Uredništvo: Schilleijeva cesta štev. 3, na dvoriSču, I. nadstropje. • .•* »j . Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi sprejemajo. NARODNI se ne Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. Upravništvo: Schilierjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemtljo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 66. Telefonska številka 65. Celje, v torek, dne 23. marca 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Narodna stranka in volitve v štajerski deželni zbor. Volitve so že zelo blizu, volilnega gibanja je pa še prav malo. Dne 4. aprila bode glavni zbor nar. stranke odločil nepreklicno in nespremenljivo, kaj imajo storiti somišljeniki narodne stranke. Dotlej se pa bo položaj vsled pogajanja z drugimi političnimi čini-telji v toliko pojasnil, da odločitev ne bode težka stvar, ampak naravna do-sledica položaja. Predno naši somišljeniki glasujejo o dalekosežnem tozadevnem predlogu, ne bode škodovalo, da na tem mestu vsestransko premotrimo vprašanja, ki so za odločitev merodajna. Ali je oster načelni volilni boj med slovenskimi strankami tokrat potreben ? To vprašanje nam je rešiti pred vsemi drugimi. Rešiti nam je to vprašanje iz stališča naše politične organizacije, iz stališča narodne stranke. V tem oziru je pa velikega pomena bližnja preteklost, izid zadnjih volitev v drž. zbor na podlagi splošne in enake volilne pravice. Uspeh volitev, katerih se je narodna stranka zelo živahno udeležila, je bil za narodno stranko ugoden. Izvoljeni so bili od naroda tudi kandidati narodne stranke kot njeni ofici-jelni predstavitelji. Kandidati narodne stranke so dobili takrat na Štajerskem okoli 15.000 (reci petnajsttisoč) glasov, nasprotna stranka kmečka zveza je dobila z ozirom na narodno stranko prilično dvakratno število glasov ali z ozirom na vse oddane glase v prizadetih okrajih ' približno polovico vseh oddanih glasov. S tem izidom volitev si je narodna stranka brezdvomno priborila pravni naslov za svoj obstoj in to je važno. Stranka, ktere ime je bilo odlikovano z oddajanjem volilnih glasov 15 tisoč polnoletnih zavednih štajerskih Slovencev, je postala čini-telj, kteremu se ni treba iz nova potegovati za priznanje njenega obstoja. Če naša organizacija doseže ob priliki volitve v deželni zbor mirnim potom podlago, vsled ktere se ji po številu zastopstva v deželnem zboru varuje nje moč v onem medsebojnem razmerju, ktero se je pojavilo pred dvemi leti pri volitvah v državni zbor. tedaj se ne more govoriti o nujni potrebi volilnega boja z nasprotno slovensko stranko. Pred leti je morala aar. stranka, ktere obstoj se takrat ni hotel priznati, poseči v boj za svoj obstanek in ta boj je bil zmagovit. Danes obstoja narodne stranke kot političnega činitelja nikdo ne more utajiti, zato je danes naš predlog čisto drugačen. S tem je prav temeljno vprašanje, namreč vprašanje o neizogibni potrebi volilnega boja med slovenskimi strankami na Štajerskem negativno rešeno. Videli bodemo, ali postopanje kmečke zveze povzroči, da se v zadnjem trenutku na to važno vprašanje da iz naše strani drugačen odgovor. Mi bi iz narodnega stališča ne želeli nepotrebnega boja, akoravno si moramo priznati, da to storimo kot strankarji samozatajevanjem. Drugo važno vprašanje je to, ali je nujno potrebno, da se nar. stranka poteguje baš za primerno zastopstvo v deželnem zboru. Če pomislimo, da so svoj čas in to še ni davno, slovenski deželni poslanci Gradcu obrnili za dobo celih 6 let hrbet ter delali abstinenco, ne da bi jih bili volilci, pozvali, naj gredo v Gradec nazaj, vidimo, kaj naš narod o pomenu deželnega zbora sodi. Uspehi slovenskih deželnih poslancev v deželnem zboru v Gradcu so v narodnem oziru neznatni, v gospodarskem oziru malenkostni. Ako bi se našim klerikalcem zljubilo s terorizmom priboriti vse slovenske mandate v deželnem zboru, bi jih kot strankarji ne zavidali, ker vemo, da bi izkazali ko-nečno še manjše uspehe svojega delovanja nego dosedanji štajerski poslanci. Nam, ki hočemo svoje delo zastaviti na gospodarskem in kulturnem polju, ki hočemo zboljšanje položaja Slovencev na podlagi lastne moči in lastnega dela, nam, ki vidimo v Gradcu našega največjega sovražnika in ki hočemo samostojnost spodnje Štajerske na podlagi narodne samouprave, nam deželna zbornica v Gradcu ni nujna potreba za naše politične smotre. Ni izključeno, da pride naš narod prej do slednje imenovanega smotra samostojnosti, ako narodna stranka ostane med svojim narodom in ne reflektira na Gradec. O uspehih s pomočjo Gradca naj potem dajejo račun klerikalci. Da bi pa vsi politični činitelji štajerskih Slovencev z združenimi močmi tudi v Gradcu baš v prihodnje mogli za svoje volilce kaj doseči, na drugi strani baš na podlagi novih razmer v deželnem zboru ni izključeno. Mogoče bode to le v slučaju, če bodo mogli naši zastopniki lojalno sodelovati z drugimi slovenskimi poslanci, kar bi pa po poprejšnjem ostrem volilnem boju v nobenem slučaju ne bilo lahko doseči. S tem se pa nahajamo zopet na istem stališču, kakor smo ga gori povdarjali, da ima namreč vstop poslancev nar. stranke v deželni zbor štajerski pravi pomen le v slučaju, če klerikalci hočejo skupnost v delovanju za koristi Slovencev v Gradcu. Za danes zadostuj to razmotri-vanje. Narodna stranka mirno čaka, ali se kmečka zveza odloči za mir ali za vojsko. Vojska bodisi tudi volilna ne more biti sama sebi namen. Če