, ki jih izvajaš, si napisala sama. Lahko pesem drugega avtorja odpo-ješ prav tako doživeto kot svojo?
"Če me nekdo doživi na pravi način in napiše besedilo, ki mi leži, mi ni težko zapeti tujih besedil. Pomembna je energija. Če tega ni, je dolgčas. Pri avtorstvu imajo na Hrvaškem dominantno vlogo moški. Malo je avtorjev, ki tudi pojejo svoje pesmi, in malo je žensk, ki si jih same pišejo. Razen Alke Vu-jice ne vem, kdo bi to še bil. Ženski rokopis se razlikuje od moškega."
Sloviš po spremenljivi, a vedno dovršeni celostni podobi. Kdo skrbi zanjo?
"Tako kot pri vseh drugih stvareh ni nič načrtno. Vse stvari, ki so oblikovale mojo kariero, so se zgodile spontano. Imam stalno ekipo sodelavcev, z vizažistko Sandro Markovič sodelujem že leta. Prav tako s stilistko. Vse mora biti igra. Nič me ne sme ovirati, obteževati. Tudi Marilyn Monroe look je bil slučaj. Ravno sem bila pla-volaska, navili so mi lase in na fotografiranju je padla ideja, da bi me namazali kot Marilyn Monroe."
Kakšni so tvoji zasebni nacrti v prihodnosti?
"Najprej bom pričela tečaj angleškega jezika. To si res želim. Mogoče bom kdaj tudi zapela kaj v angleščini."
Darja Pristovnik
KAM MED POČITNICAMI? / POČITNIŠKE AKTIVNOSTI ZA MLADE
Tudi tokrat objavljamo možne aktivnosti za osnovnošolce, dijake in študente, ki preživljajo počitnice v domačem okolju, da z njimi popestrijo svoje počitniške dni in jih obogatijo z znanji in rekreacijo.
PREGLEDNICA POČITNIŠKIH PROGRAMOV 1. 8. do 8. 8.2002
ORGANIZATOR - INFORMACIJE KJE, URA
DATUM
PROGRAM
Četrtek, 1. 8.	Badminton, šport za vse generacije	Badminton klub Ptuj in OŠ Breg	Telovadnica OŠ Breg, od 19. do 21. ure
Četrtek, 1.8.	Počitniške urice	Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča	Od 10. ure dalje
Ponedeljek, 5.8. -petek, 9.8.	Tečaj šivanja, srednješolci, študentje in odrasli	Animacija, d.o.o.; prijave na tel. 749 34 60	Animacija d.o.o., Aškerčeva 1, od 9. do 12. ure
Ponedeljek, 5.8. -petek, 9.8.	Tai-chi chuan -meditacija v gibanju, od 10. leta dalje, tudi odrasli	Mito sport klub, prijave na tel. 041 753 321	OŠ Olge Meglič, od 10. do 12. ure
Torek, 6.8.	Raziskovalna mestna dirka, osnovnošolci od 8. do 12. leta	CID in Pokrajinski muzej Ptuj; prijave na tel. 780 55 40	Staro mestno jedro, ob 9. urI
Torek, 6.8.	Počitniške urice	Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča	Od 10. ure dalje
Četrtek, 8.8.	Badminton, šport za vse generacije	Badminton klub Ptuj in OŠ Breg od 19. do 21. ure	Telovadnica OŠ Breg
Četrtek, 8.8.
Počitniške urice
Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potr~a
Od 10. ure dalje
Prijave za tečaj kitare, tečaj za tonske tehnike in DJ že zbiramo, prav tako za tečaj znakovnega jezika gluhih! Podrobne informacije o programih lahko dobite v info točki CID ali na telefonski številki 780 55 40. Obiščite spletno stran CID www.cid.si! Informacije lahko dobite tudi po elektronski pošti: cid@cid.si.
V info točki CID so vsak delovni dan od 8. do 15. ure na voljo računalniki z brezplačnim dostopom do interneta, gradivo o potovanjih, taborih, izobraževanju, zaposlovanju ... Vabljeni otroci, mladina in odrasli!

Kateri film je dobil letos oskarja kot najbolši film leta?
Odgovor:_
NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca:, Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 21. uri).
Nagrajenec prejšnega tedna je Tadej Marin, Trnove! 7a 2258 Sv. Tomaž. CD ploščo Extreme Ways pevca Mobyja dobi v tajništvu družbe Radia - Tednili Ruj.
Odgovore pošljite do ponedeljka, 5. avgusta, na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Raičeva 6. 2250 Çza Info).
»Kako pa to, da na vašem gradbišču tisti možakar dela kar v obleki in kravati?«
"To je naš župan! Ko je polagal temeljni kamen in izvedel, koliko
zaslužimo, je ostal kar pri nas!" ***
Frizer vpraša stranko:
"Kako naj vas ostrižem?"
"Zastonj!"
***
"Zakajpa ne delate?" je delovodja vprašal vajenca na gradbišču.
"Ne morem! Mrzlica me trese!"
"Super, potem boste pa delali z
mivko in sitom!"
***
Na gradbišču je delal tudi steklar, ki je zamenjal 34 okenskih šip, preden je opazil, da ima počeno steklo na očalih!
***
Neža s kmetov se je zaposlila v mestu kot gospodinjska pomočnica.
"Upam, da ste lepo vzgojeni," ji reče gazdarica na dan nastopa službe.
"Kar brez skrbi, jaz niti omar ne
odprem, če ne potrkam."
***
Blagajničarka v kinu se začudi:
"Zdaj ste kupili že peto vstopnico za isto predstavo! Zakaj pa niste kupili vseh pet skupaj?"
"Če mi pa tisti norec pri vhodnih vratih v dvorano vsakič znova strga vstopnico!"
***
"Z vami se ne bom nikoli poročila," je filmska igralka rekla svojemu občudovalcu, "toda lahko vam
predstavim svojo dvojnico!" ***
"Kako je bilo na popravnem?" je Maja vprašala sošolko.
"Nisem naredila! Spraševal me je neki čuden blazno veren tip!"
"Kako - veren?" se je začudila Maja.
" Vsakič, ko sem mu odgovorila na
vprašanje, je rekel: 'O, moj Bog!'" ***
Pogovor sodelavk:
"Naš novi šef je čudovit. Možat nastop ima in lepo se oblači."
"Pa hitro tudi."
***
Šestletna Majda mami kaže sliko, ki jo je narisala.
"Glej, mami, narisala sem boga!"
"Saj sploh ne vemo, kakšen je bog!" se je vmešal oče.
"No, sedaj veste."
***
Jure je prišel eno uro prepozno v šolo. Ko je vstopil v razred, mu je profesor rekel:
"Na tvojem mestu danes sploh ne bi prišel več v šolo!"
"Zal imam jaz drugačne poglede na šolske obveznosti kot vi!" mu je odvrnil Jure.
***
Zakaj se vsaka žena trudi, da bi svojega moža spremenila?
Zato, da bi se lahko potem pritoževala, da ni več tak kot prej.
NOGOMET
1/16 finala pokala NZS, nedelja, 4.8., ob 17. uri STOJNCI :
ALUMINIJ
á
copy m Sitar
CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE
02/78 78
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 3. kroga: Vega Olimpija - Maribor Piv. Laško 0:1 (0:1), Koper Sport Line - Ljubljana 2:1 (1:1), Rudar - Dravograd 0:1 (0:1), CMC Publikum - Gorica 2:2 (1:0), Primorje - Era Šmartno 4:0 (2:0), Korotan - Mura 2:0 (1:0)
1.	KOPER SPORT LINE	3
2.	DRAVOGRAD	3
3.	PRIMORJE	3
4.	RUDAR	3
5.	KOROTAN	3
6.	MARIBOR PIV.LAŠKO	3
7.	VEGA OLIMPIJA	3
8.	CMC PUBLIKUM	3
9.	GORICA	3
10.	ERA ŠMARTNO	3
11.	LJUBLJANA	3
12.	MURA	3
4:1
5:0 5:4 4:2 3:2 4:4 3:3 6:6 3:3 3:7 2:6 0:4
Pari četrtega kroga: Dravograd - Era Šmartno, Mura - Primorje, Maribor PL - Korotan, Ljubljana - Vega Olimpija, Gorica - Koper SL, Rudar Velenje - CMC Publikum.
ESOSůmUHBBIIIIRIIIIIIIIIin
-	Vodsfvo nemškega prvoligaškega nogometnega kluba Hertha iz Berlina je potrdilo, da je v svoje vrste uspelo pripeljati brazilskega napadalca Luiza Carlosa Goularta. Luizao, kot kličejo 26-letnega Brazilca, je pred tem igral pri doma~emu prvoligašu Gremio Porto Allegre, ~lan Herthe pa
bo prihodnja štiri leta. član brazilske izbrane vrste je v 11 reprezentančnih nastopih dosegel dva zadetka, konec junija pa se je na Japonskem okitil še z naslovom svetovnega prvaka. Luizao se bo v nemški prestolnici pridružil rojakoma Marceli-nu in Alexu Alvesu. Brazilec je pred leti že igral v Evropi, saj je bil od 1997-98 član španskega Deportiva iz La Corme.
-	Brazilski reprezentant Gilberto Silva, ki se je z reprezentanco na letošnjem SP na Japonskem in v Južni Koreji veselil naslova najboljše izbrane vrste na svetu, bo iz Atletico Minerire prestopil k londonskemu Arsenalu. Prestop je vreden osem milijonov dolarjev, 2S-letni vezni nogometaš pa bo za prestop prejel milijon. Pogodba med nogometašem in klubom je petletna. Silva bo drugi brazilski nogometaš v dresu Arsenala, saj tem že igra drugi vezni nogometaš iz dežele kariok Edu. Silva je četrti iz moštva svetovnih prvakov 2002, ki je zamenjal sredino. Napadalec Luizao se seli v nemško Hertho BSC, branilec Belletti k španskemu Villarealu in napadalec Edilson k japonskemu Kašiva Rajsonu. Veliko zanimanje pa v Evropi velja tudi za vezna igralca Klebersona in Juninha Paulista.
-	Švicarski nogometni reprezentant Chiriaco Sforca je vse bližje vrnitvi v domovino. Nekdanji igralec muenchenskega Bayerna bo v naslednji sezoni bržkone trener-igralec pri moštvu Aarau. Sforza je za Aarau že igral leta 1989 in 1990, zadnji dve leti pa v bavarski prestolnici. Pred tem je Švicar igral tudi za Kaiserslautern, Inter iz Milana in Grassho-
perse iz Zuericha.
-	Napadalec brazilske reprezentance Rivaldo je z AC Milanom podpisal triletno pogodbo, ki mu bo vsako leto navrgla 4,5 milijona ^"vrov. ^-redstavniki kluba in odvetniki nogometaša so se za prestop dogovorili v no~i na petek, že v za~etku tedna pa so se dogovorili tudi z FC Barcelono.
-	Kamerunski nogometaš Gere-mi bo naslednje leto kot posojen igralec madridskega Reala igral v angleški Premier League pri Mid-dlesbroughu. Branilec, ki so ga pri Realu uvrstili na spisek odve~nih igralcev, je že opravil zdravniški pregled pri novih delodajalcih. Fi-nan~ne podrobnosti dogovora med kluboma niso znane, Realova pogodba 23-letnega Kamerunca pa je bila vredna 11 milijonov dolarjev.
BIRO CVETKO
PEŽabjakl.Pluj
TEL/FAKS 027450031 NONSTOP 041 233 000 ZELENI TELEFON 00013 02
CVETKO MOJCA 8.p.. KRAIGHERJEVA 18, PTU)
KARTING / V HAJDOSAH ZA POKAL SLOVENIJE IN HRVAŠKE
Tudi Schumacher je začel s kartingom
V nedeljo, 4. avgusta, bo na kartodromu v Hajdošah ponovno živahno, saj bo tam potekala mednarodna karting dirka za pokal Slovenije in Hrvaške.
Prva dirka se bo pri~ela ob 11.30, druga pa ob 14.00 uri, ko bo najprej sve~ana otvoritev in predstavitev vseh tekmovalcev. Ljubitelji kartinga pa že tako vedo, da v letošnjem tekmovanju obe dirki štejeta za to~ke. S tem so vožnje zanimivejše in atraktivnejše. V tekmovanju za pokal Slovenije in Hrvaške prevladujejo slovenski vozniki, v kategoriji ICA 100 juniorji pa je ~lan AMD Ptuj Aleks Damiš na zelo dobrem drugem mestu. Ptujska ekipa bo ponovno številna in bo vsekakor znala zagreniti slavje favoritom. Njihova prednost je, da progo zelo dobro poznajo.
Sicer pa ne bo živahno samo v nedeljo, ampak tudi v soboto in
še prej, saj bodo dirka~i prišli že veliko prej in preizkušali karto-drom v Hajdoše. Tako bo AMD Ptuj s svojo dirko ponovno poskrbel za veliko promocijo.
