PoStnina plačana v gotovini Dolenjski list Cena 10 din GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO II. — ŠTEV. 52. NOVO MESTO, 28. DECEMBRA 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN IZHAJA VSAK PETEK NOVOLETNI JELKI Naša bodočnost so otroci, pa ne samo bodočnost, temveč tudi naša velika skrb in hkrati prisrčno veselje. In če kdo zasluži radost ob novem letu, jo otroci prav gotovo. Zato posvečamo toliko skrb novoletni jelki — s prireditvami in pogostitvijo naših najmlajših. V Novem mestu je letos novoletna jelka organizirana nekoliko drugače. Skušnja lanskega leta, ko so bili vsi otroci pogoščeni in obdarovani v enem samem prostoru, je pokazala, da ta način ni priporočljiv, ker nastane pre- gostitvijo — večina terenov bo imela to zadnjo nedeljo v decembru — pripravil skromno prireditev: dedek Mraz, kaka recitacija, pravljica, morda pri-zorček, primeren najmlajšim. Da pa bo v tistih dneh čimveč mladega veselja in zabave, bodo za otroke tudi tri brezplačne kino predstave (»Novoletne pustolovščine«) — dve 29. popoldne, ena 30. dopoldne. V osnovni šoli bo pa otvoritev lutkovnega gledališča. Posebne prireditve za svoje otroke bo imel DID in invalidi. Da bi se zbrala potrebna finančna huda stiska, kajti pogostiti je treba skoraj 1800 otrok! Letos bo vsak teren posebej počastil svoje otroke, in sicer samo predšolske, šolarji do 14. leta pa bodo imeli svojo slovesnost v osnovni Šoli in v gimnaziji. Pač pa bo za vse skupna prireditev (igra, nastopi) na novoletni dan v Domu ljudske prosvete — ob dveh za najmlajše, ob štirih za večje. Bršljin pa bo imel isti dan za svoje otroke prireditev in pogostitev v Zadružnem domu v Bršljinu. Pa tudi vsak teren bo hkrati s po- Otvoritev radiooddajne postaje Bela krajina Ze dolgo nas je mučila želja, da bi Imeli v Črnomlju radiooddajno postajo, ki bi belokranjskemu ljudstvu lahko nudila novosti in razvedrilo iz Bele krajine, kakor tudi od drugje. Ze v začetku letošnjega leta so naši radioamaterji razmišljali, kako bi pričeli z delom. Na pobudo mojstra »Radiocentra« Staneta Vrščaja so delo z uspehom zaključili v tem mesecu. Pri več mesečnem študiju in delu so bile razne težave, katere pa so požrtvovalni radioamaterji premagali in dosegli lep uspeh. Radiooddajna postaja je že pripravljena za redno oddajo, s katero bomo pričeli 31. decembra t. 1. ob 14. uri na valovni dolžini 212 metrov. Ob tej priliki bo slovesna otvoritev, na kateri bo imel pozdravni govor belokranjskemu ljudstvu sekretar okrajnega komiteja KPS tov. Janez 2unič. Po otvoritvi se bo oddaja nadaljevala z raznimi pojasnili o delovanju radiooddajne postaje, igrala bo godba, peli bodo pevski zbori, slišali bomo recitacije In glasbo po željah. V. F. sredstva, je bil pri Mestnem odboru OF sestavljen posebni odbor. Odbor je zaprosil vsa podjetja, ustanove, organizacije in nekatere privatnike, da pod-pro to plemenito akcijo z denarjem ali materialom, potem je pa denar in material razdelil posameznim terenom z ozirom na število otrok, ter osnovni šoli in gimnaziji za njene pionirje. Podporo v materialu bodo prejeli revni otroci, pogostitev je pa za vse otroke brez izjeme. Upamo, da bo novoletna jelka tako res dobro uspela in nudila otrokom mnogo novoletnega veselja, staršem pa naredila zadovoljne obraze. TUDI V DOLENJSKIH TOPLICAH SE MARLJIVO PRIPRAVLJAJO Da bo otroški praznik novoletne jelke pripravljen čim boljše in da bodo otroci deležni čimvečjega veselja, so na delu vse množične organizacije. Glavno nalogo si je zadala organizacija AF2, ki je prevzela zbiranje prispevkov za obdarovanje otrok. Naprosila je za prispevke vse organizacije, podjetja in ustanove, da bo obdarovanje čim bolj bogato. Program, ki naj bi dal otrokom tudi dovolj zabave, je sestavilo učitelj-stvo, izvedli pa ga bodo člani posameznih organizacij. Odbor za prireditev novoletne jelke v Novem mestu se Iskreno zahvaljuje vsem ustanovam, podjetjem, organizacijam in privatnikom, ki so radodarno podprli našo akcijo bodisi z denarjem ali materialom in tako pomagali pripraviti novoletno veselje našim otrokom. Tudi v Gornjem Polju so odkrili partizanski spomenik V nedeljo M. decembra Je krajevni odbor Zveze borcev Sotcska-Gornje Polje v okviru prireditev na čast 10. obletnice ustanovitve JA, slavnostno odkril spomenik padlim borcem In žrtvam terorja fašističnih okupatorjev. Spomenik stoji ob cesti v Gornjem Polju In je zgrajen lz domačega kamenja. Svečane otvoritve «o se udeležili predstavniki okrajnega komiteja KPS, okr. odbora Zveze borcev, predstavniki krajevnih oblasti, množičnih organizacij, svojci padlih ter lepo Število prebivalstva. Odredba Vrhovnega komandanta oboroženih sil FLRJ ob 22. decembru Ob proslavi 10. obletnice Jugoslovanske armade in upoštevajoč: — da je naša armada pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije nastala in ustvarjena kot oborožena sila naših narodov v boju za njihovo nacionalno in socialno osvoboditev med narodnoosvobdilno vojno in ljudsko revolucijo, — da je bila med osvobodilnim bojem osnovni nositelj bratstva in enotnosti naših narodov ter odločilni činitelj pri nastanku in razvijanju ljudske oblasti, — da je Ie-ta ustvarila svoje kadre iz najboljših sinov našega delovnega ljudstva — delavcev, kmetov in delovne inteligence — in jih prekalila v boju za svobodo ljudstva, kakor tudi da je naša armada zvesta svojim slavnim tradicijam v celoti obdržala, utrdila in še bolj razvila neporušljive vezi z našimi narodi, da še naprej z vsem svojim bitjem živi za naše narode, trdno stoječ na braniku meja naše domovine, svobode in neodvisnosti naših narodov in socialistične graditve naše države in da je pri teh velikih nalogah granitno monoliten in enoten ves aktivni sestav naše armade, vsi naši vojaki, podoficirji in oficirji, odrejam, da se naša herojska armada v bodoče imenuje »JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA«. Vrhovni komandant oboroženih sil in minister za narodno obrombo maršal Jugoslavije; JOSIP BROZ - TITO Najvišja odlikovanja junakov iz narodnoosvobodilne vojne S posebnim ukazom o podelitvi najvišjih odlikovanj ob 10-letnici ustanovitve naše armade je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ počastil spomin živih in padlih, herojev naše ljudske revolucije, ki so s svojim brezprimernim junaštvom in požrtvovalnostjo v narodnoosvobodilnem boju dali vse za osvoboditev jugoslovanskih narodov. V vrsti odlikovancev z Redom narodnega heroja je tudi 80 junakov iz osvobodilnega boja in so med njimi tudi: Jože M1HELCIC, Milan MAJCEN, Jože SLAK, Milka SOBER, Ivan STARIHA, Vinko PADERSIC in Ilija BADOVINAC. že na predvečer praznika JA J« Novo mesto z udeležbo na slavnostni hakladl ln na zborovanju, ki je bilo na Glavnem trgu, pokazalo ljubezen do svoje vojsk«. Cet 2501 ljudi je navdušeno vzklikalo Partiji, tovarišu Titu In Armadi, ko je bila po pozdravnih govorih sprejeta pozdravna brzojavka marSalu Titu. Akademija v prenapolnjenem Domu JA je zaključila predvečer slavja. Naslednji dan, 22. decembra, Be je v liršljimi zbrala delegacija predstavnikov ljudske oblasti. Partije, organizacij, ustanov ln podjetij ter se udeležila proslave novomeške garnlzlje JA. Po odigrani himni In venčku partizanskih pesmi je pozdravil borce In oficirje JA major MIlan Mavric, nato pa Je govoril o vlogi Armade v času NOB ln v borbi za socializem polkovnik Radko Peric. Navdušeni klici TItn In Armadi so nenehno prekinjali govornika, za katerim je govoril sekretar OK KPS Novo mesto Martin Znge-lj o Armadi ln ljudski oblasti, predsednik OILO Viktor Zupančič pa Je po pozdravu borcev, podoflclrjev ln oficirjev garnlzlje podaril štabu lep kip delavca drvarja, simbol partizana s slav-SA?^ ,RoM' kler 8ta bila med vojno CK ^18 '7, G'avnt &tab NOV Slovenije. Tova-rlšlca Barlca ŽugelJ je nato v imenu okr. odbora AF2 podarila garnlzljl krasno vezeno zastavo v zahvalo za vso skrb In napore, ki Jih Je Armada doprinesla za čuva-uje svobode ln neodvisnosti v preteklosti In v bodočnosti. Prisrčen Je bil prlzorček, ko Je pionir Andrejček Smauc pozdravil JA v Imenu naših najmlajših ln podaril štabu lep šopek cvetic. Zbrane enote JA so pozdravili še član pionirskega odreda Razvoi socialistične graditve in rastoča socialistična zavest terjata nove organizacijske oblike in nov način poslovanja v organih oblasti in v sistemu državne uprave 15. decembra je bilo v Ljubljani zaključeno II. redno zasedanje ljudske skupščine LR Slovenije Ljudski poslanci so poslušali poročilo firedsednika Sveta za zakonodajo in izgradnjo judske oblasti o pripravah za reorganizacijo ljudskih odborov ln spremembo upravno-teri-torialne razdelitve Slovenije, glasovali so za predlog podaljšanja poslovanja KI.O do izvolitve novih ljudskih odborov, sprejeli so zakon o izravnavi posebnih predpisov o prekrških, hkrati pa so tudi potrdili več ukazov Prezidija in uredi, vlade LRS. Predsednik Svetu m znkonodajo in izgradnjo ljudske oblasti dr. Marijan Breoelj je v daljšem govoru orisal priprave za reorganizacijo ljudskih odborov in spremembo upravno-teritorialne razdelitve Slovenije. Poudaril je, da govori predlog o obrinnh, ki naj bodo najnižje upravno-tcritorialne enote. Pojasnil je vzroke, ki v našem razvoju zahtevajo novih, celota izvrševal vso zakonodajno in izvršno oblast, izvršni odbori pa bi odpadli. Obširneje Je.tov. dr. Brecelj govoril tudi o odnosih ljudskih odborov do gospodarstva, o vlogi svetov, Predsednik« ljudskega odbora, o družbeni kontroli Ud. Predlog predvideva v Sloveniji 501 občino s Povpre?no 2372 prebivalci namesto sedanjih li»15 KLO, ki so imeli povprečno po 1143 prebivalcev. Namesto 27 okrajev in 5 iz okrajev izločenih mest pa bi imeli v Sloveniji 20 okra- ii i' mesta, izločena iz okrajev. Ljudski poslanci so v živahni debati poročali o željah prebivalstva v zvezi z novimi iz-premembami v upravni razdelitvi krajev in okrajev, ministra dr. Jože Potrč in Janez Vi-notmk pa sta odgovorila na dve vprašanji ljudskega poslanca Bogomila Vižintina s področja invalidskega varstva in s področja obnove podeželja, Akcija zbiranja pomoči — tako denarja kot materiala — za zgraditev Slovenskega kulturnega doma v Trstu je v polnem teku. Zato pozivamo podjetja, ustanove, družbene organizacije in posameznike, da še nadalje prispevajo po svojih možnostih in s tem manifestirajo svojo nacionalno zavest, in solidarnost s tržaškimi Slovenci. Vse denarne prispevke pošiljajte na naš tekoči račun pri Narodni banki Ljubljana, štev. 601-95-331-7. Za vse informacije v zvezi z nabranim materialom pa se obračajte direktno na Gospodarski odsek našega odbora, Ljubljana, Jegličeva 4, telefon 31-63. Odbor v pomoč za zgraditev Slovenskega kulturnega doma v Trstu Ljubljana, Erjavčeva 12 »Bogdan Osolnlk«, zastopnik tekstilne tovarne, v imenu MLQ Novo mesto pa je odbornik Adolf Turk podaril J A lepo oljnato sliko mesta. Zbirki knjig sta podarila vojakom ie Mras Rudi in Marijan Tratar za OSS, pozdravne govore pa so Imeli še zasfropnlkt OK LMS, okr. odbora Zveze borcev, Pionirja, sredn lešolske mladine, PLZ In gasilcev. Zastopnik JA se Jo nato zahvalil za pozdrave ln lepa darila, nakar je bila prebrana odredba o pohvali posameznih borcev, podoflclrjev in oficirjev. Enote garnlzlje so nato v mimohodu mimo tribune, na kateri so se zbrali člani štaba ln gostje, predstavniki ljudske oblasti. Partije, organizacij, podjetij in ustanov, zaključile proslavo. — Z ljudsko zabavo, ki Je zvečer v Domu J A zbrala ogromno število meščanov, je bila letošnja prisrčna proslavitev dneva naše ljudske vojske zaključena. Enote PLZ so vedno pripravljene V počastitev 10. obletnice ustanovitve JA so bile v sredo 19. decembra dopoldne v Novem mestu vaje protiletalske zaščite skupno s predvojaško vzgojo, člani Zveze borcev in garnizija JA Novo mesto. Ob 9.30 je bila izvršena aktivizacija protiletalske zaščite Novega mesta. Aktivne enote PLZ so bile pripravljene na svojih mestih in so čakale v Tudi tile nasmejani Zupančičevi pionirji lz Vinice v Bell krajini želijo v letu 1352 vso srečo, zdravje ln kar največ uspehov vsem delovnim ljudem na Dolenjskem, prav posebej pa ie vsem bralcem, naročnikom in sodelavcem »Dolenjskega lis tac bojni pripravljenosti. Hišna PLZ ustanov in podjetij je obvestila prebivalstvo o nevarnosti zračnih napadov. Ob 10.05 je bil dan alarm za zračni napad. Javljene so bile skupine letal, ki so imele borbo nad Gorjanci. Bombardirano je bilo Cerklje in most z bombniki tipa »Jurišnici«. Sovražnik je napravil zračni desant (spustil je peša-dijo s padali). Pričelo se je mitraljesko streljanje in terenske borbe. Mesto, ki ga je napadel sovražnik (enote pred-vojaške vzgoje in člani ZB) so branile edinice Jugoslovanske armade. Sovražna pešadija je po krajših bojih mesto zavzela. V borbi je sodelovala tudi artiljerija. Specialna tehnična enota PLZ je popravljala električno napeljavo, ki je bila v boju pretrgana, civilno prebivalstvo in ostale enote PLZ pa so bile med boji v zakloniščih. Po končani vaji je bil dan s sireno znak za prekinitev zračnega alarma. Za tem so se vse enote PLZ zbrale na Glavnem trgu, edinice, ki so napadale, pa so se zbrale na Marofu, kjer so imele kratko analizo vaj. Vaja je potekla v redu in uspešno. Prebivalstvo je bilo disciplinirano. Na praznih cestah so bili samo pripadniki Ljudske milice, ki so nepoučene ljudi pošiljali v varna zaklonišča. Na predvečer Dneva JA je bila v Novem mestu slavnostna povorka z baklado, katere so se poleg vseh množičnih organizacij udeležili tudi člani PLZ v opremi. M. V. Kratke vesti DUNAJ. — Kakor trde v dobro obveščenih dunajskih krogih, imajo na madžarskem državnem posestvu Horto-bagy nad 5000 političnih kaznjencev iz vse Madžarske. Tu je pravzaprav veliko koncentracijsko taborišče, saj izvajajo nad jetniki teror, ki se ga primerjati le s terorjem v nacističnih taboriščih. WEST FRANKFORT (ZDA). — V rudniku New orient je prišlo do težke nesreče. V rovu 150 metrov pod zemlje je prišlo do hude eksplozije, pri kateri sodijo, da je zgubilo življenje nad 100 rudarjev. PAN MUN JOM. — Čeprav je vse bliže dan, ko bi moralo biti sklenjeno premirje na Koreji, pogajanja le počasi napredujejo. Zdaj so pogajanja obtičala ob vprašanju vojnih ujetnikov. REKA. •- Ob desetletnici Ljudsko armade so na Reki splovili novo ladjo, ki jo je zgradila ladjedelnica »3. maj«. — Ladja je dolga 117 m in bo imela nosilnost 4200 ton. Ko bo ladja popolnoma zgrajena, bo vozila na progi proti Severni Evropi. E4 Če hočemo govoriti o odnosih ostalih političnih forumov do organizacije AFŽ v okraju Črnomelj, moramo najprej priznati, da okrajni odbor AF2 že leto dni obstoja le na papirju. Od zadnje reorganizacije AFZ je delo zaspalo tako na okraju kakor tudi v večini osnovnih organizacij AF2. Od vodstva Partijo in OF se nihče ni zanimal, da bi se delo AF2 poživilo. Zato ni čudno, čo žene na terenu marsikje sprašujejo, če je organizacija AF2 res razpadla. Mislim, da je prav tu največja napaka, ker se odgovorni forumi, ki bi morali imeti skrb za kader med ženami, za to ne brigajo, po-edinci pa to delo celo omalovažujejo. Zadnji plenum AF2 je bil pred enim letom, članice tajništva pa ne obiskujejo osnovnih organizacij. Pred kratkim je bilo okrajno tajništvo AF2 formalno izpopolnjeno, vendar to ni bilo izvedeno dosledno. V vodstvu so tovarišice, ki zaradi bolezni, družinskih razmer ali oddaljenosti od središču ne bodo mogle v redu opravljati svoje funkcije. Pri sestavu okrajnega odbora je treba upoštevati, da bi bile odgovorne tova-riiloe zaposlene v središču, nekaj pa naj bi jih bilo na vasi. Predvsem naj bodo to tovarišieo, ki imajo veselje do dela v organizaciji AF2. Ostala vodstva ne smejo nikdar pozabiti pomagati AF2 predvsem zaradi tega, ker ima AF2 odgovorno nalogo in mora delati mod 8 tisoč ženami, kar predstavlja veliko večino vnlilcev v okraju Črnomelj! 2e če bi imela organizacija AF2 samo skrb za zdravje in zaščito matere In otroka, bi bilo že s tem veliko opravljenega. To vprašanje je v Beli krajini zelo pereče. Še do danes ni niti v središču okraja otroškega igrišča, ne Doma igre in dola. Mestni odbor AFŽ v Črnomlju je dal napraviti načrt za igrišče in tudi prostor je že dobil, vendar na brez pomoči ostalih organizacij tega dela ne bo mogel opraviti. Tudi za mater v delovnem odnosu Še ni povsod vse urejeno. Marsikje bi nosečo mater lahko zamenjali pri težkem delu. če bi bila organizacija AF2 bolj budna. Tudi v strokovnem pogledu je bilo mod ženami še vse premalo narejenega. Mislim predvsem na ono tovarišice, ki zaradi predvojnih prilik nimajo zadostue izobrazbe za naloge, ki jih danes opravljajo. Le v redkih primerih so bile (največ prosvetne delavko) v raznih tečajih, za ostale pa je bilo bolj malo preskrbljeno. Tudi na polju politične razgledanosti je bil kader žena precej zapostavljen. Mnogo tovarišev jo bilo v raznih tečajih, med njimi so bili tudi taki, od katerih imajo organizacije prav malo koristi. Ce so bile žene izvoljene v okrajna ali krajevna vodstva, so bile največ zaradi formalnosti in tradicije. Mislim, da je potrebno napraviti obračun o dosedanjih odnosih do organizacije AF2. Konkreten primer pravilnih odnosov in sodelovanja je lahko AF2 v Metliki, ki je med organizacijami v Črnomlju, Oradacu, Adlešičih in na Vinici ena najboljših v okraju. AF2 v Metliki obstoja že od spomladi 19«. leta. V odboru je še sedaj nekaj tovarišic, ki od takrat niso prenehale z delom. Ta odbor je napravil od svoje ustanovitve lepo zgodovinsko pot, o kateri bo treba še posebej pisati. Tudi danes samostojno opravlja svoje delo. Posebno skrb posveča organizaciji mestna partijska organizacija. Metliška AF2 ima svoje najboljše zastopnice tudi v Mestnem ljudskem odboru, v odboru OF, Ljudski inšpekciji in v potrošniškem svetu. Tu niso žene samo zaradi formalnosti, ampak so najbolj aktivne članice odborov in svetov. 2ene delajo aktivno tudi pri Rdečem križu, v PAZ-u, pri raznih javnih delih ter pri vseh proslavah in prireditvah. V letošnjem letu so imele poleg novoletne jelke in 8. marca tudi samostojno prireditev. Pomagale so tudi pri dobro uspeli prireditvi ZB in pri gasilcih. Preko zime so imele več zdravstvenih in raznih strokovnih predavanj. Za letošnjo zimo pa je odbor organiziral gospodinjsko šolo, ki jo bo vodila sama sekretarka. V prvi izmeni bodo tovarišice iz bližnjih vasi, v drugi pa iz Metlike. Na tečaju bodo imele poleg praktičnega dela tudi strokovni študij in razna predavanja. Takih tečajev si žele tudi žene po drugih krajih in vaseh. V Črnomlju so že imele Bolniki v Novem mestu potrebutejo miru Več bolnikov novomeške bolnišnice nad Loko se je v zadnjem času pritožilo, da po-grešnjo — miru. Kaj pomaga vsa dobra nega In skrb zdravnikov, če v okolici bolnišničnih stavb ni tistega blagodejnega miru, ki pomirjevalno vpliva na človekove živce In mu dostikrat pomaga, da prej ozdravi. te lani Je uprava bolnišnice na željo bolnikov posredovala pri Mestnem ljudskem odboru, da bi preprečilo kaljenje miru, razne detonacije v neposredni bližini bolnišničnih stavb, pa tudi hrup, ki so ga povzročale stalno razne potujoče cirkuške družine na Loki s svojimi dolgočasnimi lajnami. Marsikateri bolnik se Je večkrat tudi vznemirjal zaradi pogostega dnevnega dolgotrajnega zvonenja v bližnjih cerkvah, zaradi predolgega »upanja In signalov reševalnih in ostalih avtomobilov, ki prihajajo v bolnlš nlco ali pa potujejo skozi mesto v bližini bolnišnice. Ob raznih detonacijah pa Je bolnišnica Imela celo veliko materialno ško- Vprašanja in odgovori v zvezi z novim finančnim in plačilnim sistemom. Vprašanje: Kakšen vpliv ima predpis davčne osnove na pravico do denarne odškodnine namesto živilskih bonov in na pravico do industrijskih bonov upokojencev ter invalidov? Odgovor: Do denarne odškodnine nimajo pravice tisti upokojenci oziroma Invalidi, ki za mesec oktober 1931 niso prejeli živilskih nakaznic po predpisih o ureditvi pravice do zagotovljene preskrbe; taki upokojenci oziroma invalidi tudi nimajo pravice do industrijskih bonov. Po predpisih o zagotovljeni preskrbi (zlasti po uredbi o ustalitvi delovne sile ter uskladitvi p'nnov delovne sile s planom plačnega Icnda in planom zagotovljene preskrbe, «.■!