ima na eni strani dobre posledice, ker se baje v volilni borbi utrjuje politična zavest, ima pa brez dvoma tudi slabe učinke. Gotovo je pa, da z ozirom na nemške sodeželane mora biti uspeh volitev za slovensko stvar ugodnejši, če se volitve izvrše brez boja Slovencev zoper Slovence. Gotovo pridobimo s tem na kakovosti zastopstva kot narod in uveljavimo svoje stališče z ozirom na naše manjšine v trgih in mestih ugodnejše. Več o tem v prihodnjih številkah! Interpelacija poslanca FranaRobleka in tovarišev na gospoda justičnega ministra zaradi vedenja c. kr. sodnika v Rogatcu, dra. Pavlič-ka. Na c. kr. okrajnem sodišču v Rogatcu sta nastavljena dva sodnika: c. kr. okrajni sodnik in predstojnik sodišča dr. Zangger in c. kr. sodnik dr. Pavliček, oba Nemca. Glasom uradnega ljudskega štetja iz leta 1900 šteje sodni okraj Rogatec 10.621 Slovencev in 739 Nemcev, trg Rogatec sam pa 412 Nemcev 164 Slovencev. Pa seveda tudi te številke niso pravilne, ker v trgu Rogatcu, ki leži ob Sotli, katera tvori mejo proti Hrvatski, na popolnoma slovenskem ozemlju, o nemštvu sploh govora ne more biti. Gre se taktično samo za maloštevilno kliko v Rogatec priseljenih ljudi, ki delajo tamkaj organizirano vse-nemško propagando in je s svojim hujskanjem dosegla, da je trg Rogatec tako razvpit. Ta klika, kateri stoji na čeln c. kr. sodnik Pavliček, in h kateri pripada učiteljstvo nemške šole, se poslužuje v svoje ponemčujoče in hujskajoče namene pred vcem nemške „schulverein-ske", sedaj deželne šole in Südmarke. Poslužuje se pa tudi sredstev najnižje vrste, kakor čisto navadnih pouličnih in gostilniških pretepov in je s tem dosegla, da je ljudstvo v celem okraju zelo razburjeno, da pa je tudi c. kr. okrajno sodišče popolnoma dis-kreditirano in ne uživa pri ljudstvu nikakega zaupanja. Kriv temu je c. kr. sodnik dr. Pavliček, kateri se je ob najrazličnejših prilikah kot sodnik in izven sodnije pokaza' tako fanatično strastnega nemškega nacijonalca, da se ga tamošnje ljudstvo, katero je prisiljeno brez zastopstva od njega pravico sprejemati (ker v Rogatcu in daleč na okrog ni odvetnika), naravnost boji. Kaj počenja ta sodnik, kaže naslednji slučaj, katerega je priobčil „Narodni dnevnik": „Kaki sodniki sodijo Slovence. V petek, 19. sve&tna okoli 11. ure ponoči, je prišel gospod potovalni učitelj Ivan Prekoršek v družbi dveh domačih gospodov v Spornovo gostilno v Rogatcu, kjer je nameraval prenočiti. Gospodje LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 38 Češki spisal SvatoplukČech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje. Domšik je naglo odstopil, premeril je gosta s plamtečim pogledom in je zaklical jezno: „Ha, torej si vendar le lagal, ko si se izdajal za pravega Čeha! In krivo si prisegel. Glej, ne-plemeniti Sigmund, malopridni sin pre-slavnega spomina kralja Karola, je tako pozabil na svoj rod in na svojo čast, da je zbral ogromno vojsko tujcev proti lastnemu svojemu narodu, in pride sem kot rabelj objestnega Rima, da bi z ognjem in mečem zatrl sveto vero našo, pomandral naše pravice, postavil nas v sramoto celemu svetu, in z ono nečastno desnico, ki je izdajalsko izročila plamenu našega svetega učitelja, da bi, ne kakor ljubez- njiv vladar, ampak kakor besen tiran s silo položil na sramotno čelo sijajno krono svetovaclavsko: kateri verni sin te zemlje bi ne vzplamtel v pravičnem srdu in bi ne izdrl meča v odvrnitev te pogube in sramote, kteri pravi Čeh bi mogel reči, da ni njegova ta pravda, in bi držal roke navskriž in malomarno gledal, kako radostno izpostavljajo njegovi bratje premoženje in življenje v boju neenakem in odločilnem! Že sem spoznal, da sem sprejel izdajalca pod svojo streho." Prestrašeni gospod Brouček je zajecljal: „Kaj ti ne pride na misel? Saj sem tudi Čeh in nimam nič proti rodoljubom; sam sem izdal lepe krajcarje narodnim strelcem ... Ako je to res, da je ta Sigmund tako ničvreden človek, kakor praviš, mu želim iz srca, da bi jih dobil po grbi." „Seveda tvoja nevednost te opravičuje", je priznal Staročeh. „Pozabil sem zopet, da ne veš, kaj se godi na Češkem. No, zdaj ko poznaš našo pravdo, boš stal z nami v svetem boju." „Ampak — ljubi prijatelj, kaj pa naj vam jaz pomagam? Sem star dedec in ne znam ravnati z orožjem. Niti v mladih letih me niso marali pri naboru, ker imam ploščato nogo, ker imam debel vrat, in bogve kaj še vse. Mnosro bi ne pridobili z menoj in velike parade bi vam tudi ne delal. In sploh se čudim, da silite tudi civiliste k orožju; čemu pa imate redno vojsko?" „Ako govoriš o najetih plačanih vojakih, vedi, da teh nimamo. Mi sami smo vojska. Vsi verni praški meščani, rokodelci, gostači, bogati in revni, stari in mladi, kdor more nositi orožje, vsi smo v obrambo svojega mesta, keliha, časti in svobode zemlje češke. In iz dežele so nam prihiteli na pomoč Taboriti, Žatečtani, Lounštani, Slan-stani in drugi, tisoč kmetskih ljudij, ki je obilo z železom svoje cepce in zamenilo plug s kopjem in sulico; tudi žene in gospe hite srčno z njimi V\ boj, da tudi mala deca, katere roka more komaj zalučiti kamen — vsi so pripravljeni rajše umreti, nego se podati sovražniku. In ti krepek in zdrav mož, bi se hotel mevžasto izogniti boju?" Ta Domšikov govor je zadal gospodu Broučku novo rano. „V slabši položaj nisem mogel priti! — je tarnal na tihem. — Mislil sem, da se pošteno vojskujejo, a oni delajo med tem le revolucijo. Brouček, Brouček, niti