Prirejati karting dirke že triintrideset let, ni mala stvar. To pomeni že dolgo tradicijo in na koncu zelo dobro uigrano organizacijsko ekipo. "Za državno prvenstvo in pokal Slovenije in Hrvaške se je do sobote zve~er prijavilo 72 voznikov, v pokalu Sportsil jih je prijavljenih 15 in v pokalu mini Sportstil 11, kar vse skupaj da številko 96. Mi imamo v ognju Aleksa Damiša, ki je v svoji kategoriji drugi oziroma tretji, ob njem pa naši vozniki zasedajo mesta tja do desetega v skupnem seštevku,
ATLETIKA / DAVORIN SLUGA SE JE VRNIL IZ AMERIKE
Neverjetna izkušnja pred 15000 gledalci
Davorin Sluga, član atletskega kluba Ptuj, je od 16. do 21. julija nastopil na letošnjem mladinskem atletskem svetovnem prvenstvu na Jamajki. S preskočenimi 208 centimetri vsekakor niso zadovoljni atletski strokovnjaki, pa tudi Davorin ne, ki je ravno na tem prvenstvu pričakoval, da bo še izboljšal svoj osebni rekord.
Po vrnitvi iz ZDA nam je povedal: "Bil sem precej utrujen, verjetno od dolge poti. Na tekmi sem imel tudi malo treme, saj je na stadionu bilo ve~ kot 15.000 gledalcev, kar seveda naredi pravo vzdušje in tudi vtis na atlete. Sicer pa je bila konkurenca v skoku v višino izjemna, saj je bilo potrebno za uvrstitev v finale skočiti kar 218 centimetrov. V finale se j ih ponavadi uvrsti dvanajst, tukaj pa je kar 14 skakalcev izpolnilo normo. Zmagovalec je sko~il 231 centimetrov, kar praktično pove vse o konkurenci v skoku v vi{i-no," je dejal Davorin Sluga.
Verjetno bo sedaj pri{el ~as za oddih, potem pa naprej. Mislili smo, da ga bo rezultat malce uža-lostil, vendar je kazalo prav nasprotno: "Seda je na vrsti malo odmora, malo morja, malo lovit ribe in potem gremo vse znova. 14. in 15. septembra imam {e mladinsko državno prvenstvo na Ravnah na Koro{kem, kjer bom nastopil v skoku v vi{ino, v skoku v daljavo in v teku na 200 metrov. 9. septembra pa nastop reprezentance v Sarajevu. Nasto-
Davorin Sluga
pil bom tudi za AK Novo mesto, ki bo nastopil v evropskem klubskem tekmovanju," je ob koncu pogovora dejal Davorin Sluga, ki je dobil samo {e dodatno motivacijo za treninge in tekmovanja. Ce bi bilo nekoliko več izkušenj oziroma nastopov na malo večjih mitingih, potem bi bilo dru-ga~e. Uspeh za mladega atleta pa je vsekakor, da je bil udeleženec tega prvenstva.
Danilo Klajnšek
kar je na koncu koncev dobro, saj prinašajo to~ke za skupni seštevek AMD Ptuj. Glede same organizacije pa je prakti~no vse ute~eno in poteka po za~rtanem programu, tako da bomo nedeljo, ko bosta na programu dve dirki, pri~akali maksimalno pri-
pravljeni. Ob tej priložnosti bi se zahvalil tudi vsem sponzorjem, ki nam zvesto stojijo ob strani," je pred dirko povedal predsednik AMD Ptuj Uroš Langer-holc.
Danilo Klajnšek
NOGOMET / PRIJATELJSKE TEKME
DRAVINJA - DRAVA ASFALTI 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 U. Krajnc
(60)
DRAVA ASFALTI: Štelcer, Emerši~, D. Krajnc, Korez, Klin-ger, Zdelar, Zajc, Poštrak, Majcen, Vogrinec, U. Krajnc. Igrali so še: Golob, Sluga, Horvat, Me-znari~, Veli~i~, Petek.
Minulo sredo so nogometaši Drave Asfaltov gostovali v Slovenskih Konjicah, kjer so se pomerili z doma~im drugoligašem Dravinjo. V dokaj zanimivem sre~anju so na koncu slavili nogometaši iz Ptuja, predvsem zaradi boljše igre v drugem pol~asu, ko je zmagoviti zadetek dosegel U. Krajnc v 60. minuti. Isti igralec je zamudil priložnost za zvišanje rezultata, saj je v 75. minuti zastreljal strel z bele to~ke.
LESOPLAST KRIŽEVCI - DRAVA ASFALTI 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Budo (25), 1:1 Majcen (50)
DRAVA ASFALTI: Golob, Lenart, D. Krajnc, Korez, Klin-ger, Emerši~, Zajc, Poštrak, Majcen, Vogrinec, U. Krajnc. Igrali so še: Štelcer, Meznari~, Sluga, Horvat.
Ptuj~ani so v soboto nadaljevali intenzivno igranje pripravljalnih sre~anj. Tokrat so gostovali v Križevcih pri ekipi novega ~lana 2. SNL. Žal ljubitelji nogometa nogometašev Drave Asfaltov ne bodo videli doma prej kot v sre-~anju 1. kroga, saj morajo zaradi izgradnje atletskega stadiona gostovati na igriš~ih svojih nasprotnikov. Po enakovredni igri sta se
moštvi razšli z neodlo~enim izidom.
BRUNŠVIK - STOJNCI 0:4 (0:0)
STRELCI: 0:1 Rižnar (50), 0:2 Kup~i~ (55), 0:3 D. Bezjak (70), 0:4 D. Bezjak (80)
STOJNCI: Klinger, Serdin-šek, Emerši~, B. Bezjak, D. Bezjak, D. Vil~nik, Lapornik, Purgaj, Strgar. Igrali so še: A. Vil~nik, Kozel, Žnidari~, Klajderi~, Mi-loši~, Zemljari~.
Nogometaši iz Stojncev so v Brunšviku odigrali prijateljsko nogometno sre~anje proti doma-~i ekipi in dosegli visoko zmago. V prvem pol~asu so doma~ini še nekako uspevali obdržati ravnotežje v igri, medtem ko so v drugem pol~asu gostje bili enostavno boljši in so dosegli štiri zadetke. To sre~anje je Stojn~anom bilo kot generalka pred nedeljskim pokalnim sre~anjem z Aluminijem.
NAFTA - ALUMINIJ 0:3
Nogometaši Aluminija so v nedeljo gostovali v Lendavi, kjer so se pomerili z ekipo Nafte. Zaigrali so dobro in že v prvem pol-~asu dosegli tri zadetke, s tem pa je bilo vprašanje zmagovalca rešeno. V drugem pol~asu je bila igra enakovredna.
Zmaga je dober znak pred pokalnim sre~anjem, ki ga bodo to nedeljo odigrali v Stojncih. Za Aluminij sta zadela Franci in Raki~ ter eden izmed doma~ih obrambnih igralcev, ki je žogo potisnil v svojo mrežo.
KOVINAR - HAJDINA 0:3
Danilo Klajnšek
3
0
2
2
0
1
1
1
1
1
1
0
3
0
3
0
2
0
0
0
SPORT
PTUJ / POGOVOR Z USPESNIM PLESALCEM JERNEJEM BRENHOLCEM
»Ples je moje z^ivljenje«
Dober mesec je že minil od zaključka se ene plesne sezone, torej so tudi plesalci na zasluženih, nekoliko krajših poletnih počitnicah. Prav gotovo bi bilo zanimivo slišati, kaj počnejo, ko ne plešejo, ampak se predajajo drugim počitniškim aktivnostim. Na klepet smo povabili Jerneja Bren-holca. Mnogi se ga boste spomnili po številnih uspehih v plesu in tudi v lanski sezoni jih je s soplesalko Danielo Pekič nanizal kar nekaj, sezone pa navkljub vsemu ne ocenjuje za najboljšo.
Jernej je v plesu že od malega, kmalu bo deset let. Prve plesne korake je naredil pri Delavskem prosvetnem dru{tvo Svoboda na Ptuju, nadaljeval pri Tangu in potem Mambu, zdaj pa je že dobra {tiri leta član Plesnega kluba Pingi v Mariboru. Da mu ples ob {oli pomeni največ, ni težko razbrati iz pogovora, tako kot je nad plesom in uspehi navdu{en sam, pa je navdu{ena in presrečna tudi njegova mama Irena, ki je Jerneju v največjo pomoč.
TEDNIK: Kako ocenjuješ lansko plesno sezono?
Jernej Brenholc: "Prej{njo sezono plesa bi lahko označil kot sezono vzponov in padcev, kajti bili so trenutki, ko sva nizala zelo dobre rezultate, pa potem trenutki, ko je {lo popolnoma vse narobe - tako na treningih kot na tekmah. Z Danielo nisva bila najbolj zadovoljna, vendar so bili ob tem tudi svetli trenutki, če samo omenim tri zmage, ki sva jih dosegla v tujini, pa udeležbo na srednjeevropskem plesnem prvenstvu za člane v Avstriji. S sedemnajstimi leti sva bila prvič na članskem tekmovanju, bila pa sva zelo zadovoljna z osvojenim 8. mestom, tudi trenerja in {e drugi so naju pohvalili. Sezona je bila vsekakor bolj{a od prej{nje; a četudi sva dosegla več zmag, to ni najino glavno merilo. Pokazala sva veliko in dala vse od sebe na tekmovanjih. Vsako leto pa je v plesu drugače, tudi midva z Danielo sva starej{a, postajava bolj zrela in mislim, da se to v nastopih tudi precej odraža."
TEDNIK: Kdo skrbi za vajine treninge?
Jernej Brenholc: " Najina trenerja sta Branko in Alenka Bo-hak, ki sta v plesu že mnogo let. Ob~asno nam pomagajo {e nekateri tuji trenerji, ponavadi iz Anglije in Italije, vendar pa sta Branko in Alenka glavna, saj prav z njima na~rtujemo, kako bo nasploh potekala sezona, kako bodo potekali treningi in vse, kar se vrti okrog plesa. Rad bi se jima posebej zahvalil, saj sta zares ~loveka, ki ti znata pomagati v vsaki situaciji, dajeta tudi napotke za vsakdanje življenje, rekel bi, da zelo pozitivno vplivata na naju z Danielo. Prav zadnja {tiri leta, odkar sodelujemo, smo dokazali, da smo mo~no povezani - in to je tisto pravo."
TEDNIK: Vrniva se še malo k minuli plesni sezoni. Na nek na~in si z njo zadovoljen, pa bi bilo dobro sli{ati {e, kje so bila tekmovanja, plesna prvenstva, kje sta z Danielo nizala uspehe in kako sta to doživljala?
Jernej Brenholc: "V lanski sezoni je bilo tako kot zmeraj res pestro. Ce grem po vrsti: za~eli smo s tekmo v Nem~iji, nato je pri{la na vrsto Nizozemska, vmes sva tekmovala {e na Ce{kem, v Avstriji, Italiji, An-
gliji ... V bistvu je bilo veliko tekem, kar težko si je zapomniti vsako posebej.V glavi ti bolj ostanejo nastopi, na drugi strani pa morda rezultati sploh ne pomenijo toliko, kot pomeni sam nastop. Delamo pa~ zato, da bi bili bolj{i, ne moremo pa se skli-
so na sporedu tudi najpomem-bnej{e tekme, zato sva imela po-spe{ene treninge, veliko je bilo nastopov - ni bilo preprosto. A potrebnih je bilo nekaj neprespanih no~i in vikendov, ki bi jih lahko preživela kako druga-~e, pa sva jih vložila v {olo in se posvetila plesu."
TEDNIK: Čas počitnic je tu, tudi plesalci si verjetno vzamete kak dan ali teden in ga preživite brez plesa. Kaj torej počenjaš v času počitnic?
Jerneje Brenholc: "Po zak-lju~ku plesne sezone nismo kar po~ivali, ampak je sledil že tradicionalni nastop na Lentu Vse
Jernej Brenholc in Danielo Pekic skupoj v novo plesno sezono
cevati samo na rezultate. Na{i cilji so {e mnogo vi{ji in morda jih bomo lahko uresni~ili {ele ~ez 5, 10 let ali celo kasneje, težko je kaj napovedati. Dejal bi, da so vzponi in padci tudi neka odsko~na deska za vnaprej."
V PRIHODNJEM LETU MED ČLANI
TEDNIK: Zadnjič sta bila z Danielo med starejšimi mladinci, prav kmalu bosta plesala med člani ^
Jernej Brenholc: "Tako je, to je bila najina zadnja sezona med starej{imi mladinci v kategoriji do 19 let, z novim letom prestavljava v kategorijo ~lanov in za~etek bo težak. Vendar sva vajena tekmovati, že dve leti se udeležujeva ~lanskih tekem, tako da nekih ve~jih problemov ne bi smelo biti."
TEDNIK: Oba z Danielo sta dijaka: ti obiskuješ športno gimnazijo na Ptuju, tvoja sople-salka II. gimnazijo v Mariboru. Kako vama na splošno uspeva tako dobro usklajevati treninge, tekmovanja in šolo - je težko?
Jernej Brenholc: "V~asih je zares težko, ko na primer dobi{ na urniku tri ali {tiri stvari, ki bi jih moral naenkrat narediti, to pa je skoraj nemogo~e. Najhuje nama je obema maja in potem {e junija, ko je veliko u~enja, ko
za Pingijeve plesalce, po tem nastopu pa smo se raz{li. Na{a prekinitev uradno traja {tiri tedne, treninge spet za~nemo nekaj dni pred pri~etkom avgusta. Nekaj po~itni{kih dni pa imamo zase, izkoristimo jih za morje, vendar pa to {e ne pomeni, da lenarimo. Mesec je dolg, julij ponavadi izkoristimo za nabiranje kondicije, zato se z Danielo precej posve~ava individualnim treningom, obiskujeva fitnes. Program za to nama je naredil najin kondicijski trener Bane Tripkovi~, za mojo kondicijo pa dobro poskrbijo tudi v ptujskem fittnes studiu Olimpic.