>-javljeni v Uradnem listu FI.RJ št. 4/50) pa niso bile prevzete v zngotovljeuo preskrbo liste osebe., ki niso bile v delovnem razmerju, a so živele v družini, ki je imela a) vsaj 2 liu obdelovalne zemlje, b) manj kakor 2 ha obdelovalne zemlje, če Je znašal z dohodnino obdavčeni dohodek iz .mečkega gospodarstva več kakor 3000 din letno na posameznega družinskega člana (16. člen ■■it. uredbe). Vprašanje: Državni nameščenec ima kot solastnik manjše žage (poleg svoje narae-ščenske plače) 2250 din mesečnih dohodkov. Ali ima pravico na otroške doklade za svoja dva otroka? Odgovor: Po odločbi o višini dohodkov, ki izključujejo pravico do stalne otroške doklade (Uradni list FLRJ št. 49/51, str. 583) nimajo pravice do te doklade osebe iz prvega in četrtega člena uredbe o otroških dokladah, če imajo sami ali če ima drugi zakone*- od premoženja ali pridobitne delavnosti davku podvržen dohodek, ki presega 2000 din mesečno na družinskega člana. Potemtakem ima ta nameščenec pravico do otroških doklad, kajti njegovi dohodki iz premoženja ne presegajo 8000 din mesečno (4-krat 2000, zanj, za ženo in oba otroka). Srečno novo leto 1952 želi svojim strankam in se jim priporoča FRANC K0VAĆIČ, mlin, NOVO MESTO do, katere nI bilo mogoče preprečiti, ker o razstreljevanju vodstvo nI bilo obveščeno. Pridružujemo se ponovnim upravičenim žel lam bolnikov v novomeški bolnišnici ln pričakujemo, da bo MLO znal poskrbeti za mir t okolici bolnišničnih stavb. Smatramo, da Je vBekukor treba preprečiti »taborjenja« Igralskih In drugih miniaturnih cirkuških družin na Loki. ki naj čimprej postane flz-kulturni center lahke atletiko, tenisa, odbojk Itd. t Novem mestu. Lajne pred bolnišnico ne spadajo! Takih primerov ne poznamo nikjer v kulturnem svetu, zato naj tudi Novo mesto ne bo Izjema! — Pred morebitnimi novimi detonacijami v bližini bolnišnice (ob novogradnjah itd.) naj lastniki del obveste predhodno upravo bolnišnice, da bo lahko obvestila bolnike In jih pripravila na vznemirjenje. MLO naj tudi posreduje pri obeh cerkvenih vodstvih v mestu in v šmlhelu, da skrajšajo zvonenje na najmanjšo mero. Za bolnike Je skrajno vznemirljivo dolgotrajno zvonenje za mrličem ter vsekakor predolgo zvonenje ob raznih cerkvenih praznikih. Končno naj posreduje MLO pri avtomobilskih podjetjih, da nado-mest« prebučno hupanje skozi mesto raje s počasnejšimi vožnjami, kar naj velja tudi za vožnje k ln od bolnišničnih stavb! vse pripravljeno za tečaj, vprašanje pa Je kdo ga bo vodil. Ravno tako je na Suhorju in v Podzemlju. Pomoč je obljubil Svet za kulturo in prosveto na okraju, ki mora svojo obljubo tudi izpolniti. Tudi okrajna sekcija žena-zadružnic pripravlja razne tečaje za pletenje košaric, copat, opletanje steklenic, tkanja domačega platna, gospodinjski tečaj itd. Ti tečaji so predvideni na Vinici, v Črnomlju, Metliki in bližnjih vaseh. Nepravilno bi bilo, če bi skrb za te tečaje prepustili samo odborom AF2. Pomagati morajo tudi odbori OF in partijske organizacije. Le tako bo lahko organizacija AF2 v Beli krajini spet med prvimi v Sloveniji kakor je nekdaj žo bila. Pri volitvah v odbore Osvobodilne fronte je treba poskrbeti, da pride v nje čimveč dobrih in delovnih žena. Te naj bi potem prenašale direktive OF v organizacijo AF2, obenem pa skrbele za zadostno pomoč od strani frontne orgnnizacije. S tem bodo odstranjene mnoge nepravilnosti in sektaštvo do organizacije AF2, koneo pa bo tudi raznih kolobanj in dvomov o važnosti dela naših žena. Regina Fir Morda bi železniška uprava lahko pojasnila? Ob ukinitvi nekaterih potniških vlakov v Sloveniji sta bila nn dolenjski progi ukinjena dva vlaka, ln sicer: vlak, ki je prihajal lz Karlovca v Novo mesto ob 13,04 ln vlak z odhodom Iz Novega mesta proti Karlovcu ob 15,48. Že nekaj dni pozneje pa Je bil ponovno nveden opoldanski vlak proti Ljubljani, toda samo Iz Novega mesta. Ker je bilo z ukinitvijo vlaka proti Bell krajini z odhodom lz Novega mesta ob 15,48 prizadetih najmanj 200 ljudi, ki se vozijo vsak dan v Novo mesto In nazaj, je bil ta vlak v ponedeljek 10. decembra spet upcljnn. Na-mesto tega vlaka pa so ukinili potniški vlak, ki pride iz LJubljane v Novo mesto nekaj pred deveto uro zjutraj, je pa zdaj ukinjen le od Novega mesta daljo proti Karlovcu. Tako imajo sedaj potniki, ki potujejo proti Karlovcu aH Bell krajini Iz krajev nad Novim mestom zvezo Io s popoldanskim vlakom oh 15,48. Kdor pride iz LJubljano z Jutranjim vlakom, čaka na novomeški postaji celih sedem ur, da lahko nadaljuje vožnjo. In takih, ki čakajo vsak dan, nI malo, kajti ta sprememba nI bila nikjer objavljena. Tako so med čakajočimi potniki tudi ženske z otroci; 12. t. m. Je bila celo mati s tremi novorojenčki (trojčki), ki je šla Iz ljubljanske porodnišnice, če bi vedela, da je vlak ukinjen, prav gotovo no bi šla na pot s tem vlakom, kot tudi ved drugih ljudi, ki so potem »promenlralt« po mestu. Mislim, da Je najmanj, kar bi lahko pričakovali od železniške uprave to, da bi vsaj objavila spremembo vlakov. Sedaj Je stvar taka, da kar je držalo včeraj, danes več ne drži in na noben vozni red se ne moreš več zanesti. 2elBznlška nprava bi morala pri spremembah vlakov, zlasti pa pri ukinitvah vlakov upoštevati ljudi, ki jim je vlak namenjen s predpostavko, da Je železnica tu zaradi ljudi In ne obratno. Glede ukinjenega vlaka proti Beli krajini In Karlovcu dopoldne ob 8,55 pa tole: Ta vlak ima tudi poštni voz, ki sedaj stoji ▼ Novem mestu do 15,48 ln bi moral vsekakor voziti. Lahko pa hl vlak. ki pelje lz Novega mesta proti Karlovcu ob 18,40 ukinili, na mesto tega pa bi peljal zadnji vlak lz LJubljane vsaj do Metlike To in ono iz trebanjskega okraia V S t. Jan in so izvolili novo finančno komisijo. Ker še do sedaj niso Izterjali četrte akontacije, so odborniki sklenili, da bodo vsi §omagali, do se to čimprej izvrši. Sprejet je II sklep, da se popravijo pota: Vel. Cirnik, Podborst, St. Janž. Prav tako se bodo zavzeli, du popravijo most; za kredit bi kupili les* vse drugo pa bi kmetovalci sami prispevali. Tudi pot St. Janž—Primštal Je treba popraviti. Razpravljajo tudi o škropljenju sadnega drevja in bodo naročili škropivo. Delo stanovanjske komisije je v zadnjem času v zaostanku, V S t. Rupertu se je delo krajevnega ljudskega odbora zelo izboljšalo, odkar so zamenjali predsednika in tajnika. Tajnik Nace JerovŠek in predsednik se z volivci in odborniki precej trudita, da bi popravili storjene napake pri odkupu in odmeri davkov. Na seji so pregledali stanje in premoženjske razmere slehernega kmeta, tako da letos ne bo napak. Mnogim se je znižala oddaja zaradi nepravil- OGLAŠUJTE V »DOLENJSKEM LISTU« Pastirček ubil volka Pod Sarplanino blizu Prizrena leži vas Stružje, v kateri stanujejo Siptarji. Pred tednom dni se je mali pastirček Nevait Ljutvija srečal v gozdu, kjer je varoval živino na paši, z odraslim volkom. Z zverino sta se pogledala iz lica v lice, vendar se dečko volka ni ustrašil. S težko palico, katero je imel v roki, je Ljutvija naskočil volka in ga po težki borbi ubil. Gozdno gospodarstvo iz Prizrena je malega junaka nagradilo s 5 tisočaki. Dolenfcil Naročile DOLENJSKI LIST sinovom, znancem in sorodnikom, ki 6lužijo vojaški rok v Jugoslovanski armadi! Hvaležni vam bodo za pozornost io novice iz domačih krajevi Naročajte na DOLENJSKI LIST svojce, znance in prijatelje, ki živijo v raznih krajih Jugoslavije! Razveselite z vestmi iz stare domovine Dolenjce izseljence v Ameriki in drugih delih sveta! Naročite jim DOLENJSKI LIST, ki jih bo obveščal o domačih dogodkih, jim prinašal partizanske spomine, novice in jih seznanjal z našim življenjem! Pošljite nam naslove svojcev, partizanskih oficirjev in tovarišev, ki delajo v raznih krajih Jugoslavije v državni ali politični službi, da jim pošljemo DOLENJSKI LIST na ogled! Vsem organizacijam, ustanovam, zadružnikom in vsem, ki so pripravljeni pomagati delovnemu kmetu v njegovem veličastnem boju proti zaostalosti in nazadnjaštvu za višjo življenjsko raven, želi mnogo uspehov in zmag v novem letu 1952 Kmečka delovna zadruga ..PARTIZAN" V METLIKI nosti pri lanskih oddajah, tako da bodo ljudje res imeli polno zaupanje v ljudske odbornike. Odprli bodo mesnico in trgovino. Ker se večkrat prirejajo sejmi na Veseli gori nad St. Ru-pertom, je Krajevni ljudski odbor sklenil ustanoviti na tej gori gostilno pod krajevno upravo. Na ta način bodo koristili potnikom, povečal pa se bo tudi proračun krajevnega ljudskega odbora. Lani so glavni dohodu«; črpali le lz pasjega davka, letos pa bodo že imeli podjetja. Odborniki so sklenili, da se prostor za sejmišče primerno ogradi. Na T r e b e 1 n e m so po zadnji seji pre- }eli veliko prošenj zaradi odkupa In davkov, ožefi Nahtigal so oddajo znižali, ker je bila preveč obremenjena. Antonu Dcbevcu pa se oddaja ne more znižati, ker je odmera v skladu z njegovo zmogljivostjo. Neži Saje je bila prošnjo rešena, ker ima zemljo res v slabi legi. Neži Pogačnik kot stari in onemogli osebi je odbor dodelil "00 din mesečne podpore. V Dobrniču so odpoklicali odbornika Karla Slaka ter na njegovo mesto izvolili Frančiško Ceh. Omenjeni Slak, poštni uradnik, je nepravilno odvajal denar, kot na primer davke, ki so jih vplačali kmetje. Prihranil je velike procente« sam zase in bo za to delo se\eda prejel tudi primerno plačilo. Na Bistrici mnogo razpravljajo o volitvah OF ter o priključitvi Krnjevnega odbora k St. Rupertu in Mokronogu. Naročili so sadike za drevesnice. V Vel. Gabru se trudijo, da bi izpolnili odkup lesa. Na Vel. Loki po krivdi lesnega referenta plan ni bil dosežen in je bil ta zato kaznovan s 9000 din, kakor tudi Kmetijska zadruga sama. A. Z. Naša Ljudska armada vzgaja borce v odlične vojak« — Na sliki: ostrostrelec na terenu. Delo in obračun OF v Mirni peči Kot po ostalih organizacijah OF smo tudi v Mirni peči imeli 7. decembra občni zbor tamošnje organizacije. Udeležba na občnem zboru ni bila zadovoljiva. Od 95 vpisanih Je bilo navzočih je 3fi članov. Med drugimi smo pogrešali na občnem zboru uslužbence kmetijske zadruge in okrajnega magazina, ki nimajo daleč do šole. kjer je bil občni zbor. V času od zadnjih volitev je imel odbor le tri seje in pet sestankov, pa še ti so bili slabo obiskani. Ob tej priliki bi morali kritizirati tiste, ki so preveč grešili na račun OF, ker so se pri zadnjih volitvah pustili izvoliti, za delo pa niso hoteli prijeti. V lanski sezoni je bil na pobudo sekcije AF2 organiziran gospodinjski tečaj, ki je prav dobro uspel. Nasprotno pa splošni izobraževalni tečaj navzlic prizadevanju sekretarja KOOF ni uspel, ker Imajo m notri člani raje »tečaj« v Oolobinjeku in ftt. Jurju v zidanicah. Kljub temu je Fronta s pomočjo in sodelovanjem ostalih organizacij dostojno proslavila vse praznike. Pribiti pa moramo, da smo tudi na teh proslavah pogrešali uslužbence KZ ln okrajnega magazina, kar je gotovo slabo vplivalo na ostale člane. Frontna organizacija je neglede na posamezne slabosti vendarle odločno usmerjala javno mnenje, posamezni člani pa so redno tolmačili razne uredbe ljudske oblasti, kn-kor tudi položaj v svetu. Nudili »o pomoč, KLO pri raznih dolih. Tudi članstvo se je dvignilo za 20%; dvignili smo število naročnikov za časopise za 25 %. Čeprav pri vsaki prireditvi občutimo, kako krvavo bi potrebovali dvorano, pa smo ga pri graditvi zadružnega doma pošteno polomili, ker nismo z delom nadaljevali. Tako so nam 2u-žemberčani izpred nosa odpeljali opeko, ki smo jo s trudom spravili skupaj. Pošteno lekcijo so nam dali pionirji odreda »Katja Bupena«, ki so v letošnjem letu e prostovoljnim delom uredili cesto pred Šolo. preložili kanalizacijo za šolo. uredili gredice, napravili hlevček za »Tinčeta-Binčeta«, se pravi kulise za to igro, prebellli dve šolski sobi. preuredili iz kabineta garderobo ln podobno. Vse to so napravili pod vodstvom uctteJJatv*. Poleg že navedenega pa smo Imeli v Mirni peči še vrsto dobro naštudiranih iger: Novomeščani! Kje bomo pa letos sllvestrovali? V gostilni »GORJANCI«: do jutra pitani purani in mikavne, tolste goske... Trško-gorski silvanec! Hotel »METROPOL«: poleg ostale zabave vam bo nudil prvovrstne »krofe« z velikim venčkom in pristne domače klobase, ki so prav počasi okrogle... Hotel »K ANDI J A«: točili bomo iz enega soda — belo iz Grčevja, črnino iz Gadove peči in pravi Trško-gorski cviček! Razvalina življenja. Domen, Mostovi in Analfabet. Člani KUD so se potrudili, da so kar najbolje podali vsako igro. Ob pomoči tov. Slapernika iz Ljubljane so si lepo uredili kulise, kar so ftlani videli na občnem zboru, ko jim je kulise lepo prikazala in okrasila dvorano tov. Milena Radej. Izvoljen je bil nov odbor, ki bo prav gotovo boJj krepko zastavil delo kot dosedanji. Vsi navzoči člani, ki so izvolitev toplo pozdravili, so obljubili novemu odboru vso pomoč. Sprejet je bil načrt dela za bodoče, seveda z željo, da se bodo člani bolj kot dosedaj zavedali svojih dolžnosti. Spomladi moramo vsi kot eden složno prijeti za delo pri gradnji zdravstvenega doma z dvorano, kar bo v korist vsega prebivalstva. Naše organizacije rabijo močnih, odločnih in požrtvovalnih ljudi. Ni dovolj, da si izvoljen In nato zaupanje ljudstva zlorabiš. Nenehno je treba ljudi prepričevati in navduševati za nove uspehe in nova izboljšanja že doseženega stanja družbenega življenja, počenši pri proizvodnji in ne nazadnje pri skrbi za zadnjega prebivalca svojega okolica. Dvignimo glave ln spreglejmo že enkratl Ce smo v teku naše zgodovine pomagali s suženjskim delom /.graditi toliko spomenikov hlapčevstva in vdanosti v usodo (gradov, rerkvn in knpidic). hodimo vsaj sedaj po takšni preizkušnji, kot je biln zadnja svetovna vojna, pobudniki spomenikov po-nosa, boja za svobodo telesa in duha neodvisnosti, miru in nezlomljive vere v socializem, ki ni nič drugega kot lepAe «>.l».r ju čelu.ln iak. ki ni bil zavarovan, vreden pa fe 90.000 din. Sena, detelje, slame, koruze, ajde in pšenice je zgorelo za 65.850 dinarjev, zelja, repe in raznega kmetijskega orodja pa ca 22.180 din. Skupne škode so uaračunali organi Državnega zavarovalnega zavoda po požaru na 618.566 din. Žal pa je bil Skušek zavarovan samo m 42.000 dinarjev in je tu zuvurovanje tudi dobil izplačano. Kaj nas uči Skuškov primer? Na Dolenjskem, posebno pa v Beli krajini in v novomeškem okraju kmetje vse preradi svoje premoženje zavarujejo za malenkostne zneske, pri tem pa se tolažijo; Ah, sumu da sem zavarovan, gorelo menda tako ne bo . . . Kadar pa po nesreči ali neprevidnosti le pride do o^iija in je škoda velikanska, pa si ljudje \ jezi in žalosti rujejo lase ter preklinjajo svojo nerodnost in nepremišljenost. Mkuskov slučaj je nadvse poučen: ker je bil podzavarovan, trpi zdaj 576.566 dinarjev škodeF Za polno vrednost gospodarskega poslopja pa bi plačeval Dtžnv-iiemu zavarovalnemu zavodu komaj 197K din letne zavurovalnine in bi za ta denar v gor-» njem slučaju lahko dobil izplačanih v s e n 618.566 dinarjev! Prenekuteri kmet, ki Je sledil navodilom zastopnika DOZ in je zavaroval premoženje v uruvi. to je polni vrednosti, j* bil no nesreči neizrečeno hvaležen zavarovalnici in njenemu zastopniku, ker mu je bila takoj in v gotovini izplačana vsa dejanska Škoda. Zavarujmo se zato pravočasno! I. K. Tudi za župnika Cafuto velfafo ljudski zakoni Pred okrajnim sodiščem v Metliki se je zagovarjal župnik Catuta Anton lz Preloke za kazniva dejanja vzbujanja medsebojne mržnje tamkajšnjega prebivalstvu ter upo rabe verskih obredov ln pridig v politične namene. Zaradi takšnega delovanja Je bil Že večkrat upravno kaznovan, kljub temu Pa ni lzpromenll odnosov do ljudi In ljud ske oblasti. V letu 1951 Je svoje delovanje celo poostril ter s prlžnice In izpred oltarju napadal ljudi, večkrat tudi poimensko, zakaj dopuščajo mladini, da se udeležuje kulturnih prireditev, da prireja kulturne prire illt ve ln podobno. V eni Izmed pridi« Je očital ljudem, da so dopustili preloškl mla dlnl »prodati svojo čast za eno srajco«. To je »utemeljil« s tem, ker so mladinci priredili igro, pri kateri so dobili na vstopnini 80« din. V letošnjem letu so si delovni ljudje lz Preloke postavili na praznik delovnega ljud stva I. maja majsko drevo. Zato »o izbrali najlepši in najvidnejši prostor v vasi med šolo In cerkvijo. Ko so postavili drevo. Je začel duhovnik Cufuta pozivati ljudi Izpred oltarja, naj odstranijo to »vražje« drevo, sicer Jih bo zadela »božja kazen«. Ker ljudje seveda niso sledili njegovemu pozivu, jih Je kaznoval b tem. da neko nedeljo v mesecu maju nI pravočasno opravil verskega obreda. V nekaterih primerih Je prišlo eejo do prepira med župnikom na prlžiilci En verniki v cerkvi, ker jih Je poimensko grajal, zaradi Česar so poedincl demonstrativno zapuščali verske obrede. Med pridigami se je Cafuta v mnogih primerih posluževal obrekovanja vaščanov Iz Preloke ln vasice Zilje, jih žalil, da so bedaki, nlčvrednežl, nekulturne*!, lopovi ter podobno. Te žaljivke je uporabljal predvsem napram tistim, ki so dovoljevali mladini, da se kulturno Izobražuje ln proti tistim, ki mu niso dajali zadostnih mllodarov. Da bi uspel povzročiti med ljudstvom mržnjo do oblasti, |e pošiljal pismene predloge, naj se vaščanom Iz vasi Zilje zviša obvezna oddaja in davki, ter za poedlnce utemeljeval, zakaj naj bi se zvišali, misleč, da bodo organi oblasti sledili njegovim pozivom In da bo s tem povzročil nezadovolj stvo med ljudmi. Te namere mu niso uspele, ker je ljudska oblast delala po predpisih in zakonih. Nadalje Je pri pridigah go vnrll, da kmetje danes nimajo tistih pravic kot so jih Imeli včasih ln da je za kmeta samo ovsen kruh. V cerkvi je Cafuta napadal delo zadruge « Pretoki, tožil, zakaj prireja kulturne pri- reditve, da ljudje vse popijejo Itd. O maršalu Titu Je govoril, da Je padel nekje v Španiji ln namesto njega živi ln dela pod njegovim Imenom drug človek Takšno In podobno delovanje Je razširjal tudi nn so Bedno republiko Hrvatsko, kamor Je hodil opravljat verska obredja, poleg tega pa stremel lu delal na tem, da bi bili odnosi med sosednimi vasmi Hrvatske ln Slovenije čim slabši. Ljudje lz KLO Preloke In okoliških vasi so uvideli, da je delovanje župnika Cafute Antona zlonamerno Na množičnem sestanku, ki Je bil akllcan na pobudo vaščanov, so Izdelali ln sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali od varnostnih organov, naj a« župnika Cafuto izžene lz njihove fare ter pokliče nn zagovor zaradi orutlljudskega delovanju. Pred okrajnim sodiščem v Metliki Je na javni razpravi župnik (Jaluta vsa dejanja priznal, zanikal Je le govorjenje o maršalu Titu. Da bi zmanjšal odgovornost svojih dejanj, je »utemeljeval« obrambo s tem. da ga poedincl sovražijo zato, ker jih je kritiziral < prlžnice ali pa ker Jim nI hotel vršltl raznih verskih obredov. Sodišče ga Je spoznalo za krivega te* mn odmerilo za njegovo protlljudsko delovanje pravično kazen 18 mesecev zapora- Lesno-industrijsko podjetje RIBNICA 2ELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO NOVO LETO 1952 Trgovsko podjetje za promet z nafto in naftinimi derivati JUGOPETROL POSLOVALNICA NOVO MESTO želi vsem svojim strankam srečno in uspehov polno Novo leto! Vse blago prodajamo v prosti prodaji in v neomejenih količinah. Priporočamo se za nakup bencina, nafte, petroleja, motornega, strojnega in vazelinskega olja ter vseh vrst masti. FS73 Možnosti in vzgledov je tudi v Beli krajini dovolj Bela krajina, ta sončna dežela, znana iz narodnoosvobodilne borbe, ki je v stari Jugoslaviji veljala za pasivno, danes s hitrimi koraki napreduje in spreminja svoje lice. Kamorkoli pogledamo, povsod vidimo razgibano gradbeno dejavnost. Na novo so pozidane in obnovljene cele vasi, katere so ob pomoči peščice domačih izdajalcev požgali italijanski fašistični »kulturo-nosci«. Ponosno stojita prvi dve belokranjski tovarni: »Belsad« pri Kanižarici, ki Je v glavnem že dograjena in služi svojemu namenu že nekaj let, v Črnomlju pa je v glavnem dograjena tudi tovarna šolskih učil, ki zaposluje v proizvodnji lepo število ljudi, poleg tega pa vzgaja nove strokovne kadre, ki jih črpa iz vrst belokranjske mladine in jih usposablja za odgovorne strokovne poklice. Razširja se rudnik rjavega premoga v Kanižarici, ki je po vojni sezidal v neposredni okolici lepa, zdrava stanovanjska poslopja, v katera so se preselili rudarji z družinami. Prej so stanovali v starih, nehigienskih barakah, ki so bile žalostna priča krivične preteklosti. S svojimi Izdelki se uveljavlja znana »Belokranjska železolivarna«, ki si po zaslugi dobrega delovnega kolektiva ustvarja pogoje, da se ob pomoči ljudske oblasti hitro razvija v eno izmed podjetij, ki bo ponos Bele krajine, zlasti po važnosti izdelkov. Pripravlja se na zidavo nove tekstilne tovarne, ki jo bodo predvidoma začeli graditi že prihodnje leto. Poleg tega pa ne smimo prezreti državnih in zadružnih obrtnih podjetij v Črnomlju, Metliki ln drugod. Ti so važen člen v predelovalni industriji ln v pogledu zaposlitve odvisne delovne sile, kateri je omogočen dober Važno sporočilo naročnikom in bralcem za 1952. leto V letu 1952 bo prihajal »Dolenjski list« k vam v razširjenem obsegu. Enkrat đo dvakrat na mesec bo izhajal na 6 straneh, dvakrat do trikrat na 4 straneh, večkrat na leto pa na 8, 10 in 12 straneh. Cena posamezne številke bo po obsegu tednika S, 10 oziroma 12 dinarjev, stalni naročniki pa bodo vse številke prejemali po enotni nižji ceni: celoletna naročnina za 1952. leto bo 400 din, polletna 200 din in četrtletna 100 dinarjev. Za naročnika bomo šteli samo tistega, ki vnaprej plača vsaj četrtletno naročnino. Plačate lahko aH osebno v naši upravi v Novem mestu aH na naš ček. račun št. 616-1-90322-1 aH pa po navadni poštni nakaznici na naslov: Uprava »Dolenjskega lista«, Novo mesto, poštni predal 33 — Ljubljanska cesta 25. Prosimo, da na položnici aH nakaznici napišete »star« oziroma »nov« naročnik. Dosedanjim naročnikom smo priložili v zadnji številki položnice. Prosimo, da nam naročnino čimprej nakažejo. Kdor v letu 1952 ne namerava ostati naš naročnik, naj prvo januarsko številko vrne s pripombo: Ne sprejmem. Vsi naročniki, od katerih bomo dobili celoletno aH polletno naročnino za leto 1952 vsaj do 20. januarja 1952. leta, bodo deležni velikega nagradnega žrebanja, ki bo 21. januarja v upravi našega tednika. Prva nagrada — 1000 dinarjev, petnajst knjižnih nagrad Itd. Pozdravlja vas UPRAVA »DOLENJSKEGA LISTA« zaslužek doma. Podjetje »Tehnik« na Vrtači zaposluje precejšnjo število delavcev iz okolice Semiča in se prav lepo razvija. Tudi gradbeno podjetje v Črnomlju ima zaposlenih precej ljudi, ki so zlasti zadnje leto zelo napredovali. To so samo nekateri glavni elementi s področja industrijsko-obrtniškega razvoja Bele krajine po vojni. Pričajo nam, da ljudstvo, združeno v OF, ob pomoči ljudske oblasti in pod vodstvom Partije hitro odstranjujejo sledove fašistične okupacije in gospodarske zaostalosti naše dežele. Poleg tega se v kmetijstvu z uspehom uveljavljajo socialistična kmetijska posestva in zadružna gospodarstva, ki bodo v nadaljnji preobrazbi naše vasi in dvigu kmetijske proizvodnje odigrala važno vlogo. Vsa ta kmetijska posestva so se znatno utrdila in si ustvarila pogoje, da bodo v prihodnjih letih z