v najhujših sanjah ti ni prišlo na misel, da prideš enkrat med vstaše! Seveda, dolgo najbrže ta rebe-lija ne bo trajala. Zgodi se kakor v oseminštiridesetem letu. Ko jim vojaki razstrelijo nekoliko barikad, razlete se na vse konce in te garde iz dežele najprej. In vojni sod začne delo s svincem in z vrvmi... Kaj hočem početi ? Ako rečem „ne" je zelo mogoče, da me ta razsrjeni Janko prehode. In ko bi odšel zdrav odtod, me najbrže čaka tam na trgu še kaj lepšega." Dalje prih. so sedli k svoji mizi in se pogovarjali med seboj v slovenskem, in ker je pri-sedel k njim nek uradnik, doma iz Češkega, tudi v češkem jeziku. Ko so prišli Slovenci v sobo, je navzoči učitelj I. Ferner zaklical skozi vrata sosedne sobe: „Jetzt sind die windischen Piilcher da". Takoj je prišla iz te sobe večja družba, v kateri so se nahajali c. kr. sodnik dr. Pavliček. učitelj Pavalec, sodni pisar Berz, kanclist Cvetko, zdravnik dr. Schuster in več dragih. Začeli so govoriti na glas o „Windische", „windische Pülcher", klicati „Heil" in peti nemškonacijonalne pesmi. Ko so si slovenski gospodje, ki se za izzivanje niso prav nič brigali, nazdravili z „živio", je zaklical c. kr. sodnik dr. Pavliček: „Hier wird nicht živio gerufen; Gusti, holen Sie den Hausknecht, daß er die Leute hinauswirft". Natakarica je na to zaklicala hlapca v sobo. Nemška družba je postala še bolj glasna. Sodnik dr. Pavliček je vpil: „Hier auf deutschen Boden wird nicht windisch gesprochen". Ko je gospod Prekoršek zaklical natakarico hoteč plačati, je skočil Ferner k njemu, ga sunil v prsi in kričal: „Hier wird nicht windisch gesprochen, hinaus, marsch!" Ferner in v to sViho poklicani hlapec Huber sta potem še gospoda juri&ta Šalamuna porinila iz sobe. To pa še ni bilo dovolj. Učitelj Ferner in hlapec Huber sta prišla na cesto in sta zunaj gospoda Prekorška in gospoda Šalamnna dejansko napadla. Suknje in klobuke je nemška družba pometala za Slovenci na cesto. Ko sta se imenovana gospoda nekaj časa pozneje vračala po trgu, sta ju iz zasede dejansko napadla očitno najeta dva Spornova hlapca. Navedli smo suha dejstva. Vidi se pač. kako upravičena je naša zahteva po slovenskih soduikih, kajti kako je mogoče verjeti, da bo Slovence nepristransko sodil sodnik, ki kliče hišne hlapce nad nje, samo ker se poslužujejo v zasebnem pogovoru svojega jezika. Justična uprava hitro najde vsak po-grešek pri slovenskem uradniku; nedavno še je bil slovenski avskultant poslan v pokoj radi stvari, ki je bila v primeri z naslikanim dogodkom prava malenkost. Radovedni smo, kako se bo postopalo proti sodniku, kateri v družbi svojih pisarjev v javni gostilni napada mirne Slovence radi slovenske govorice. Isto velja o učiteljih, zlasti o Fernerju, kateri je skupno s hišnim hlapcem in-sultiral mirne Slovence in s surovo silo pehal iz gostilne. Opozarjamo na to okrajni in deželni šolski svet. — Mi smo govorili. Sedaj pa čakamo, ali bodo državne oblasti tudi ta slučaj prezrle". To pororočilo, ki dejstvom popolnoma odgovarja in nikakor ne pretirava ,— kar bode dokazalo tudi sodno postopanje, katero se je uvedlo vsled zasebne obtožbe napadenih Slovencev — nam kaže, kake razmere vladajo pri okrajnem sodišču v Rogatcu. Kako naj ima ljudstvo zaupanje do sodišča, pri katerem je nastavljen sodnik, kateri se vede kakor zadnji poulični politik, kateri provocira v okraju, v katerem bivajo po uradni statistiki izključno Slovenci, v dražbi hlapcev gostilniški in poulični pretep radi rabe slovenskega jezika v javnem lokalu. In od tega sodnika naj pričakujemo, da bode sodil pravično in nepristransko in to v kraju, kjer vsled njegovih in njegove klike hujskarij čestokrat stojita pred sodiščem Nemec in Slovenec v političnih procesih kot nasprotni stranki ? Ali moremo takemu sodniku zaupati, ali sme tak človek sploh samo še enkrat judicirati kot kazenski sodnik v popolnoma slovenskem okraju, kjer strankam ni dana možnost kontrole nad njegovim postopanjem, ker si brez velikanskih žrtev ne morejo dobiti pravnega zastopnika? Ali se takemu zagrizenemu fanatiku sme prepuščati cel okraj, v katerem živi izključno ljudstvo, katero on zaradi njegove narodnosti sovraži? V vsaki orijentalski državici bi se takega sodnika takoj odstavilo in kaznovalo! Vaša Ekscelenca ima sedaj priliko pokazati tu, ali je justični upravi na tem ležeče, da se ohrani zaupanje ljudstva do pravosodstva, ki je gotovo glavni temelj vsake civilizirane države. Mi vprašamo gosp. justičnega ministra: „Ali so mu opisane razmere pri c. kr. okrajnem sodišču v Rogatcu znane, ali mu je zlasti znano postopanje c. kr. sodn. dr. Pavlička ? Ali hoče gospod justični minister proti dr. Pavlička uvesti takojšnjo disciplinarno in kazensko postopanje in ga takuj odstaviti od pravosodstva v Rogatcu? Ali hoče za to skrbeti, da se taki dogodki v bodoče onemogočijo, ali hoče pošiljati v slovenske okraje samo slovenske sodnike in prenehati z nepravično in bizarno prakso, da je za narodnost sodnika, ki naj bode na slovenskem Štajerskem imenovan, odločujoča narodnost manjšinskih klik v krajih, kjer so okrajna sodišča in ne narodnost pretežne večine prebivalstva celega okraja?" F. Roblek in tov. Politična kronika. o Iz parlamenta. Zbornica je dne 22. t. m. rešila drugo točko svojega delovnega programa, vladni predlog o podržavljen ju železnic, kije bil sprejet v drugem in tretjem čitanju. Proti temu ^predlogu ni bilo opozicije, govorniki