Deset dni sem si vzel samo zase, ko nisem niti najmanj pomislil na ples ali na kaj drugega, dober teden pa sem že v aktiven, opravljam tudi po~itni{ko delo v Perutnini Ptuj. Zjutraj vstajam že ob 6. uri, naredim blizu 45 minut teka, potem pod tu{ in na delo, vsak drugi dan se odpravim {e v fitnes, kak dan tudi na kolo. Torej to niso neke prave po~itnice, a tudi tako mi je dobro in se sploh ne pritožu-jem, je kar v redu. Po~itnice zapolnim {e z na~rtovanjem nove sezone. Z Danielo sva že naredila nekaj analiz, pregledala nekaj videokaset z nastopov ..."
TEDNIK: Mladi plesalci verjetno spremljate nastope ostalih - starejših, uspešnih
plesnih parov ^
Jernej Brenholc: "Z njimi se ponavadi sre~ujemo na tekmah skorajda vsak konec tedna doma in v tujini, potem na treningih, ki jih imamo ~lani reprezentance skupaj. Nekateri so najini vzorniki, vsaj za Andreja Škufco in Kateřino Venturini bi to lahko dejal, v pretežni meri pa so to tudi najini konkurenti, saj bova kmalu med člani in tam ne bo več milosti."
"NA PTUJU NI POSLUHA ZA PLES"
TEDNIK: O plesu se na Ptuju mnogo premalo sliši, dobrih plesalcev skorajda več ni, le redki še vztrajajo. Kako spremljaš plesno dogajanje v mestu, kjer si tudi sam naredil prve plesne korake? Ima Ptuj ta trenutek kakšnega perspektivnega plesalca?
Jernej Brenholc: "Ptuj je imel še pred leti ogromno perspektive v plesu, mnogo dobrih mladih plesalcev, ki bi ob drugačnem delu lahko ponudili veliko več, ampak na žalost na Ptuju ni posluha za ples, tako kot ga ni še za nekatere druge športe. Imamo sicer Plesni klub Mambo na Ptuju, a ne vem, kako je z njihovimi plesalci. Ptujčani verjetno bolj poznajo mene, pa Miljana Nojiča, ki je mlajši in še vztraja v plesu. Sicer je še nekaj show dance skupin, vendar sem prepričan, da bi se dalo ob tradiciji v mestu, kot je Ptuj, in ob dobrih plesalcih iztržiti dosti več. Zdi se mi, da se v tej smeri mnogo premalo dela. Velika škoda bi bila, da bi ples na Ptuju zamrl, ob tem bi se nekateri ljudje morali zamisliti."
TEDNIK: Kaj je v plesu tako lepega, tako privlačnega, da te potegne v ta šport, da ti ples postane tudi način življenja?
Jernej Brenholc: "Težko bi bilo to povedati v enem stavku, tudi v dveh ^ Začelo se je že zelo zgodaj, v drugem, tretjem razredu, ko smo se sošolci odločali, kaj bi trenirali. Zanimal me je ples, zato sem se tudi podal v ta šport, tudi zanimivo se mi je zdelo in potem ti z leti to pride v kri, postane del vsakdanjika. Kaj mi ples pomeni? Vse: je moje življenje, skozi ples lahko pokažeš svoja čustva, tisto, kar dejansko misliš, tudi slabo in dobro voljo kaj hitro pokažeš s plesanjem."
TEDNIK: Ko bo konec počitnic, bo že nova plesna sezona. Kakšni so kaj načrti, ki sta si jih zadala z Danielo in trenerjema? Vajina pričakovanja?
Jernej Brenholc: "Najin prvi cilj bo prav gotovo priti na svetovni plesni lestvici pod 80, zdaj sva med 110. in 120. mestom, verjetno pa tega cilja ne bova lahko uresničila. Pustimo pa se presenetiti! Čaka naju tudi svetovno prvenstvo za starejše mladince v Rusiji v standardnih plesih konec leta, a v igri smo trije pari, le dva pa bosta tja odpotovala; upam, da nama bo uspelo. Pred nama so velike tekme v tujini, na katerih bova poskušala izboljšati lanskoletne rezultate, in ravno tekme v tujini imajo pri vsem velik pomen. Pričakujeva vse najboljše."
Tatjana Mohorko
ŠPORTNE NOVIČKE
Dobri nastopi na dveh mednarodnih tekmah
Julija so priprave na novo tekmovalno sezono pričeli tudi judo-isti Drave. Pod vodstvom trenerja Vlada Čuša in njegovega pomočnika Sebastjana Kolednika se najboljši člani, mladinci in kadeti pripravljajo na zahtevne preizkušnje, ki jih čakajo že v septembru.
Članska vrsta prične tekmovanje v prvi državni ligi 28. septembra. Pred tem bodo trije ptujski reprezentanti Nikola Seničič, Dejan Vogrinec in Aljaž Rogelj 14. septembra nastopili na mednarodnem prvenstvu v Splitu na Hrvaškem. Najboljše mladince pa zraven septembrskega državnega prvenstva čakajo tudi kvalifikacijski turnirji za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu.
Kadeti Mitja Horvat, Rok Murko in Barbara Murko so med udeleženci srednjeevropskega pokala, ki bo letos 24. in 25. avgusta na Madžarskem.
Sicer pa se bodo najboljši tekmovalci kluba udeležili tudi mednarodnih priprav v Izoli v začetku avgusta, na Krku konec avgusta in v Splitu sredi septembra.
Ob koncu še velja pohvaliti
V novi sezoni se od Nikole Se-ničiča veliko pričakuje
Roka Tajhmana, ki je pri dečkih do 60 kg zmagal na mednarodnem prvenstvu Avstrije v Leondin-gu, in njegovega brata Uro{a, ki je osvojil tretje mesto v kategoriji do 46 kg. Z dvema zmagama na ~lanskem mednarodnem prvenstvu Italije v Tercentu se je izkazal tudi Dejan Vogrinec, kar pa je bilo premalo za vidnej{o uvrstitev v kategoriji do 73 kg, kjer je nastopilo blizu 50 tekmovalcev.
Bruno Krajnc
Novi mojstri borilnih vešiin
V	juniju je v prostorih Kickboxing centra Ptuj potekalo polaganje za višje pasove. Na njem je sodelovalo 46 ~lanov kluba, uspešno pa je izpite opravilo in s tem pridobilo višje pasove39 ~lanov. Polaganje je potekalo pred komisijo, ki jo je vodil glavni trener Kluba borilnih veš~in Ptuj Vladimir Sitar.
V	soboto, 29. junija, pa je 7 ~lanov kluba opravljalo izpite za mojstrske pasove oziroma višje stopnje mojstrskih pasov. Pred komisijo, katero je vodil dr. Emin Topi~ iz Zagreba, so uspešno položili izpite oziroma dosegli naziv mojster borilnih športov, ~rni pas, tile ~lani ptujskega kluba: Kristijan Slodnjak (1. dan), Aleksander Kolednik (1. dan), Edvard Štegar (1. dan), Matej Šibila (l. dan), Nadja Šibila (2. dan), Branko Fidler (3. dan) in Dušan Pavlica (3. dan).-
Po uspešnem polaganju je bila slavnostna podelitev diplom - podelila sta jih dr. Emin Topi~ iz Zagreba in Vladimir Sitar, glavni inštruktor ptujskega Kluba borilnih veš~in.
Glede strokovnosti oziroma trenerskega kadra se v Klubu borilnih veš~in nimajo kaj pritoževati, saj je vedno ve~ ~lanov oziroma tekmovalcev z višjimi pasovi ali trenerskimi izpiti. Naj omenimo, da je predsednik Tehni~ne komisije Kickboxing zveze Slovenije, ki v sodelovanju s Fakulteto za šport izdaja licence za trenerje v kikboksu, Vladimir Sitar.
Franc Slodnjak
Dušan Pavlico, dr. Emil Topič, Edvard Štegar
MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK
Nogometni turnir v Podvimih
Nogometni klub Podvinci bo v nedeljo, 4. avgusta, organiziral 10. memorialni nogometni turnir v spomin na Janeza Petroviča. Na njem bodo poleg doma~e ekipe nastopili {e Rogoznica, Grajena in Apa~e.
Memorialni nogometni turnir v Staršah
Nogometni klub Starše bo 2. 3. in 4. avgusta organiziral memorialni nogometni turnr - Mirko Dobnik. Na njem bo nastopilo osem ekip in sicer: Skorba, Gerečja vas, Zlatoličje, Rošnja Loka, Marjeta, Brunšvik, Kovinar in Starše. Otvoritveno sre~anje bo ta petek s pri~etkom ob 17.00 uri, zaklju~ek turnirja, oziroma finale pa bo v nedeljo ob 18.00 uri.
Šola nogometa »Žoga« vabi
V novoustanovljeni nogometni {oli "Žoga" v Ptuju bo ponedeljek, 12. avgusta, ob 17 uri pri~eli vpisovati nove ~lane. Zbirališ~e bo pred osnovno šolo Mladika. V nogometno šolo se lahko vpišejo de~ki, letnik 1996 do letnik 1990.
Šolo bo vodil Drago S. A~imovi~, profesor športne vzgoje in diplomirani nogometni trener.
Športno sreian/e mladih v Bresnici
Združenje katoliške mladine Ptuj organizira 3. avgusta ob 9. uri na športnem igriš~u v Bresnici - župnija Podgorci športno sre~anje mladih. Ekipe se bodo pomerile v odbojki in malem nogometu._
SPORT
40 LET SD ROGOZNICA
Praznovali so na igrišiu
športno društvo Rogoznica pri Ptuju je minuli konec tedna proslavilo 40-letnico. V ta namen so pripravili dvodnevni nogometni program. V soboto so se na turnirju pomerile ekipe Rogoznice, ki nastopa v 1. ligi MNZ Ptuj, ter Podvincev in Grajene, ki sta ~lana 2. lige MNZ Ptuj. Nogometaši so v veliki vro~ini prikazali dokaj dober nogomet, in to v ~asu, ko so v bistvu šele na za~e-tku pripravljalnega obdobja. Po pri~akovanjih je prvo mesto pripadlo doma~i ekipi, ki je dvakrat tesno premagala svoja nasprotnika.
REZULTATI TURNIRJA:
Rogoznica - Grajena 1:0 (0:0),
Podvinci - Grajena 4:0 (1:0), Rogoznica - Podvinci 3:2 (1:0)
VRSTNI RED: 1. Rogoznica 6, 2. Podvinci 3, 3. Grajena 0 to~k.
Ekipe so nastopile v naslednjih postavah:
ROGOZNICA: I! Polanec, M. Markež, R. Markež, Dokl, M. Lah, Novak, Pungra~i~, Krajnc, Kukovec, D. Polanec, Hvalec, Fer~ec, Petrovi~, Cajnko, Bela. T. Lah.
PODVINCI: Rodošek, B. Ku-serbajn, Arnuš, Petek, Brus, Denis Modri~, D. Kuserbajn. R. Kuserbajn, Damjan Modri~, Pet-
rovi~, Hren, Sto~ko, Plohl, Lah, Toplak.
GRAJENA: B. Golob, P. Golob, Rojko, Babosek, Hvala, Ja-koli~, Breznik, Babrovec, Bra~i~, Mlakar, Zunkovi~, Horvat.
Drugi dan turnirja so v prvem sre~anju nastopili veterani Ro-goznice. Razšli so se z neodlo-~enim izidom 3:3. V bistvu pa rezultat ni bil toliko pomemben kot druženje starih prijateljev, saj se nekateri že dolgo niso sre~ali. Za~etni udarec je simboli~no izvedel nekdanji nogometaš Rogo-znice Slavko La~en.
V zaklju~ku nogometnega dela sta se v prijateljskem nogomet-
NOGOMET
Novi Han 3. SNÍ sever - Središie
Nogometaši Središča so postali novi član 3. SNL- sever. Ljubitelji nogometa v Sredi{~u so bili seveda nad uvrstitvijo navdu{eni, saj jim nogometni strokovnjaki niso pripisovali teh možnosti. V končnici tekmovanja za naslov prvaka so Središčani uspeli v Ormožu premagati favorizirano ekipo Holermuos Ormož in se po dolgih letih ponovno uvrstiti na slovenski nogometni zemljevid.
Jurij Doksa, predsednik NK Središče, je o minuli sezoni povedal: "Jesenski del minulega prvenstva smo pri~eli z nemirom v ekipi zaradi zamenjave trenerja. Potem se je vse skupaj umirilo in pri~elo se je dobro delo. Mnenja sem, da je bila v prvem delu ekipa še v formiranju in je precej nihala. Spomladanski del je bil bolj stabilen, forma je vedno bolj rasla. Pokazalo se je trdo in dobro delo novega trenerja Mirana Rakovca in celotne ekipe. Za cilj smo si zastavili ~im boljšo uvrstitev, po možnosti ~im boljše iz-hodiš~e v kon~nici. Enostavno nismo bili obremenjeni s tem, da moramo vstopiti v višji rang te-
kmovanja. V kon~nici se karte delijo na novo. Mi smo dobro igrali, med drugim smo Ormož tudi v ligaškem delu že premagali v Ormožu." Seveda pa so Sredi-š~ani imeli veliko težje delo, saj so morali zmagati in povrh vsega še igrati na igriš~u Ormoža, kar je bila dodatna obremenitev. "Pred tem odlo~ilnim sre~anjem je bilo v ekipi mirno. Vedeli smo, da nas samo zmaga popelje v višji rang tekmovanja in da potem tudi naša ekipa nekaj velja. No, na naši strani je bilo tudi nekaj športne sre~e in na koncu smo se veselili zmage, ki je ljudem v Središ~u veliko pomenila."