lahkoto dokazala vidne uspehe in prednost zadružnega obdelovanja zemlje. — Nedvomno, so bila prva leta obstoja zadrug v Beli krajini najtežja. Primanjkovalo je orodja, živine in gospodarskih poslopij, zlasti pa strojev, ki naj bi nadomestili manjkajočo delovno silo in omogočili na drugi strani višji hektarski donos. Ponekod tudi ni bilo prave zavesti in delovne discipline, kar velja zlasti za nekatere člane kmečkih delovnih zadrug in posestev. Ti so nasedali sovražnim parolam, češ da ne bodo več lastniki svoje zemlje. Podlegali so pritisku nekaterih špekulantske nastrojenih privatnih kmetov, kar jih je mrtvilo v proizvodnji. Vse te težave so v glavnem odstranjene. Zadružna in državna posestva so uspešno prestala to prvo in najtežjo preizkušnjo. Pokazala so vsem onim, ki so se zaletavali v njihov obstoj, svojo življenjsko silo. Nabavila so si najpotrebnejše stroje, orodje in živino. Ponosno stoje novo sezidani zadružni hlevi v KDZ Stražnji vrh, Griblje in Metlika. Gradnje teh so v precejšnji meri odtegovale delovno silo in vprežno živino od proizvodnje. Pa tudi organizacijsko so se utrdile naše zadruge. Očistile so se nekaterih špekulantsko nastrojenih članov (Griblje), ki so prišli v zadrugo zato, da s pasivnim zadržanjem in spletkami onemogočijo razvoj zadruge. Bodočnost bo pokazala, da so imeli prav oni, ki so vzdržali, se spopadli z začetnimi težavami in jih premagali. Niso pa imeli prav oni, ki so rovarili proti zadrugi in se tudi danes še nočejo spametovati ter špekulirajo na to, da se jim bo kot privatnim kmetom bolje godilo ali pa, da se v zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi (sprostitvijo odkupov vračamo na staro. Reakcija je vseskozi po vojni govorila o povrnitvi onih zlatih časov, ko je lahko živela na račun delovnih ljudi, ko je na račun revščine belokranjskega kmeta kovala svoje dobičke. Danes pa je belokranjsko ljudstvo navzlic vsem naporom ostankov reakcije in nekaterih radijskih trobil iz inozemstva ustvarilo temelje svoje srečnejše bodočnosti. So pa tudi v Beli krajini ljudje, ki so nasedli reakcionarni propadandi, kateri je uspelo vcepiti gotovim ljudem misel o deželi, »kjer se da živeti v brezdelju, kjer se cedi mleko in med, ki ga lahko samo zajemaš, ne da bi se bilo treba truditi«. Tako so ti zvodniki uspeli zapeljati nekaj — zlasti mladih — ljudi, da so pobegnili čez mejo, čeprav se jim doma ponujata delo in kruh na vsakem koraku. Ti ljudje pa sedaj uživajo »obljubljeno deželo« pod strogim nadzorstvom v taboriščih Zahodne Nemčije in v Italiji, od koder pišejo svojcem v domovini, naj jim pošljejo cigarete in prosijo, da bi se z ozirom na razočaranje, ki so ga doživeli, smeli vrniti nazaj. Ti primeri nam nazorno pričajo, kakih metod se poslužuje reakcija, da bi omalovaževala uspehe delovnega ljudstva Bele krajine in vcepila naivnežem nevero v bodočnost in samega sebe. To so stare in znane parole reakcije še lz časa NOB. Tudi takrat so skušali reakcionar ji vcepljati našim ljudem nevero v samega sebe, podcenjevali so moč ljudskih množic, prepričevali ljudi, da še ni čas za borbo. Videli so samo veliko število oboroženih fašističnih okupatorjev in poslušali njihovo propagando. Tako tudi danes podlegajo pritisku sovražne propagande bodisi z zahoda ali grožnjam Kominforma. Za to svoje delo iščejo žrtev med preprostim in poštenim belokranjskim ljudstvom, ki mu naše partijske in frontne organizacije niso v zadostni meri prikazale pogleda v bodočnost. Zgledov je tudi v Beli krajini dovolj. Vidimo jih med delovnimi kolektivi naših tovarn in podjetij, na naših državnih posestvih, zlasti pa v naših kmečkih delovnih zadrugah, v katerih naj vidi naše kmetijstvo svojo bodočnost in rešitev. Ni treba samo ocenjevati, kakšne so, pač pa tudi, kakšne bi morale biti, odnosno kakšne bodo v kratkem postale. To naj premislijo vsi oni, h katerim bi mogoče prišli reakcionarni zvodniki šepetati na ušesa in kazati načrte za beg v tujino. Naše partijske in frontne organizacije naj pokažejo belokranjskemu ljudstvu, kje se skriva sovražnik, pod čigavim vodstvom in zakaj dela na zvodništvu naših poštenih delovnih ljudi. Vse to dela z namenom, da bi škodoval ugledu naše domovine, katerega je spričo uspehov, notranje demokratičnosti, gospodarske graditve in dosledne borbe za mir v svetu že dosegla. To pa seveda ostankom reakcije, tem zakletim sovražnikom izgradnje socializma pri nas, ne gre v račun. Janez Južnič. 21 i pridite po tisočaka I in petnajst lepih knjig Rednim naročnikom našega tednika pripravlja uprava lista prijetno presenečenje. Vsak naročnik, ki bo izpolnil svojo dolžnost do lista s tem, da bo že pred aH takoj po prvem januarju 1952 plačal celoletno aH pa vsaj polletno naročnino za leto 1952, bo sodeloval v velikem nagradnem žrebanju, ki bo v upravi lista 21. januarja 1952. Nagradnega žrebanja bodo deležni vsi naročniki, od katerih bomo najkasneje do 20. januarja prejeli celoletno aH vsaj polletno naročnino za novo leto. Ker prihajajo nekatera vplačila s čeki do nas šele po 14 dneh, svetujemo vsem naročnikom, da vplačajo naročnino na najbližji pošti (aH prt nas osebno) takoj po 1. januarju. Vsi, od katerih bomo vsaj do 20. januarja prejeli celoletno naročnino (400 dinarjev), bodo sodelovali v prvi skupini nagradnega žrebanja. Za te naročnike smo pripravili te-le nagrade: 1. nagrada — 1000 din v gotovini, 2. —9. nagrada — krasne knjige, ki bodo v ponos vsaki knjižnici. Vsi, od katerih bomo vsaj do 20. januarja prejeli polletno naročnino (200 dinarjev), pa bodo sodelovali v dragi skupini; za te smo pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada — »Dolenjski list« za leto 1952 — brezplačno, 2. nagrada — »Dolenjski list« — polovica leta brezplačno, 3. —7. nagrada — lepa knjižna darila. Kdor je v zaostanku z naročnino za leto 1951, mora seveda prej poravnati zaostanek, hkrati pa naj nakaže predplačilo za leto 1952. V nagradnem tekmovanju bodo sodelovali tudi vsi tisti naročniki, ki plačujejo naročnino za »Dolenjski list« za svojce v inozemstva. Uprava »Dolenjskega lista« DOLENJSKEGA LISTA Med novimi narodnimi heroji j« tudi Milka Šobar-Nalasa OD pri cm odprtem partijskem sestanku v Novem mestu Odprt partijski sestanek osnovne partijske organizacije je oblika splošnega partijskega sestanka. Na takem sestanku imajo člani Partije možnost, da preizkusijo sami sebe, da seznanijo množice — nepartijce s svojim delom, da pokažejo in javno povedo, kaj delajo, za kaj se borijo. Za izpolnitev naloge naše Partije, ki je: zgraditev socializma v današnji etapi razvoja, mora Partija zbrati okrog sebe množice in jih voditi v tej borbi do zmage. Ce hoče to doseči, mora biti v čim tesnejši zvezi z množicami, mora biti vedno med njimi, biti mora ljudska; ljudje jo prav zato po njenem delu in zmagah priznavajo za voditeljico. Zato je odprt partijski sestanek nadvse dragocena oblika dela naše Partije, saj nam pokaže, koliko cenijo množice delo osnovne partijske organizacije, koliko jo poznajo in koliko so pripravljene OPO v njenem prizadevanju pomagati. Prvi odprt partijski sestanek v novomeškem okraju je v ponedeljek, dne 17. decembra pripravila osnovna partijska organizacija (OPO) II. terena v Novem mestu. Sestanek je bil v sindikalni dvorani; poleg članstva OPO in članov nekaterih drugih OPO, mestnega in okrajnega komiteja KPS je bilo navzočih tudi kakšnih 23—25 nepartij-cev. Komunisti te OPO — v pretežni večini gospodinje in matere — so obravnavali predvsem vprašanja, s katerimi je OPO povezana v vsakdanjem življenju v mestu; potem, ko so pregledali sklepe, ki jih je OPO izpolnila v zadnjih mesecih, so načeli važna gospodarska in komunalna vprašanja mesta. Dejstvo je, da je OPO uspela razgibati Fronto, Zvezo borcev in AF2 na območju II. terena. Šestmesečno tekmovanje na čast praznika 10. obletnice J A za komuniste, člane OPO II. terena, ni izzvenelo v prazno. Samo v ZB se je n. pr. članstvo dvignilo od 86 na 216 članov, vsebinsko pa je organizacija ZB našla svoj pravi obraz v delu, ki ga uresničuje. OPO je pritegnila v odbor OF nove člane, poglobila je individualni študij vseh gospodarskih problemov, "organizirala dve konferenci AF2, v prostovoljnem delu pa zaradi premajhne povezave z odbori množičnih organizacij na terenu ni dosegla zaželenih uspehov. Sklep o delih za park v Ra- govem logu je bil izmed vseh sklepov edini, ki ni bil uresničen v celoti. OPO je v razpravljanju kritično ugotovila, da Partija ni v dovoljni meri skrbela za stalno pomoč in za sodelovanje s SKUD »Dušan Jereb«, ki ima svoje sedišče na področju terena, vse premalo pa se je tudi naredilo za življenjske oblike študija, za populariziranje predavanj Ljudske univerze itd. Čeprav so tudi na teh področjih opazni večji uspehi, pa OPO s tem ne sme in ne more biti zadovoljna. V razpravljanju o skrbi za mladino, o tečajih, novoletni jelki, partizanskem spomeniku, preimenovanju ulic, o kulturno-prosvetnem delu, knjižnici, frontnih vprašanjih itd. so člani OPO pokazali precejšen napredek in samostojnejše obravnavanje teh važnih vprašanj. Sestanku, Čeprav prvem te vrste, ni prisostvovalo zadostno število nepartij-cev. Iz razpravljanja enega izmed njih je bila jasno razvidna potreba po skupnem reševanju vseh vprašanj, ki zadevajo množice. Zal je bilo podrobneje obdelano samo vprašanje SKUD in pomoči društvu. Namestnik sekretarja MK KPS je kritičneje ocenil vprašanje še vse preveč vase zaprtega študija članov OPO, sekretar OK KPS pa je pred OPO nanizal potem, ko je označil pomen odprtih partijskih sestankov, vrsto vprašanj, ki stoje tako pred OPO II. terena kot pred Partijo in vsemi prebivalci Novega mesta. Partija stopa na odprtih sestankih, je poudaril, pred ljudstvo: odkrito mu kaže vse svoje napore in požrtvovalno bitko svojih članov za edini cilj: zgraditev socializma. S tem, da množice pomagajo Partiji v njeni nalogi, pomagajo same sebi. Podrobneje je obrazložil nato pojem dela med množicami in nakazal še vse premajhno skrb za društva in njihov razvoj v mestu. Moč Partije moramo ocenjevati po tem, kako ta društva delajo, kako se stvarno borijo za socialistične cilje. Skrb za vse ljudi, tudi za tiste, ki so bili nekoč na slabi poti, je dandanes ena izmed prvenstvenih nalog Partije. V tej luči mora gledati Partija Novega mesta tudi na gospodarska vprašanja in razvoj svojega kraja. Tu je premalo kritičnosti, je poudaril sekretar OK KPS in navedel vrsto problemov (neurejena cesta, obnova oz. povečanje vodovoda — v Koloniji n. pr. razpravljajo prebivalci o gradnji vodnjakov: sredi mesta! —, skrb za večjo udeležbo množic na javnih delih), ki jih mora obravnavati Partija v mestu. Slabost prvega odprtega partijskega sestanka je v tem, da je bila v razpravljanju • obdelana kopica problemov, manjkalo pa je časa za podrobnejše ugotovitve in skupno razpravljanje o potrebnih sklepih. Navzlic tej in še morda kakšni objektivni slabosti, izvirajoči iz same oblike prvega odprtega partijskega sestanka, pa je treba zapisati, da je sestanek uspel. Ustvaril je povezavo med nečlani in člani Partije, ki jo bo skupno delo za napredek mesta samo še okrepilo. Prav gotovo bo na druge odprte sestanke prišlo veS ljudi, ki bodo tako spoznali delo Par-< tije ln tudi našli pot v njene vrste. Sprejem treh tovarišic v vrste Pari tije je nečlanom pokazal, s kakšno resnostjo, življenjsko zainteresiranostjo in zaupanjem sprejemajo novi člani avantgarde delavskega razreda nase veliko čast — biti član Partije. Sprejeti sklepi — med njimi: večja povezava z množičnimi organizacijami, poživitev Ideolo-ško-politične vzgoje množic, praktična skrb za postavitev partizanskega spomenika, akvivizacija terena za praznik JA in novoletno jelko, konkretna povezava in skrb za razvoj SKUD z novim članstvom iz vrst Partije in mladine, pridobivanje žena za večerne gospodinjske tečaje in ponovljen sklep za sodelovanje v obnovi mesta ter urejanju parka v Ragovem logu — nikakor niso formalnost. Nečlani Partije so se V uvodu sestanka prepričali o aktivnosti OPO II. terena, ki izvira lz uresničevanja pred meseci sprejetih sklepov. Borba za demokratičnost v vrstah Partije, živa, topla skrb za razvoj mestai in dvig življenjske ravni njegovih prebivalcev, pritegovanje vseh, ki ljubijo svojo domovino, v veličastno bitko za zgraditev socializma — to so bili zaključki, ki so jih dobili nečlani Partije na prvem odprtem partijskem sestanku OPO II. terena. Pot je začrtana — delo samo pa bo prineslo tej in ostalim OPO novih pobud in uspehov. S takimi »zadružniki« kmečka delovna zadruga v St Petru res ne more naprej Med sedmimi delovnimi zadrugami v novomeškem okraju je tudi delovna zadruga St. Peter pri Novem mestu, ki s svojim gospodarstvom in uspehi prav gotovo ni v ponos novemu, naprednejšemu, socialističnemu gospodarstvu na vasi. Delovni uspehi in gospodarjenje v delovni zadrugi St. Peter so že dalj časa predmet spotikanja in upravičenega zgražanja nezadružnikov. Vsak, ki mu je napredek zadružništva pri srcu, pa mora priznati, da tako ne more več dalje in da je treba napraviti v zadrugi red. Ce ga sami zadružniki s predsednikom vred ob pomoči partijske organizacije ne morejo napraviti, mora priti nekdo drugi, pa naj bo to Okrajni ljudski odbor ali Zadružni sklad. O pomoči tej zadrugi se je sicer že veliko govorilo, vendar ne kaže, da bi ta kaj zalegla. Kmečka delovna zadruga »Dan zmage« v St. Petru ima skupne zemlje okr. 112 hektarov, od tega samo obdelovalne 47 hektarov. Članov zadruge je 30, to je za delo sposobnih, brez družinskih članov. Obstaja trditev, da ima zadruga preveč zemlje in zato ne more vse obdelati tako kot bi bilo treba. Deloma drži ta trditev, še bolj pa drži to, da ima zadruga sicer na papirju res 30 za delo sposobnih članov, zadružnikov pa ima bore malo, morda nekaj več kot je prstov na roki. Teh nekaj zadružnikov pa ne more na toliki površini zemlje ustvarjati čudežev, od katerih bi sami dobili pošteno plačilo in še delili nagrade lenuhom in zavi-račem, ki so se vrinili v zadrugo iz spekulativnih namenov. Pridelek je bil letos v zadrugi skrajno slab. Koruzo so sicer posejali, toda po večini je bila neokopana in je taka ostala v travi vse leto. Vinograd, katerega imajo nad šest hektarov, ni bil pravočasno obdelan; trava je bila približno tako visoka kot trta. Temu primeren je tudi pridelek: na šest hektarih — 44 hektolitrov vina. Zadnje grozdje so pobirali še 23. oktobra, to je dober mesec pozneje kot drugi vinogradniki. Pridelek krompirja znaša komaj tretjino lanskega pridelka. Podoben je donos pri drugih pridelkih. Da obstaja pri takem donosu resno vprašanje plačila poštenih zadružnikov, ni potrebno še posebej poudarjati. Omenjamo plačilo samo poštenih zadružnikov, ki so se vse leto trudili, a vsemu niso bili kos. Dejansko so sedaj papirnati zadružniki (lahko jim imenujemo tudi zadružne saboter je) na koncu leta veliko na boljšem. Poglejmo zakaj. »Zadružnik« in predsednik Krajevnega ljudskega odbora Medved je napravil letošnje leto cele štiri ure dela v zadrugi, zadružnica Ratajeva nič, Košak nič, Radešček 24 dni, Žitnik ne veliko več. Medtem pa je n. pr. pravi zadružnik Vidic letos do 1. novembra opravil v KDZ že 384 delovnih dni! Ti »zadružniki« lahko živijo brez dela v zadrugi; glavno je, da so člani zadruge in da uživajo razne ugodnosti. In take ugodnosti v resnici imajo! Poglejmo primer Radeščka. Iz agrarnega sklada je dobil zemljo za ohišnico in sicer: 40 arov vinograda, okrog 35 arov sadovnjaka, 1,32 hektara njiv ter travnike in pašnike. Za delo so v družini trije člani, v zadrugi pa imajo kot rečeno vse leto 24 delovnih dni! Kot zadružnik je imel nizko osnovo davka, za vse leto je plačal 13.000 din. Toliko bi lahko plačal samo od pridelka vina! Njemu enak je Žitnik, o katerem so razpravljali že na lanskem občnem zboru, ko je bil podan predlog za njegovo izključitev. Na izrecno obljubo, da se bo poboljšal, je še ostal član zadruge. Tudi on ima zadružno zemljo za ohišnico in sicer toliko, da na njej prav lepo živi, za zaslužek pa gre še delati k privatnikom. V zadrugo zaide le v toliko, da popolnoma ne prekine z njo zunanjih stikov. Kljub temu vsi ti »zadružniki« dobivajo razne ugodnosti iz zadružnega premoženja enako kot delovni člani, to je: mleko po nižji ceni, meso, žito in druge pridelke. Žitnik je letos na račun dela prejel akontacije in raznih ugodnosti mnogo preko zaslužka. Teh ugodnosti in koristi od zadruge pa po navadi ti »zadružniki« ne upoštevajo in vedno vpijejo, češ, kaj pa imam od tega, ker sem zadružnik? Žitnik in Medved pa še rada poudarita, da jima zemlja pač pripada, ker sta se zanjo borila. Mislimo, da so ohišnice, oziroma prevelike ohišnice v tej zadrugi glavni vzrok za neuspevanje zadruge, saj to vprašanje ni rešeno niti pri predsedniku KDZ Slovjančiču. Nezadružniki v St. Petru in okolici trdijo poleg tega, da je v zadrugi premalo kmetov in preveč bivših bajtarjev, kateri ne znajo zemlje tako ceniti kot prvi. Drži eno kot drugo, glavni vzrok pa je prav gotovo v tem, da je v zadrugi preveč takih, ki so stopili vanjo iz čisto osebnih koristoljubnih nagnjenj, ki smatrajo zadrugo za plašč, pod katerim lahko uveljavljajo svojo osebno lakomnost. Zadružna misel pri takih članih KDZ neha izven njihovega lastnega žepa, pri tem pa ne kažejo niti malo hvaležnosti do zadruge, preko katere so se dokopali do raznih koristi. Kaj naj rečemo o zadružniku, ki ima na razpolago za ohišnico zadružno zemljo, razne ugodnosti iz zadruge, trka se na svoja partizanska prsa, ni mu pa ob vsem tem prav nič mar, kako je obdelana zadružna zemlja, ni mu mar, da je toliko in toliko zemlje ostalo v pušči, da je zadružna živina slabo oskrbovana in podobno. On gre ob prostem času na delo k nezadružniku-kulaku... V »Ljudski pravici« je bil 24. novembra na strani 3 in 4 objavljen članek o razmerah v orehoviški zadrugi in še nekaterih drugih; članek primerja uspehe in odkriva slabosti posameznih zadrug. Na koncu članka jasno poudarja, da je treba v nekaterih zadrugah napraviti temeljit obračun med zadružniki in odstraniti vse, ki mislijo, da je zadruga samo sredstvo za osebno izkoriščanje na račun države, ki podpira zadružništvo. Nujno se postavlja vpra- šanje reorganizacije take zadruge in morda celo njenega obstoja, kajti v takih zadrugah bo treba najprej uresničiti navodila CK KPJ partijskim organizacijam in vodstvom o uvedbi gospodarskega računa v zadrugah. Pri takem stanju kot je v kmečki delovni zadrugi v St. Petru, je potrebno takoj ukreniti tole: iz zadruge počistiti vse špekulante, lenuhe in razbijače; odvzeti jim zadružno lastnino in ukiniti druge ugodnosti, ki jih imajo kot člani zadruge, finančni organi pa naj istočasno pregledajo višino davčne obremenitve vsakega posameznika iz dohodkov ohišnice. Tistim poštenim in zavednim zadružnikom, ki delajo noč in dan ter se trudijo za obstoj zadruge, kot so Jože Vidic in Še nekateri drugi, naj se pusti toliko zemlje, kolikor je v resnici lahko obdelajo, vso morebitno drugo odvisno zemljo pa bi bilo treba dati v najem državnim posestvom in ekonomijam ali pa morda z njo organizirati novo zadružno ekonomijo. Najmanj, kar lahko zahtevamo od kmečkih delovnih zadrug, ki jih država podpira, je to, da ne delajo sramote socialističnemu gospodarstvu! OLO, Zadružni sklad in ostali, ki so poklicani za dajanje učinkovite pomoči zadružnikom, pa naj v St. Petru razčistijo do kraja neurejene razmere, o katerih se med zadružniki sicer veliko šepeta, vendar pa jih na skupnih sestankih sramežljivo — hote ali nehote — skrivajo iz tedna v teden. Le odkriti, jasni ln čisti računi bodo uredili tudi sedanje nezdrave in za razvoj zadružništvo v okraju že dolgo časa škodljive razmere. LOVCI, sedaj je čas za pogon na divje svinje in volkove Skozi vse leto smo slišali pritožbe o škodi, ki so jo povzročile divje svinje na poljskih pridelkih, množijo se pa tudi poročila o škodi volkov. Iz leta v leto večja škoda kaže, da se je ta divjačina v naših letoviščih preveč razmnožila, se pravi, prirastek je večji kot odstrel. Ta ugotovitev nalaga lov-sem dolžnost, da začnejo to divjad bolj preganjati. Pa ne samo preganjatil Bolj organizirano jo je treba zasledovati, ne štediti smodnika, »Idealk« in »Brenark«, kadar se srečajo z njimi. Vem, da mi bo vsak lovec ugovarjal, češ: saj ne bi žalil strela, le da se je s temi mrcinami težko srečati. To Je res, sicer se prav gotovo ne bi tako razmnožile, kot so se. Toda, če se prilika za srečanje ne ponudi sama, jo je treba poiskati. Kar velja za vsako opravilo, velja tudi za lov. Dobro organiziran skupen lov je vedno bolj uspešen, kot neorganiziran in posamičen. Lov na divje svinje je najbolj uspešen v svežem snegu, ker takrat najlaže ugotovimo, kje so. Kot večina roparskih živali, se tudi divje svinje po navadi pasejo le ponoči, podnevi pa se umaknejo v težko dostopne gošče, kjer prespijo dan. Njihova slaba stran pri tem je edinole, da gredo rade spat na ista mesta ln da prehajajo po navadi po enih stečinah, dokler jih ne prežene pomanjkanje paše ali kak sovražnik, ki je skoraj vedno le človek. Vsak lovec, ki je kdaj lovil divje svinje, mi bo priznal, da je najboljši način lova na to divjad tihi zalaz na prostoru, kjer spi in hiter pogon na kratko razdaljo proti dobro zasedenim prehodom. Toda prav kar se tega tiče, se na skupnih večjih pogonih največ greši. Običajno gre na zasedo vrsta lovcev, največkrat le puškonosci. Ti zasedejo določena stojišča, pogon pa se začne od nasprotne strani. Pravila o kakšni strogi tišini, ki je pri lovu na svinje najbolj važna, taki puškonosci ne poznajo. Govorijo, prehajajo iz enega mesta na drugo, kadijo in podobno. Pri pogonu na drugi strani sodeluje po nekaj ljudi za vsak hrib. Ti imajo