vseh strank so bili za podržavljenje, katero bi, ako bi bilo dobro izvedeno, donašalo lahko splošnosti velike koristi, kakor na Pruskem, kjer dajejo državne železnice do 150 mil. mark čistega dobička na leto. Posi. Dobernig (nem. nac.) je zahteval, naj bi se tudi alpinskim deželam posvečevalo v tem več pozornosti ter želi, da bi se tudi Južna železnica podrža-vila, naj bi se dozidala železnica čez Ture ter izvedla projektirana proga čez Wechsel do Aspanga ter tako vstva-rila druga zveza z Dunajem, ki bi zlomila monopol Jnžne železnice. Govoril je tudi o nekih koroških progah ter o progi Gorica—Červinjan na Primorskem. Posi. Biankini je v svojem govoru povdarjal, kako državna uprava zanemarja v tem ozira slovanski jug monarhije. Biankini zahteva, naj državna uprava jemlje potrebni obzir tndi na naše gospodarske koristi na polju železniške in carinske politike, katera npliva tndi na naše politične odnošaje z balkanskimi državami. Biankini priporoča pametno in razsodno gospodarsko politiko kot predpogoj zdravega zbližan ja monarhije z balkanskimi narodi. Govorilo je več govornikov ter je bil končno vladni predlog v drugem in tretjem čitanjn soglasno sprejet. a Avstro-srbski spor. Končna odločitev je odložena. Velesile si prizadevajo najti novo pot, ki bi vedla iz nevarnega položaja. To pot je prevzela vodstvo Anglija. Angleški državni tajnik na vnanje reči sestavi formulo, ki bi omogočila sporazumljenje med velesilami na eni strani, med A.-0. in Srbijo na drugi strani ter se vrše v tem smislu zaupna pogajanja med raznimi kabineti. Anglija bode predlagala, naj evropske države, med njimi tudi Srbija, dado izjavo, da priznavajo med A.-O. in Turčijo sklenjeno pogodbo. S tem bi bila tudi aneksija Bosne in Hercegovine priznana in bi ne bilo več treba, da dunajska vlada da srbski vladi novo noto. Srbski minister vna-njih rečij Milovanovič je izjavil, da se bode Srbija popolnoma udala skupnemu nasvetn velesil in spolnila njih želje, ako najdejo obliko, ki bi ne bila za Srbijo žaljiva in ponižujoča. Z Dunaja poročajo, da bode Anglija predlagala, naj bi dal bar. Aehrenthal obljubo, da A.-O. pod gotovini pogoji Srbije ne napade. Na to bodo velesile Srbijo pozvale, naj razoroži in naj da jasno in nedvomno izjavo, da se odreka vsem političnim zahtevam. Nadjati se je, da se najde mirna rešitev tega vznemirjajočega spora. a Ministerski predsednik o vna-njem položaju. Baron Bienerth je v včerajšnji seji parlamenta podal kratko pojasnilo o vnanjem položaju. Odgovor srbske vlade na korak a.-o. poslanika v Belemgradu ne odgovarja našim pričakovanjem ter ni, kakor došla poročita pričajo, tudi druge kabinete zadovoljil. Mi smo opustili dati na srbsko noto takoj odgovor, ker bi bilo to položaj samo poostrilo, kar smo pa, v kolikor je to od nas odvisno, hoteli zaprečiti. Mi ne gojimo napadalnih namenov ter ne tiramo prestižne politike (se ne poganjamo za goli ugled). Srbija ima torej čas, premišljati o svojem položaju in kreniti v drugo smer. Mi se pa tudi zato nečemo z odgovorom podvizati, ker smo izvedeli, da nameravajo druge države staviti Srbiji nove predloge, katere bode ta to pot kakor se nadjamo v polni meri upoštevala. Pa če bodemo tudi nadalje še prav potrpežljivo postopali, smatramo vendar za dolžnost proti samim sebi, ako z vso odločnostjo delujemo na to, da se napravi nevzdržljivim razmeram na naši meji kmalu konec. Že sedaj vstrajamo pri svoji dosedanji metodi ter ponujamo Srbiji roko, da jo ta, ako uvidi svoj položaj, lahko sprejme. a V ministerskem svetu ogrskih ministrov je dr. Wekerle poročal o vnanjem položaju. Ogrski parlament je sprejel zakon o ogrskih državnih premogovnikih v tretjem čitanju. o Veleizdajalski proces v Zagrebu se nadaljuje. Znani nemški pisatelj Hermann Bahr se je vsedel, ker ni našel prostora v tribini za časnikarje, med zagovornike. Predsednik je to opazil in ga je pozval, da se od tam odstrani. G. Bahr vstane in zapusti dvorano z besedami: „Stvar pojde tudi brez mene. Videl sem dovolj". Vsi svetovni listi prinašajo sedaj podrobne opise škandalov in protizakonitosti, ki se gode v Zagrebu in katerih žrtve so ne samo obdolženci in njih branitelji, ampak tudi poročevalci vseh velikih evropejskib listov. Skandal od dne do dne raste — in že danes lahko z veseljem konstatiramo, da sta bar. Rauch in dr. Josef Frank kot pokorna We-kerlova sluge dosegla, da se ves civilizirani svet končno zanima za politična zločinstva, ki se že tako dolgo gode na Hrvatskem. Prišlo je pač vse drugače, kakor so si ti čedni gospodje v početku mislili — in na obtožni klopi sede danes oni in njih sistem, ne pa srbski „veleizdajniki". Dnevna kronika. d Šestdesetletnico bitke pri No-varl praznujemo danes. V Gornjemgradu še živi tambor Ivan Kolenc, ki se je te znamenite bitke udeležil. Odlikovalo pa se je takrat še več drugih Slovencev, n. pr. polkovni adjutant Ilešič iz Polenšaka, korporal Blaž Lovec iz Zbelovega, narednik Matija Potrč iz Slov. goric, korporala Žmavc iz Jarenine in M. Jančič iz Gajovec, Josip Paher iz Mozirja in Josip So-koup iz Rajhenburga. Junaški čini teh mož so opisani v znani knjigi „Z Bogom za cesarja in domovino" (H. von der Sann). d Državna zveza nemških obrtnih zadružnih zvez se bode prihodnje dni ustanovila na Dunaju. S tem je organizacija nemškega obrtništva v Avstriji dokončana. In slovensko obrtništvo? o Sarajevski nadškof dr. Stadler je, kakor