No, ~as slavja hitro mine in potrebno je razmišljati na novo sezono. Središ~e je novinec v ligi in bo verjetno tudi kaj težav -ali pa tudi ne. O pri~akovanjih je predsednik NK Središ~e Jurij Dokša povedal: "Veliko smo se pogovarjali s starimi znanci in kolegi z našega podro~ja, kaj ta liga v bistvu pomeni. Vsi so nam dejali, da je velika razlika med 3. SNL in 1. ligo MNZ Ptuj, da je tekmovanje trdo, naporno. Mnenja sem, da bomo tekmovali dobro. Ne bom rekel, da bomo blesteli, vsekakor pa bi z resnim, trdim in strpnim delom lahko dosegli uvrstitev v sredino prvenstvene razpredelnice. Vse organizacijske in finan~ne zadeve pa bomo lažje reševali, ~e bo uspeh še v tekmovalnem delu. Vsekakor ne bo lahko. A zavestno smo šli v to in moramo tudi obvladati."
Danilo Klajnšek
Veteranski ekipi Rogoznice sta se pomerili v medsebojnem srečanju (rezultat 3:3)
nem sre~anju pomerili še ekipi Rogoznice in Drave Asfaltov.
DRAVA ASFALTI -ROGOZNICA 4:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Sluga (60), 2:0 Sluga (69. iz 11 m), 3:0 Toplak (75), 4:0 Korez (80)
DRAVA ASFALTI: Štelcer, Petek, Meznari~, Toplak, Šter-bal, Horvat, Veli~i~, Korez, Bau-man, Sluga, U. Krajnc. Igrali so še: Golob, Zajc, Lenart. Trener: Dragan Grbavac.
ROGOZNICA: P. Polanec, Bela, Hvalec, Meznari~, Topo-lovec, R. Markež, M. Markež,
Dokl, M. Lah, Kolari~, Novak. Igrali so še: Kukovec, Fer~ec, T. Lah, Krajnc, D. Polanec. Trener: Janko Vindiš.
Nogometaši ptujskega drugo-ligaša so prišli do pri~akovane zmage, vendar so se morali zanjo potruditi. V prvem pol~asu so bili doma~ini enakovreden nasprotnik, medtem ko je v drugem pol~asu prišla do izraza boljša telesna priprava gostov, ki so v tem delu igre dosegli štiri zadetke.
Ptuj~ani so v enem tednu odigrali tri pripravljalna sre~anja in zato Drava Asfalti na tem sre-~anju ni nastopila v najmo~nejši sestavi.
Oba dneva so nogometno pravico delili: Marjan Burina, Milan Dokl, Bojan Curin in Martin Poto~nik.
Po kon~anem sre~anju so podelili priznanja in plakete. Priznanja so dobili MNZ Ptuj, Športni zavod Ptuj, Sodniška organizacija pri MNZ Ptuj, trenerska organizacija MNZ Ptuj, Ribiško društvo, Primestna ~etrt Rogoz-nica, Gostiš~e Savaria in Marjan Podgoršek, plakete pa so prejeli: Maks Poto~nik, Boris Zlender, Marjan Poto~nik, Janko Završ-nik, Sre~ko Selinšek, Jože Zelenko in Vlado Gašljevi~.
Danilo Klajnšek
JADRALNO LETENJE
Uspešni nastopi Kolariia in Urbaniiia
Jadralna pilota Aerokluba Ptuj Igor Kolarič in Grega Ur-bančič sta od 6. do 28. julija sodelovala na 11. evropskem prvenstvu v jadralnem letenju v madžarskem jadralnem centru Bekescaba.
Kolari~ je tekmoval v odprtem razredu - jadralna letala 22 m in ve~, Grega Urban~i~ pa je tekmoval v 15-metrskem (FAI) razredu.
Dnevne razdalje preletov so bile med 300 in 500 kilometri. Jadralca sta morala dano razdaljo obleteti ~im hitreje, saj se pri posameznikih meri hitrost.
Igor je v kraljevskem razredu dosegel 14. mesto. Posebej velja omeniti povpre~ne hitrosti, ki jih je dosegal. 514-kilometrski prelet je namre~ 6. tekmovalni dan kon~al s 119,01 km/h!!! in ponovil 515-kilometrski prelet s povpre~no 117,2 km/h. Dosegel je 6, 9, 7 in 9 dnevne uvrstitve.
Ob bok izkušenemu jadralcu si je "perje brusil" drugi ~lan ptujske odprave, še mladinec(!) Grega Urban~i~. Z lanskimi in predlanskimi rezultati na državnem prvenstvu na Madžarskem in mladinskem prvenstvu v Mur-
ski Soboti si je zagotovil mesto v državni reprezentanci.
Evropsko prvenstvo je bilo zanj velika pozitivna izkušnja. Tekmoval je med starejšimi, izku-šenejšimi tekmovalci. Na tekmovanju je bil najmlajši udeleženec. Letel je brezkompromisno, kar dokazuje tudi rezultat. Gregove hitrosti na preletih so bile na-mre~ blizu ostalih. Na hitrostnem preletu 503 kilometrov je dosegel zavidljivih 117,8km/h, 401-kilometrsko disciplino je zmogel s 113,00km/h. Grega je na koncu dosegel 30. mesto med 39 tekmovalci.
Kot zanimivost omenimo, da v ~asu preleta jadralni pilot dosega hitrosti tja do 220-230 km/h, seveda v ugodnih termi~nih pogojih, ko leti med vzgorniki. Jadralec povpre~no na tekmovalni dan preživi 5-6 ur v jadralnem letalu. Seveda je uspeh odvisen tudi od ekipe pomo~nikov na zemlji.
Igor Kolarič
Ce pilot ne uspe prijadrati do ma-ti~nega letališ~a, mora pristati nekje na primerni njivi ali travniku. Pogosto tekmovalcem pri tem pomagajo najbližji družinski ~lani ter s posebnim vozom pripeljejo tekmovalca in jadralno letalo nazaj na mati~no letališ~e.
Tekmovanja, posebno evropska in svetovna, so zelo naporna, vendar rezultati in doživetja to odtehtajo. Kolari~u in Urban~i-~u je to letos uspelo!
Iztok Žagar
ŠPORT, REKREACIJA
PTUJ / SREČANJE BALONARJEV
Prvi pokal Alpe-Adria
V ptujskih Termah je od 26. do 28. julija potekalo šesto mednarodno srečanje balonarjev, ki se ga je udeležilo triindvajset ekip iz Anglije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Na žalost je vreme naredilo svoje, tako da je bila večina poletov odpovedanih.
Program se je začel v petek ob sedemnajsti uri s prijavo udeležencev. V naslednjih urah so bili načrtovani poleti z baloni, ki pa so zaradi premočnega vetra odpadli, tako da se je program nadaljeval ob enaindvajseti uri s svečano otvoritvijo župana mestne občine Ptuj Miroslava Lucija. Sledila je še degustacija vin Turčan.
Gledalci so si lahko ogledali polet balonov šele v sobot okrog dvajsete ure, ko se je triindvajset balonov kon~no povzdignilo v pod ptujsko nebo. Istega dne je potekala tudi druga ba-lonarska no~, katere program je popestrilo no~no napihovanje balonov.
Naslednjega dne so se baloni že navsezgodaj vzdignili v zrak in tako uspeli izpeljati prvi pokal Alpe-Adria.
Nekaj o tehni~nih lastnostih
balona in o tem, zakaj se baloni niso vzdignili že prej, nam je po-
vedal Branko Amboržič, predsednik balonarskega kluba na Ptuju: "Baloni niso mogli prej poleteti zaradi premo~nega vetra, saj je varnost vedno na prvem mestu. Balon ima dva tiso~ tristo kubikov, vsak kubik pa malo ve~ kot kilogram zraka.
To pomeni, da je v zraku masa, ki tehta okrog dve in pol toni, kar pa je že ob manjših vetrovnih sunkih težko obvladljivo in ustavljivo."
Namen praznika ni samo letenje, temve~ tudi druženje in spoznavanje ter mešanje kultur. Kot imamo Slovenci svojo vinsko cesto, imajo Avstrijci jabol-~no cesto (Apfelstrasse), katere izdelke so predstavili na balo-narski veselici.
Ozren Blanuša
TENIS
Dobro delo z mladimi v Teniškem klubu Ptuj
Ob odličnih rezultatih ptujskih članic na evropski in svetovni teniški sceni, o katerih smo že poročali, je teniško dogajanje v Teniškem klubu Ptuj, ki domuje v Termah Ptuj, bogato tudi na domači ravni.
Čeprav je teniško poletje že v polnem teku, je prav, da spomnimo na nekaj dogodkov v spomladanski in na za~etku poletne sezone, ki klub upravi~e-no uvrš~ajo med aktivnejše v Sloveniji.
Na turnirjih Teniške zveze Slovenije (TZS) so bili znova uspešni mladi tekmovalci, med katerimi kaže posebej pohvaliti Karla Pintari~a in Tonija Haz-dovca, ki v kategoriji do 14 let potrjujeta svoj talent na odprtih in državnih prvenstvih ter trkata na vrata reprezentance. Karlo je osvojil OP Ljubljane, na OP Ptuja do 16 let pa je bil uspešnejši leto starejši Toni, ki je zmagal v medsebojnem ~etrtfi-nalnem dvoboju mladih ptujskih teniških upov in se uvrstil v polfinale. V glavne žrebe OP
in državnih prvenstev, tudi v ~etrt- in polfinale, se v svojih kategorijah do 16 oziroma 18 let uvrščajo tudi Miha Rosič, Matej Rus in Ino Ficko, med člani pa Goran Djurdjevi~ in Ale{ Adamčič.
Tudi v najmlajši kategoriji do 12 let že opozarjajo nase Blaž Rola, David Klajderič, Igor Cvetko, Katja Mršnik, Anja Se-gulin, Sara Korošec, Eva Ka-menšek ...
Ob organizaciji OP Ptuja TZS do 16 let smo prvič organizirali tudi OP Ptuja za prehodni "Pokal toplice" za neregistrirane igralce v ženskih in moških dvojicah. Med članicami sta slavili Barbara Rabuza in Boža Kravina, med člani pa Črtomir Gobec in Matjaž Plajnšek.
TK
KOLESARSTVO
Senekovii zmagal na veliki nagradi Kršana
Kolesarji KK TBP Lenart so se kljub počitniškem razpoloženju in temu primerno dolgim kolonam in zastojem na cestah odločili, da se v soboto, 27. julija, podajo na tekmovanje v istrskem Pazinu. Odločitev je bila pravilna, saj je na 10-kilometrski krožni progi, ki so jo prevozili mlajši mladinci petkrat, prepričljivo slavil Jože Senekovič z več kot dvema minutama prednosti. Ekipni uspeh sta dopolni-
la Niko Čuček s šestim mestom in Aleš Obreht z osmim mestom. V kategoriji starejših mladincev je Janko Moleh zasedel deveto mesto.
Kot je povedal trener kolesarskega kluba TBP Lenart Andrej Petrovič, doseženi rezultati kažejo, da lahko upravičeno pričakujemo odlične rezultate tudi v drugi polovici letošnje sezone.
Zmago Šalamun
SLOVENSKA BISTRICA / SPREJEM ZA FRANCIJA PINTERJA
Svetovni prvak med invalidi je doma v Slovenski Bistrici
Občina Slovenska Bistrica, Zavod za šport in Športna zveza Slovenska Bistrica so minuli torek pripravili sprejem za svetovnega invalidskega strelskega prvaka Francija Pinterja iz Slovenske Bistrice.
Prvi mu je čestital Marjan Šti-mec, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, tudi nekda-
nji svetovni veteranski prvak v suvanju krogle. Poudaril je, da je zlata medalja iz Seula brez dvoma velik športni dosežek, vreden pozornosti in spoštovanja. Omenil je še, da je na tem svetovnem prvenstvu Franci Pinter dokazal, da je vrhunski športnik, prav zaradi tega pričakujejo njegovo zlato medaljo tudi na OI v Atenah. "To ni zahteva, pač pa le želja športnikov občine," je še dodal Marjan Štimec.
Župan dr. Ivan Žagar je svetovnemu prvaku izročil ček za sto tisoč tolarjev, Iva Soršak in Tanja Hrastnik z oddelka za družbene dejavnosti, pa šopek. Dobila ga je Francijeva žena Breda, ki se je s sinom Janom
prav tako udeležila sprejema. Vesel je bil Pinterjevega uspeha tudi župan in dejal, da bi bilo presenečenje, če "nas Franci ne bi znova presenetil, njegova medalja pa je velika promocija občine". Dodal je še, da je Franci Pinter brez dvoma lep zgled mnogim mladim športnikom.