nalogo, da vpijejo in na vse načine rogo-villjo, da bi dvignili divjad. Toda divje svinje, ki imajo izredno tenak sluh, so že slišale prej hojo in ropotanje na drugi strani. Morda so se že tudi dvig- IZ KOČEVJA V Kočevju »o se za poživitev Športnega delovanja združila v eno športno društvo »Partizan« dosedanji druStvl Triglav (Telovadno društvo s sekcijami šah, odbojka, namizni tenis, kegljačl) In Smučarsko društvo. Ustanovni občni zbor novega društva je bil v nedeljo 1C. decembru. * V S-mesočnem tekmovanjnn na čast 10. obletnice ustanovitve JA so v Jurjevlcl pri Ribnici ustanovili novo kulturno umetniško druitvo. člani se že pridno pripravljajo na uprizoritev Ganglove drame »Sin«, s katero bodo prvič nastopili za novo leto. nile in se pomikajo previdno proti lovcu. Ta seveda kadi, ali se premika, kašlja ali kaj podobnega. Svinje so se obrnile drugam. Pogon gre od daleč, ne mudi se jim, zato prisluškujejo na vse strani. Ko začutijo nevarnost na več krajih, se znajo tudi potuhniti in ostati na mestu, dokler jim kdo ne pride na nekaj metrov bližine. Takrat jo bodo ucvrle tja, kjer je najmanj nevarno, in po navadi nazaj mimo gonj ačev. Če se jim pa ni nihče neposredno približal, ostanejo tudi na mestu. Tako je tak pogon brezuspešen, pa čeprav je sodelovalo nič koliko ljudi. Sam sem večkrat sodeloval pri lovu na divje svinje, kakšnega ščetinarja imam tudi na vesti in vem, da je način lova, kot sem ga omenil zgoraj, najboljši. Zjutraj, takoj ko se zdani, gre nekaj članov družine na ogled lovišča. V krogu obhodijo predele, kjer se ta divjad najraje zadržuje, pri tem pa pazijo na sledove v snegu. Če ugotovijo, da je divjad notri, pokličejo še ostale člane družine. V največji tišini stisnejo obroč okrog bivališča svinj, eden aH dva jih pa naglo poženeta pred puške. V takem primeru mora pokati. Zelo priporočljivo je, da imata tudi gonjača puške, ker mrcine jo rade uberejo tudi nazaj. Kadar sem takole sodeloval pri pogonu, sem večkrat prišel do strela, kot na stojišču. Pri divjih svinjah pa ni samo važno da poka, pač pa tudi, kako poka, kajti ta žival je izredno trdoživa in marsikateri lovec je že bil ob svinjo in kroglo, ki je šla skozi svinjski trebuh. Edino strel v glavo ali pa hrbtenico zaleže. Videl sem že zadetega merjasca, ki je s prestreljenim srcem precej daleč odkolovratil, preden je izdihnil svojo grešno dušo. Se bolj kot na divje svinje je tvegan lov na volkove. Ta z ver jad pa najbrž nikdar ne miruje. Poleg sluha mu izborno služi voh. Srečaš ga lahko sredi in Poraba živil v novomeškem okraju ni vsak meseo enaka, vsakdo bi pa sodil, da je sedaj, po sprostitvi, večja. Toda ni tako. Poglejmo, kaj pravijo statistični podatki. Za primerjavo smo vzeli avgust, ko so bila Se vb h živila na nakaznice, in pa november, ko Je bila prodaja že popolnoma prosta. Moke smo porabili v novembru 12.4% ali 18.000 kg manj ko v avgustu. maščobe 25% aH 8000 kg manj. Poraba sladkorja pa Je bila približno enaka. Zanimivo je, da se sedaj proda veliko več kruha, kakor prej. Tako so ga prodali avgusta v Novem mestu dnevno okrog 600 kg, v novembru pa že več kot 1000 kg dnevno. Seveda je poraba moke za kruh všteta v gornjih količinah, tako da končna poraba moko ostane neizpreme-njena; večja poraba kruha gre na račun proste prodaje. Kruha namreč sedaj precej pokupijo v mestu deželani. Splošna manjša poraba moke pa Izpričuje, da kmetje ne kupujejo moke, pa tudi meščani jo porabijo manj. Isto ko t moko ln maščobo je z mosom. Po podatkih o porabi mesa v Novem mestu, smo ga pokupili v novembru 20% ali dobrih 3000 kg manj kot v avgustu. Pa če pomislimo, kolikšne vrste so v avgustu stale pred mesarijami, v novembru pa so bile mesarije dnevno odprte, meso vseh vrst vodno na razpolago, in vendar poraba toliko manjša. Je pač tako, da Je prej. dokler je bilo meso na karte, marsikdo kupil na vse karte po več kg obenem, sedaj pa kupi četrt ali pol kg. le za juho. Prej, če ni bilo nekaj sto kg mesa, niti deliti niso mogli, sedaj pa v desetih dneh vse mesarije v mestu prodajo po 150 kg svinjine, teletine pa znatno manj. ŽEJNI SMO BILI PA V NOVEMBRU BOLJ KOT V AVGUSTU če smo živil porabili manj, je pa bila v novembru toliko hujša žeja. Avgusta smo izpili 24.200 litrov vina in 850 litrov žganja, kar znese v denarju približno 4 in pol milijone dinarjev. Upoštevati je pa treba, da so bila v avgustu penzionska gostlSča polno zasedena. V teh gostiščih so stočili okrog fiOOO litrov vina več, kakor v novembru. Ne glede na toliko manjšo potrošnjo pijače v penzionskih gostiščih (Šmarješke in Dolenjske toplioe), pa smo v novembru pognali po grlu 24.500 litrov vina in 1400 litrov žganih pijač. Ker pa je bila cena pijači v novembru nižja kot v avgustu skoraj za polovico, smo razmeroma manj denarja zapravili za pijačo v novembru ko v avgustu. Pripomniti pa moramo, da so podatki o potrošnji pijač le za. državna gostišča, ki jih je v okraju deset, ln za 28 zakupnih gostišč, dočim za 82 privatnih gostiln al točnih podatkov. Ce računamo, da je vsaka od 82 privatnih gostiln prodala vsaj 1S0 litrov vina na mesec, dobimo še kakšnih 5000 litrov vsak mesec, najmanj toliko pa ga vsak meseo »stisnemo« po privatnih zidanicah, saj so te za nas Dolenjce še prav posebno privlačne. Tako mirne duše lahko trdimo, da ga vsak meseo popijemo okrog 85.000 litrov vina, brez tistih količin, ki ga popijejo vinogradniki sami od svojega pridelka. Ako preračunamo porabljena, oziroma v trgovinah vsak mesec nakupljena živila po današnjih cenah, dobimo vsoto okrog 12,800.000 dinarjev, za pijačo pa žrtvujemo, preračunano prav tako po sedanjih nižjih cenah, okrng 8,200.000 dinarjev, to je točno eno četrtino izdatka za osnovna živila. To se pravi, da se je struktura izdatkov po novih cenah znatno spremenila, kajti če bi vse to preračunali na stare oene (višje oene za pijačo in nižje za živila), bi pokazal račun, da gre več izdatkov za pijačo, kot za živila. Pri tem pa fie poudarjamo, da je številka popitih alkoholnih pijač na meseo, kot jo navajamo zgoraj, prej prenizka, ko previsoka. Na varčevanje potemtakem le malo mislimo... P. dneva ali sredi noči, če imaš puško pa običajno nikdar. Svinje Še lahko preganjaš vsaj z nekaterimi dobrimi psi, volk pa bi ti bil najbrž zelo hvaležen, če bi mu poslal psa nasproti, ker bi bilo kakor da si poslal kokoš nad lisico. V državah, kjer je še več volkov kot pri nas, jih lovijo na razne načine. Nastavljajo jim pasti, kopljejo jame ln zastrupljajo meso. Treba pa je priznati, da je ta zver jad navzlic svoji predrznosti tudi previdna. Leta 1944, ko so se pojavili v večjih množinah na osvobojenem ozemlju, smo Jim v mrhovino, zakopano v zemlji, nastavili odprto italijansko bombo. Mislili smo pač, da bo pri kopanju s taco premaknil bombo in ga bo ubilo. Res je prišel razgrebati mrhovino, toda nikdar se ni »zmotil« — kjer je bila bomba, se mrhovine ni dotaknil. En način, ki se ga poslužujejo pri lovu na volkove zlasti v Rusiji, je, da prostor, kjer so volkovi, obkrožijo prav tako kot pri svinjah, pri tem pa puščajo za seboj v višini enega metra tenko vrvico ali prejo, na katero obesijo tu in tam kos cunje ali papirja. Volk, ki pride do vrvice, ne gre skozi in se vrne. Odprto pustijo le na enem koncu in tu se postavijo lovci. V primeru, kadar se posreči obvrviti tak predel, kjer so volkovi, je lov vedno uspešen. Seveda Je tak način lova možen le v snegu in v manjšem predelu. Torej sneg je najboljši zaveznik pri lovu na to škodljivo divjad. Tudi časa je sedaj več kot v poletju, zato lovci pomnožite svoje pihalnfke, napolnite pasove z naboji dobre kvalitete. V njih naj bodo krogle, šiber Čimmanj. Ne pozabite v nahrbtnik vtakniti klobase pa malo »ta kratkega«, da vas ne bo zeblo! Predvsem pa ne pozabite na lovsko disciplino in pa to, da od zimskega lova največ odvisi, ali bo škoda po divjačini drugo leto večja ali manjša. Vsem pa, ki se boste lova udeležili s pravim lovskim razpoloženjem: lovski blagor I Peter Romanič BOTROVANJE V BELI KRAJINI Zazvonil je telefon < ■ • »Tukaj podpolkovnik Kosovac ... Posluša), Vujadin! Maršal te je pooblastil, da botruješ desetemu otroku kmeta Kršlinca Jožeta iz Dragomlje vasi št 12.« Začuden ln zadovoljen hkrati, sem vendar še vprašal; »Da zastopam tovariša Maršala — res?« »Da; dobil boš zavitek in denar, ki ga Maršal pošilja za darilo družini Kr-štinc. No, zdaj pa zdravo!« Prevzelo me je veselje ob taki počastitvi — da zastopam maršala Tita pri tako slovesnem dejanju, prvem v bor- dano otroku ime Boris. Vpisal sem v »Knjigo rojenih« otrokovo ime in se podpisal; »Po pooblastilu maršala Tita — botroval major Vujadin Lazović.« Potem lem družini Krštinc izročil darove. Družina Krštinc je bila in je vzgled ostalim v vasi in v vsej Beli krajini. Oče Jože, star 41 let, je sodeloval v NOV od 1941, nosi spomenico in je član KPS tudi od 1941. Hišo mu je okupator požgal že 1942. leta Vsa družina je aktivno podpirala narodnoosvobodilno gibanje. Danes živi skromno. Dragomlja vas šteje 25 hiš. Vsi vašča- beni in junaški Beli krajini T " j »f ■? podpirali partizane. Niti eden ni _ , , , «it služil v sovražnikovih enotah. Iz vasi |e Premišljeval sem, kaj vse je treba storiti... Odšel sem na Okrajni komite KPS v Črnomelj in se domenil s tovariši. Določili smo čas odhoda. Predsednik okrajnega odbora Košir, član biroja CK Pahulja in jaz smo prišli v Dragomljo vos. Dan je bil sončen, vas je pa imela slovesno podobo. Čakali pij," bT podobno, doma 12 aktivnih oficirjev, med njimi so 3 višji. Danes so vaščani aktivni na vseh področjih in izpolnjujejo vse svoje dolžnosti do ljudske oblasti. Dolgo sem govoril z njimi. Vsi so pripovedovali o borbi, o boljšem življenju, o tovarišu Titu in naši Partiji, o novih ekonomskih ukre- so nas vsi vaščani, stari in mladi. Sprejem je bil prisrčen in ne morem popisati veselja in navdušenja vaščanov. Pozdravil sem vse, nato pa imel nagovor ln jim izročil pozdrave maršala Tita. V sporazumu s starši in v prisotnosti rastopnikov ljudske oblasti fe bilo Ko smo se poslovili od vaščanov, je bil že mrak. Ljudje so nas pospremili z iskrenimi pozdravi »dragom botru« in vzkliku tovarišu Titu. Res, to je bila velika slovesnost te vasi, pa tudi vse Bele krajine. Major Vujadin Lazović HZ KULTURA•§ ŠPOR O ŠPORTU V NAŠIH PODJETJIH IN SINDIKALNIH PODRUŽNICAH Novo mesto. Le redki so, ki se od časa do časa vprašajo, kaj je z našim športnim društvom, da ne more doseči večjih in boljših rezultatov vsaj v nekaterih panogah športne dejavnosti. Se manj pa je takih, ki se sploh ne vprašajo, kako bi bilo treba pomagati športnemu društvu k boljšim uspehom. Danes je že marsikomu znano, kako se društvo vzdržuje in da nima nlkakih popustov pri nabavi potrebnih rekvizitov. Vsem našim večjim podjetjem in njihovim sindikalnim podružnicam smo že večkrat Sojasnjevali, b kakšnimi težavami se bori ruštvo, pa navzlic temu bo bile do danes »Metliški t u r n« starodavni belok ranjskl lz Metlike) ples (na sliki: folklorna skupina Pretirano stiskanje in nesmiselno razmetavanje Dnevne sličice p red 8 o d išč e m Pregovor pravi, da ima naš človek dve duši; eno ki dela, skrbi ln gara, ter drugo, ki vedno preži, kako bi kje koga »okoli prinesla«. Morda za dinar, dva, morda za poleno, za pol staro podkev, za kak kilogram pri prodaji in podobno. Kako sladko je taki duši »pri duši«, Če se ji kaj takega posrečil Poleg teh dveh duš pa bi rekli, da ima naš dolenjski človek na splošno še Irci jo, In je — pravdarsko dušo. S kako težkim srcem in največkrat po trdi borbi tak človek odrine dolžni tisočak za davek ali kak drug prispevek za skupnost, nasprotno na, kako b skrajno lahkomišljeno trmo in bahaštvom zapravlja težke tisočake z» nič vredno pravdo. Primerov, ko gredo težki tisočaki za »pravico, za omadeževano čast in užaljeni ponos«, Imamo vsak dan dovolj na sodišču in so kaj žalostna dediščina starih časov, ki ne bo še tako hitro odpravljena, kakor vse priča. Uspešno in zadovoljno Novo leto 1952 želi vsem svojim članom in odjemalcem Kmefijsha zadruga v Novem mestu ki vam nudi v svojih poslovalnicah na Glavnem trgu 13 in Glavnem trgu 22 vseh vrst potrošnikega blaga V kmetijskem oddelku na Ljubljanski cesti 27 si lahko nabavite razna umetna gnojila, škropiva za sadno drevje, modro galico in druga zaščitna sredstva rastlin. Postreženi boste tudi s tečnimi krmili za živino. Ooiejte in nabavite si razne kmetijske stroje in orodje, slamoreznice, gnojnične črpalke, pluge, brane, okopalnike, brzoparilnike itd. itd. Preskrbite si lahko v vsaki količini strešno opeko, cement, betonsko železo in po naročilu ves potrebni gradbeni material. Vse blago po najnižjih dnevnih cenah. — Oglasite se pri nas, povejte nam važe potrebe in nam svetujte, da bomo izpopolnili izbiro potrebnega blaga, strojev, gnojil itd. Ponudite nam svoje kmetijske pridelke, ki jih zadruga vsak čas in v vsaki količini kupuje po najvišjih dnevnih cenah. »JAZ NE POPUSTIM, PA CE GRE ZADNJA KRAVA IZ HLEVA!« tako marsikateri pravdao poudari pred sodiščem, ko se sodnik in prisedniki trudijo, da bi sprte stranke pobotali. V neki vasi ob meji krškega okraja so kot povsod drugod orali za ozimino. Pa je po nerodnosti ali morda iz drugega vzroka sosed poškodoval mejnik. Morda je šlo le za 30 cm' površine ali še toliko ne- Kaj bi bilo bolj pametno, kot da bi oba soseda takoj stopila skupaj, vzela vrv in jo napela ob mejnika do mejnika ter zaravnala nazaj poškodovani mejaš (obrov). Toda no! Raje gresta po Bravico v 25 km oddaljeno mesto na sodišče, 'a pa bosta »pravico« laže uveljavila, si najameta vsak svojega zagovornika. Tu se pokaže, da ne vesta, čigav je pravzaprav mejaš. Stvar se zapleta. Predlagata vsak svoje priče, ki bodo s prisego potrdile, da imata oba prav, zato bo treba todno komisijo na licu mesta. Predsednik sodišča pripominja, da bo to zelo drago. Samo geometar etane približno 8000 dinarjev za en dan. Dalje ostali člani komisije, priče, advokati .. . »Naj stane kolikor hoče I Jaz ne ndsto- ?im. ker je pravica na moji strani!« Tako rdita obe sprti stranki. Kdo bo izgubili Mislim, oba. Koliko potov, neprespanih noči, kajti taka stvar da misliti, potem deset, dvajset tisoč dinarjev in več. Sporna zemlja pa je vredna morda deset dinarjev ... Za davke seveda ne bo denarja, otroci bodo lahko bosi in ne bodo mogli pozimi v šolo, gospodar se bo od jeze napil in podobno. Kritiziral bo, kako pri nas še ni pravioo... In na koncu koncev, bosta oba nasprotnika imela dovolj zemlje, še preveč. »NI RES, DA BI JAZ REKLA, DA SI TI REKLA, DA JE ONA REKLA...« To je dovolj, da se začne pravda za užaljeno čast. Nekdo je v družbi omenil, da je ta in ta ženska taka iu taka. Pravzaprav, nič posebnega, le da je zvita, ali tako nekako. To so zanesljivo slišali dve priči. Ti sta to povedali drugi, ta pa Je povedano stvar še ponovila in že je tožba tu. Deset prič prlae dvakrat v mesto iz 24 km oddaljenega trga. Ene so pod prisego pripravljene potrditi, da je bilo natanko tako. druge pa so pod Istim pogojem pripravljene potrditi, da ni bilo tako. Dva zagovornika sta nabrala aktov, da jih je grdo videti, sodišče pa tudi. Navzlic temu, užaljene časti ni mogoče vrniti, ker ni dokazov, da je bila res užaljena. Bezultat: stroškov kakih šest tisočakov, morda tudi nekaj več, najmanj 20 izgubljenih dni. mržnja in sovraštvo pa se bo še stopnjevalo... Pa kaj bi bilo laže v primeru, da je bil kdo res užaljen, stopili skupno na ljudski odbor in zadevo skesano preklicati in prositi že iz vljudnosti za oproščenje. Nobenih kolekov. prič, stroškov ln advokatov, najmanj pa neutemeljenega sovraštva med ljudmi, ki hočejo biti boljši od svojih prednikov, saj bo današnji ljudje na višji kulturni stopnji. Kakor informbirojevsko izzivanje na naših mejah se mi zdi načrtno izzivanje nekaterih pravdačev. Mar bi ne bilo najbolj pošteno, da bi umazano vodo zlili v kanal? Pa ne! Bolj »galantno« jo je zliti pred hišo sosedi, s katero si niso v dobrih odnošajih. To je že zadosten vzrok za prepir, pretep In seveda tožbo. Zraven je vmešan še mladoletnik (mlad se mora naučiti, kako Be goji sovraštvo), ženska-vdova je obtožena nečastnega dejanja, ho zdravnik je moral dati pismeno potrdilo; mlajši mladoletnik je obtožen dejanja, ki mu ga nihče ne bi prisodil. In kdo bo potrdil, da se Je zgodilo natančno tako, kot je navedeno v Eolbil Priče vendar! In kdo bo potrdil, da ni bilo tako, ampak drugače t Kdo drugI kot spet priče. Cela vas je zapletena v ta spor. ki bo vzrok še nešteto drugih sporov in pravd Iz vseh, ki nastopajo kot »junaki«, »prema ganci« in priče pa z vso resničnostjo gleda revščina, iz njih izpovedi zveš, da redno hodijo v cerkev, kjer jih uče ljubezni do bližnjega. Ali nima ta nauk zanje nobenega odmeval Ne vem, morda... Take in podobne žalostne, toda resnične sličice se vrstijo pred našimi eodišči vsak teden, vsak dan. Ali ni temu mogoče po magatit Seveda je. Ljudje sami lahko to popolnoma odpravijo. AH ni bolj človeško in plemenito da sosedu napraviš skromno uslugo ali mu nudiš pomoč, kadar jo potrebuje, kot da mu nagajašt Usluga ln pomoč bosta rodili protiuslugo. Namesto sovraštva bo rastlo prijateljstvo in medsebojna pomoč. Ne na uničenju svojega bliž njega, pač pa ob njegovi pomoči ln v skup nem sodelovanju si bo vsak posameznik ustvaril boljši življenjski pogoj. To je te meljnl nauk in predpogoj za socialistično družbo, ki jo ustvarjamo. »Saj bi rajši tako živel«, mi bo priznal marsikateri iskalec pravice na sodišču, »toda z mojim sosedom res ni mogoče, je pač tak hudič, da mu ga nI para.« Da, res je, nekdo je bolj »nabrušen« ko drugi, toda kot odgovor in zaključek bi povedal nekai ljudskih pregovorov! »Ena krava se sama nikdar ne hode; ne sej, kar ne želiš žeti; ne stori drugemu, česar ne želiš, da hi drugi tebi storili; kajti: Kdor seje veter, žanje vihar, ki lahko ujoga samega odnese. vse prošnje za podporo enostransko zavrnjene, razen nekaj manjših izjem oblastvenih forumov in dveh manjših podjetij. Ko pišem ta članek, mislim predvsem na nafta večja podjetja in njihove sindikulne podružnice, kajti prav ta imajo vso možnost podpreti športno in teiovaduo organi-zaoijo. Prav tako pa bi lahko v to vzgojno organizacijo vključili večje število svojih delavcev in nameščencev — članov sindikata, saj so doslej tudi po tem vprašanju naredila naša podjetja prav malo. Do danes se niti eno od vabljenih podjetij oz. sindikalnih podružnic ni odzvalo vabilu društva, naj vključi v organizacijo čimveč svojih ljudi. Spričo takega stanja je bilo športno društvo Krka primorano, da se letos odpove nadaljnjemu tekmovanju v odbojki v Zvezni ligi. ker ni imelo denarja za potne stroške. Iz istega razloga je bilo telovadno društvo primorano odpovedati tudi tekmu-vanje žensk v odbojki za državno prvenstvo, čeprav so bile na republiškem prvenstvu prve. Tako bo izgubile izglede za državnega prvaka za leto 1961. 9. decembra je bilo razpisano republiško Srvenstvo žensk v odbojki po športni liniji, b tej priliki smo ponovno poizkusili sreče in smo se obrnili na sindikalno podružnico Tekstilne tovarne, da nam pomaga vsaj s 8000 dinarjev za potne stroško za to tekmovanje. Navzlic temu, da je podružnica že pred dnevi obljubila znesek 7000 dinarjev, je tokrat prošnjo sploh zavrnila. Vendar pa društvo ni odnehalo -in jo zaprosilo za podporo eno najmanjših sindikalnih podružnio in sicer podružnico komunalnih podjetij, ki je brez odlašanja dodelila podporo v znesku 2000 dinarjev od svojega »velikega« premoženja (vsega skupaj ima v blagajni 9000 din). Tako smo vendar šli v Ljubljano in se vrnili nazaj kot zmagovalci — prvaki Slovenije za leto 1951 z lepo diplomo, podarjeno od OZ.S. Kdaj bodo naša večja podjetja in sindikalne podružnice razumele pomen športa v sooialistični državi 1 Kdaj bodo naša podjetja In sindikalne podružnice v tem ozira posnemala druge v naši državi! A. S. ŠAHOVSKI DVOBOJ NA ČAST 10. OBLETNICE NAŠE ARMADE V nedeljo 16. decembra 1951 ob 16. url v Domu Armije se je vršil na čast 10. obletnice naše Armije šahovski dvoboj med Armijo in šahisti SD Trebnje. ŠD Stojan Puo Novo mesto in SD Novo mesto. Eno-krožni dvoboj se je odigral na oseminštirl-desetih deskah. Zmagala je naša Armija i rezultatom 24 In pol : 23 ln pol. Pred pričetkom je predsednik SD Novo mesto tov. Kastelio Lojze pozdravil vse navzoče šahiste in čestital naši Armiji k deseti obletnici. Šahisti in gledalci so navdušeno aplavdi-rali in tako izrazili svoje veselje in ponoa do naše vojske, ki se je rodila v revolucionarnih dneh odpora proti domačim in tujim sovražnikom delovnega ljudstva. Z veseljem se je ugotovilo, da so bili lepo zastopani naši delavci iz različnih sindikalnih podružnic, pozdraviti moramo tudi SD Trebnje, ki se Je na lastne stroške udeležilo tekmovanja in pa našo mladino, ki je skoraj 50% zastopala SD Stojan Puo Novo mesto. Novomeška kronika še no pomni, da bi toliko iahistov tekmovalo v Novem mestu. Udeležba nam je pokazala, da ima Suh mnogo ljubiteljev, zato je dolžnost vseh ustanov in množičnih organizacij, da to udejstvovanje podpirajo. HOČEVAR ANTON OBSOJEN NA 15 LET, ŠINKOVEC MARIJA NA 10 LET STROGEGA ZAPORA Ubijalec ženo In ljubica, ki ga je nagovorila k zločinu, pred novomeškim okrož. sodiščem V noči od 12. na 13. november se Je letos v Gabornlku blizu Skocjana zgodil ogaben zločin. Kmet Hočevar Anton je ubil svojo ženo Marijo, da b| se je znebil in nato lahko poročil z ljubico Marijo Šinkovec, kmečko delavko lz Klenovlka št. 59, s katn-ro je Imel že 7 let starega otroka, zdaj pa je bila šinkovčeva spet z njim noseča. Hočevar, ki se v domačem zakonu že leta In leta ni razumel z ženo, nI bil toliko pošten, da bi se z ženo razšel na miren način. Raje Je poslušal nagovarjanje ljubice Sln-kovčeve, ki ga Je priganjala že dalj časa. »naj vendar že nekaj pokrene, da bo ta reč drugačna-« Na ponovno prigovarjanje se Je odločil za dobro premišljen zločin. Najprej je it. novembra ponoči podstavll pod posteljo, na kateri je žena spala, pokrov napolnjen z gorečim vinogradniškim žveplom z namenom, da hI ženo ubil s plinom. Ko se je prepričal, da navzlic žvcplovlm hlapom žena še diha. Je odprl v stanovanju vsa okna ln vrata, prezračil prostor, nato pa odšel v klet po staro turško pištolo In ustrelil z njo ženo lz neposredne bližine v sence. 