poroča „Slovenec", resno ouolel. o Nemški cesar je postal — abstinent. Štajerske novice. b Hranilne vloge v naših posojilnicah in hranilnicah. „Narodni Dnevnik" je že minulo soboto objavil izjavo finančnega ministra Bilinjskega, kateri je dejal, da so hranilne vloge posameznih državljanov v posojilnicah in hranilnicah popolnoma varne in da država ne bode nikoli segla po njih. Po deželi trosijo brezvestni špekulantje in oderuhi novice, da je denar v narodnih zavodih v nevarnosti, ker upajo, da ga bodo potem sami v roke dobili. Opozoriti pa moramo naše občinstvo tndi na to, da so ob vojnem času na deželi tatvine zelo pogoste in da bi utegnil marsikdo priti ob svoj denar. Kdor želi imeti tudi svojo hranilno vlogo popolnoma na varnem, naj jo da vinkulirati v hranilnici, to je naročiti, da ne sme hranilnica vloge nikomur drugemu splačati kakor le njemu, oziroma njegovemu pooblaščencu. V pomirjenje lastnikom hranilnih vlog bodi tudi povedano; da država ne more drugače dvigniti denarja v hranilnicah kakor s hranilnimi knjižicami. Morala bi tedaj poprej imeti te knjižice v rokah, ker drugače ne sme dobiti denarja. Dokler ima vlagatelj svojo hranilno knjižico, je njegova hranilna vloga na varnem in le njegova last. Opozarjamo tudi, da je država celo za slučaj vojske preskrbljena z denarjem, da znaša zlati zaklad državne banke 1250 milijonov kron in da so davki tudi v vojski ne-izcrpljiv vir dokodkov. Za hranilne vloge ni torej nobene nevarnosti. b O stanju kompromisnih pogajanj za deželnozborske volitve na Sp. Štajerskem ima včerajšnji „SI. N." netočno poročilo. Mi se sklicujemo na našo včerajšnjo izjavo, ki odgovarja sedanjemu stanju cele zadeve. d .Ein einig Volk von Brüdern V Celju se je začel volilni boj za deželnozborske volitve s — sabljami. Vzbudilo se je namreč staro germansko viteštvo in prelivala se je rdeča kandidatska kri! Po mestu kroži senzaci-jonelna novica, da sta se v sredo ali četrtek pred Jožefovim v Gradca dvo-bojevala Jabornegg in Aistrich. Jabornegg je dobil neko malo ranico, Aistrich pa častni ,šmis na glavi. Zdravniško pomoč sta dala dr. Golitsch "in Jesenko. Pravi vzrok ni znan, bode pa gotovo cela zadeva v zvezi z Ai-strichovimi napadi na staroslavno celjsko nemško mesto in na impotentne celjske samce. Treba je sedaj, da se Aistrich še stepe s (pi.) Woschnaggom in Stallnerjem, pa bode nedvomno postal nemškoradikatni mučenik in štajerski deželni poslanec! d Požar v Celju. Nocoj ob četrt 1. je izbruhnil ogenj v podstrešju hiše na Graški cesti, kjer ima Gössfca pivovarna svojo zalogo. Ker je bilo pod streho mnogo slame, se je razvil močen ogenj, ki je postal nevaren celo sosednjemu Jarmerjevemn skladišču lesa. Požarna hramba je ostala do 7. ure zj. na pogorišču. Škoda ni posebno velika. Ponočni požar je vzbudil in prestrašil veliko ljudi v mestu in privabil mnogo radovednežev. Kako je nastal ogenj, doslej ni znano. V hiši je spala ob tistem času le ena oseba, ker je upravitelj nekaj časa poprej odšel. b Tiskovna pomota. V uvodniku štev. 65. v tretjem stolpiču v 19. in 20. vrsti od zgoraj bi imelo stati nerodna vlada mesto narodna vlada. b Odpeljal se je včeraj iz Reke v Ameriko g. dr. Jože Goričar, naš štajerski rojak, kjer prevzame mesto konzula v Pittsburgu. b V Čeplah pri Vranskem je kupil bivše Virantovo posestvo na javni dražbi g. F. Kladnik, poštar na Vranskem, za 32 tisoč kron. b Odlikovanje. Zveza prostovoljnih gasilnih društev v ljutomerskem političnem okraju je izročila na Jo-žefovo svojemu načelniku gosp. Jožefu Rajhu, posestniku na Moti, častno diplomo. b Otrpnenje tilnika. Kakor izvemo iz celjske okolice, so tam še 3 slučaji te nevarne nalezljive bolezni. Upamo, da se bodo storili vsi potrebni koraki za omejitev. d Shodi „Narodne stranke" in „Slovenec". „Slovenec" že poroča dne 22. t. m. o shodih Nar. stranke, ki so se vršili dne 7. t. m. Vsa poročila so tako zavita, da bi primerno „vplivala" na zanpni shod Km. zv., ki se vrši v četrtek v Mariboru in ki se bo bavil s kompromisom pri deželnozb. volitvah. To je treba za vsak slučaj konstatirati. „Slovenec" piše med drugim, da je Spindler v Št. Janžu pri Spod. Dravogradu „po stari navadi" udrihal po duhovnikih. K temu pripomnimo, da je na shodu 'navzoči klerikalec graščak Barth iz Otiške^a vrha v svojem nagovoru na koncu z zadovoljstvom po-vdarjal, da se je govorilj mirno in trezno in posebno, da se „ni govorilo nič čez duhovnike". — To so njegove lastne besede, ki govore dovolj jasno o vrednosti in namenu „Slovenčevega" poročila. b „Stražina" konfuznost. Naša mariborska prijateljica „Straža" je takole ob pondeljkih še bolj konfuzna kakor navadno. Naši bralci se še spominjajo na neprijetno zanjko, v katero se je ujela s svojim senzacijonelnim poročilom o ruškem shodu. Včeraj, dne 22. marca priobčuje zelo aktuelno novico, da so v Makolah v 1. razredu zmagali nemškutarji. Dne 5. marca pa je že „Straža" poročala o teh obč. volitvah, med drugim tudi to, da ste se „obe stranki (katoliško - slovenska in štajercijanska) združili" in volili v bratovski slogi „nemškega" tržana Ma-horiča za župana. (Glej naš dopis iz Makol!) Končuje „Straža" dne 5. marca svoje poročilo s tem le: „Tako je dejansko stanje in po tem se naj sodi, ako bi se morda nasprotnikom zljubilo poročati o kakih ,zmagah' zoper našega preč. g. župnika (alias katol.