Sprejema in tudi zmage na svetovnem prvenstvu je bil vesel tudi Pinter. Obljubil je, čeprav je to zanj po svoje obremenjujoče, da bo še naprej prinašal domov dobre rezultate. O olimpijskem zlatu pa je menil, da je v tem "cirkusu" že veliko dosegel, in če bo vsaj malo športne sreče, mu bo to zagotovo uspelo.
VT
V spomin Alojzu Zajšku
V ponedeljek so se prijatelji in znanci za vedno poslovili od Alojza Zajška, člana kegljaš-ke sekcije Društva upokojencev Ptuj. Poznali smo ga kot dobrega in prizadevnega kegljača, ki je bil eden od stebrov naše ekipe. Kadar si imel kot član tekmovalne ekipe v borbeni partiji za sabo Alojza, si bil lahko skoraj prepričan, da bo za tabo "počistil", pa čeprav si mu pustil slabo "stalažo". In če je kdaj na-
mesto "eka" podrl "kmeta", je sam sebe ozmerjal: "Kojn!" mi pa smo ga potolažili, češ saj je dobro, četudi je padel "nedolžni".
Letos je Lojz proslavil šestde-setletnico in z optimizmom pričakoval starost. Zato ob njegovi nenadni smrti lahko upravičeno potarnamo, da je "padel nedolžni".
Mirko Jaušovec
PLANINSKI KOTIČEK
Izlet na Triglav
Verjetno želite tudi vi, kot si vsaj enkrat v življenju želi večina Slovencev, stopiti na najvišjo točko v naši državi. Iz izkušenj vodenja večjih ali manjših skupin vam zagotavljam, da ob ugodnem vremenu pride na vrh vsak, ki si je zastavil ta cilj in je sposoben v presledkih hoditi 6 - 8 ur na dan.
Naš pohod na Triglav se bo pričel v soboto, 17. avgusta 2002, v dolini Vrata pod Triglavom, do koder se bomo pripeljali z avtobusom. Vzpenjali se bomo po poti Čez prag do Staničeve koče in naprej do Triglavskega doma na Kredarici, kjer bomo prenočili. Pot je zahtevna pohodniška, dobro zavarovana in v spremstvu vodnikov zelo varna. Naslednji dan, v nedeljo, 18. avgusta 2002, se bomo zgodaj zjutraj povzpeli na vrh Triglava in sestopili proti Vodnikovi koči na Velem polju in naprej na Rudno polje na Pokljuki, kjer nas bo počakal avtobus.
Za pot je potrebna popolna planinska oprema: perilo, ki dobro odvaja znoj, lahka in zračna obleka, zaščita proti vetru in dežju - nepremočljiv anorak ali vetrovka, pelerina, topel volnen pulover, rokavice, kapa (gorska klima je zelo nepredvidljiva) ter sončna očala za zaščito proti višinskemu soncu. Nujno potrebni so visoki čevlji za zaščito gležnjev z rebrastim podplatom iz profilirane gume. Seveda v nahrbtniku ne sme manjkati hrana, ki naj bo visokokalorična, brez težke embalaže, nujno potrebno pa je s seboj vzeti najmanj liter tekočine, najustreznejša je voda.
Zbor udeležencev bo v soboto ob 4. uri zjutraj na avtobusni postaji Ptuj, vrnitev v nedeljo zvečer je predvidena okrog 21. ure. Cena izleta je 6000 SIT in vključuje avtobusni prevoz, prenočevanje, organizacijo in vodenje.
Prijave z vplačili na sedežu Planinskega društva Ptuj v Prešernovi 27 ob torkih in petkih med 17. in 19. uro. Rok za prijave je 9. avgust. Ostale informacije lahko dobite pri Janezu Vertiču, vodniku PZS, ki bom s so-vodniki vodil izlet.
Pohod na najvišje ležei kraj v Mestni obtini Ptuj
Planinsko društvo Ptuj organizira v soboto, 3. avgusta 2002, pohod izpred Mestne hiše do vodohrana na Dolgem kamnu v Krčevini pri Vur-bergu, ki stoji na koti 417 m in je najvišje ležeč kraj v Mestni občini Ptuj.
Pohod se bo pričel na Mestnem trgu ob 9. uri. Pot bo vodila mimo parkirišča Pod gradom, kjer bo drugo vstopno mesto pohoda, nato po Maistrovi ulici mimo športnega igrišča Šolskega centra, kot tretjega vstopnega mesta. Nato po Volkmerjevi ulici v Mestni vrh proti Knezovemu ribniku po označeni gozdni učni poti. Pohodniki se bodo znašli med vinogradi v Mestnem vrhu, po gozdu bo sledil spust v Lisičnik, nato pa vzpon na Grajenščak ter na koto 417 m. Na vodovodni pipi bo priteklo še kaj drugega kot voda za okrepčilo za vse udeležence^
Pri trgovini oz. kapeli v Grajenščaku bo ob 14. uri čakal avtobus, ki bo vse pohodnike zapeljal nazaj proti Ptuju.
Pohod bo trajal okrog 3 ure lahke zmerne hoje, v nahrbtniku je potrebno imeti le nekaj pijače in morda kakšno malico. Pot ni zahtevna, brez večjih vzponov ali spustov. Prevoz nazaj do Ptuja bo brezplačen.
Pohod se vključuje v okvir prireditev ob prazniku Mestne občine Ptuj in nanj so vabljeni vsi, ki jih zanima bližnja okolica našega mesta, morda dobijo celo kak namig za sprehode v naravo.
Vodil bo Janez Vertič.
Janez Verti~
Izlet na Kofte in Košuto
Poletni čas je kot nalašč za obisk visokogorja in greh bi bilo zamuditi avgustovski čas, toplo vreme in poletno razpoloženje, da se ne bi podali kam više, med vršace naših Alp.
Vabim vas, da se mi pridružite na enodnevnem potepanju po Karavankah po 10- kilometrskem gorskem masivu Košute, kjer se bomo povzpeli na dvatisočak brez klinov, jeklenic, prepadnih sten^.pač pa^ .travnata pobočja, gorsko cvetje, čudoviti razgledih
Z minibusom se bomo peljali do Tržiča in naprej v Podljubelj do kmetije Matizovec, od koder se bo naša pot nadaljevala peš. Do planinskega doma na Kofcah, na nadmorski višini 1488m nas čaka dobro uro hoje. Po ustreznem okrepčilu v domu se bomo podali na enega izmed dvatisočakov - Veliki vrh 2088m ali pa Kladivo 2094m. Do obeh vrhov je cca. 1,5 -2 ure hoje od planinskega doma. Če nam bo čas in vreme dopuščalo, je možno narediti grebensko prečenje obeh vrhov in se preko planine Šija in planinskega doma na Šiji spustiti nazaj do doma na Kofcah. Po isti poti bomo sestopili nazaj do kmetje Matizovec, kjer nas bo čakal avtobus. Ob povratku se bomo ustavili še v znameniti Dovžanovi soteski pri Tržiču.
Zbor udeležencev bo ob 5.30 uri pred železniško postajo Ptuj, vrnitev je predvidena okrog 21. ure. Cena izleta vključuje prevoz z minibusom, organizacijo in vodenje in znaša 3400 SIT za odrasle in 3000 SIT za mladino. Prostih je le 17 mest na minibusu, zato bo treba pohiteti s prijavo!
Prijave z vplačili in dodatne informacije so možne v društveni pisarni na Prešernovi 27 do petka, 2. avgusta 2002 ali pri Tadeji Radek, vodnici PZS, ki bom vodila izlet.
Izlet na Špik
Ptujski planinci se že lep čas nismo odpravili v visokogorski svet nad Martuljkom in Kranjsko goro, kjer se nam ob vožnji po gorenjski magistrali pred vstopom v Gozd Martuljek odpre čudovit pogled na divji ska-lovit svet Martuljkove skupine vršacev Julijskih Alp. Najmogočnejši med njimi je prav gotovo Špik s svojo 1000 - metrsko steno, ki je pravi raj za alpiniste.
Vendar na Špik vodijo tudi planinske poti in skupaj se podajmo osvojitvi vrha naproti!
Zbor vseh udeležencev bo v petek popoldan ob 17. uri pred železniško postajo na Ptuju. Z minibusom se bomo zapeljali v dolino Krnica pri Kranjski gori, od koder bomo imeli še približno pol ure hoje do Koče v Krnici, kjer bomo prespali. Drugo jutro navsezgodaj se bomo podali na Špik po poti preko Lipnice. Ker ob poti ni nobene koče, bo pot kar dolga - 4-5 ur, zato bo potrebno vzeti s seboj ustrezne količine pijače, še posebej v primeru lepega, sončnega vremena. Vendar bo naš napor na vrhu poplačan s čudovitim razgledom na celotne julijske Alpe in Karavanke in pogledom v globel prepadne Špikove stene, kjer bomo daleč pod nami uzrli Kranjsko goro, Martuljek itd.
Sestopili bomo čez Kačji graben nazaj v dolino Krnico, kjer nas bo počakal avtobus.
Za spanje je potrebno vzeti s seboj lastno rjuho ali spalno vrečo, ki jih bomo lahko pustili v koči, dokler se ne vrnemo s ture. V nasprotnem primeru bo cena nočitve dražja.
Cena izleta vključuje prevoz z minibusom, prenočišče, organizacijo in vodenje in znaša 4900 SIT (nočitev 1000 SIT z lastno posteljnino, drugače cca. 300 SIT več). Prostih je 17 mest na minibusu, prijave pa so možne do torka, 6. avgusta 2002, na Planinskem društvu Ptuj na Prešernovi 27. Izlet bosta vodila Slavko Golob in Tadeja Radek.
Tadeja Radek
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
Poslovili smo se od prof. dr. Miroslave Gei-Korošec
Vroč julijski popoldan 19. 7. 2002 je prinesel v občino Gori-šnica grenko vest o smrti naše krajanke Miroslave Geč Korošec. Tu se je mala Fricika rodila 28. 2. 1939 kot druga hčerka učitelju Ivanu in Mariji Geč.
Kolegi z univerze v Mariboru so na žalni seji pedagoške fakultete poveličali bleščečo kariero ženske, ki se je po maturi na ptujski gimnaziji l. 1957 z vso ljubeznijo posvetila poklicu pravnice.
Njena poklicna kariera je peljala s sodišča v Mariboru v Nemčijo na konzulat, podiplomski študij in doktorat v tujini ter bogato razdajanje znanja na višji in visoki pravni šoli - kasneje fakulteti v Mariboru, kjer je bila tudi dekanica in na univerzi tudi prorektorica v času osamosvajanja slovenske države.
Občudovali smo njen pogum ne samo v gimnaziji Ptuj, ko je kot šestošolka zaigrala Miklovo Zalo v predstavi na gradu, ampak tudi v burnih časih prvih demokratičnih volitev, ko je kot edina ženska med osmimi kandidati osebno podprla slovensko pomlad.
Kot ikarus se je približala bleščeči karieri ustavne sodnice, se upokojila in ponovno zacvetela v poklicu profesorice prava in lani dobila naziv "zaslužna profesorica univerze v Mariboru". Le redkim prijateljem je včasih potožila, koliko razočaranj prenese ideal pravičnosti, za katerega se
je zavzemala.
Še več žalosti je ostalo v njenem srcu, ko je avtomobil zbil iz mostu v reko Dravo njeno sestro Marto, zobozdravnico, in je preživela le hčerkica Dominika. Večkrat je zaupala prijateljem, da je takrat umrlo v njej pol duše, pol upanja, pol ljubezni. Njeno nežno in šibko srce je omagalo tudi tistega vročega dne ob morju v Piranu in je hladna voda prinesla milost neboleče smrti.
Svojcem smo hvaležni, da so vrnili njeno izmučeno telo rodni grudi ob sestri in starših v fari sv. Marjete. Smrt zanjo ni konec življenja, ampak kot je zapisal I. Cankar "vrata spoznanja novega življenja". Bilo ji je dano spoznanje, ki ga ljudje na svetu še iščemo kot ideale in v njej najdemo vzor za pogum, prizanesljivosti in srčno dobroto.
Ko iščemo besede in dejanja tolažbe za ljubljeno ženo, mater, babico, teto, taščo, botro, sosedo, prijateljico, krajanko, faranko ... , se klanjamo slavi občudovane zaslužne profesorice prava na univerzi v Mariboru. Naj nas opogumi tudi misel filozofa (Fr. Bacon): "Smrt odpira vrata slavi in ugaša zavist sveta."
V naših srcih bo živela do konca naših dni in večno v sanjah, ki jih imamo, da lažje prenesemo krute resnice življenja.
Dr. Tilka Kren-Obran
PREJELI SMO
Volitve bodo pokazale...
(Odgovor župana občine Sv. Andraž na članek "Županovo zavajanje, polresnice in laži")
Spoštovani g. Kuri, g. Druzovič, g. Toš, moji "najdražji' politični kolegi.
V članku, ki smo ga imeli priložnost prebrati v prejšnji številki Tednika, ste spet pokazali svoj nivo razmišljanja in dela. Verjetno vam pihanje ni delalo prevelikih težav, čeprav ste si poiskali pomoč na sosednjem bregu, saj ste v bistvu zelo natančno opisovali svoje vsakodnevno početje.