6 mm krogla JI Je povzročila vclllco rano. prebila lobanjo ln možgane, tako da Je nastopila takojšnja smrt. Naslednje jutro Je Hočevar pripovedoval ljudem, da Je »žena umrla ln da Jo Je zalila kri«, a zločina seveda ni mogel prikriti. Na razpravi ae Je Hočevar Izgovarjal, da (e dejanje storil predvsem na prigovarjanje jiihlce Slnkovčovo. na pomoč pa je poklical tudi svojo živčno razrvanost. Ne eno ne drugo pa nI zanj olajšllna okolnost, ker Je dokazano, da se Je k zločinu vestno pripravil. Šinkovec Marija se je Izgovarjala pred sodniki s tem, da Je v resnici svetovala Hočevarju zločin, rekla pa mu je le. »naj nekaj naredi s svojo ženo, da se bosta potem poročila«, ker nI mogla baje ve* prenašati takega življenja, kot je bilo med njima. S Hočevarjem Imata že enega sina; ko Je s nJim drugič zanosila Je plod splavila, zdaj Pa Je tretjič noseča. Soobtoienl Jože Šinkovec lz Klenovlka it- 59, ki je bil obtožen, da je vedel za Hočevarjev naklep, a tega nI prijavit, pa Je bil obtožbe oproščen. 8enat okrožnega sodišča Je pod predsedstvom sodnika Jurija Pleka obsodil ll<..... v;ir,|a Antona na 15, Šinkovec Marijo pa na 10 let strogega zapora. 2B 9WD 16 IZ nASlH KllAJfiV IZ ST. JERNEJA Tudi v St. Jerneju smo obhajali Dan Republike kar se da siuvesiio: izložbe lu hiše •o bile lepo okrašene, imeli smo mogočen kres in lep program v dvorani. Razveselil nas je pionirski pevski zbor pod vodstvom tov. Marije Artel. Odrezal se je pomnoženi moški zbor, ki je z mešanim zborom sestavni uel aKuD in luia staine vaje. Igralsko odlično je uli Izveden ste« »Uabrcnja« delo v Italijanski oienzivl padlega pesnika ln partizana .Mirana Jarca. Gabrenjo nam je inojsirsso poual tov. Marijan Močlvnik, naš uoinaein, ki Je slušatelj dlplomatsko-besedu Je bila spremljana t odgovarjajočo novinarske visoke šole v Beogradu; vsaka ge6to, gibom, pogledom, skratku — prevzelo nas je igranje tovariša Močllnlka ln Radka Jereleta. la odlomek, pri katerem Igrata le dve osebi, Je dokaz, ua tudi majhna stvar lahko učinkuje, te je le prav podana. Od Dneva Republike gorijo na trgu tri luči, ena pa pred ki.u. napeljava Je sicer Že stara, toda vprašanje žarnic nas je dolgo časa zavijalo v temo. Želimo, da bi zagorele še lučke proti gornjemu koncu. Kmetijska zadruga v St. Jerneju Je odprla lepo urejeno pekarijo, ki jo vodi tov. Ciril Stemberger, ki mu želimo veliko uspeha. IZ LOŠKEGA POTOKA Pod KLO Loški potok spada več vasi, v katerih delujejo prav dobro organizacije Al'/.. V Malem Logu so zene pred kratkim organizirale gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje 31) vena 111 deklet. Ker jih Je za enkraten (.hišk tečaja preveč, so jih razdelili na dve skupini. Tako imajo tečaj dvakrat na teden. V vasi Retje Imajo tečaj trikrat na teden. Obiskuje ga naa 40 zeua ln deklet. Krajevni oduor OF Loški potok je organiziral izobraževalni tečaj, ki ga Imajo na Brinu v šoli. '/.anj vlada veliko zanimanje zlasti med dekleti In ženami, pa tudi nekateri moški ga prav radi obiskujejo. Kadar bodo s tem tečajem zaključile najbližje va-al, bodo prišle na vrsto še ostale, tako da se bodo preko zime zvrstile prav vse. M. v. SELA — ŠUMBERK Vaščanl so v zadnjih tednih s prostovoljnim delom popravili občinska pota. Ce bi jih posnemali v vseh vaseh trebanjskega okraja, bi bili prevozi veliko lažji, živina pa bi se manj mučila na cestah ni poteh, ki so ponekod izredno slaba. BRUSNICE PRI NOVEM MESTU Žalostna Je ugotovitev, da Brusnice ln Ga-br.»e, dva tako velika kraja, še do danes nimata elektrike. Na Katcžu, Guinberku, Zer.avlul ln Jdrezju pa ze sveti ln bo kmalu VSI orehovškl predel do konca elektrificiran. Ne pozabimo tudi teh krajevi ZAGRAD Krajevni odbor Osvobodilne fronte v Zagradu zeli sretno ln veselo Novo leto vsem bruicem DolenjsKega lista, vsem graditeljem socializma pa novih uspehov v letu 1952! V ST. PETRU IMAMO PRETEPAČA 16. decembra je mladinski aktiv Lutrško celo pod okriljem KUD v St. Petru priredil igro »Poslednji mož«, ki so jo mladinci kar lepo zaigrali. Večina Igralcev je bila prvič na odru. Imeli so precej sitnosti zaradi nekaterih posameznikov Iz St. Petra, ki si dvorano takorekoč lastijo sami zase. Navzlic težavam pa je Igra lepo uspela. Po Igri so se hoteli mladinci povcselltl, razpoloženje pa Je spet pokvaril Anton Uher-nlk, bivši predsednik VO OF v St. Petru. Po svoji navadi Je Izzval pretep, v katerem Je obrezal Igralca glavne vloge tov. Štefana Brulca, še prej pa je ugasnil luč, nato* Iz §nal iz dvorane vse ljudi ter vzel ključ od vorane. v kateri so ostale Igralske obleke, lasulje, Izposojeni pribor ln 10 litrov vina. Uhernik Anton Izzove pretep na skoraj vsaki prireditvi ln je skrajni čas, da bi tudi njega pripravili do bolj koristnega sodelovanja kot so pretepi. Res Je, da so bili tudi bivši domobranci jurišnega bataljona včasih »korajžnt«, posebno v vinjenem stanju — tovariš Uhernik pa bi le lahko že pokazal smisel za sodelovanje, ne bt smel pa nadaljevati s tem, kar se Je naučil med časom okupacije. Javnost Uhernlka obsoja in upravičeno zahteva potrebno vzgojno kazen. Z. Z. Opomba uredništva: Prepričani smo, da bodo organi ljudske oblasti ludi za Uhernlka in podobne našli primerno mazilo, da si bodo lahko ohladili prehudo vro-Cekrvnost ln lzlvalno pretepaško nagnjenje. ZDRAVILIŠČE DOL. TOPLICE v PRENAVLJAJO Zdravilišče Dol. Tokllce, ki obratuje vse leto, je sedaj zaprto, ker so potrebna razna f»opravila v samem zdravilišču in v zdravi-iški restavraciji. Zato v mesecu decembru in januarju ne bo sprejemalo gostov. Večja popravila so potrebna v zdraviliški restavraciji, kjer bodo položena nova tla in pre-pleskane vse stene Restavracija, ki je bila pripravljena le za poletni obrat, ni imela nobenih peči, stenska slikarija, ki je bila prava umetnost, pa je že zelo obledela ir. bila umazana. Od leta 1902, ko je bila Zgradba dozidana, ni bilo tu nobenih popravil. Staro slikarijo bodo sedaj obnovili v istih risbah in barvah, verando bodo ogradili s steklenimi okni. nekaj vrat pa zazidali. V dvorani bosta postavljeni dve peči, tako da jo bn mogoče uporabljati tudi v zimskem času. Dvorana, ki je zelo akustična, bila je namreč grajena v ta namen, bo obdržala prvotno lice. D. G. POTOV VRH Pri popravilu vaških potov so letos člani množičnih organizacij opravili nad 2600 prostovoljnih delovnih ur Veliko so pomagali pri napeljavi elektrike, da bo drugo leto Že zasvetila v vasi. CRMOSNJICE PRI STOPlCAH Razne nergači so vse leto zavirali uspešnejše delo frontne organizacije, vendar je nekaj najbolj zavednih članov napravilo pri popravilu potov okrog 150. pri gradnji šole v Stoplčah pa okrog 400 prostovoljnih delovnih ur. V ta namen so Imeli organizirani dve delovni brigadi, ki sta se dobro Izkazali. Tudi v bodoče bodo Se v večji meri pomagali graditi šolo. Na letnem občnem zboru Fronte so med drugim tudi razpravljali o posameznikih, ki neupravičeno prejemalo socialno podporo. To so predvsem taki. ' ki prejemajo veliko paketov Iz Amerike In so tudi drugače za delo sposobni. Soglasno ,n bil sprejet predlog, da se takim ukine socialna podpora ln Jo dodeli samo res potrebnim. iz toplic V Dol. Toplicah so pričeli z izobraževalnim tečajem, h kateremu se je priglasilo okrog 40 deklet Iz Toplic ln bližnje okolice. V tečaju, ki Je dvakrat na teden, v' poleg kuhanja ln šivanja uče tudi računstva, go-spodinstva, vzgojeslovja in zdravstva, slovenščine Itd. Tečaj je popoldanski in traja od 14. ure do večera. Zanimanje za tečaj Je veliko; ljudstvo si želi praktične Izobrazbe. Namenjen je v prvi vrsti dekletom ln ženam, treba pa bo misliti tudi na privlačno zaposlitev za moško mladino. V ta namen bi bilo nujno potrebno, da se v Zadružnem domu čimprej dogradi šo ena soba, ki bo na razpolago mladini, da se bo tu shajala, se Izobraževala ln tudi pošteno zabavala. Moški mladini, ki tako rada zaide na strsnpota ln se vdaja pijančevanju, se mora dati pošteno razvedrilo, ki Jo bo vodilo po poti resnosti In vzgajalo za pošteno delo. .11 dalo večje duševno obzorje ln tako pripravilo za resnost bodočega življenja. D. G. trzacani na lovu Po osvoboditvi so se po dolenjskih gozdovih, kjer so med vojno partizani oživljali tiho gozdno naravo, zelo razpasli divji prašiči, ki povzročajo veliko škodo. Lovi na divje prašiče so pogosto organizirani z velikim številom lovcev, ki se trudijo, da bi ugonobili škodljivo zverjad. Lova na divje prašiče sc ne udeležujejo samo domači lovci, temveč prihajajo sem radi tudi Iz sosednih pokrajin. Lani so bili tu lovci Iz Koroške, ki so imeli prerej sreče, saj so ustrelili lepo število prašičev ln ulovili tudi več mladičev. Enega so poslali ljubljanskemu živalskemu vrtu. Letos je prišlo na lov divjih prašičev večje, število lovcev lz Trsta, ki so se pripeljali z avtobusom. Nastanili so se v zdraviliškem domu v Dol. Toplicah, od koder so prirejali love z domačimi lovci v bll?njl in daljni okolici. Prvi lov Je bil v RadohI nad Urinimi seli, kjer pa niso Imeli sreče. V nedeljo 9. decembra so se z avtomobili odpeljali v Kočevski okoliš, kjer so upali na večjo srečo. D. G. mirna pec s. Takoj po osvoboditvi Je bil pri obnovitveni zadrugi v Mirni peči ustanovljen mizarski odsek, ki je mnogo pripomogel k obnovi našega podeželja v tem kraju. L. 1950 pa se je Iz odseka razvilo mizarsko podjetje krajevnega ljudskega odbora. Zaradi velike potrebe po lesnih Izdelkih ln dobro organizacije se je podjetje kmalu širilo. Iz dneva v dan se je bolj kazala nujna potreba po novi, večji delavnici. Toda kako? Stvar Je vzel v roke agilni vodja delavnice Karel Gallč In začel z gradnjo nove delavnice brez sv. Birokrata. Hitro so zrasli betonski stebri, te so povezali z zidom, nanj položili ostrešje ln stavba Je bila v grobem dokončana. Nato so stavbo od zunaj In znotraj lepo počistili, zaprli ln zastekllll okna ln že Je stala tu nova, svetla mizarska delavnica, velika 20 krat 10 metrov ter visoka 5 metrov. Okna so velika, da bo dovolj svetlobe In zraka za pridni kolektiv, ki je pri gradnji delavnice požrtvovalno po-magal svojemu poslovodji. Otvoritev novo mizarske delavnice 9. decembra je bil velik praznik vsega mlrnope-škega sektorja. Že na predvečer otvoritve le sekretar okr. odbora Ljudske tehniko tov. Zoran ozvočll novo delavnico. Na dan otvoritve so domačini In gostje Iz Novega mesta napolnili delavnico. Poslovodja Karel Gallč jih je pozdravil In podal kratek pregled pri gradnji delavnice. K uspehu le čestital delovnemu kolektivu sekretar KOOF Mirna peč ter orisal delo v preteklosti ln nakazal naloge za v bodoče. Apeliral Je na mladi agilni kolektiv, naj še naprej dela tako kot Je dosedaj. S svojim delom budijo preveč mirno Mirno peč. K besedi se Je oglasil še predsednik Sveta za lokalno obrt In Industrijo OLO Novo mesto tov. Janko MIšlgoj. ki je prav tako čestital kolcktlvn k lepemu uspehu. Sledil Je kulturni del proslave, pri katerem so pionirji nižje gimnazije pod vodstvom učiteljice Cerolv-čeve prav dobro zapeli več pesmi. Pri prosti zabavi, ki Je sledila svečanemu delu otvoritve delavnice, so sc pri zabava-nju gostov kosala med seboj vaški tercet pod vodstvom tov. Rarhota In zvočna aparatura Iz Novega mesta. Vsi so bili zadovoljni, saj je bila prireditev res vzorno organizirana. Cisti dobiček prireditve bo šel za kritje računov nove delavnice. Mimogrede bodi brez zamere omenjeno še tole: Ce hI bile vse množične organizacije tako podjetne, pridne ln vztrajne kot Je delovni kolektiv s tov. Gallčem na čelu, bi Imeli Mlrnopečanl danes prav gotovo zadružni dom z lepo dvorano, Z nJim bi bilo veliko več možnosti za kulturnoprosvetno In politično življenje v Mlrnopeškl dolini. B. A. iz gradaca v nedeljo, 18. decembra, Je obiskala Gradac kulturno umetniška skupina garnizona Črnomelj pod vodstvom vodnika Djor-dje Polovine. Skupina Je pripravila prav lepo prireditev s pestrim sporedom, ki Je bil dobro naštudlran. Skoda le. da nI bila prireditev ob primernejšem času. ker bi sicer bila večja udelcžha. — Pričakujemo, da nas bo skupina še večkrat obiskala. -bel trebnje Po vseh vaseh trebanjskega okraja pripravljajo žene s sodelovanjem množičnih organizacij otroški praznik Novoletne Jelke. Podjetja, kmetijske zadrugo, KLO In ustanove prispevajo denarna sredstva, da bodo povsod lahko obdarili najmlajše. Dobre priprave so doslej Izvedli v Mokronogu In Trebnjem, v Sela-Sumberku pa Imajo že naštudlran spored za prireditev. V ft t. J a n ž u. kjer Je najbolj razgibano kulturnoprosvetno življenje, dekleta ob večerih pletejo In se učijo raznega ročnega dela. Čevljarsko podjetje v Trebnjem Je svojim 10-člansklm delovnim kolekt!vo,m dovoljstvo odjemalcev, to Je uspeh požrtvo-želo letos dobre uspehe. Lep dobiček In za-valnega truda čevljarjev. A, Z- jurka vas 2e med letom so začeli z gradnjo vaškega perlšča. ki je nujno potrebno, Iz neznanega razloga, pa Je delo prenehalo. Vse kaže, da se člani Fronte ln drugI prehlvalrl ne zavedajo dovolj, da Je prav od njih odvisno, kdaj po perlšče dogotovljeno. Podobno Je s popravilom vaških poti, o čemer se le že veliko govorilo, pa ničesar napravilo. V bodoče morajo bolj živo prijeti za delo In sprejete sklepe uresničiti, da ne bodo ostali le na papirju. Zlasti Fronta In ostale množične organizacije morajo požlvetl svoje delo In povesti za seboj vse prebivalce. SEMIČ Našo mladino fc treba vzgoji Če človek takole redno obisku le razne prireditve. Igre. proslave, koncerte, kino-predstave Itd., opazi prav slabo obnašanje nekatere mlndlne. ki se med predvajanjem programa smeje, glasno pogovarja aH na kak drug način moti prireditev. Prav mučno ml Je bilo ob obisku koroških Slovencev v Novem mestu pri prireditvi na Grmu, kjer so Jim tamkajšnji mladinci priredili lep program ln za njimi še vojaška godba. To da, kako Je šumelo po dvorani ln se pogovarjalo kar vse vprek ln še tako glasno, da so koroški rojaki kar gledali ter me spraševali, če Je pri naših prireditvah vedno tako »živahno«! Pač umestno vprašanje, na katero sem jim seveda moral pritrdilno odgovoriti, tembolj, ker je bila najžlvahnej-ša ravno naša mladina! Takih primerov bi lahko naštel kar celo kopo! Samo galerijo v Domu ljudske prosvete v Novem mestu po f:lcjnio pri sleherni prireditvi, pa homo ahko pritrdili, da Je na njej vedno »kra val«, govorjenje, smeh Itd Prav tako nekulturno obnašanje nekaternikov je tudi premlero Grlllparzerjeve tragedije močno pokvarilo. AH tu res nI pomoči? Mislim, da bi bila. Prvo Je, da bi morali take redne kalllce miru opozoriti reditelji, sicer pa Jih poslati ven! Reditelji bi pač morali bolj Bkrbeti za red pri prireditvah In kalllce energično kaznovati. Drugo pa je vprašanje vzgoje te mladine: knjigo o lepem vedenju lil morali že zdav naj Imeti v naših šolah, pa tudi v naših de lovnih kolektivih! Zdi se mi. da bo treba zlasti še delavsko in obrtniško mladino opo zarjatl na lepše obnašanje In jI nuditi prilike, da si to tudi pridobi. AH ne bi bilo do hro uvesti tudi za to mladino plesne vaje. prirejati posehel zanjo koncerte, Igre In jih | uvajati v to stran vzgoje? Tudi ml smo večkrat krivi, da je mladina taka. Zato naj bi se vsi vzgojitelji, mojstri In predpostavljeni malo zamislili In posredovali mladini več zabave ln vzgoje. Tudi ta mladina Je prav tako kot srednješolska in ostala mladina naša bodočnosti M. T- Dne 8. t. m. Je bil v Semiču občni zbor OF ln volitve novega odbora. Občnega zbora OF se je udeležil tudi predsednik OLO tov. Košir, ki Je v svojem referatu prikazal pomanjkljivosti članov OF ln odbora, tako pa tudi nadaljnje delo. Govoril jo o nujnosti zasaditve novih trt v vinogradih, o sortiranju vin ln čiščenju ter sajenje sadnih dreves. Udeležba članov nI bila preveč zadovoljiva In je bilo videti lo malo moških. 8. decembra Je KUD »Oton Zupančič« lz Gradaca gostoval z Nušlčevo komedijo »Navaden človek« v Semiču. Obisk je bil zelo dober. Videti Je bilo, da so si člani KUD Iz Gradaca prizadevali člmboIJŠe prikazati Jedro te Igre. Svoje vloge so dobro podali, toda pohvaliti je tov. v vlogi Damjanovlča, ki se je najbolj približal svoji vlogi, pa tudi Zorlca ni daleč zaostajala. Videti jima je, da se zelo zanimata, toda ne moremo rečJ, da ostali nimajo volje. Tudi oni so pokazali voljo, da Je med njimi več mladih moči. ki sc izpopolnjujejo. 2cllmo. da be se še oglasili. Ravno tako pa želimo, da bi se tudi semlška mladina pokazala v tej sezoni na odru. Gledati pa bo moral vsak član, da bo pripomogel k boljšemu uspehu, ker dva aH trije ne zmorejo vsega. A. P. st. jernej v počastitev 10. obletnice ustanovitve JA Je Imel major Mirko Fajdlga Iz Novega mesta predavanje v okviru Ljudske univerze v St. Jerneju. Predavanje, ki Je bilo dokaj dobro obiskano, je bilo podano poljudno ln razumljivo. Predavatelj nI uporabljal nerazumljivih tujk. kar naj hI upoštevali na vseh predavanjih. Poslušalci so naprosili tov. majorja, naj bi jim tudi povedal nekaj svojih doživljajev lz časa NOV. Rad Jim Je ustregel In pred našimi očmi so vstajali dogodki, ki dokazujejo junaštvo naših hrabrih borcev. Se ln še hI ga bili poslušali. Istočasno Je v Vrhpolju predaval kapetan Arko. Obema zastopnikoma naše junaško ljudske vojske hvala In še kdaj nasvldenje! * 22. decembra Je priredila Zveza borcev ob sodelovanju moškega zbora SKUD, re-cltatorjev In pevcev solistov zelo lepo obiskan slavnostni večer, na katerem je govoril rezervni kapetan tov. Dodo Majzelj. • Letos Je potekel odkup sončnic kot Se nikoli: 15.000 kg sončnic Je odkupila Kmetijska zadruga v St. Jerneju —. to Je bilo olja! Po ljudje sončnice še prinašajo. Lanene slame je odkupila KZ 20.000 kg. * Gostovanje Igralske družine sindikalne podružnice Kmetijske šole na Grmu je privabilo toliko ljudi, da Je bila dvorana napolnjena, znak, da si naši ljudje žele duševne hrano. Igrali so veseloigro »Trije vaški svetniki« — baje nas bo obiskala tudi Igralska družina novomeškega gledališča z Grll-parzerjevo Igro »Ljubezen ln morja valovi.« * Med sklepi, ki so jih Bprejell člani Fronte na občnem zboru so; sodelovanje Fronte s krajevnim ljudskim odborom; čiščenje ln škropljenje sadnega drevja In tolmačenje potrebe po čiščenju In škropljenju; popravilo vseh vaških potov In borba za višji hektarski donos: pomoč vsem organizacijam pri prireditvah ln proslavah ter čim večja udeležba pri predavanjih ljndske univerze; pomoč in sodelovanje na roditeljskih sestankih za boljši obisk šole. Skrb za pravilno vzgojo mladine ln razširitev organizacije bosta še nadalje med glavnim) nalogami Fronte v St. Jerneju. Udeležba na občnem zboru kluba za konjski šport v St. Jerneju* nI bila taka, kakor bt to po vsej nnšl domovini znano društvo zaslužilo, vendar je potekal v plemenitem kresanju misli. Sprejeti so b!H lepi sklepi ln želimo, da ee uresničijo. Pozdravljamo predlog zopet Izvoljenega predsednika Doda Majzlja, da naj se posveti posebna skrb vzgoji mladega kadra.* ki ga naj trenirajo bivši konjeniki. Zelo umesten In skrajno nujen pa Je bil sklep, da se mora dirkališče In tribuna temeljito preurediti. Lepo uspeli občni zbor Je Izzvenel v Želji: V veselem galopu v Novo leto ln srečnjo vožnjo! sredgora pri planini Sredgora je mala vasica v Dell krajini. Ce te zanese pot sem gori Iz katerekoli strani, takoj občutiš skrajno slabo pot. Vašča-nov Je malo In bi jo težko sami popravili. Sredgorcl so pridni In gospodarski ljudje, saj priroda žo sama vsakogar siII, da se potrudi pri vsakem delu. Da bi se jim čas za delo še skrajšal, pa Je posredovalka župne fare Semič tov. Rezka Iz Planino predlagala oz. boljše skoraj rečeno zahtevala od maloštevilnih vaščanov, da naj popravijo podružno cerkvico v Sred-gorl, ki Je potrebna večjih popravil. Rezka sama pa nI pripravljena ničesar žrtvovati za popravilo cerkvice, Izrazila pa se Je že, da bo brez sredgorske cerkvice Izgubilo se-miško župnlšče pravico do posestva bivše fare Planina. Ljudje tod okoli pa se čudimo, na kakšen način Ima žunnlščc Semič pravico do posestva bivše fare Planina. Zna no nam je namreč, da so bili po nalogu župnlšča v Semiču odpeljani zvonovi lz Planino In Kleca, prav tako stolpne tire Itd. — kam. tega seveda ne vemo, nltt ne vemo za koliko denarja. Podpisani tega pisma in pokojni Kobal Anton sva bila 7. oktobra 1942. leta po aretaciji po belogardistih prisiljena nositi marmornate plošče Izpred oltarjev cerkve v Planini In Kleč In slrer v belogardlstlčno taborišče v cerkev Vrčlce pri Semiču, kar se Je Izvršilo pod poveljstvom tedanjega kardana Iz Metlike. Zdi se ml. da so te dragocene ploščo bile odpeljane v župnlšče Semič. Ljudstvo misli, da naj bt v župnišču Semič naredili obračun za vse odpeljane predmete, ki predstavljajo veliko vrednost tu kajfinjlh faranov In so njihova last, potem bi se po morda lahko pogovarjali o popravilih cerkvo na račun faranov aH kakorkoli že. F. J. obisk na državnem posestvu vinomer Pred dnevi me Je službena pot zanesla na državno posestvo Vinomer pri Metliki. Spoznal sem se z upravnikom Justinom Mehom, k! ml Je z veseljem začel pripovedovati o delu In uspehu posestva. K posestvu spada Mestni log pri Metliki In plta-llšfe Krupa. Dola Je precej, kjer so posestva zelo oddaljena drug od drugega, vendar vse lepo napreduje Ravljo se z vsemi mogočimi stvarmi: s poljedelstvom, vinogradništvom, živinorejo, svlnjerejo, čebelar stvom, kokošjerejo Itd. Vina so letos prerej pridelali. Zredili so čez 200 svinj, pridelali čez 600 kg medu Itd. Uspehi so vidni povsod. Poleg vsega dela pa se tudi kulturno Izobražujejo. Sedaj, ko so dolgi zimski večeri, se uče Igre »Prisega o polnoči«, katero na meravnjo Igrati najprej za zadružnike v Metliki In SI raznem vrhu, če pa se bo dohro obnesla, bodo šli še drugam, morda celo v drug okraj. Pri Igri sodeluje enajst oseb, pomaga pa jim tudi upravnik. Ko sem že odhajal lz pisarne, sem opazil v veži prav lepo urejen slenčas. Na njem so zanimivi članki, v katerih se odraža kritika ln samokritika, hkrati pa Imajo tudi precej vzgojnega pomena. Pa še nekaj je sedaj na Vlmuncrju. 