-slov. str.)" A glej smolo! Dne 22. marca, torej 3 tedne pozneje pa poroča ista „Straža" o nemškutarski zmagi. Tableau! a Od Sv. Lenarta uad T. Nedeljo poroča „Straža" o zborovanju tamoš-njih zavednih katoliških raladeničev: „Govornik Z. S. M. je govoril o zgodovini Slovencev, na kar se je vršil tudi junašk nastop domačih fantov." Ali so bile to vaje za vojsko proti Srbom ali proti liberalcem? d Iz Makol poroča „Straža" v 28. štev., da je „katoliško-slovenska" stranka „prepustila" nemškutar-skim tržanom prvi razred brez boja. List pa poroča nadalje to-le: „Izmed 12 odbornikov jih je 8 od naše stranke nasprotniki imajo le štiri. Ker pa med našimi manjka sposobnih mož, sta se obe straniti združili in volili tržana (nemškutarja) Mahoriča za župana." Lepo spričevalo za stranko in za narodnost te katol.-slov. stranke, ki se po potrebi imenuje tudi „kmečka zveza". Tako bije „Straža" sama lastne somišljenike, kadar nas obrekuje zvez z Nemci! To mora biti lfep „cvet" v tistih žalostnih Makolah! Dopisnika, ki jim je dal v glasilu lastne stranke tako krasno spričevalo duševne ubožnosti in pomanjkanja narodnega čuta, lahko izvolijo ti „katoliški" Makolčani za častnega občana! b Iz gornjegrajskega okraja. V „Slov. Gosp." od 4. t. m. se zaletava neki dopisnik na prav jezuitski način v gornjegrajski okrajni odbor. Z ozirom na ta članek pripomnimo sledeče: Res je, da je cesta Ljnbno - Solčava stala čez 260.000 kron, a dopisnik nam ne pove, da se je ta ogromna vsota žrtvovala v prid izključno klerikalnih krajev Ljubno, Luče, Solčava. Da so se morali računi še enkrat pregledati, je povzročil eden gospodov odbornikov, ki je predlagal pri zastopovi seji, da se pregledajo pred vsem računi trgovcev, ki so preskrbovali materijal za stavbo cest in iskali pri nekaterih stvareh 30 odstotkov dobička. Te nedostatke prikrili so pri prvi reviziji s plaščem človekoljubja pregledniki, med katerimi je bilo dve tretjini klerikalcev. Kako dobro razumejo ti „kmečki prijatelji" klerikalci molsti naš okraj, priča dejstvo, da je neki trgovec, okr. odbornik, posodil okraju denar o priliki izplačevanja delavcev in zahteval zato obresti iiič več ko 28°/o- Kar se tiče železnice v Gornji grad, ne omenja „Slov. Gosp.", da so sedeli v železniškem odseku tudi klerikalci in da so ti navdušeno dvigali polne čaše „šampanjca" na zdravje naših kmetov. — Gospodje, kdor ima maslo ua glavi, naj ne hodi na solnce. b Iz Gornjega grada. KaKor smo že poročali, je prvi občni zbur ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Gornji grad in okolico na Marijin praznik t. j. 25. t. m. Slovensko žen-stvo, združuj se v ženske podružnice prepotrebne „Družbe" in tekmuj med seboj, kdo nabere več v ta namen! V ženskih podružnicah je prostor delovanja vsaki zavedni ženski, bodisi da je gospa, gospodična, prosta kmečka ženica ali krepko kmečko dekle. Naj ne razločuje stan, ampak združuje naj vse misel: delovanje za narodno stvar. Pridite vse na občni zbor in tam se pogovorite za uspešno delovanje nove ženske podružnice. Torej na veselo svidenje dne 25. t. m. ob pol 3. uri popoldne v salonu gostilne ge. Mikuševe v Gornjem gradu. Po zborovanju je v čitalniški dvorani predavanje in gledališka predstava. Vsakdo dobrodošel! b Ornik bi rad bil častni občan v — slovenskih občinah! Ker se boji, da bi ne utegnil biti več izvoljen za načelnika ptujskega okrajnega zastopa, hoče napraviti v velikem obsegu agitacijo za svojo dragoceno osebo. — Okrajni o d b o r je razposlal na nekatere slovenske občine v okraju pozive, uaj imenujejo peka Ornika v Ptuju za njegove „zasluge" za častnega občana! To je velika predrznost in pa — neokusnost. Pa za take občutke je Ornik nepristopen. Povabil je s svojimi kumpani celo celi občinski odbor občine Mestni vrh v Ptuj in tam silil odbornike, naj podpišejo že iz-go t ovij en zapisnik, v katerem se izvoli Ornik za častnega občana. Ko to ni šlo, so jih nemškutarji silili, naj vsaj izrečejo „globoko zahvalo". Toda gospoda so si odnesli le — dolg nos. Slišimo, da dela Ornik in njegovi čedni prijatelji z vsemi kriplji, da zmagajo pri volitvah v okrajni zastop v vele-posestvu. Zato pozor! d Letni tečaj se prične na graš-kem vseučilišču dne 8. aprila. Redno vpisovanje traja od 8. do 23. aprila. — Zimski tečaj je bilo na graškem vseučilišču vpisanih 2038 slušateljev (89 bogoslovcev, 962 juristov, 366 me* dicincev in 621 filozofov vštevši ženske). d Narodni dom v Gradcu i Graški Slovenci in Slovani so imeli sestanek, na katerem se je govorilo o gradnji „Narodnega doma" v Gradcu. Vpoko-jeni slovanski uradniki, katerih se je največ udeležilo sestanka, so povdar-jali, da je Gradec sedaj najbolj podivjano mesto v Avstriji; narodni gospodarski in rodbinski oziri govore za to, da se vpokojenci naselijo v kakem drugem mestu. Kaj je pa z ustanovitvijo slovenskega denarnega zavoda v Gradcu ? b Samomor. Dne 22. t. m. so našli delavci kamenoloma tvrdke Frauneder v Brucku ob Muri svojega sodelavca Janeza Gašpariča iz Janžovec pri Ptuju obešenega. Samomorilec je baje bolehal na jetiki že dalj časa in je obupal. Po sveto. b Vlom v občinsko blagajno. V občinsko blagajno židovske občine Zu-ravno so vlomili neznani storilci in odnesli 30.000 K. b Prepir med zaljubljenci. V Eisen-achu na Saškem se je nekaj častnikov zaljubilo v ženo nekega poštenega meščana. Zaradi tega so že imeli med seboj 4 dvoboje in nekaj še jih bojda sledi. o Led na Donavi je popolnoma izginil. Zato se je odredilo