Najbolj "ganljive" so vaše misli v zadnjem odstavku, ko vas skrbi, kaj bo z našim malim, a lepim krajem v bodoče. Ce bi bilo to res, bi se v tem času (torej po nastanku občine, četudi vam volivci na zadnjih volitvah niso zaupali najpomembnejših funkcij), vseeno vključili v delo oz. razvoj občine. Občinski svet vas je imenoval v razna delovna telesa v občini, vendar reci in piši, niti enkrat niste prišli blizu. Prav nasprotno, zavirali ste vse, kar ste imeli možnost zavirati. Na dnevnem redu ste imeli metanje polen pod noge tistim, ki smo se trudili in delali. Seveda smo kljub vašim polenom uspeli uresničiti zastavljene cilje.
Podatki oz. "vaša" dejstva, katera navajate v vašem članku, so skrajno neokusna, žaljiva in zmanipulirana, kar seveda ustreza vašim nivojem in osebnostim. Na vašo največjo nesrečo vas večina občanov pozna, tisti, ki pa še vas ne poznajo dovolj dobro, pa vas seveda sedaj spoznavajo.
Kdorkoli od občanov lahko vedno dobi katerikoli podatek, ki se nanaša na poslovanje in delovanje občine. Vse seje občinskega sveta so javne in na njih lahko prisostvuje kdorkoli, ki to želi. V naših Novicah, ki so po vaše protizakonite, lahko objavlja prav vsak občan oz. tudi drugi, ki to želijo. Z drugimi besedami: še nikoli nikomur nismo rekli, da v našem glasilu ni prostora za njegov članek.
Odkrito povedano vam, cenjeni kolegi, ne mislim več odgovarjati oz. si z vami dopisovati, ker imam preveč veliko bolj pomembnega dela, ki se nanaša na prihodnost našega kraja oz. naše občine.
Kakšno mnenje imajo o vas in o meni občani naše občine, pa bodo vsekakor povedali na bližajočih se volitvah.
@upan Franci Krep{a, univ. dipl. ing. stroj.
KAMNOSESTVO
^Bojan Kolarič s.p.
Čestitamo vam ob prazniku občine Ptuj
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina. K jezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648
Mali oglasi
DELO
KV KUHARICO takoj zaposlimo. Beno Premzl, s.p. Starše 90, tel. 688-23-01
STE KONČALI ŠOLO ali ste
ostali brez službe, pa ne veste kam? Želite imeti visoko plačo, zanimivo delo in super sodelavce? Ste kreativni, mladi ali mladi po srcu. Ste odgovorili z DA? Pokličite na tel. 02 771-01-86 ali 070 660-430, Milena Fras, s.p., Ptujska c. 118, 2204 Miklavž.
ZAPOSLIMO frizerko, zaželena praksa. Oglasite se v Frizerskem salonu Stanka, Miklošičeva 22, Ptuj.
IŠČEMO MLADO DEKLE za strežbo, možna redna zaposlitev ali preko študenta. Luna Bar, Irena Herga. s.p. Ormoška 81 a, tel. 041 456-846.
INFOKOMERC Danica Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. na tel. 041 747-121.
MOTORNA VOZILA
MOTORNO kolo Kawasaki EL 252 B, črne barve, l. 99, prevoženih 900 km, prvi lastnik, redno servisirano, prodam. Tel. 02 782 36 01.
FORD MONDEO,letnik l998, prevoženih 65.000 km, na novo registriran, srebrne barve, prodam. Tel. 772-53-11, zvečer.
AVTO-RAK, UREDIMO KREDIT ALI LEASING DO 5 LET. PRODAMO: golf 1.4, 1998, mercedes A 160, 1998, peugeot 106, 1997, suzuki wagon 1.0, 1998, R5, 1991, laguna, 1996, honda civic vti, 1998, monda accord, 1996, Smart,
1999,	R 5 five, 1995, fiat palio 1.2 weekend, 2000, escort, 1993, mondeo, 1993, peugeot 405, 1990, 1991, volvo V40,
2000,	{koda favorit, 1991, corsa, 1989, BMW 316, 2000, accent, 1995, astra, 1992, astra, 1993, sephia, 1998, bravo 1.6, 1996, golf 1.8 avt., 1997, lan-tra 1.8, 1995, laguna 1.8 rt, 1995, vectra 1.6, 1995 _ Gotovinski odkup vozil do 7 let starosti. RADKO KEKEC, S.P., NOVA VAS PRI PTUJU 76 A, PTUJ, TEL. 02/78-00-550!
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) - 3. avgusta Ana Zmazek dr. stom.
ZD Markovci
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
KOMBI VOZILO, zastekljeno, kombinirano, 850 AK Zastava, urejeno, registrirano do 19.7.2003, prodam. Gustel, Strelci 15, telefon 062 740 71 72, 030 887 262, Markovci.
PODPISANI Anton Volge-mut, lastnik dveh stanovanjskih hiš v Levanjcih 19, 2253 Destrnik, prepovedujem kakršenkoli vstop na naše zemljišče, dvorišče in hiše v Levanjcih 19 Majdi in Mojci Volgemut in Stanetu Grič-niku. V nasprotnem primeru bom sodno postopal.
RAZNO
KUPIM pez figurice, ponujam zelo visoko plačilo. Ponudbe na telefon 041 429-376 - Mario.
AVTOSEDEŽE Chicco s strešico do 13 kg, stolček za hranjene od 6 mesecev dalje, stajico ter hojico prodam tudi posamično, podarim pa nosilko za dojenčka. Tel. 031 258-047.
REGAL za dnevno sobo, dolžine 2,80, dobro ohranjen ugodno prodam. Tel. 041 804 132.
TRAJNOŽAREČO KOMBINIRANO peč Ferrotherm 32 KW ugodno prodam. GSM 031 201-566.
REGALA za dnevno sobo 3,60 m in skoraj novo elektro akustično kitaro poceni prodam. Tel. 041 968-025.
BUKOVA DRVA z dostavo prodam. Tel. 041 835-363.
ZEMLJO ZA TERASE, vrtove in nasipe z dostavo prodam. Tel. 031 532-785
BUKOVA DRVA z dostavo prodam. Tel. 03 582 72 12 ali 041 544-270.
PREPOVEDUJEM vožnjo traktorjev in avtomobilov čez travnik v Belavšaku, parcela številka 366/10. Obenem opozarjam Franca in Angelo Kozel, da se ne vmešavata v tujo lastnino, ker bova sodno postopala. Andrej in Jerica Kmetec, Skorišnjak 23, 2285 Zgornji Leskovec.
BUKOVA drva prodam. Tel. 768-63-21 ali GSM 041 529-984.
UPOKOJENEC, starejši, razgledan, ohranjen v zdravju, v spoštovanju in ljubezni sprejme gospo v srečno skupno življenje. Spremljevalko - skrbnico uradno pooblastim na pokojnino in vezano vlogo. Uradno bo dobila stanovanjsko pogodbe v lepem stanovanju. Ponudbe pisno pod "Sreča".
TV SPREJEMNIK, barvni (ekran 55). in sobno anteno za 10.000 sit prodam. Telefon 041 868-803.
PIANINO, dobro ohranjen, prodam,. Tel. 746-04-21.
KUPIM razno starinsko pohištvo, tudi poškodovano (ure, slike, drobnarije), plačam takoj. GSM 041 897-675 ali 779-50-10.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence_
DELNICE, OBVEZNICE POKOJNINSKI BONI.
Odkup in prodaja, hitro izplačilo, minimalni stroški
pri prodaji. Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj (za GBD, d.d.), tel.: 02 748 14 56.
'M
Strgar Majda s.p., ŠlUld 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 751 51 81
■ Športna konfekcija za otroke in odrasie: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,.. ■ šivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za močnejše postave.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štukl 26/a ® 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovi~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.0.0.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!

mmmm.
Ill
SARANCIJA: KAMICE, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA
MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O
C
i&mmm
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -n-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE iN ODRASLE.
^	VEDEZEVANUE
1	POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, RAZLAGA SANJ
i 090-42-22 (S^
s	LJUBEZEN, DELO, DENAR,... POKUČITE IN NAM ZAUPAJTE!
I M S
I m ~ ?
ir
NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
.iílB€LCONTiCrir
POSLOVNA SKUPINA
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
lovenîla
I OKNA I VRATA I SENČILA I ZIMSKI VRTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
POSLOVNA SPOROČILA
Hi-ri < OV

%amnosištvo
(DmkMSančič
Mišici 114 è, m gorikica, teL:02 7430240,fo}(,:02 7430241 Démica:
'Bíé;mi83,22Sl!^cifňŤtíiju, tá:02 7ĚS39 71,1^041712-043
izdekea in montaža izdel^ iz mraiomga (gnm
Nova Rina že v prodaji!
življenje in kilogrami
Ter| pe vtska^^HH^ ' Boh inju
v\dve^^esecih iz koi^fë$cdJske ši 52 v 42 ^
Odibčno do vitkosti
"Že 7/iet vzdržujem
Naročila: 02 778 17 71

Urejanje zunanje podobe
Kalarina, d . o. o. Cankarjeva B, Ptuj
LEKARNE PTUj
LEKARNA KIDRIČEVO KAjUHOVA 4, KIDRIČEVO
OBVESTILO
Lekarna Kidričevo bo zaradi nujnih vzdrževalnih del
ZAPRTA
OD 5. DO 9. AVGUSTA
Zahvaljujemo se za razumevanje.
LEKARNA KIDRIČEVO NADAANTOLOVIĆ, mag. form. Vodja lekarne
LEKARNE PTUJ DARJA POTOČNIK BENČIČ, mag.farm. Direktorica
KMETIJSTVO
MLADE NESNICE pred nesnostjo, rjave, grahaste in crne-,opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PIŠČANCE domače reje za zakol ali nadaljnjo rejo po 265 sit za kg žive teže prodam. Ekart, Starše 85 B, telefon 688 30 21.
NESNICE, rjave, črne, grahaste, pred nesnostjo, po 800 sit za kos prodajamo vsak dan v Babincih 49, možnost dostave. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
BIKCE SIMENTALCE kupim. Ponudbe na tel. 041 263-537.
MANJŠI PREDSETVENIK in dva pluga OLT (10 col in l4-16 col) prodam. Tel. 781-42-31.
SEME MNOGOCVETJE ljulke Tetraflorum prodam, pri večji količni nakupa dodatni popust. Tel. 02 790 72 21.
PIŠČANCE domače reje lahko naročite na tel. 584 80-73, Damjan Tibaut, Babinci 49 b, Ljutomer.
LESNE SODE za vino, malo rabljene, in betonske stebre za vinograd prodamo ter kupim traktorsko kabino za manjši traktor. Tel. 751-02-41.
PLEMENSKE KRAVE IN telice prodam. Tel. 769-10-41.
NESNICE, RJAVE, cepljene, stare 13 tednov, prodam, 550 sit, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Cir-kovce, tel. 792-35-71.
KRAVO, mlado, s teletom, in traktor z rotacijsko kosilnico SIP 135 prodam. Telefon 80 36 541.
KORUZO, suho, luščeno, večjo količino, prodam. Telefon 02 787 68 00.
PRAÍIČE, švede, domače reje od 80 do 120 kg kupim. Telefon 03 582 75 68.
OLTOV PLUG, dvobrazndi, visoki, in več klopotcev - od malih do velikih prodam. Tel. 745-63-51.
PURANE IN PURE za nadaljnjo rejo lahko naročite po telefonu 584 80 73.
STORITVE
I cert^l
e
f
ELEKTRO MERITVE IN PREGLEDE, zakonsko predpisane za elektroinštalacije in strelovode, izvajamo na poslovnih, kmetijskih in stanovanjskih objektih, izdelamo ustrezna poročila, svetujemo pri odpravi napak. Elek-tro Ivančič s.p., telefon 02 775-05-31 ali GSM 041 739-197.
NUDIMO KRATKOROČNA
gotovinska posojila. Angenci-ja CEKIN, Marjan Kujavec, s.p. Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56
Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav M) LG v Sloveniji!
ČE NAM ZAUPAJO MNOGh
ZAKAJ NAM NE BI ŠE VI?
Mo
Fmc tmiEC, s.p., Vmiski trqiPtui
Montiramo tudi: - hladilne sisteme za vinske kleti - toplotne črpalke
tol: 02/78 06
CERTUS
Avtobusni promet Maribor, d.d.\ Potniški promet Ptiy
mirtova uL 22, 2000 Maribor
Telefon: 386 02 300 33 00 Puhova ulica 14, 2250 Ptuj Telefon: 386 02 771 6811 Faks: 386 02 775 09 71
Cenjenim potnikom in poslovnim partnetjem^-čestitamo ob občinskem prazniku in se priporočamo

y
LEKARNE PTU
LEKARNA MAjŠPERK BREij 6A, MAjŠPERK
OBVESTILO
Lekarna Majšperk bo zaradi renoviranja
ZAPRTA
OD 7. DO l6. AVGUSTA
Zahvaljujemo se za razumevanje.
LEKARNA MAJŠPERK BREDA SLANC VUUČ, mag. farm. Vodja lekarne
LEKARNE PTUJ DARJA POTOČNIK BENČIČ, mag.farm. Direktorica
NUDIMO UGODNA POSOJILA za zaposlene in upokojence, možna obremenitev preko 1/3 plače ali pokojnine, star kredit vam lahko poplačamo. VIVA - Matej Praprotnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj, tel. 02 748-15-00 ali 041 325-923.