15. decembra se Je pričel tečaj mladih kuharic, 1:1 ga obiskuje 25 žena in deklet Tečaj Je organiziral Svet za kulturo In prosveto v sporazumu s poverjenlštvom za kmetijstvo pri OILO Črnomelj, vso ostalo oskrbo pa Jo prevzelo posestvo. Mlade tečajnice Imajo prijetno urejeno sobico ln učilnico oziroma kuhinjo. Posebno me je '■■nImalo pripovedovanje tov. Anice, ki sc je tudi vpisala v ta tečaj. Anica le ž*> precej Pasa na tem posestvu. Navzlic svoji mladosti Je Že šef mctcrenlnSke postaje, ki jo Imajo na posestvu Vodi točen dnevnik vseh spremenili vetra, senca, padavin itd. ter po-poroča o tem na metereorološko upravo v Ljubljano. K. M. Vaše življenje in imetje zavaruje Državni zavarovalni zavod Direkcija za LR Slovenijo LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 19 Poslovalnice: Celje, Kranj, Krško, Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Poljčane, Postojna, Vipava ZASTOPSTVA V VSEH VEČJIH KRAJIH SLOVENIJE Naravno gibanje prebivalstva v okraju Črnomelj V novembru se je v okraju rodilo 34 otrok, od teh 15 dečkov in 19 deklic. Umrlo jo 25 ljudi, od teh 15 moških in 10 žensk. Porok je bilo 23. Nove družine: Gjuričič Franjo, elektromonter iz Zagreba in German Jožica, nnnieščenka iz Črnomlja. Skube Ivan, oficir LM iz Adlešič in Zugelj Kristina iz Jelševnika. Tomažin Jožef, sprevodnik avtobusa iz Kota pri Starom trgu in Lakner Antonija, šivilja iz Bistrice. Popovjč Budimir, oficir JA iz Mašti-ca in Klobučar Vera, trgovska pomočnica iz Gradaca. Bahor Anton, ključavničar iz Loke in Zaje Marija, hči posestnika iz Dolenje Pake. Ljubic Fridorik, profesor iz Ljubljane in Pavlovič Vida, medicinska sestra iz Ceija. Tomec Frano, poljedelec iz Goleka in Pavlakovič Ivana, poljedelka iz Hrasta pri Vinici. Muhvič Peter, poljedelec iz Hriba pri Sinjem vrhu in Žaleo Alojzija, poljedelka iz Zilj. Zaleo Stanislav, poljedelec Iz Zilj iti Jakotič Barbara, poljedelka iz Zilj. Kep Egidij, rudar iz Trbovelj in Zleuar Marija, poljedolka iz Damlja. Stravs Martin, poljedelec iz Etapa in Žagar Kristina, poljedolka iz Damlja. Majetič Frano. poljedelec iz Perudine ln Spehar Katarina, poljedelka iz Sinjega vrha. Pešelj Peter, dolaveo iz Zagozdaea ln Movrin Marija, delavka iz Jelenje vasi. Potočnik Jože.jpnljski delavec iz Stranske vasi in Meden Frančiška, delavka iz Postojne. Plut Jože, čevljar lz Sodjega vrha in Pre-lesnik Marija, poljedelka iz črešnjevca. Raz-drih Feliks, nameščenec iz Ljubljane in Nampelj Antonija, nameščenka iz Rečio. Primožič Alojzij, posestnik iz Semiča in Dajčtuan Marija, delavka iz Strekljevca. Sohweiger Stanislav, nameščenec iz Črnomlja in Tajman Ivanka, poljedelka iz Rosalnic. Požek Anton, tesar Iz Grihelj in Pe-trovčič Marija, poljedelka lz Gradaca. Stojnic Franc, poljedeleo lz Lokvice in Ma-tekovič Bara, poljedelka iz Radovice. Siuio-nič Anton, posestnik iz Drašič in Kašteli« Olga, poljedelka iz Drašič. Selič Fortunat, rudar iz Rečio pri Celju in Mušič Angola, poljedelka iz Podzemlja. Križan Jožef, poljedelec iz Podzemlja ln Jurejevčič Vida, poljedelka iz Podzemlja. — ČESTITAMO! Umrli so: Bečaj roj. Stofanič Marija, poljedelka iz Dragatuša, stara 74 let. Sterk Johan. kmetovalec lz Predgrađa, star 53 let. Butala Jožef, kmetovalec iz Dragatuša, star 71 let. Jesih Daniel, otrok iz Dragatuša, star 1 leto. Kocjan roj. Kocjan Neža, poljedelka iz Loke. stara 67 let. Bolite Anton, otrok iz Loke. star 6 dni. Stajer Jožef, kmetovalec iz Doblič, star 69 let. Stefanič roj. Flajnik Marija, poljedolka iz Stare lipe, stara 58 let. Papa Barbara, kmetovalka iz Vinice, stara 56 let. Gornik Jožef, kmetovalec iz Lokvice, star 45 let. Brodnrič Anton, vžit-kar ijz Oribelj, star 91 let. Gregorič Marija, otrok iz Podzemlja, star 1 dan. Gregorič Anton, otrok iz Podzemlja, star 1 uro Jurejevčič roj. Pezdirc Ana, kmetovalka iz Podzemlja, stara 82 let. Relič Julika, oskr-bovanka Iz Metlike, stara 70 let. Popovič Janko, kmetovalec iz Suhorja. star 55 let. Kočevar Jožef, poljedelec iz Suhorja, star 71 let. Geršič Božidar, otrok iz Suhorja, star 6 mesecev. Matjašič roj. Humljan Marija, užitkarica, stara 78 let. Težek Anica, otrok iz Ro8alnio, star 5 mesecev. Matjašič Anton, kmetovalec iz Rosalnic. star 77 let. Krašo-veo Janez, posestnik iz Rosalnic, star 68 let. Stalcar roj. Kamhič Marija, užitkarica, stara 76 let. Smrekar Janez, posestnik iz Strekljevca, star 50 let. Hudorovič Janez, delavec iz Semiča, star 29 let. V OKRAJU KOČEVJE V mesecu novembru 1951 se je rodilo v kočevskem okraju 35 otrok. Od teh je 21 deško? in 14 deklic. Umrlo je 9 oseb, porok pa jo bilo 14, Poročili so sc: Delavec Zunič Marjan iz Podpreske in Boljedelka Perušek Ivana iz Grčaric. Rudar kilenc Ivan iz Kočovja in kuharica Jelov Šek Marija iz Kočevja. Uslužbenec Bevc Franc iz Koprivnika in gospodinja Litrop Helena iz Koprivnika. Krojač Szarvos Jože iz Kočevja in šivilja Dejak Ivana iz Kočevja. Ekspediter Plevel Miroslav iz Ljubljane in knjigoveška delavka Božič Angelca iz Ljubljane. Delavec Pleva Helmut iz Mokrega potoka in poljedolka Kriz Uegina iz Mokrega potoka. Šofer Kovač Vladimir iz Sela in kmetovalka Stimee Regina iz Osilnice. Kmetovalec Osvald Alojzij Iz Papežev in kmetovalka Stimec Slavka lz Zurg. Delavec Putre Rudolf iz Ribnice in delavka Knavs Stanislava iz Ribnice. Uslužbenec Mate Ferdinand Iz Kočevja in uslužbenka Hoge Leo-noldina iz Ribnice. Miličnik Petek Janez iz Sežane ln kmetovalka Uršič Zofija iz Sežane. Oficir Dulmin Emerik iz Velike gorice in uslužbenka Bončina Frančiška iz Stare cerkve. Pripadnik LM Dodlek Drago iz Verdrenga in trgovska pomočnica Lavrič Jožefa iz Mozlja- Kmetovalec Papež Anton iz Fare in delavka Marino Marija iz Faro. Čestitamo 1 Umrli -#a: Gospodinja Bnh Marija iz Rnkitniee. sta>-ra 71 let. Šolar Lavrič Alojzij iz Grčaric, «tar 8 let — ubit od strele. Kmetovalec Mer-har Janez iz Dolenje vasi, star 63 let. Miličnik Mavric Mirko iz Ferdrenga, star 23 let. Otrok Iporeo Milka iz Koprivnika. stara 8 mesecev. Gozdni delavec Lindjč Rafael iz Črnega potoka, star 22 let. Preužitkar Lev-stek Jože iz Travnika, star 88 let. Kmetovalec Tomec Jurij iz Rib jek a, star 83 let. Kmetovalec Mikulič Jožo iz Podpreske. star 75 let. Kmetovalec Andoljšek Janez iz Hro-vače. star 81 let. Preužitkar Zaje Alojzij iz Gorice vasi. star 70 let Otrok Košorok Franc iz Gornjih Ložin. star 1 dan. Delavec Znnski Mihael iz Mlake, star 70 let. Delavec Banifer Bonifacij iz Seča, star 27 let — padel v partizanih. Gospodinja Novak Marija iz Smuke, stara 57 let Preužitkarica Košmrlj .lera iz Zimaric. stara 84 let. Preužitkarica Lovšin Agata iz Jurjevce. stara 79 let. Posestnik Lesar Janez iz Sušja. star 79 let. Kmetovalka Beljan Marija iz Fare, slnrn 64 let. IZPRED SODIŠČA Pred okrajnim sodiščem v Novem mestu je bil obsojen šofer Zvonko Urbano iz Novega mesta, ki je z nekim Karlom Gram-cem našel blizu barak »Pionirja« moško zapastno uro, vredno blizu 1C.000 dinarjev. Čeprav sta vedela, da lastnik uro išče, sta hotela uro »pretopiti« v denar. Po ovinkih je lastnik za uro zvedel in jo dobil nazaj. Urbane pa je za poizkus utaje tujega predmeta dobil mesec dni zapora. Njegovega pajdaša v »sreči« čaka podobna nagrada. Okrajno sodišče v Trebnjem je obsodilo Franca Planinska lz Vrh-Trebnja na 3 mo sece zapora, ker je lani in letos posekal v gozdu nekega domačina, ki živi v Ameriki, 151 kubičnih metrov drv, a denar porabil zase. Zaman Franc, star 27 let, doma v Kam nem Vrlin-Priniskovo, nadvse rad strelja. Pred kratkim je bil kaznovan, ker je skrival orožje, zdaj pa so organi Ljudske milice ponovno našli pri njemu pištolo z nabojem. Zdaj bo tri mesece premišljeval o tem. da zakoni in predpisi veljajo tudi za njega. Sirk Franc, kmet iz Stelianje vasi, je letos namesto predpisanih 1000 kg žita oddal le 471 kg. Izgovarjal se je, da ga več ni pridelal, pri preiskavi pa so našli pri njemu 3 vreče žita v stanovanju, v kašči 150 kg, 300 kg zakopanih v zemlji pod skednjem itd Bil jo kaznovan z 8 meseci zapora in s 6000 din denarne kazni. Drobnič Anton, rudar lz Kočevja, je nedavno bil doma v St. Janžu. Pred gostilno v soteski ze vec dni ni šolskega pouka V Soteski že nekaj dni nI šolskega pouka, ker šola še sedaj nima drv za kurjavo. Drva so sicer že pripravljena v gozdu, tudi KLO Toplice Je že Izdal nalog lastnikom konj, da pravočasno dostavijo šoli potrebnu drva. Vozniki pa se izgovarjajo, da odloku KLO ne morejo zadostiti, ker sn neprestano zadolženi pri prevozu lesa za Gozdno upravo, s katero Imajo pogodbo. Zadevo s kur Javo bo treba vsekakor hitro rešiti, kaitl zaradi pomanjkanja drv ne more bttl pouka, otroci pa brez tega no smejo ostati. Čudno, da v kraju, kjer Je drv dovolj na razpolago ln Jih dnevno odvažajo ogromne koli čine, nI mogoče pravočasno preskrbeti drv za domače potrebe, zlasti za šolo! (ir. Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnlk - Naslov uredništva ln uprave; Novo mesto. Ljubljanska oesta 25. telefon št. 127 - Poštni predal 83 - Tekoči račun Pri Komunalni banki v Novem mestu štev »Ilfi-i 90322-1 - Četrtletna naročnina 75 dia polletna 150 din. oeloletna 300 din - Narofl uina se plačuje vnaprej - Tiska tiskarna Ljudske pravico v Ljubljani »Prijatelj« si je »izposodil« kolo in se odpeljal k nekemu znancu. Zaradi tatvine kolesa, ki ga je pa lastnik dobil nazaj, je bil kazuovau s 8 meseci zapora. Z najeto pričo se je hotel iznebiti očetovstva Frano Mencin iz Cučje mlake pri Dobravi. Marija Podgoršek mu je v januarju 1949 rodila otroka in navedla njega kot očeta, Mencin pa, k) se je medtem poročil z drugo, se je na vse kriplje otepal te časti. Pregovoril jo celo Jožeta Selaka. naj bi pred sodiščem potrdil da je imela Podgorškova razmerja tudi z drugimi moškimi. Selak je želji prijatelja seveda ustregel, pozneje pa se je izkazalo, da je pred sodiščem lagal, kar je sam priznal na drugi razpravi. Zaradi nagovarjanja druge osebe na krivo pričevanje v škodo nezakonskega otroka je bil Mencin pred okr. sodiščem v Novem mestu obsojen na eno leto in 6 mesecev zapora, Selak pa se bo pred sodiščem še zagovarjal, pri »uradni« preiskavi je zasluzil en mesec zapora Matija Kren, devetnajstletni posestnikov sin iz Drganjih sel je vsega drugega bolj zmožen kot poštenega dela. Letos v septembru se je kar na lepem prelevil v »uradnega preiskovalca« s tem. da si je oblekel dolg vojaški plašč, vzel v roke aktovko in vojaško torbo ter šel na »uradno preiskavo« k posestnici Rozaliji Kmet, češ da skriva puško. Da bi nnglušno vdovo še boli prestrašil, si je na listek zapisal njeno ime. Res ji je premetal vso hišo in vse pro-slore. iskanega predmeta pa le ni našel. Aa to dejanje se je moral zagovarjati pred senatom okrajnega sodišča, ki ga je obsodil na mesec dni zapora. JClHD KINO NOVO MESTO PREDVAJA: od 28. decembra do 1. januarja ameriški film »Vrnitev«. MESTNA KLAVNICA IN MESARIJA v Novem mestu kupuje p0 najvišjih dnevnih cenah govejo živino, teleta in prašiče. Prodaja vsak dan sveže meso in mesne izdelke. MESTNO KROJASTVO IN ŠIVILJE naznanjajo cenjenemu občinstvu, da so ostale cene izdelkov „te kakor pred I. novembrom. Priporočamo s,e z« nova naročila! — Krojači in šivilje mestnih podjetij. Novo mesto. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE v Novem mestu. Glavni trg, ima na zalogi prvovrstne žarnice! KUPIMO večji, dobro ohranjen pisalni stroj. Ponudbe 2 xni1\e ■? z,uin,k^. vzorcem pisave in s ceno pošljile Dpriivi Dolenjskega lista, Novo mesto, postni predal 33. 03 Zumberak in Zumberčani Pred štiri sto in več leti je turško naselje v krajih današnje južnovzhodne Jugoslavije utrgalo plaz ljudi, ki so uskočili čez turško mejo in pribežali ali se pretolkli v Vojaško Krajino. Zato so dobili ime uskoki ali pribegi. Nekako leta 1530 se je pričelo. Tam iz okolice Unca in Glamoča jih je prišlo največ in zasedli so skoraj prazni 2umberak, južnovzhodno pobočje naših Gorjancev. Prišli so tudi od Cetine v Dalmaciji in nekaj od Obrovca. Polnih dvajset let je trajalo njihovo priseljevanje po bregovih onstran Gorjancev. Drugod po slovenski zemlji so uskoke naseljevali še daleč tja v 17. stoletje. Spojili • pa so se povsod z domačim ljudstvom, le v kršnem 2umberku je ostal njihov rod samolasten, prvobiten. Neprestana turška nadlega je že v 15. stoletju rodila Vojaško Krajino. Bilo je to mejno ozemlje med našimi deželami in turškimi pokrajinami. Za časa Vojaške Krajine je bil tudi Zumberak vojaško urejen. Vsi odrasli in sposobni moški so bili pod puško in so imeli lastnega kapitana. Stanoval je v gradu Zumberku, ki je bil središče vseh uskošklh naselbin na južnem pobočju Gorjancev. Imel je grad že pred tisoč leti nemško ime Sichelburg. Iz tega so kasneje izmaličili ime Sumberk, Zumberk, Sumberak. Zdaj je že drugi grad nad 150 let razvalina. Razvrstile so se uskoške naselbine okoli žumberškega gradu doli do Kolpe od Metlike do Jaške in Samobora pa gori čez gorjanske robove še na slovensko stran tam nad Kostanjevico do Brežic. Onim uskokom pravijo Cačarjl, v 2umberku pa jih reka Kupčina deli na Fužinarje, kar pomeni prekupčevalce, krošnjarje, in na Maslarje, to so poljedelci in živinorejci. Vsega prebivalstva ima 2umberak okoli 12.000 ljudi. Njihov svet meri nekako 235 kvadratnih kilometrov ali 26.000 ha zemlje, gozdov In krša. Od vasi Drage onstran gorjan-skega sedla ob cesti Novo mesto-Me-tlika do Stojdrage nad Brežicami meri žumberško ozemlje na dolžino približno 50 km. Največji kraj v Zumberku je vas Sošice v globokem kotlu na južnem pobočju Trdinovega vrha, ali Sv. Gere (Jere), kot 2umberčani nazivajo najvišji vrh Gorjancev (1181 m). V Sošicah je bil rojen znani hrvaški zgodovinar Smičiklas. Tam so živeli tudi predniki hrvaškega pesnika Preradoviča in tam je bil doma oče žumberškega pesnika Hraniloviča. Za časa Vojaške Krajine je bil tam sedež XI. čete. Onstran žumberškega gradu v vasi Kalje se je držala XII. četa. Tako je bilo nekako dve sto let po prvih doselitvah. Tedaj so bile ukinjene vse svoboščine in pred-pravice, uskoki so bili izenačeni z ostalim prebivalstvom. Pričeli so se zanje težki časi. Se težji pa leta 1871, ko je bila ukinjena Vojaška Krajina. Tedaj so ostali 2umberčanom le še spomini in njihova kršna domovina. Potožil mi je nekoč pred zadnjo vojno star žumberški očanec: »Sto vi znate, kako je to bilo negda za granice! Okrajna opekarna Prečna pri Novem mestu se bo v letu 1952 pridružila naporom dolenjskih opekarn z vso svojo zmogljivostjo. Vse sile za čim večjo proizvodnjo opeke! VIKTOR PIRNAT« E, onda se čuda bolje življelo neg' danas. Onda je, moj dragi, vladala sablja i onda je bilo dobro. Ako je ko komu što ukrao ili mu kakvi drugi kvar napravio, eto to ,verbavljena', soldačkoga suda i sve je bilo brže bolje gotovo. Krivac je dobio ili dvadeset i pet oza-da ili je morao proći čez dvije glide soldata, koji su ga šibami tukli pa je bilo mar! Niko nikome nije kvara radio, nikome nije ništa ukrao.« Pa sem ga pobaral, kako se je v onih časih sicer živelo. »Bolje se onda živjelo neg' danas. Negda smo živi jeli svi u zadrugama 1 gospodar zadruge starao se za sve. Kako se to onda lijepo živjelo! Bilo je u kući vina, povitice, krtoga suvoga mesa i slanine na podu. Bilo je masti u kantama, štala puna blaga, svinjac pun svinja, kokoši su veselo kokodakale, pijevac pjeva na grani... E, brate, tako je to bilo za vrijeme granice!« Na poti po mnogoštevilnih žumber-ških vaseh še naletite na take obuje-valce spominov. Daleč je že to in od daleč se vsaka stvar vidi lepša. V vasi Poklek bi strmeli, če bi vedeli, da so vsi tisti umazani otroci, ki se pode po cestnem prahu, potomci samih plemi-čev, baronov, po vojaških zaslugah iz onih časov. Ker je kršno gorjansko pobočje dajalo le oves, malo prosa, krompir in zelje ter se ves Zumberak ni mogel zgnesti v dolino reke Kupčine, kjer edino je svet res rodoviten, se je pričel po 350 letih ravno obraten proces: pričelo se je izseljevanje na veliko. Marsikje je tudi polovico prebivalstva zapustilo svoje borne domačije in odšlo v svet za srečo. Največ jih je prevzela Amerika, žive pa Zumberčani po vseh kontinentih in večinoma ne slabo. Raz-tresli so se tudi po vsej Jugoslaviji, Zagreb jim je posebno priljubljeno zatočišče. Zagrebčanom pa menda naj milejši izlet v uskoško Stojdrago, višinsko vasico nad Brežicami. Krasna avtomobilska cesta je speljana gor. Živahno in veselo je v poletnih mesecih tam gori kot morda nikjer med Ljubljano in Zagrebom. Kako živimo in de amo v Loškem potoku Kulturno unietnISko društvo smo v Loškem potoku ustanovili leta 1947. Imenuje se po učitelju Ivanu Vrtačnlku, ki je bil več let učitelj na nasl soli. 1311 Je med prvimi ustanovitelji OF v našem okolišu in je skupno s prof. Seskom širil narodnoosvobodilno gibanje. Leta 1942 je šel v partizane In še Istega leta padel kot operativni oficir ▼ Med ved Jeku v bližini Loškega potoka. Društvo je Imelo v začetku velike težavi«. Manjkale so različne stvari, igralci pa so bili močno zaposleni v gozdu ln drugod in zato nestalni. Vendar pa se Je delo razvijalo in dosegli smo Se nekaj uspehov. Prav lepo smo napredovali letos, saj smo uprizorili 5 ljudskih Iger z 12 predstavami. Igralska družina je lz vrst delavske In kmečke mladino ter Izobražencev. Skupno se trudimo dvigniti vasi lz zaostalosti, ki Je še velika. Proslave skrbno pripravljamo, posebno smo se potrudili za 29. november. Tedaj je nastopila osnovnošolska ln gimnazijska mladina. Prav toplo je bil pozdravljen moški pevski zbor, ki je po več letih prvič nastopil. Sestavljen je lz fantov ln starejših mož. V naših krajih jo skritih veliko Igralskih talentov, vendar Jih je do zdaj skušal redkokdo dvigniti. Iz dohodkov, ki smo jih Imeli v teh letih, smo popravili dvorano, opremili oder, obnovili kulise In preskrbeli primerno razavfct Ijavo. Ostale skupine v okviru kulturno-umetnlškega društva pa niso ravno zelo delavne. Imamo n. pr. dva tamburaška zbora, ki pa bi lahko več nudila. Tudi smučarska skupina »e Je letos premalo zanimala za razne možnosti svojega razvoja, čeprav Ima vse pogoje, da ponovno obnovimo staro, tradicionalno smučanje, ker je zanimanje zanj veliko že med šolsko mladino. Knjižnica je primalo obiskana, mladina se vse preskromno Izobražuje, rajši poseda, po go stilu,ji. namesto da bi vsaj včasih prebrala kakšno knjigo. Delo našega društva Je prav zaradi šoli odrasle mladine še prav posebno odgovorno. S pomočjo okrajne Zveze zadružnlc In ostalih organlzaelj amo začeli s splošnimi uospndin.lsklnij tečaji. Dva že delata v Ket-jah In Malem logu. Na teh tečajih se 70 žen In deklet splošno In strokovno Izohražuje, saj Imajo poleg gospodinjskih predmetov še slovenščino, kmetijstvo, zadružništvo, računstvo, zdravstvo, pouk o zdravljenju živali Itd. Tečaja sta skrbno pripravljena, prosvetni delavci lz osnovne šole In gimnazije pa se trudijo, da bi se žene In dekleta čim bolj izobrazile za delo na vasi. Mislimo Imeti tak tečaj še v Travniku, na Hribu, v Srednji In ScgnvI vasi. Še posebej pa bomo pripravili strokovne tečaje lz sadjarstva ln domače obrti za moške ln ženske, tako da se bodo Potočanl začeli ukvarjati tudi z domačo obrtjo ln jo po-speševali v okviru kmetijskih zadrug, ki so pri nas tri. Dela bo torej dovolj za vse, tudi za tiste, kt so bili do sedaj vozniki ln gozdni delavci, da bo v nas le želja, da postanemo res mojstri svojega dela. Pri tem na nam bodo posebno splošno Izobraževalni In strokovni tečaji lahko veliko pomagali ln koristili. B. C. 0 pomenu turizma in njegovem razvoju Letos maja je bilo v Novem mestu ustanovljeno Turistično društvo, ki je član Turistične zveze Slovenije. Društvo ima deset sekcij, ki so v skladu z nalogami in cilji društva, kot je določeno v pravilih. Glavni namen Turističnega društva je pospeševanje in razvijanje množičnega turizma z uveljavljanjem dveh osnovnih načel ljudskega turizma: narodno gospodarskega ia socialno političnega. Takoj po ustanovitvi le javnost v Novem mestu pokazala veliko zanimanje za društvo. V kratkem času je pristopilo nad dvesto članov, število pa še stalno narašča. Delo društva je postalo živahno ia mnogostransko. Na Loki in Krki že gradi javno kopališče večjega obsega. , Namen tega članka je, seznaniti bralce Dolenjskega Usta in našo javnost s pogoji, ki so dani za razvoj turizma pri nas. Današnji razvoj turizma v svetu kožo težnjo po skupinskem potovanju. Obenem pa se uveljavlja prizadevanje, da bi se v čim večji meri uporabile in izkoristile prednosti, ki jih nudi prosto potovanje, ki je nasprotno tako imenovanem vezanemu potovanju. V našem socialističnem družbenem reda se posveča velika skrb množičnemu turizmu. Za njegovo pospeševanje ia razvoj skrbe številni činitelji. Dani so mu povoljni pogoji in znatne ugodnosti. Oboje je pripomoglo, da se je množični turizem med našim ljudstvom v letih po vojni zelo razširil in zavzema iz leta v teto večji razmah. Tujski promet je tako glede svojega obsega, kakor glede svojega poteka odvisen od cele vrste raznih činiteljev. Ti se pri tujskem prometu ali turizmu dele na take, ki so sploš-i nega in na take, ki so posebnega značaja. Splošnega značaja so oni, ki jih nndi narava s u ni u, lokalne razmere posameznih turističnih krajev in ozemelj ter gospodarske in politične razmere posameznih držav. Razmak turizma je tudi v tesni zvezi z napredkom prometnih sredstev, njih brzino, udobnosti itd. Sicer je turizem do neke mere obstajal že v klasični dobi pri Grkih in Rimljanih. Privlačna sila za potnike so bili daleč znani zdravilni vrelci, h katerim so se zatekali bolniki. Precejšen uspeh je zaznamoval turizem v srednjem veku in pozneje. Vse do preteklega stoletja je bil zaradi pomanjkanja udobnosti in počasnosti prometnih sredstev turizem neznaten. Potovali so v splošnem le v zelo nujnih primerih ia turisti, izvzemši romarje, so bili večinoma le bogatejši ljudje. Železnica in parni k sta na široko odprla pot razvoju turizma in prometa sploh. Države ln kraji, ki jih je narava obdarovala s posebnimi lepotami, so privabljale leto za lejtom večje število tujcev - turistov. V noši ožji domovini velja to prav posebno za Bled, Bohinj, Postojnsko jamo in Še nekatere druge kraje. Naša država posveča turizmu veliko skrb in pozornost. Zvezne ustanove za pospeševanje mednarodnega turizma, kot izredno važne gospodarske panoge, skrbe za njegov razvoj in imajo v številnih državah svoje turisticno-propugandne urade. Na drugi strani pa te ustanove posvečajo veliko skrb tudt razvoju domačega turizma (ki se odvija v mejah vsake države). Poleg zveznih ustanov obstojajo ie republiške z istimi nalogami v republiškem merilu. Tudi vsa mesta, ki so republiška središča, imajo svoje lastne turistične urade. Dalje obstojajo gospodarska podjetja H pr„omet potnikov in turistov (»Putnik« — podjetje za promet potnikov ln turistov, ki ima široko razpredeno mrežo poslovalnic po vsej držuvi in v inozemstvu), Turistični sveti, ki so malica turističnih društev. V naši socialistični družbeni stvarnosti je vse načrtno, predvsem pa gospodarstvo. Zato naš zakon o petletnem načrtu določa tudi turizmu, ki danes posega globoko v ekonorasko- polrrični in kulturni ustroj vseh držav, važne naloge. Pogoji za razvoj turizma v novomeškem okraju so podani vsestransko, v kolikor se nanašajo no geografsko sestavo pokrajine, klimatske razmere, prometne zveze, naravne lepote, obilica vabljivo mikavnih i/letnih točk itd. Poleg tega je v območju okraja mnogo posebnosti in zanimivosti, ki privlačijo izletnike, odmora ln miru potrebne delovne ljudi kot turiste. Pokojni znanstvenik naravoslovec svetovnega slovesa in znan alpinist prof. Ferdo Seidl je kot temeljit poznavalec novomeškega okraja in Dolenjske sploh zapisali »Okolica Novega mesta je med najlepšimi pokrajinami Jugoslavije!