sprejemanje blaga na vseh postajah. v L. 1908 je bilo v Avstriji 2351 konkurzov. v Novi bosanski šef general Va-rešanin je prišel 21. tm. v Sarajevo, o Umor in samomor v gimnaziji. V Eleni na Bolgarskem je učenec četrtega gimnazijskega razreda Konstantinov zaradi slabega reda ustrelil najprej gimn. ravnatelja Kverleva innato še sebe. o Mizar — dramatik. Segedinsko literarno društvo je razpisalo nagrado 1000 K za najboljšo dramo. Nagrado je dobil mizar Dalnoky iz Budimpešte. o Koliko stanejo vojaški streli? Pri 15 cm topu 63 K, pri 23 cm topu 336 K, pri 30 cm topu 720 K. Vsekakor je vojska draga „šala". a Nov otok je našel severnoizhodno od ruskega otoka Sahalina japonski raziskovalec Matsušima Otok je velik in baje posebno ugoden za ribištvo. a Ruski naučni minister Švarc je odstopil. Naslednik mu bo baje Izvolj-skij, brat zunanjega ministra. Najnovejša brzojavna in telefonica poročila. Srbski pogoji za mir? v London, 22. marca. Belgrajski korespondent „Daily Telegrapha" poroča, da je Srbija pripravljena podvreči se avstrijskim pogojem, če se Solun proglasi za prosto balkansko luko in se od tam napelje mednarodna trgovinska cesta v Srbijo, Tudi se naj prevaža srbsko blago na avstrijskih železnicah kot mednarodno prevozno blago. Francozi o položaju. Pariz, 22. marca. Tukaj se zelo dvomi o uspehu posredovanja velesil, ker si Anglija, Francija in Rusija niso popolnoma soglasne o načinu postopanja. Bati se je treba, da bo ta needi-nost tako dolgo trajala, da izbruhne poprej vojna. "Položaj je še vedno resen. o Dunaj, 22. marca. (Brz. N. Dn.) V tuk. diplom, krogih se mnogo govori o tem, da cesar v soboto v pogovoru s srbskim poslanikom Simičem ni ničesar političnega omenil. Položaj je nespremenjeno resen. Avstro-Ogrska ostane v mirni rezervi, dočim se vele-vlasti trudijo, da bi dosegle v Belem-gradu pomirjenje. Gotovo pa je, da pade tekom tega tedna kocka in se bo konečno videlo, če bodemo imeli mir «di vojno. Poročila iz Srbije. o Belgrad, 22. marca. V skupštini je stavil poslanec Mišič ministerskemu predsedniku NOvakoviču sledeče vprašanje: Po poročilih zunanjih listov je Avstrc-Ogrska odredila mobilizacijo svojih obmejnih korov. Izgovor, da je to le spopolnjenje obmejnih posadk, ne velja. Saj vemo, da se vojne priprave gode vedno na tihem, da dotična država doseže čim višjo vojno pripravljenost, kar je za uspehe v moderni vojski nujno potrebno. Vendar pa Srbija teh dogodkov ni dovolj upoštevala in ni ukrenila potrebnih korakov. Akoravno imajo take mobilizacije lahko samo demonstrativen, značaj, da vplivajo na diplomatična pogajanja, jih vendar ne sme nobena dižava prezreti, da v diplomatičnih pogajanjih ne pod- leže ali da ni v slučaju redne vojne premagana, če ni za vojno pripravljena. Akoravno je naša država izročila svojo zadevo velesilam, mora vendar odrediti mobilizacijo, da bi ne bila tako presenečena kakor Francozi 1. 1870. — Posi. Markovič je stavil tudi vprašanje na Novakoviča, v katerem je zahteval, naj si srbska vlada vedno dobi dovoljenjenje skupštine, predno odpošlje kako noto velesilam. Ker ni bilo Novakoviča v skupštini, se je sklenilo, da se mu obe vprašanji stavite pismenim potom. o Zemun, 22. marca. V Belem-gradu so znova zaprli 2 Avstrijca in 1 Srba zaradi vohunstva. Rumunija mobilizira. o Bukarest, 22. marca. „Indepen-dance roumaine" poroča, da je romunska vlada odredila mobilizacijo 4 korov in povišanje moštva v 1 diviziji na vojno stanje. To se je odredilo z ozirom na nesiguren položaj v Srbiji. Iz Črnegore. v Cetinje, 22. marca. Mobilizacija črnogorske vojne je sedaj končana. Nekaj čet je šlo proti Hercegovini, nekaj proti Baru. Na Duga-sedlu so položene mine. Yeleizdajski proces t Zagrebu. Včeraj 22. t. m. se je razprava nadaljevala: štirinajsti dan. (Včeraj je prišel v Zagreb znani dunajski publicist in pisatelj Hermann Bahr.) Nadaljuje se zasliševanje P. Petroviča. Zagovorniki stavijo razna vprašanja. Zagovornik dr. Hinkovič pravi: Takrat, ko je bila prečitana izjava priče Mile Popoviča v „Srbobranu", v kateri izjavi predbaciva ta drž. pravd-niku, da je v obtožnici falzificiral njegove izpovedbe v preiskavi, je državni pravdnik dvomil, da bi bil to izjavo pisal M. Popovič lastnoročno. Zato predočuje od Popoviča pisani original te izjave. Dr. Hinkovič vpraša obtoženca med drugim o razmerju srbske samostalne stranke napram Hrvatski in Hrvatom. Obt.: Naša stranka stoji na stališču narodnega jedinstva. Ona je svoje posebne narodne zahteve stavila v drugo vrsto, ker je bila prepričana, da je najbolj aktualen boj proti skupnemu sovražniku, da se Hrvatska ustavno reformira. Zagovornik dr. Hinkovič konšta-tira nadalje, da je Petrovič obtožen tudi radi nekega govora 1. 1906., radi česar se ga je že svoj čas zasledovalo, a se je kazensko postopanje proti njemu radi neutemeljenosti ustavilo. Ta zopetna obtožba je v protislovju s kazenskim postopnikom. Dr. Hinkovič predlaga prečitanje teh aktov. Med tem ko se sodni dvor posvetuje, se razgovarja zgoraj imenovani pisatelj Bahr z zagovornikom dr. Po-povičem. Predsednik pošlje k njemu perovodjo z nalogom, da se ima H. Bahr odstraniti iz zagovorniških klopi. Bahr odide iz dvorane sploh, češ da je itak že dovolj videl. Pozove se osmi obtoženec Rade Malobabič trgovec, 25 let star, samec. Obtožnico je čital, a razumel iz nje le to, da ga drž. pravd, predlaga na vislice. Bil je član srbske samostalne stranke, a je zaradi lokalnih razmer iz nje izstopil, ne da bi se bil priklopil kateri drogi. Splošno izpove obtoženec na že običajna vprašanja popolnoma v soglasju s prejšnjimi. Odgovarja naglo in rezko, ter ga predsednik opominja, naj ne odgovarja v takem tonu. Glede prič obtožbe pravi, da so F r a n k o v ci, nakar ga predsednik opomni, da sod-nije ne briga politična barva prič. Obtoženec pravi, da so priče govorile neresnico. Predsednik mu nato predloži njegovo izpovedbo pred preiskovalnim sodnikom, kjer je rekel: „Bojim se izpovedati, ker bi me označili za izdajico, bi me bojkotirali in ubili, ker je narod zapeljan itd." Obtoženec ob splošni napetosti pripoveduje: . .