ZA DVORIÍČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
RAČUNOVODSKE STORITVE za samostojne podjetnike in d.o.o. kvalitetno, ažurno in ugodno ter mednarodni prevozi blaga. Telefon 031 811-297, 02 761-16-51. [tefan Tušek, Medribnik 27, 2282 Cirku-lane.
30 LET SOBOSLIKARSTVO-PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje - kvalitetno delo - priporočamo se. Telefon 757-51-51, GSM 031 383-356.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenja-kova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
ELEKTRO STORITVE, elektroav-tomatika, elektroinštalacije, strelovodi, servisi gospodinjskih aparatov
-	Branko Kodrič, s.p., Naraplje 1, Majšperk GSM 041 617-077.
KNAUF stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanje na ključ, stropovi Armstrong in Dampa. Pleskarstvo Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MilTex, d.o.o., Tepanje 59, 3210 Slov. Konjice. Telefon 03 57 63 405 ali 041 809 721, [ibanc.
POPRAVILO TV aparatov, viode-orekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
SUHA GRADNJA Knauf sistem -adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux
-	od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokličite 02 78-83-110, GSM 041 675-972, Bojan [tumber-ger, s.p., Zg. Hajdina 157.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasa-nagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
NEPREMIČNINE
BREZPLAČNO oddam v najem večnamensko trgovino in opremljen prostor za hitro hrano. Telefon 755-10-61.
PRODAMO HIÏE: Moškanjci 1- in
2-druž.;	Tibolci medetažna z večjo parcelo; 1-druž. Tibolci; Drstelja; Tezno; Destrnik nadomestna gradnja; Aškerčeva; Rajšpova; spodnja etaža Ul. Jožefe Lackove; Brstje; Juršinci, mlin s stanovanjem; Saku-šak; Spuhlja; Vitomarci; Cirkulane; Zg. Pristava, Videm pri Ptuju; Haj-doše, možnost menjave za vikend hišo z doplačilom; Zagojiči; Lešje, Majšperk; Draženci; Prerad; Paci-nje na mirni lokaciji; Jiršovci; Klepova, atrijska; V. Nedelja itd. STANOVANJA: takoj vseljiva nova Drava center; 2-sob. Ul. 25. maja I. nadst.;2,5-sob. 5. prekomorske;
3-sob.	Volkmerjeva; 2-sob. Gori-šnica; 3-sob. 5. prekomorske; 2-sob. Ljubljana - [iška; 3-sob. Ul. 25. maja; 3-sob. Podlehnik; 4-sob. Cankarjeva vseljivo takoj, zelo urejeno;
4-sob.	Kidričevo; 4,5-sob. 5. prekomorske. VIKENDI: Cirkulane, Slatina; Sedlašek v račun stanovanje; Brezovec; Majski Vrh; Prerad; Krčevina pri Vurbergu, brunarica; Strjanci; Cirkulane, Pohorje. POSLOVNE: Zagrebška 110 m2, trgovina, zelo ugodno; Osojnikova 315 m2; Brstje; Grajena; Borovci; Zamušani gostinski; Orešje zelo ugodno itd. PARCELE: 2000 m2 Brstje, možnost gradnje poslovno-stanovanjske hiše; Dornava 763 m2, 618 m2; Destrnik; Trgovišče; Maistrova. Vse ostale inf. Biš 02 757-1101 Trstenjakova 5, 02 748-1013, faks 02 748-1014, GSM 041 955-402 agencija VIKEND www.vikend-sp.si. Cenjene stranke obveščamo, da bo pisarna na Ptuju ob sobotah vključno s 3.8.02 do preklica zaprta. Hvala.
GRADBENO PARCELO v Pod-vincih 96 prodam. Možnost nadomestne gradnje. Telefon 031 453 133.
KUPIM GRADBENO parcelo ali starejšo hišo v okolici Ptuja do 6 km. Tel. 767-53 51.
V JADRANSKI 20 in 22 oddam v najem več prostorov, primernih za trgovino, gostinstvo, servis ali pisarno. Inf. na tel. 745-26-51.
Mli»
-	mobilni telefoni znomk NOKIfl in €RICSSON
-	opremo zo vodenje trgovine:
■	osebni računalniki ■ čitalci črtnih kod
■	tiskolniki	■ progromsko opremo
SIMBH; trgovino in ročunolništvo, Mitjo VCRLAK, s.p., Osojnikovo C 3, 2250 Ptuj,
tel: 02/771 03 08, GSM: 070 440 224
Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30,02 749 34 39, faks 02 749 34 35 e-maîl: simona@radio-tednik.si. mojca.brumec@radio-tednik.si
^jimujjim^i^ijis/jmju
JJ^UJJUyïLU ČETRTEK, 1. avgusta: 20.00 do 24.00
Orfejček (Danica Godec ter Ljubo Huzjan in Jože Ekart)
PETEK, 2. avgusta 20.00 do 22.00
PETA NOČ (Marjan Nahberger)
SOBOTA, 3. avgusta: 21.00
POPULARNIH 10 RADIA PTUJ (David Breznik)
NEDEUA, 5. avgusta: 20.00
VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukrnan-Žunec), 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar) NAGRADNE IGRE KOT POLETNO PRESENEČENJE!
OGLASI ÊN OBJAVE
NEPREMIČNINE
HALOSKO	ZIDANICO,
primerno za vikend, z vinogradom ali brez prodam. Menjam po dogovoru. Telefon 33 23 484.
MANJSo gradbeno parcelo v Zagoji~ih z vso gradbeno dokumentacijo prodam. Tel. 766-34 91, ob sobotah, ali GSM 0049 172-77-34-709.
GRADBENO PARCELO na lepi sončni legi v zgornjem Trnovskem Vrhu prodam. Informacije na telefon 041 982-128, od 8. do 16. ure.
POSLOVNI PROSTOR cca 80 m2 prodam s papirji, vključno z gradbenim dovoljenjem. Cena po dogovoru. Poslovni prostor se nahaja v centru starega mesta Ptuja. Telefon 796-94-91, 031 468-493,
DOM IN STANOVANJE
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 64 m2, v Ormožu prodam. Tel. 740 81 98 ali GSM 041 488-923.
STANOVANJE 85 m2, Ul. 25. maja v Ptuju, prodam. GSM 031 602-563.
NA PTUJU v mirni lokaciji zamenjam enosobno družbeno stanovanje s teraso za dvo- ali trosobno stanovanje. Telefon 031 870-629,
STAREJSE DVOSOBNO STANOVANJE v Ptuju prodam, 60 m2, z možnostjo dokupa še 40 m2 stanovanjske površine. Inf. na tel. 040 314-621
ENOSOBNO STANOVANJE Ptuj, 2. nadstropje, cca 38 m2, cena 25.000,00 evrov (5.650.000,00) prodam. Telefon 031 892 379.
V	NAJEM ODDAM enosobno opremljeno stanovanje, 41 m2. Tel. 771-67-31.
V	NAJEM ODDAM garsonjero na mirnem kraju v Ptuju. Tel. 031 757-919.
SOBO, opremljeno, v Celju nudim študentki ali dijakinji. Telefon 03 547 23 76.
ODDAM DELNO opremljeno trisobno stanovanje z uporabo vrta na Pragerskem. Tel. 041 775-299 ali 803 69 86.
NAJAMEM manjše stanovanje na Ptuju ali v širši okolici. Tel. 031 870-414 ali 031 422-316.
Minile zate vse so bolečine, v srcu pustile lepe nam spomine. Čeprav si moral veliko pretrpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti. Vse, kar storil si za nas nekdaj, hvala Ti za vekomaj.
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 30. julij 2001, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedek, brat, stric, tast in svak
Franc Koser
IZ APAČ 110
Zelo težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga
za vedno, a najtežje se je navaditi živeti brez njega.
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem
grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in ste ga ohranili v srcu.
Zelo te pogrešamo: tvoji najdražji
Je čas, ki da in vzame, in čas, ki nikdar ne mine. Je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani samo spomine.
V SPOMIN
30. julija mineva 5 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, zet in brat
Franc Letonja
Z BREGA PRI MAJŠPERKU
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Njegovi najdražji
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, a za vaju, draga mama in oče, več pomladi ni.
V SPOMIN
Antonu in Otiliji Sauer
IZ KICARJA 124
Boleč je spomin na vaju, ki sta se pred enim in petimi leti za vedno poslovila od nas. Našla sta svoj mir, presegla sta trpljenje, ostajata v naših srcih, draga starša, vse življenje.
Hvala vsem, ki v tihem spoštovanju s svečko ali cvetko pristopite k njunemu grobu.
Vajini najdražji
Tebe ni, srce boli, biserna solza po licu polzi, ostaja še spomin na tiste dni, ko med nami bil si ti.
V SPOMIN Martinu Emersicu
Z ZG. HAJDINE 131
29. julija 2002 mineva 10 let, ko nas je za vedno zapustil
naš dragi oče, dedek in pradedek.
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v srcu in mu prižigate
svečke.
Tvoji najdražji
Živiš v naših srcih, ki krvavijo,
vendar bo v njih večno živa tvoja slika, tvoj obraz, tvoja ljubezen ...
SPOMIN
4. avgusta 2002 bo minilo leto žalosti, odkar smo te izgubili, draga žena, mama, babica in prababica
Marija Gabrovec
roj. Levicnik 1917-2001 IZ MESTNEGA VRHA 26
Neizmerno te pogrešamo!
Tvoji: mož Anton in otroci z družinami
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni.
SPOMIN
5. avgusta bodo minila štiri leta brez tebe, dragi mož, ata in dedek
v
Janez Ceh
IZ TRNOVSKE VASI 45
5. 8. 1998 - 5. 8. 2002
Nikdar pozabljen.
Tvoji najdražji
Kje ste, ljuba mati mila,
kje je ljubek vaš nasmeh,
kje je vaša vsa milina,
ki smo čutili jo v otroških dneh?
Tam pod ploščo kamenito
srce vaše mirno večno spanje spi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete
Marije [prah
IZ DRAGOVIČA 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo g. župniku, govorniku Zvonku za ganljive besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: hčerka Marija, sin Otmar, sestra Katarina, vnuki ter nečaki z družinami
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, nisi umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče
Marije Vogrinec
11. 7. 1920 - 14. 7. 2002 IZ MOSKANJCEV 2
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki ste našo zlato mamo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala g. župniku, mlajšemu cerkvenemu zboru, govornikoma za poslovilne besede in godbeniku za odigrano Tišino.
Zelo Vas pogrešamo žalujoči: hčerke Marija, Trezika in Slava z družinami, vnuki Valerija, Klemen z Anito, Marko in pravnukinja Nika
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite...
(A.M. Slomšek)
ZAHVALA
Ob smrti
Marjete Muhic
7. 7. 1920 - 15. 7. 2002 IZ MALE VASI 7
se zahvaljujemo vsem, ki ste našo mater pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče, svete maše in darove cerkvi ter izrekli besede sočutja.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku in ministrantoma, cerkvenim pevcem, vsem govornikom, molivcem, godbeniku odigrane Tišine, zastavonošema, grobarju, sodelavcem KK Ptuj - PC Kmetijstvo in Društvu upokojencev Muretinci. Posebna hvala družini Vaupotič in drugim sosedom.
Domači
Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, kjer mirno spiš in čakaš nas. Srce naše tiho se razjoče. Kapljice solz tiho zalivajo rože, ki tvoj rani grob krasijo. In svečka, ki noč in dan gori, nam živa je resnica,
da duša tvoja z nami vedno še živi in spomin na te nikole se izbrisati ne da.
SPOMIN
Danes, 1. avgusta, mineva leto, ko se je teman oblak privlekel izza gor in z žalostjo nas čez in čez prekril, nenadoma si nas zupustil, dragi mož, oče, tast in dedek
Janez Kozel
IZ ZGORNJEGA LESKOVCA 11/A
1939 - 1. 8. 2001
S hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in se ga spomnite s cvetlico, svečko ali molitvijo.
Vsem iskrena hvala.
Tvoji najdražji
PTUJ / RAZGRAJAČI SE SELIJO IZ STAREGA DELA MESTA NA POTRČEVO
Kaj bi rada, baba?!
S ČLOVEŠKIMI IZTREBKI NAD NEZADOVOLJNE OBČANE * ČE BODO LJUDJE O DOGAJANJIH MOLČALI, USPEHA NE BO
V starem mestnem jedru je življenje ob koncu tedna zaradi vandalizma nevzdržno. Številni meščani razmišljajo o tem, da bi se preselili drugam, žal pa večina možnosti za to nima. Zato je potrebno razumeti, da se hudujejo nad vsemi, od katerih pričakujejo, da jim bodo težave omilili, pa se stvari le počasi izboljšujejo. Nekoč središče vandalizma na Ptuju -Jadranska - se sicer počasi umirja, tudi po zaslugi na novo postavljenih svetil, ki so bile že "usodne" za tri povzročitelje škode, saj je osvetljena ulica občanom omogočila, da so jih opazili in njihovo početje prijavili policiji.
Policisti pričakujejo, da bodo ljudje prijavili vsako poškodovanje. Občane pa najbolj moti, da morajo ob prijavi podrobno navesti vse svoje podatke; temu se lahko ognejo s prijavo na anonimnem telefonu 080-1200.