« Ta trditev je upravičena. Okolica se odlikuje v celoti in v podrobnostih z oča-rujočo milino, z neizčrpno raznoličnostl krajinskih prizorov in njihovo lahko preglednostjo z obilnih lahko pristopnih višinskih točk. Večina področja novomeškega okrnjo leži v 90 km dolgi in 10 km široki dolinski kotlini, ki se razteza od kočevskega gorovja (Rog 1100 m) proti severovzhodu preko Brežic ob Savi in preko Sotle do krapinskega gričevja, V dnn in prav tako v okviru prevladujejo mehko zaokrožene, rahlo valovite črte, oboje pa pokriva zelenje gozdov, trat in polj. Na dnu obsežne kotline sc v središčni legi razprostira ob obeh obalah Krke Novo mesto, upravno, kulturno in gospodarsko središče okraja. Novo mesto je s svojo lego In prelepo okolico naravnost privlačno za turiste. Področje okraja obsega poleg nižavskih predelov ob reki Krki in ostalih vodah ia gričevnatega sveta tudi višja gorovja na južni strani Novega mesta a Trdinovim vrhom (1181 m) in gorovje % Rogom (1100 m), kakor tudi srednje-gorsko višavje na severni strani. Ovoje storo-znanih termalnih kopališč, Dolenjske in Šmarješke toplice) pa še povzdigne turistični pomen okraja. Spričo tnkega krajinskega položaja so dani vsi potrebni pogoji, da novomeški okraj postane v prihodnosti zelo pomembiui turistična krajina. Nad 30 markiranih mest in zaznamovanih potov je že pred vojno omogočalo izlete v skoro prav toliko izlctnlh točk. Preidimo k navajanja pogojev, ki naj v okviru danih naravnih pogojev omogočijo dejanski razvoj turizma v novomeškem okraja. V obrisih bi jih nanizali naslednje: 1. Obnoviti in popraviti je treba celotno cestno omrežje v okraju, ga razširiti, v kolikor je pomanjkljivo, zlasti v kočevskih predelih. 2. To velja tudi zu Čim ugodnejše železniške In avtobusne zveze z vsemi, za turizem v poštev prihajajočimi kraji, ki morajo biti dobro povezani z naravnim središčem in izhodiščem okraja. 3. Renovirati, modernizirati in razširiti Je treba kopališke nnprnve v Dolenjskih in Šmarjeških toplicah, izpopolniti in povečati ter kultivirati parke, nasade in sprehajališča. 4. Ker je že pred vojno krajina imela naziv »Dolina gradov«, ki so bili velika turistična atrakcija — bi bilo prvenstvene važnosti, da se ti gradovi, ki so bili v časa vojne v pretežni večini požgani, narušeni ali kakor Koli poškodovani in ki so sedaj narodno premoženje, rcstnvrirajo in namenijo v socialne in kulturne svrhe, in sicer kot počitniške kolonije za mladino, delavsko- nameščenske domove za oddih ln odmor, učne zavode (kmetijske, sadjarske, vinogradniške), kot zdravilišča, okrevališča Itd. 5. Poskrbeti je treba za kolikor toliko udobna planinska zavetišča in domove z vso potrebno oskrbo na vseh točkah, ki bodo cilj turistom in planincem. V prvi vrsti Je treba postaviti na Gorjancih na Trdinovem vrini razgledni stolp, visok vsaj 25 metrov. Obstoječi planinski postojanki pri Miklavžu (969 m) in pri studencu »Gospodična« (822 m) na severnem pobočju Trdinovega vrha (daleč naokoli edinem trajnem in hladnem, kristalno čistem studencu In zatorej neprecenljivem darom narave) je treba povečati, razširiti ln izpopolniti. Bližnja okolica naj bi se po dokončni ureditvi planinskih domov in studenca uredila v planinski vrt in tako dovršilo zasanjano prizorišče Trdinove pravljice. Na novo bi bilo treba usposobiti in pritegniti kot pomembno turistično območje vse področje Kočevskega roga, ki je bilo v predvojnem času popolnoma zanemarjeno in neraziskano. Ker je to ozemlje v narodnoosvobodilni vojni bilo prizorišče težkih narodnoosvobodilnih bojev, kjer počivajo neštevilni borci za svobodo slovenskega naroda, je sedaj že čas, da se tu ustvarijo vsi pogoji za živahen turizem. Posebno Je treba v to področje usmeriti izlete doraščajoče mladine, kot važno vzgojno sredstvo pri pouku zgodovine narodnoosvobodilne borne. Radi bodo tja zahajali tudi borci somi in ostalo ljudstva, kakor tudi tuji turisti, ki prihajajo k nam. Ustanovila naj bi se posebna komisija, ki hi imela nalogo temeljito raziskati teren, podati predloge in konkreten načrt, ki naj bi upošteval zamisel narodnega zaščitenega naravnega parka v tem področju, kakor tudi postavitev turističnih objektov in vsoj dvoje planinskih domov oziroma zavetišč, na primer v Rogn in pri Sv. Petru nad Sotesko. 6. Na vseh važnejših izletnib točkah, ki prihajajo v poštev širom okraja kot pomembne za razvoj turizma, naj bi se odprlo manjša, sodobno urejena gostišča, ki bi bila oskrbovana v letni sezoni in kolikor prihajajo v poštev kot izhodišča zn smučarje, tudi v zimski. Naj omenim samo dvoje takih točk: Tfško goro in Mchovo. V vsem okraju bi jih našli mnogo, ki bi bile primerne. 7. Vse kraje v okraja, ki prihajajo v poštev kot turistični, je treba usposobiti za sprejem turistov. V vseh tokih krajih bi morala priti do izraza čim večja iniciativo krajevnih ljudskih oblasti. Za turizem bi bilo po- v Novem mestu in na Dolenjskem trebno zainteresirati vse ljudstvo in ga pritegniti k sodelovanju za razvoj turistične panoge. Stalno jc treba propagirati in prikazovati kot nurodno gospodarsko koristno in pomembno. 8. Vse že pred vojno obstoječe turistične naprave je treba obnoviti in dopolniti, tako da bi vsestransko odgovarjale sodobnim potrebam in zahtevam. 9. Prav posebno važnost po bi bilo treba posvetiti Novemu mestn kot okrajnemu turističnemu središču in izhodišču. Za razvoj turizma bi bilo treba ustvarili vsaj osnovne pogoje in ti bi bili: a) Vsaj še dva hotela, vsak s kapaciteto najmanj 50 postelj. b) Komfortno kopališče večjega obsega ob Krki z vsemi napravami za gojitev vsea vrst vodnega športa. c) Ureditev parkov, sprehajališč, nasadov, igrišč, tlakovanje glavne ceste od železniške postaje preko mesta do Žabje vasi, obnova ali popravilo raznih drugih cest na področju mesta, nov vodovod z zadostno zmogljivostjo in vedno čisto vodo, izboljšanje splošnih higienskih pogojev ter komunikacijskih zvez z okolico in seveda tudi še eno novo, moderno in sodobno urejeno kavarno, ki jo prebivalci mesta in tujci tako zelo pogrešajo. Sedaj, ko smo neposredno pred prehodom no novi finančni sistem in v novo upravno-pollttč-no organizacijo, noj merodajni faktorji razmišljajo tudi o razvoju turizma in z njim zve-Minim povečanjem narodnega dohodka. Primerjajmo gospodarski, kulturni in splošni nivo sosednje Gorenjske, ki ima razvit tujski promet, z našim dolenjskim, pa bomo na primera spoznali koristi razvitega turizma in njegov gospodarski pomen zo posamezni kraj, oziroma geografsko področje. Karol M ohorčič, tajnik Turističnega društva Novo mesto. Veselje, pesem, sonce, ljubezen do rodne grude, nezadržana ustvarjalna sila ljudstva — vso to Je v naših plesih, obredjih In pesmih, ki so v Dell krajini preživele stoletja In prav sproščeno zadihale v novem času. Jože Dular: 3 Kulturni delež Bele krajine (OB ŠTIRISTOLETNICI SLOVENSKE KNJIGE) V Črnomlju se je rodil tudi dr. Janko Lokar (r. 1881), profesor, literarni zgodovina«" dm folklorist. Poleg dolge vrste literarnih študij in knjižnih ocen se je zanimal slasti za belokranjsko folkloro in je iz svojega proučevanja objavil monografiji »Iz Bele krajine« in »Belokranjska hiša«. BU je tudi urednik »Lovca« in je izdali knjigi »Ptičarii« in »Vode in gore vabijo«. Iz istega kraja je bil tudi profesor Anton Jeršinovic (1876—1925), klasilk in filolog, ki je napisail komentarje k latinskimi klasikom, objavljali glasbena poročila in deloval pri raznih kulturnih društvih. Umrl je v Celju, kjer je bil gimnazijski ravnatelj. V Črnomlju se je rodil še slikar Rudolf Jakhel (r. 1881), portretst, figuralik in krajinar. Poučeval je risanje na celjski in ptujski gimnaziji. V Dragovanji vasi pri Črnomlja pa se je rodil slikar Mihael Kambič (r. 1887), profesor risanja, krajinar in portretist. Vinica nam je dala za Prešernom največjega umetnika slovenske besede Otona Zupančiča (1878—1949), pesnika, dramatika in prevajalca evropskega slovesa. Iz vseh njegovih pesmi zveni belokranjski besedni zaklad, povezan v bogate metafore in ljudsko modrost. Odveč bi bilo naštevanje Zupančičevih pesniških zbirk; spomnimo se samo na njegove pesmi z belokranjskimi motivi, kot so »Belokranjska deklica«, »Na Jurjcvo«, »Zeleni Jurij«, »Belokranjska balada«, »Sveti trije kralji«, tri pesmi o kodednikih, čudovita »Duma«, dramatski prizor »Na verne duše« in še druge, pa bomo spoznali veliko oddolžite«/, ki jo j« Zupančič dal svoji rodni deželi. V Vinici 6ta bila doma brata Tomšiča. Ivan Tomšič (1838—1894) je biti znan mladinski in poljudno gospodarski pisatelj ter ustanovitelj in urednik mladinskega lista »Vrtec«. Njegov brat Ljudevit Tomšič (1843—1902) pa je kot učitelj in hrvatski mlad nski pisatelj deloval v Za-gTebu, kjer je tudi umni. Z Vinice je bil doma tudi George Bro-zich (r. 1878), ki je še mlad odšel v Ameriko, tam dovršil univerzo in se med slo- venskimi izseljenci uveljavil kot narodnjak im dober organizator. Na Vinici je doma še pesnik dr. Oton Berkopec (r. 1905), slavist lektor na praški univerzi, prevajalec in posredovalec kulturnih stikov med Čehi in( nami. Končno je omeniti še Jurija Kobeta-Sodevskega (1807—1858) iz Sodevcev pri Poljanah ob Kolpi. Bil je eden prvih slovenskih narodopiscev; objavil je belokranjske ljudske pesmi in pravljice, vraže, pregovore, se zanimal za ljudsko nošo, jezik, običaje in tako postavil temelje belokranjskega narodopisja. * Vsekakor pa ta pregled kulturnega deleža Bele krajine ne bi bil popoln, če ne bi vsaj na kratko omenili nekaterih ljudi, ki po rodu sicer niso Belokranjci, pa jih je po večini službovanje zaneslo semkaj ter jih je Bela krajina pritegnila in duhovno oplodili a. Tako je v Adlešičih v letih 1877—86 služboval in umrl kot župnik Lavoslav Gorenjec-PodgoriŠki (1840—1886), doma iz St. Ruperta na Dolenjskem. Bil je plo-dovit prevajalec »z češčine, ruščine, poljščine in hrvaščine. Za njim je bil v istem kraju kot župnik Ivan Šašelj (1859—1944), pisatelj in zgodovinar ter zbiratelj narodnega blaga. Njegove »Bisernice« (1906 in 1909) so zlata knjiga belokranjskih narodopisnih posebnosti. Duhovnika, ki ju je pot zanesla v Belo krajino, sta bila tudi Friderik Baraga (1797—1868) in Ignac Holrapfel (1799— 1868). Baraga, ki je kasneje postal škof Indijancev v Amerilki, je bil od leta 1828 do 1830 metliški kaplan in je v lem času izdal molitvenik »Dušna paša«; Holzap-fel, sotrudnilk -»čbelice«, pa je kot župnik v Črnomlju (1834—1848) priredil molitvenik »Ven i c nedolžnosti«, Na Radovici pri Metliki jc našel svoj grob župnik Jernej Dolžan (1815—1880), doma iz Križ pri Tržiču na GoGrcnjskem. Bil je narodni buditelj in pisatelj. Kot kaplan je v letih 1903—1907 služboval v Črnomlju tudi Leopoln Podlogar (1878—1925), ki sc je ukvarjal z domačo zgodovino, objavil več zgodovinskih prispevkov iz Bele krajine in izdal »Kroniko mesta Črnomlja in njega župe« (1906). Duhovnik je bil tudi Janko Barle (1869—1941), zgodovinar in narodopisec, led je kot trileten otrok z očetom učiteljem prišel v Podzemelj. Služboval je na Hrvatskem in umrl kot kanonik v Zagrebu. Sodeloval je zlasti v hrvatskem Časopisju, v slovenskem pa je objavil precej belokranjskega narodopisnega blaga. Kot kaplan je služboval v Semiču in Črnomlju (1892—1894) tudi pesnik Anton Medved (1869—1910), na kar spominjajo nekatere njegove pesmi. Kot župnika in dekana v Semiču je treba omenili tudi Trdnovega prijatelja Mengšana Antona Aleša (1832—1900), gospodarstvenika, šolskega župnika, pesn ka Lojzeta Žabkarja. Več kot petindvaJ6etkrat je peš prekoračil Gorjance Janez Trdina (1830— 1905) in se po več dni ustavljal pri svojih semiških in metliških pobratimili Alešu, Navratilu, proštu Terčku in drugih Njegova zajetna knjiga »Izprehod v Belo krajino« je poleg mnogih bajk, vraž in legend 6ad podrobnega Trdinovega spoznavanja Bele krajine in njenega življenja. Belokranjca se je vedno čutil profe-for Fran Šuklje (1849—1935), poslanec in deželni glavar, ki se je veliko trudil za dolenjsko in belokranjsko železnico. Bil je sicer rojen v Ljubljani, toda njegov oče je bil z Lokvice, kjer so tudi imeli Suk-Ijctovi svoj dom. Od književnikov, ki so objavljali pesmi o Beli krajini, je omeniti pernico Maro Lamutovo, ki je dolga leta učteljevala med Beiokranjci ,in sedanjega črnomaljskega župnika, pesnika Lojzeta Žalkarja. Kot okrajni glavar v Črnomlju je živel tu skladatelj Viktor Parma (1858—1924), avtor uspelih slovenskih oper in operet. Belokranjske pesmi pa so k živemu zanimanju za Belo krajino pritegnile tudi glasbenika Emila Adamiča (1877—1937) dr. Stanka Vurnika (1898—1932), ki je napisal študijo o glasbeni folklori na Belokranjskem, Ln Marjana Lipovška, ki so vsi obogatili slovensko glasbeno umetnost s premnogimi biseri iz belokranjske narodne zakladnice. Bela krajna je v narodnoosvobodilni borbi Marijanu Kozini navdihnila simfonijo, ki jo je nazval po Beli krajini. Uspešno je raziskoval belokranjsko glasbeno folkloro France Marolt (1891— 1951) in kot sad podrobnega študija med drugim objavil »Tri obredja« iz Bele krajine. Umirjena lepota deželice med Kolpo in Gorjanci je privabila mnogo slikarjev, ki so tu iskali motivov za svoje risbe, pastele in platna, da omenimo samo Mafija Jamo, Maksima Gasparija, Saša Sant-la, Božidarja Jakca in Evgena Sajovica. Ko so «e v narodnoosvobodilni borbi tu zbrali progresivni umetniki, so tudi France Mihelič, Božidar Jakac, brata Vidmarja, Niko Pirnat, Dore Klemenčič in drugi napolnili svoje skicirke z belokranjskimi motivi in ustvarjali partizansko grafiko. O umetnosti Bele krajine pa je pisal univ. prof, dr. Štele France. Z belokranjsko tkalsko ornamentiko se je mnogo bavii Božo Račič, ravnatelj bivšega Zavoda za žensko domačo obrt. Kot strokovnjak za belokranjsko tkalstvo je v zadnjih letih glavni pospeševatelj iuih neka) ča«a služboval v Črnomlju in te lepe in koristne ljudske obrti. Na Vinici živi upokojena učiteljica Poldka Bavdkova, ki ima prav tako velike zasluge za popularizacijo ljudske omamen« del na tri mladinshi prosi Dne 20. decembra se )e zbralo nad 90.000 ljudi v Banju Luki k slavnostnemu zaključku del na lil. mladinski progi. V imenu CK KPJ in zvezne vlade je pozdravil graditelje in navzoče predsednik Sveta za promet in zveze zvezne vlade Krsto Popouič, ki je dejal, da je mladinska proga Doboj —Banja Luka nov dokaz herojstva naše mladine, ki je s tem delom dala novo prometno Žilo naSi glavni železniški magistrali Ljubljana - Beograd - Niš -Sfcoplje. — Vrednost del na letoSnji mladinski progi znaša 1 milijardo 450 milijonov dinarjev, na progi pa je delalo nad 80.000 mladincev in 10.000 demobiliziranih borcev JA. Z dograditvijo te mladinske proge je bil izpolnjen tudi petletni načrt gradnje železnic v Jugoslaviji. Vstopimo v »Društvo LRS za Združene narode« V Sloveniji je bilo pred kratkim ustanovljeno Društvo ljudske republike Slovenije za Združene narode s sedežem v Ljubljani. Kakš- ne naloge Ima novo društvo? Predvsem predstavlja gibanje ljudstva za Združene narode zaradi Izpolnjevanja in razvojo nalog združenih narodov. 8 predavanji, nastopi, zbiranjem raznega gradiva, dokumentov, s tiskom, siika-mi, različnimi poročili itd. utrjuje zavest mednarodne vzajemnosti In sodelovanja med vsemi možmi, ženami in otroci sveta. Društvo sodeluje pri reševanju vprašanj miru in izraža želje ter zahteve ljudstva. Nodaljna naloga društva je propaganda in znanstvena obdelava sodobnih mednarodnih vprašanj. Društvo bo Soleg tega sodelovalo s Svetovno federacijo ruštev za Združene narode; pripravljalo bo gradivo, ki ga je v interesu naših narodov in FLRJ potrebno predložiti tej federaciji. Prav posebno važno je za Slovence, da Društvo LRS za Združene narode podpremo i množičnim članstvom. Pomislimo samo na nerešena vprašanja zamejskih Slovencev, ki danes pod Italijo in Avstrijo znova trpe narodne krivice, so izpostavljeni potnjčevanjn, nimajo svojih iol, ne priznavajo jim lastnega jezika Itd. itd. Prav na tem področju bo Društvo LRS za Združene narode učinkovito podpiralo napore naše delegacije v OZN, hkrati pa bo še ucinkovite-~e kakor doslej pokazalo vsema sveta, da Iju-imo mir nad vse, da pa zahtevamo tudi ena- C kopravnost in pravico za našo kri, ki trpi pod tujčevo peto. Društvo bo sodelovalo z vsemi domačimi državnimi organi in z vsemi znanstvenimi, kulturnimi in dragimi družbenimi organizacijami, da bo svoje cilje dosegalo čimprej in v čim večjo korist naših bratov za krivičnimi mejami. član društva lahko postane vsak državljan ne glede na spol, narodnost, raso, vero in prepričanje; potrebno je le, da s podpisom ftristane aa naloge društva. Člani društva so ahko kolektivno tudi posamezne družbene organizacije, kulturne, Btrokovne in mladinske organizacije s celotnim številom svojih članov na podlagi pristopne prijave, člani društva pa lahko postanejo tudi pravne osebe. Društvo se bo vzdrževalo s podporami, Članarino, dohodki iz publikacij in iz drugih virov. V kratkem bo priredila novomeška Ljudska univerza predavanje o Organizaciji Združenih narodov, na katerem bo govora tudi o novem društvu. Predvideno je, da se bo v Novem mestn v kratkem osnoval poseben pododbor, ki bo pripravil občni zbor novega društva, v katerega vabimo vse državljane. Mednarodna vzajemnost in sodelovanje vseh ljudi na svetu mora postati življenjska stvarnost — pomagajmo zato uresničiti to plemenito nalogo ■ članstvom v novem društvu. —k. Zdraviliško — gostinsko podjetje ŠMARJEŠKE TOPLICE želi vsem gostom in obiskovalcem sreče in uspehov polno Novo leto 1952 Mladina v Št Janzu orje globoke brazde Ne bo odveo ako predočimo bralcem članek pod gornjim naslovom, v katerem prikazujemo delo vaškega aktiva mladine v št. Janiu na Dolenjskem. V zadnjem času je mladina v tem aktivu postavila ved koristnih predlogov, na podlagi katerih se je delo mladine znatno okrepilo. Aktiv v fit. Janžu Šteje 86 mladincev In mladink. To Število je bilo doseženo prav na podlagi novega načina dela. V letih 1M7—1948 Je bil aktiv precej dober, vendar pa je zaradi neaktivnosti odgovornih voditeljev mladina precej popustila v tvojem delu. Prenehala je g vsemi sestanki, zgubila je vse stike z Okrajnim komitejem mladine, skratka, prepustila je aktiv sovražnemu kleru. V zadnjem času pa je aktiv na lastno pobudo in ob pomoči članov Partije odločno zahteval odstranitev dosedanjega sekretarja, namesto njega pa je iz svoje srede izbral predane mladince, ki bodo ponovno spravili aktiv na tako višino kot si želi vsa mladina. Krepko so prijeli za delo pri obnovi mladinske dvorane, sprejeli so sklepe za redne mladinske sestanke, točno plačevanje članarine in ustanovitev novih vaških aktivov v 8t. Janžu in okolici. Na pobudo predsednika KUD so m odločili za ustanovitev mladinske godbe na pihala ter pevskega zbora. Mladina Je za to pokazala izredno zanimanje, saj se jih je h godbi, in pevskemu zboru prijavilo kar 48. Nič manj niso vneti zaf izkulturo. telovadbo na