„.,„, 10. 9. je dobil v Vrginmostu poziv od sodnije, da bo zaslišan kot okriv-Ijenec. Pri preiskovalnem sodniku je bil državni pravdnik A c cur t i. Drž. pravd.: To je laž. Obt.: Jaz bom to dokazal. Preisk. sodnik Košutič je vprašal drž. pravd-nika, če naj zaključi preiskavo, a drž. pravdnik mu je odgovoril, naj še malo vpraša. Ko me je potem nekaj vprašal o sejah izvrševalnega odbora stranke, mi je rekel, da bom puščen v svobodo, če bom kaj izpovedal o Adamu Pribičeviču, Orešča-n i n u in drugih. Nato mi pravi drž. pravd.: Vsi Srbi pričajo proti njim, zakaj ne bi tudi vi? Košutič pa je izvlekel svojo beležnico in mi prečital izjavo, kije kot moja iz-povedba označena v obtožnici, češ da bi tako lahko izpovedal, to bi bilo najboljše. Rekel mi je: Vi sigurno ne veste, kaj se pravi biti zaprt Silil me je, da tako izjavim. Jaz sem rekel: Res ne vem, kaj je zapor, a jaz se bojim naroda, da bi tako kri* vo izpovedal. Tako je prišla moja izjava. Čez mesec dni sem prišel po poslih v Zagreb pa me na ulici ustavi sodni pisar, češ da nisem držal obljube, da bi prišel k preiskovalnemu sodnikn. Šel sem k njemn in protestiral proti temu, da se me na ulici lovi in se me hoče napraviti za denuncijanta. Nato je preisk o v. sodnik KoŠutič spustil zastor na okna, zaklenil vrata in me pričel „navijati", da izpovem. Ker nisem hotel nič reči, je poslal Košutič pisarja po drž. pravd., naj bi me zaprl. Ko je pisar odšel, je Košutič zopet silil v mene: „No dajte, recitel" V tej nepriliki sem mu rekel, da sem pri sookrivljenih v Vrginmostu videl, da čitajo nekako „Revolucijonarno borbo". Mislil sem s tem brošuro „Finale". Rekel sem to, da me ne zapre. Preda.: Pripovedujete same izmišljotine. Obt.: Nič nisem izmislil. Preds.: Vi žalite hrvatske sodnike. Zato böte posebej kaznovani. Obt.: PreisKava se je vodila proti-postavno. Drž. pravd, izjavlja, da je bil v Vrginmostu v I. nadstr., preiskov. sodnik pa v prizemlju. Ko je bilo zaslišanje končano, me je pozval Košutič, da stavim predlog. Izjavil sem, da ga ne predlagam za zapor. Obt.: Ni res, kar pravi drž. pravdnik.Bil jeprisoten odpo-četka do konca mojega zaslišanja. Drž. pravd. : Obtoženec imperti-nentno laže. Votant Meixner vpraša obtoženca, ali je podpisal zapisnik, za kateri pravi, da je bil prisiljen od preiskovalnega sodnika. Obt.: Podpisal sem ga lastoročno pod pritiskom sodnika, češ da bom zaprt. Vot. M.: Potem pa vendar niste značajen človek. Po polurnem odmoru javlja pred. Tarabochia, da se obt. Malobabič, kaznuje disciplinarno z 24 urami zapora v mračni izbi in z 2 postoma. Pride deveti obtoženec, 38 letni kmet / oni« Gjuro lovanovič Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju znamka ali dopisnica za oderovor. Upravništvo „Narodnega Dnevnika". Jfaročajte ,ffar. pncVnitf! Kjer eden ne zmore naročnine, naj si ga naroči Več sfyipaj! Trgovinazmešanim blagom v lepem kraju z malim prometom se odda v najem. Rokodelec ali šivilja bi dobro izhajala. — Pojasnila daje J. Stokavnik, Dol pri Hrastniku. 40 3-2 m Zuezna trgovina Rotooška ulica 2 v Celju Ček. rač. št. 75.221 ■■II Svoji k svojim! I—IKGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-U-^—I celijski, konceptni, pismeni, dokn-SSSSS mentni, ovltni, barvani itd. papir. Prodaja c. kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajce šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno aH dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polnsnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in drnge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke. .r ■ ■ B T. Zvezna tiskarna v Celju Schillerjeva cesta št/3. Cek. račun St. 75.222. ISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče nspešno delovati, kajti tiskovine —— brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-čitane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smisln, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom, eooooooocoooooo Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje* cenj. stranke.--------------- ' fc* .3 J'.tisdoß tKK/ 02 -fsifflšv . hiii Zuezna knjigoveznica Sdiillerjeua cesta 3 y CeljU Sdiillerjeua cesta 3 Svoji k svojim » TIDOBNO urejena ter opremljena z \j najnovejšimi pomožnimi stroji, z — modernimi črkami in okraski se m priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se Izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in nrade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene. J "L 43 150—31 drevesnica in trsnica na Bizeijskem pri Brežicah, Štajersko priporoča svojo veliko zalogo močnih mladih drevesc po najnižji ceni vseh najbolj priporočenih vrst sadnega drevja jablan, hrušk itd. — Vsak ljubitelj si naj naroči cenik. 180 2-1 Založništvo Ig. pi. Kleinmayr