Ko so se v mestni četrti Center lani decembra pogovarjali o pojavih vandalizma na njihovem območju, so pričakovali, da bo policija pogosteje prisotna na kritičnih mestih, kot so Vrazov trg, Cvetkov trg, Jadranska ulica, avtobusna postaja, žal pa se je to zgodilo le nekajkrat, trdijo prizadeti občani, potem pa so s svojimi težavami ostali sami, obhodov je bilo vse manj. Poleg tega po njihovem zatrjevanju policija ne reagira takoj, ko jo pokličejo. Po navedbah enega od prizadetih občanov, Janeza Cuša, se dogaja, da od prijave do prihoda policistov mineta tudi dve uri.
Na ponedeljkovi seji sveta mestne četrti Center sicer niso toliko govorili o Jadranski ulici, kjer se stvari sicer umirjajo, vendar še niso takšne, kot pričakujejo občani; več časa so posvetili novemu žarišču vandalskega početja, ki se je skoncentiralo okrog doma krajanov dr. Jožeta Potrča na Potrčevi 34, bližnjih blokov v Gregoričevem drevoredu in Kve-drovi ulici. Novi najemniki na Potrčevi - člani Društva gluhih in naglušnih Podravja - nasilja
mladih več ne morejo prenašati. Prisiljeni so se jim umikati za zidove objekta, čeprav so pričakovali, da bodo del svoje dejavnosti vsaj v poletnem času lahko izvajali v vrtu na dvorišču. Kljub številnim poskusom, da bi z mla-
stanovalcev, uničujejo jim tudi njihovo premoženje ter Ingelovo premoženje. Pogosto so na udaru garaže, na pritožbe občanov pa razgrajači odgovarjajo z novimi oblikami kaljenja nočnega miru, kršitvami javnega reda, tudi z metanjem človeških iztrebkov. Te je za svoje negodovanje "prejela" ena od stanovalk.
Vodja policijskega okoliša mestne četrti Center Janez Rojko svetuje občanom, da vsako kršitev prijavijo, četudi je še tako majhna. Ce bodo molčali, uspeha ne bo. Ko pride do škode in prijave, pa je potrebno vztrajati pri pregonu, je še svetoval prizadetim občanom, ki so se udele-
V Dravi je končalo nekaj klopi iz Mestnega parka, za kar so se »potrudili« trije mladeniči; žal je Komunalno podjetje odstopilo od pregona, kar je le voda na mlin uničevalcem skupnega premoženja ... Foto: Črtomir Goznik
dimi, ki prihajajo na to območje, našli skupni jezik, vse ostaja zgolj pri obljubah, ki ne trajajo dolgo. Povabili so jih tudi v športno društvo Center, vendar sodelovanje odklanjajo. Ceprav na dvorišče Potrčeve 34 vodijo vrata, mladi prihajajo čez ograjo. Njhovo nočno početje močno ogroža nočni počitek bližnjih
žili ponedeljkove seje sveta MC Center. Zavzel se bo tudi za to, da bodo policisti opazovalci in policisti na kolesih pogosteje kot doslej prihajali na to območje. Več informacij potrebujejo tudi občani, da bodo vedeli, kako ravnati v posameznih primerih. Proučiti bi veljajo tudi možnosti tehničnega varovanja objekta.
PTUJ / POMOČ OSEBAM S CEREBRALNO PARALIZO
Znova 'Noviii za sonini jutri
Društvo za cerebralno paralizo Sonček bo v soboto, 3. avgusta, začel letošnjo že četrto akcijo Novčič za sončni jutri. V dosedanjih akcijah so zbrali skoraj tri tone kovancev, to je več kot 4,5 milijone tolarjev.
Z zbranim denarjem je društvo doslej pomagalo pri urejanju in opremi varstveno-delovnega centra ter pri izboljšanju življenja vseh, ki bolehajo za cerebralno parazlizo.
Prireditev se bo pričela v soboto po 8. uri pred Mercatorjevo blagovnico. Popestrili jo bodo člani ansambla Ptujskih pet. Ob tej priložnosti boste lahko pokusili izdelke Perutnine Ptuj, torto in pijače Radenske.
MS
Levji delež celotne akcije nosita Dušan Ris in Daniela Cartl
Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske dni.
25/17
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo spremenljivo, občasno pretežno oblačno. Krajevne plohe in nevihte bodo pogostejše v popoldanskem času. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 19, najvišje dnevne od 24 do 30 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo v vzhodni Sloveniji deloma jasno in večinoma suho. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem v zahodnih krajih občasno krajevne padavine. Pihal bo jugozahodni veter
Nekaj predlogov je, da bi na kritičnih točkah v mestu namestili kamere, prav tako za živo varovanje ob kritičnih urah. Vse te oblike v mestni občini oziroma v varnostnem sosvetu preučujejo, saj gre za občutljive stvari, je med drugim pojasnil vodja oddelka za splošne zadeve mestne občine mag. Janez Merc.
Prizadeti občani želijo čim prej nazaj svoj mir, vse drugo je zanje obrobna zadeva, tudi pot odgovornih do razreševanje njihovih težav.
MG
CRNA KRONIKA
V VOZILU PRAVOZALA ILEGALCE
V Podlehniku so policisti ustavili voznika osebnega avtomobila Hyundai pony B.N., starega 28 let, iz okolice Ptuja in voznika osebnega avtomobila R21 VV, starega 24 let, iz Ptuja ter pri kontroli ugotovili, da je N.B. v vozilu prevažal štiri, VV pa pet oseb, vse državljane ZRJ. Tujci so v R Slovenijo prišli na ilegalen način, na območju Velikega Okoča pa sta jih v vozilo sprejela omenjena voznika. Tujci se bodo zagovarjali pri sodniku za prekrške, zoper državljana R Slovenije pa bo ob predlogu sodniku za prekrške podana tudi kazenska ovadba.
ČELNO TRČENJE V OVINKU
29. julija ob 4.50 uri se je na regionalni cesti izven naselja Ledinek (Upravna enota Lenart) zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila BMW 324D D.Š., star 25 let, iz Lenarta med vožnjo iz Trat proti Lenartu pred blagim levim nepreglednim ovinkom z vozilom zapeljal preko neprekinjene ločilne črte v trenutku, ko mu je nasproti po svojem vozišču pripeljal voznik os. avtomobila Ford escort D.Š., star 46 let, iz Lenarta. Vozili sta čelno trčili na levem smernem vozišču. Oba voznika sta bila odpeljana v Splošno bolnišnico Maribor. Na vozilih je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 1.300.000 SIT
ZAGORELO V ŠOLI
24. julija ob 12.20 uri so delavci opravljali soboslikarska dela v pritličju osnovne šole v Lenartu. Delavec je z ročnim gorilnikom za odstranjevanje gorljivih oblog izžigal barvo na lesenih dvokrilnih vratih, pri tem pa je barva na vratih zagorela. Plamen se je razširil na celotna vrata in podboj, zaradi vročine so poškodovani tudi omet in stene hodnika z risbami, strop glavnega vhoda ter hodnik pritličja. Ogenj so pogasili delavci sami. Nastala škoda znaša po nestrokovni oceni 1.200.000 SIT
UKRADEL MEDENINASTE
ostruZke
Neznani storilec je v času od 22. do 23. julija med 22. in 5.30 uro preplezal žično ograjo podjetja MLM Lenart na Kraigherjevi ulici, vlomil v skladišče ter ukradel 800 kg medeninastih ostružkov. Škoda, ki jo je podjetje utrpelo, znaša 200.000 SIT.
SOPOTNICA V TRČENJU UMRLA
29. julija ob 17.45 uri se je na magistralni cesti izven naselja Zgornji Porčič zgodila prometna nesreča, ko je voznik os.avtomobila VW Polo S.G., star 28 let, iz okolice Murske Sobote, vozil iz smeri Zg. Por-čiča proti Lenartu. V blagem levem ovinku je prehiteval pred seboj vozeče tovorno vozilo po klancu navzdol v trenutku, ko mu je iz nasprotne smeri pravilno ob desnem robu vozišča pripeljal voznik osebnega avtomobila Toyota Carina M.F!, star 45 let, iz Lenarta. V čelnem trčenju je potnica v vozilu S.G., R.G., stara 58 let, iz okolice Murske Sobote, ki je sedela zadaj levo, dobila tako hude poškodbe, da je na kraju umrla.
Kulturni križemkražem
PTUJ * Danes, v četrtek, 1. avgusta, ob 22. uri se bodo nadaljevale ptujske poletne prireditve z nastopom uličnega gledali{ča oziroma skupine Mali leteči cirkus z Vrvico na sreči. Predstava bo na Mestnem trgu. PTUJ * V petek, 2. avgusta, ob 21. uri bo na turnirskem prostoru ptujskega gradu (če bo slabo vreme, pa v dvorani Mladika) nastopil Bogomir Veras z monodramo Rekviziter.
PTUJ * V petek, 2. avgusta, bo v Gledali{~u Ptuj predstava 6 klobas, musical v izvedbi Gledali{ke {ole I. gimnazije iz Maribora. SPODNJA POLSKAVA * V okviru prireditev Polskavske-ga poletja bo v petek, 2. avgusta, ob 20. uri koncert mo{kega pevskega zbora Obrtnik, v soboto, 3. avgusta, ob 20. uri pa premiera gledali{ke predstave Deseti brat na prostem. PTUJ * V nedeljo, 4. avgusta, se bodo poletne ptujske prireditve v organizaciji LTO Ptuj v sodelovanju z Imago Sloveniae zaključile z nastopom skupine Terra folk. KOLNKIŠTA * V nedeljo, 4. avgusta, ob 21. uri bo projekcija filma Boter I. režiserja Francisa Forda Coppole. PTUJ * V restavraciji Lužnik bo od ponedeljka, 5. avgusta, na ogled razstava karikatur Aljane Primožič. Razstava bo odprta do konca avgusta.
KINO PTUJ * Ta teden je ob 19. uri na sporedu film Novi frajer, ob 21. pa Rezilo 2. Prihodnji torek in sredo bosta ob 19. in 21. uri na sporedu Dva bandita, nato pa do konca tedna ob 19. uri Sestre, ob 21 . pa Hartova vojna. (Ne prezrite: Kviz na 24. strani z nagradnimi vstopnicami za kino!)
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Sonja Arnuš, Sp. Velovlek 53, Ptuj - Dorotejo; Damjana Podgoršek, Stogo-vci 51, Ptujska Gora - Tjašo; Majda Šamperl, Bratislavci 28, Polenšak - Nastjo; Lidija Forstnerič, Spuhlja 16, Ptuj
-	deklico; Aleksandra Pet-ovar, Ivanjkovci 70 - Laro; Slavica Kolednik, Cirkulane 18 - Andrejo; Valerija Ma-tjašič, Grajenščak 92, Ptuj
-	Anemari; Natalija Mlakar, Savci 24, Sveti Tomaž - Blaža; Aleksandra Vilčnik, Str-nišče 11, Kidričevo - Blažko; Dragica Butolen, Žetale 42 -Nejca; Klavdija Petek, Žero-vinci 63, Ivanjkovci - Nušo; Darija Dresler, Žepovci 79, Apače - Katjo; Simona Der-nikovič, Tavčarjeva ulica 19, Ptuj - dečka; Alenka Kutnjak, Vegova 21, Kidričevo -deklico; Darja Lah, Žvab 17, Ivanjkovci - dečka. Poroke Ptuj: Tomaž Premu-žic in Klara Sakelšek, Videm pri Ptuju 29/a; Igor Živič in Lidija Čuš, Ptuj, Kajuho-va ul. 1; Stojan Berčič, Sela 39/a, in Simona Horvat, Ptuj, Selska c. 41; Ervin Jus, Dobrina 25, in Jožica Maroh, Sela 24.
Poroke Dolane: Boris Krajnc, Gajevci 33, in Anita Ranfl, Borovci 20; Boris Mohorič, Gabrnik 10/a, in Andreja Ne-dog, Ptuj, Ul. heroja Lacka 1.
Umrli so: Katarina Men-hard, Ptuj, Aškerčeva ulica 14, roj. 1911, umrla 21. julija 2002; Ljudmila Čančar, roj. Ogrizek, Ptujska Gora 35, roj. 1933, umrla 18. julija 2002; Martin Emer{i~, Gradi{~a 51, roj. 1927, umrl 19. julija 2002; Franc Gajser, Ko~ice 4, roj. 1947, umrl 21. julija 2002; [tefanija [eruga, roj. Menda{, Hajdo{e 7, roj. 1925, umrla 23. julija 2002; Marija Vogrinec, roj. Cvetko, Mo{kanjci 2, roj. 1920, umrla 24. julija 2002; Martin [prah, Kr~evina pri Vurber-gu 120, roj. 1956, umrl 23. julija 2002.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

• TRGOVINA •VODOVOD

O-. O-.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
aktivnost-1 ž
delavnost, dejavnost; pridnost, prizadevnost
Punto ACTIVE
BOGATA OPREMA...
o I ETI (ÎAP AUri IE
Punto
dinamika -e ž (gl. dinamičen) v fiziki nauk o gibanju teles in silah, ki delul^o nanje (del mehanike); fig. gibanje, spremlja ■nje; razgibanost; spremenljivost, 2. v glas. stopnjevanje moči tonov
vfr: F. Vaifainc, SLOVAR TUJK, CZ Liublpno 1974
Punto DYNAMIC
BOGATA OPREMA...KLIMA m±K ....2 LETI GARANCIJE "TTTt um Prstec Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01