orodju ln odbojko. Veliko veselja so pokazali tudi pri sodelovanju v lutkovnem ln dramskem odaeku. Skratka, mladinska organizacija hoče doseči svoje cilje, da tako pokaže sosednim aktivom uspehe svojih zahtev in predlogov. Seveda pa bo treba temu aktivu pomagati v vseb ozirlh, kajti le če bodo vsi odgovorni funkcionarji delali za njegovo okrepitev, bo uspeh popolen. tilke pri vezeninah in belokranjskih pisa- nicah. Omeniti je dr. Frana Ogrinca, ki je precej napisal o Beli krajini, zlaeti v avo. jem zborniku »Tam dol na Dolenjskem«. Na Vinici je dolgo vrsto let učiteljeva! Franjo Lovšin (1863—1931). Napisal je precej mladinskih pesmi, pedagoških razprav in podlistkov ter mnogo storil za gospodarski in kulturni dvig Vinice. Veliko delo je opravili tudi nekdanji šolski nadzornik za črnomaljski okraj Drago Vončina, ki je s sodelovanjem vsega belokranjskega učiteljstva leta 1941 izdal »Domoznansko snov Bele krajine«, ki je poleg Malneričevega »Tobolčka« eno temeljnih del za bodoči prikaz belokranjskega zgodovinskega in kulturnega iivljenja. V narodnoosvobodilni borbi je Bela krajina navdihnila mnogo književnikov, ki so pisali zgodbe o njej, da omenimo samo Bogomira Magajno, Edvarda Kocbeka in Boga Flandra - Klusovega Jožeta. Beli krajini je ostal zvest tudi Lojze Zupane, kj v svojem delu zanjo nikakor ni zadnji, kot je slučajno v tem pregledu Služboval je po raznih belokranjskih šolah in je danes ravnatelj nižje gimnazije v Podzemlju Vse njegovo delo je posvečeno tej deželi ob Kolpi, «aj je med dru gim napisal za mladino sedem knjig belo Poglejmo Me v mladinski prcdvojaSki center. V minulem letu je res precej nazadoval, ko pa so tudi tu odstranili nedelavnega komandirja in se s tem iznebili zavirača predvojaške izobrazbe in sprejeli novega komandirja, se je delo znatno izboljšalo. Mladinci z veseljem sledijo političnim predavanjem in praktičnim vajam. Okrajna ocenjevalna komisija je center priznala za najboljšega v okraju, na dan J A pa jim je v priznanje podelila prehodno zastavico, najboljše mladince pa pohvalila in nagradila z odlikovanji. Mladinci Št. Janža so ponosni na Bvoje delo, ki ne ostaja samo na papirju, temveč se sproti uresničuje v življenje. Tudi v prostovoljnem gasilskem društvu najdemo naše požrtvovalne mladince in mladinke, ki se vestno drže gasilske discipline In s tem dajejo lep zgled tndl sosednim gasilskim četam. Pri gasilskih vajah in tekmah so se odlično izkazali in so bili že pohvaljeni od starešin. Stopimo 8e v delavnico premogovnika v Krmeljn. Tudi tu vidimo na delu mladince is naših vrst, ki z zanimanjem in veseljem sprejemajo pouk svojega mojstra tov. Jožeta Herjaka, ki jih hoče usposobiti za napredne strokovne delavce. Tudi mladinci v dnevnih kopih premoga, v kmetijstvu in v ostalih panogah gospodarstva ne zaostajajo. Nimamo namena naš mladinski aktiv samo hvaliti, vendar je nujno, da Jim damo vse priznanje za njihovo delo, kar so upravičeno zaslužili, obenem pa jim damo pobudo In veselje za njihovo nadaljno delo. Vabimo vse sosedne aktive, da posnemajo naSe mladince. Vabimo jih, da napovedo tekmovanje aktivu Št. Janž. kar bo ta z veseljem sprejeli Toliko za danes — drugič več I Jtfirfco Prijatelj Udeležite se nagradnega žrebanja: 21. januarja lahko dobite 1000 dinarjev ali eno izmed 15 lepih knjižnih nagrad! Preberite pogoje nagradnega žrebanja, poslužite se takoj položnice, ki smo jo priložili zadnji številki »Dolenjskega Usta«. Uprava. ččztoplsec vam zapoje., . Predragi bralci! Ura Je slovesa: minilo spet je le*o — brez zamude, po voznem redu čas vrti kolesa, da urice prijetne kakor hude te vselej nam prezgodaj kar zvrstijo — ni naše uzde mar mu, ne spodbude. če torej zdaj te vam oči solzijo, nikar preveč vode mi ne prilijte, ko točim čisto vino — melodijo, ki res najslajša ni, pa vendar — pijte! Tn zbral sem slavne letošnje dogodke — kronist samo sem, vencev mi ne vijtel Pomešal sem Izdatke in dohodke, ker čas račune brez predpisov vodi; če nI vam prav, pa dajte mu napotke) Če birokrat nšel Je kje usodi, pa naj za novo leto nam predpiše, Laj vse v prihodnost, med dogodke sodi! Kronist pa tu ponižno naj popiše — od januarja pa do te minute — kako pri nas hitimo zmeraj više, medtem ko te vrstijo bitke ljute, da bomo v svoji hiši gospodarji; poti pač niso t cvetjem nam posute. — Pozimi to drhteli pred viharji — teve, po tvetu, kjer je Mars spet [v modi — pri nas pa v mili zimi smo zidarji t gradimo brez strahu, celo na vodi — na Dravi, Drini, Savi ln v Strnišča — pogum mu rase, kdor gradi v svobodi! Pri nas zdaj vsi tmo stalno na (stavbišču — povsod smo, kjer te bije bitka vroča; na nekrvavem, šahovskem bojišča imena stara slavna in bodoča v Ljubljani so te januarja zbrala — brez njih ta kronika pač ni mogoča. Da tuša nam te lani vse požgala, naj vendar še zapišem tudi — tubo. »Draginja z lakoto bo tekmovala, še vode več ne bo za čisto juho — o, ljubi bog, zato, ker ni več vere, oblast hudiču daje vto potuholc Da vredni božje tmo samA zamere, tako reakcija nas blagoslavlja — teve, brez pameti in se brez mere. Medtem že prva lastovka pozdravlja — Som led: prodaja prosta se razrašča, roginja sramežljivo se poslavlja in — čudež! — spet je polna mnoga IkaŠča, da kmet na trg vsak dan dobrote vozi; od dne do dne več rek blaga narašča in Spekulant premnog spoznal Je |v grozi, da ni se posušilo tudi morje — Amerika po nJem nam krah navozi — a zanj ne bo več niti suhe skorje... Medtem pa vojna daleč no Koreji za špekulante prepočasi orje; da njena setev kje na drugi meji — krvava — šla bi spet jim v zlato klasja, žele ti vroče pač v vampirski žeji. Pri nas beseda mir nI le okrasje — za mir se dan za dnem povsod borimo; za to pač zdaj po sveta vsem pač [čas jet In mir od nas zahteva, da bedimo — od januarja tla do konca leta; medtem za mir vse dni, noči gradimo. Veino, da volna strašna je, prekleta, in jubilejno leto naše vstaje not opominja, da tvobodo tveta zahteva tudi sšma, ne le daje, da zanjo vselej plačal pravo ceno, ne le, da ji v pozdrav postaviš mlaje. Zato tmo v marec šli, v pomlad zeleno, t pripravami na praznik, a tekmovanji, in ne z besedo prazno — le z iskrenol — Kako pa širni svet t pričakovanji medtem vrti se in v prihodnost gledaT V ospredju med dejanji iu nehanji še zmeraj v modi je korejska zmeda: zato, ker tam imajo poč vzporedniki* Ne vem, le svet postal Je majhna [skleda - tako poč sodi zdaj premnog prisklednik; in nafte ni preveč za vse sosede, o kdo za perzijsko naj bo posrednikf že kar nevarno vroče so besede o nafti, ki se pač preroda vname — iz nafte prav lahko svet v kri zabredel Pustimo drugim mlačev prazne slame! Zapišem: Marca smo pri nas volili in v zmago smo strnili vse programe — IN KORAČNICA V NOVO LETO nadalje bomo sknpni dom gradili, za nas, za delovne ljudi — svobodo, na temeljih, ki tmo Jih posvetili t krvjo, z življenji, ne pa morda [z vodo. Potem» Sprejem »Slovenije« na Reki — simbol, da našo narodno usodo v stoletnih menah, v plimi in oseki, še morje tisočletje £e prepleta. Prišla pomlad je v praznični obleki, da v cvetje vso Slovenija odet« je sončna jubilej OF slavila; doživel narod naš Je slavna let« — čeprav le ta bi vrtta te zvrttilo — le let detet — Ime nam že ostane, v časovni reki te ne bo zgubila. — In zdaj povem naj, kakor pač mi kane, kaj maj in Junij, Julij to prinesli. Koreja vat najbrž nič več ne gane; da niso nam nalivi prizanesli — divjale na Hrvatskem to poplavo —. in diplomati so baje pretresli v Pariza gore plev, seve brez spravo — to veste — tu beseda ne pomaga; prinašali so gostje nam pozdrav«, čeprav vremena so bila neblaga — turizem ni sicer planiral moče, a zlato žetev daje tudi vlaga; ne bom opeval birme In ne toč«, a pel bi rad, kar zdaj vas vse [zanima — od Vardarja, od Tite p« do Sočo kako poslej bo raslo tole plima, da dvigne se življenjska raven livof Kako potlej se s ceno plača rima* Ne glejmo rožnato, ne tndl tivol Da nov zares bo vet tistem finančni, vsakdo skrbno obdelaj svojo njivo! Da bodo vsi račnni res natančni, kdo daje kaj In kaj od vseh prejema — računi vsi zravnani kot bilančni... Da Človek več človeka ne ožema, kdor dela, še t tadovi gotpodari — le v tem skrivnost je novega liitem«! Som tebe slehernik le opehari, kdor misli, da odpre mn rajska vrata brez dela — večja plača, ključ prostori t dandanes takšna misel nt več zlotaj a tn se naša kronika ne neha — o plačah tudi traja še debata. Da pel ne bom brez vtakega atpeha, pa naj dogodke drage te naštejemi obilna letina nam je uteha; ob misli pa — aa julij — te ogrejem — v pohodu Sel sem v partizanske kraje; s zdaj naj rime sočne le nnsejem v spomin in čast na praznik naše vttajo; poglejmo še po sveta — na Korejo, v prečudne u nesrečne tiste kraj«, kjer Iščejo kot slepci novo mejo, med klanjem vneto sklepajo premirja, medtem pa mir pod zemeljsko odejo — kjer od krvi nattalo je močvirja -« prezgodaj Človek mnog j« končno (sklenil, ne čaka na podpisane papirje. Ne bom te o Koreji nič več menil, oblščem rojil zdaj mladintko progot 1« kdo bi takšnih bojev bolj ■« cenil f Gradi — prevzela lepo Je nalogo — mladina, nam in tebi pot odpira, da človek bo igral tam glavno vlogo; gradi in ne mori ln ne podira; pa pojdem tja v sotesko, Joblanico — poglejte, to je pot do treče, mlral Od tu potegnemo življenjsko Žico — seveda ne morilske, ne bodeče — prižgemo dela silno plsmenicot zapremo hudournike besneče, da bodo nam kovali In svetili in da v zelenje Krat te, suh, obleče; Eregrada te opre mogočni tili, i v delo, kruh, življenje te prelije; zapišem« Jez tmo letot tn gradili. In bol »e marsikje ie živo bije: za jeklo — v Sitkn, Gnštanjn, Zenici; iz plavžev že žareča reka lije — iz novih — ln prlstuhneš rad novici, da dve koksarni v Botnl že gradimo; tako petletke drngi polovici poslej na konec laže pohitimo; čedalje bolj množe te kolektivi — dolžni tmo pač, d« tu Jih počattlmo — ki dajejo vtebino pesmi živi: »Petletka naša teče« in — minevat Preroki bivši, kje to zdaj, lažnivi* Ne čakajo več zmagovito dneva, da njih petletka t« — laži — dopolni; o njih pa rajii naj kdo drug prepeva. Da kronika poglavja vsa izpolni, kronist Še o Ljubljani naj zapoje: Vso slavo tebi, čast, nas kraj prestolnlt Izbojeval si letos častne boje! Tramvajski jubilej: že pol stoletja, odkar smo zmaje te za konje tvoje tprejeli menda kar za tisočletja; a letot trolejbat požanje slavo, no bo pa zdaj kronist mu trosil cvetja; ne vem, kje našel bi besedo pravo: ni Figovca nikjer poslej v Ljubljani «t kako naj to povem dovolj solzavo? Tako je pač. da letot ni več — lani; in letot — to je Jubilejno leto — kronist domneva, do je to na dlani; čeprav nI v Rimu letos leto tveto, pri nas svetlejših let zares Je malo: slovensko pismo Je bll6 spočeto — la to za nas nikakor nI premalo — pred Štirimi stoletji, v tisti dobi, ko naše ljudstvo v jarmu je oralo, a kruh za dušo In telo — otrobi, s solzami In krvjo si je solilo — tedaj k vstajenja Trubar mu zatrobil Da mož bi nam te takšnih te rodilol Pozdrav dolenjski vasi! Ne usahne slovenstva vrelec — vre z živo silo. — Kronist ti tudi zdaj Se ne oddahne: naj v Koper pohiti pa žive vtise, ko tam sistem se — novi — že [razmahne! Ker brali tte o tem že potopise la mnogi tte se v morju okopali, preskočim — vam v veselje — tn zapito. Pozdravljam Zagrebi 8 tvetom tekmovali na veletejmu spet tmo »rečno, vneto; oktobra tam to narodi priznali: Priznamo le edino vojno tveto — nenehno In dosledno vojno — vojni! Mira, a ne samo za kratko leto! Ves zbor mira v deželi samostojni je glasoval za mir, za to deželo; utonil ni le v propagandi gnojni. Zaman laži na drobno in debelo lnformblrojska tvrdka mu ponuja; mira sta ttebra dva: resnica, delo! — Jesen je tn ln zima spet prihaja; ao vem, kako slavili tte Martina, a vem, da vina dež prav rad nagaja, zato Je v sodih vode več kot vino; a včasih kdo ie čisto vino toči — tako v Pariza našo domovina od pleve kleno, zlato zrno loči na zboru OZN — obtoži volka, ki f* ovčji koži rad na jagnje skoči. Za nas besede dan je, a« več molka! In terjamo pred tvetom le pravico —. med ičukomi živeti kakor školjko! A naj sapiiem kakino še vrstico, da nismo jagnje, ki želi ti smrti; zato smo krepko stisnili detnico — sprejeli tmo pomoč; no njo oprti branili bomo mir potlej močneje; da trden tmo branik, ne le ob črti, naj sosed ve, da ta so noie meje! »Žive naj vsi narodi«, mi med njimi! Zato, če sosed ie sovraštvo seje, ne bo te poč Izognil sam aimi. A mi devetindvajseti november slavili bomo ie — trdn6 te zdi mi -h vsa leta, ki zaključi jib december s bogatimi sadovi dela. t npi, da v novem letu zlat bo kot september spet mesec vsak, da delo naše kupi lep kot caret prihodnosti cvetoče! Kronitt pa naj lz teh besed olupi ie končno slodko jedro pesmi vročei da teče čao pri nas iz leta v leto tako, kot človek naš želi in hoče; seve, u* ho Že jutri vse požeto, kor t trudom danet tmo sele sejali; v prihodnost ni kot teme vse sprejeto, kar tmo v tedanje brazde posejali) o čat nam koledarjev le ne nosi — vanj z delom nove dni tmo zapisali; seve, kdor v nJem neplodno dneve troti, decembra proti ko samo izmenja, a s njo si blagoslovov ne Izprosi. Za nas pa novo leto te začenja — resnično novo, srečno, plodovito, saj v njem Je seme lepšega življenja — petletka v njem konča se zmagovito! France Slokan robtine iz dolenjske popotne malhe \ Na raznih proslavah, pretepih in podobnih zabavah sem že bil, le na predRmrtni svečanosti me še ni bilo doslej. Ta čast pa me je doletela oni dan ko sem se vračal iz Smarjete. V Št. Petru je bila ta reč, pa nisem vedel, če bi se jokal ali smejal. Mrlič, ki ja govoril za mizo, namreč še danes živi . . . Pripravil je gostom jedače in pijače, pa krsto si Je dal stesati — nato pa je čvekal in čvekal, da ni bilo ne za smeh. ne za jok Najedli so se pa le ljudje, in napili . . . V Novem mestu sem si ogleda! »višjo higieno« oz. higieno s 1. nadstropja. Baje se take reči lahko v Novem mestu večkrat vidijo. Ko sem zavil k »Putniku«, mi Je neka prijazna tovariSiea stresla urah ■ cunje prav na glavo. Nemara je mislila, da sem z mojo malho smetar ali kaj podobnega - ko sem šel iz lokala, sem Rpet dobil tak pozdrav izpod neba. Pri tem deln se je prav prijazno smehljala — verjetno je to naredil« i najboljšim namenom — kakor tisti v zdravilišču Dol. Toplice, ki so kranifikih pripovedk, udsko povest »Sta- ( lokale enostavno zaprli pa nič objavili, da KranjsKin pTipoveu*, M«« £ . T" ) gostov ne sprejemajo. No. za take »prašne n Hrk«, roman »Mlini stoje« m igro »ln- ( počastitve« se bom v prihodnje lepo in jav-je kresovi«, kar je vse veren prikaz belo- kranjskega življenja. Nedvomno ta seznam ljudi, ki so kakor koli prispevali svoj delež in oblikovali kulturni m gospodarski obraz^ Bele krajine, ni popoln. Mnogo je še tihih nesebičnih delavcev, katere pa gotovo spremlja prijetna zavest, da je njihovo delo sicer morda le droben, zato pa nepogrešljiv kamenček na celotni zgradbi naicga narodnega in kulturnega življenja, počast no zahvalil v našem listu V Briljin so me vabili da bi vtaknil v malho tistega gasilca, ki Je na zadnji prireditvi v zadružnem domu kadil v dvorani kot Turek, dnine P« Je "d te pobožne navado odvračal. V Birčni vasi so mi potrdili prošnjo, da sem zaradi »težkih povojnih razmer« potreben cementa ln opeke (če so jo Se nekemu drugemu, zakaj je meni ne bil), nato pa sem jo ucvrl s sin dikalno objavo na Brezje, a sem bil že drugi dan nazaj. Tam me ne marajo, pa še objavo sem lahomiselno izkoristil. Odkorakal sem v šmarjeto DOLENJSKI LISTc Srečno novo leto želijo vsem delovnim ljudem m Kočevje želi zadružnikom in delovnim kolektivom okraja Kočevje še več uspehov v novem letu Splošno gradbeno pod ete Koeevie KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR Šlioctan s hrafevnlm Čevljarskim podležem zeli prebivalstvu kraja in okoliša srečno novo leto 1952 HMETI3SM ZADRUGA V SMARJETI Splošno gradbeno podiette PIONIR NOVO PTCSIO zeli novih uspehov vsem gr aditel jem socializma v letu 1952 ■ rt'; t DIREKCIJA GOSPODARSKIH PODJETIJ lilO ČRNOMELJ GOSTINSKO PODJETJE PEKARNA BRIVSKO-FRVIERSKO PODJETJE VODOVODNO-KLEPARSKO PODJETJE FOTOGRAFSKO PODJETJE MESNICA RADIO-CENTER KINO ŽAGA Okrajna lekarna Novo mesto Ohrafna gasilsha zveza v Novem mesta . želi v letu 1952 vsem gasilcem v okraju novih uspehov v strokovni izobrazbi Okrafnf odbor Ar v Kotevjti Okraini odbor Zveze borcev ★ Kočevje Sindikalna podružnica lesne industrije $11 v Ribnici Tekstilana tovarna suknja Kočevje [ OBRAT NOVO MESTO LJUBLJANSKA CESTA 30 ■ ▼ VSE ZA TITOVO PETLETKO! Gozdno gospodarstvo Ribnica Lesno indusiriisho podjetje Kotevie MESTNI L3UĐSKI ODBOR ČRNOMELJ Izpolnili smo plan v prvi in drugi fazi 29. novembra in z njim obljubo, ki jo je sprejel delovni kolektiv podjetja. V novem letu 1952 želimo delavcem in nameščencem podjetja novih uspehov in zmag v borbi za socializemi Delavski snet LIP Novo mesto IN VAL1DSKO PODI 11 IE STROJNO PLETiLjSlVO ČRNOMELJ Cenjenim gostom, pospeševalcem turizma in vsem graditeljem socializma želimo v letu 1952 novih uspehov! Obiščite naše lokale, zlasti novo kavarno — dobra in cenena postrežb a I UPRAVA GOSTINSKIH PODJETIJ f Kočevju >DOLENJSKI LISTc 9 Novih u v letu 195 želijo delavcem, kmetom in ljudski inteligenci Iskreno čestitamo osem delovnim kolektivom, dobaviteljem in odjemalcem ter jim želimo obilo uspeha pri izpolnjevanju planskih nalog v letu 1952 _ Drzaino posestvo in pitalisče NftfA mfCfšl z upravami posestev 1WBV Do„ pri n,rn, ,„ lanSpr€| HlevevZ, Vrh, Zalog in Poganci GOZDARSKO AVTO PODJETJE poslovalnica Kočevje Krajevni ljudski odbor Kočevje s podjetji: ključavničarstvo klepar stvo mizarstvo mesarija čevljarstvo sedlarstvo žensko krojastvo moško krojastvo kovaštvo komunalna podjetja pek arije menza kino pleskarska delavnica briunica frizerski salon MESTNO MIZARSKO PODJETJE Krajevna podjetja Gostinski *ek™™^ ^ sodavicarstvom in (Mil UI delavsko-usl. restavracijo KINO HLO Ribnica čestitajo k novemu letu 1952 vsem cen j. odjemalcem, gostom in obiskovalcem ter jim želimo nooih uspehov v borbi za dvig življenjskih pogojev delovnega ljudstva Kmetijska zadruga v Škocjanu želi ob novem letu vsem članom zadruge in vsem odjematcem srečo ter novih uspehov! Zadružna prodajalna Ekonomija Gostilna Mesarija Krojaška detaunica Hranilnica ♦ Tovarna sadnih sokov BELSAD CRNOMEL) Okrajno podjetje za eksploatacijo kremenčevega peska »Kremen« Novo mcslo poštni predal 14, telefon štev. 17 proizvaja steklarski, livarski in brnsiliiiski pesek. Vsem delovnim kolektivom želi v letu 1952 obilo uspehov pri izpolnjevanju planskih nalog Okrajna obrtna zbornica za okrai Dosegli smo proizvodni plan, v novem letu pa bomo podvojili naše sile za nove zmage v proizvodnji! Vsem delovnim kolektivom želimo mnogo uspehov v letu 1952 OPEKARNA PRELESJE v okraiu TREBNJE Dvig proizvodnje, izbire in kakovosti — naše obveze za leto 1952! Živinorejsko gospodarstvo Kočevje NOVO MESTO ■ ■ ■ V letu 1952 vse sile za socialistično vasi i Državno trgovsko pod/ef/e mM MilGfiZIN Kočevje >DOLENJSKl L1ST< Vsem naročnikom, dobaviteljem, kolektivu podjetja in vsem gradbincem na Dolenjskem želimo v novem letu mi še večjih uspehov v izgradnji in obnovi domovine! Hkrati se priporočamo za naročilo vseh v gradbeno stroko spadajočih del. okrajno gradbeno podjetje v novem hestu Belokranjska železoliv&rna Črnomelj Okrajna zveza . .. kmelijskih zadrug Crnomeli želi v letu 1952 novih uspehov vsem zadružnikom Bele Krajine Državno trgovsko podfcffc na debelo in drobno Novo mesto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto Veliko uspehov v novem letu želi pri nadaljnji socializaciji naše domovine vsem sindikalnim podružnicam OKRAJNI SINDIKALNI SVET NOVO MESTO KRAIEVNI LJUDSKI ODBOR SELA-ŠUMBERK V OKRAJU IREBNJE Krajevno čevljarstvo TREBNJE okraj 0 rimonino podjiije Trcbnfe Novih uspehov v letu 1952 želi vsemu članstvu okrajni odbor osvobodilne ero m v Črnomlju Ob novoletni jelki čestitamo vsem frontovcem novomeškega okraja in jim želimo v letu 1952 novih podvigov v izgradnji socialistične domovine Okrajni odbor OF Novo mesto Hraicvno krojaško podiefje Trebnle želi vsem odjemalcem srečno novo leto! Izdeluje nove in popravlja stare obleke po zmernih cenah Poverienistvo za finance pri OLO Črnomelj želi mnogo uspehov v novem letu 1952 vsem predstavnikom oblasti, vsem svojim uslužbencem, vsem delovnim kolektivom podjetij in vsem prebivalcem okraja Črnomelj! Vse sile za izgradnjo socializma! Krajevna podjetja KLO šmihel pri Novem mestu čevljarstvo mesarija kovačija šiviljstvo mlin OKRAJNO GOSTINSKO PODJETJE GOSTILNA „POTN1K" TREBNJE ZELI VSEM GOSTOM SREČNO NOVO LETO Vsem kmečkim delovnim zadrugam okraja Trebnje in vsem zadružnikom obilo uspehov v letu 1952 želi Kmetka delovna ladmga SLOGA I MIRNI na Dolenjskem OKRAJNO NOLARSHO-niZARSHO PODJETJE MIRNA na dolenjskem želi vsem naročnikom in dobaviteljem mnogo uspehov v letu 1952 in se p r i p o r o č a za cenjena naročila! Zahtevajte ponudbe! Vsem odjemalcem in dobaviteljem želi uspešno leto 1952 ter predčasno izpolnitev in prekoračenje planskih nalog SERVIS za oskrbovanje lokalno industrije in obrti v Novem mestu Okrajna zganfarna MIRNA na Dolenfskem Zadružno. Posredništvo'priOZKZ Novo mesto inTrgovsko podjetje oddelek za proste odkupe pri OZKZ želita vsem svojim uslužbencem in poslovnim prijateljem srečno in uspehov polno novo leto 1952 Mnogo gospodarskih uspehov želita vsem delovnim kolektivom v novem letu Hmettfsko gospodarstvo m Kmefpka solo no Grmu Splošno trgovsko podjetje Črnomelj IAJNI LJUDSKI « »DOLENJSKI LIST« V novem letu 1952 želimo čim več samostojnega dela v vseh osnovnih partijskih in frontnih organizacijah okraja Trebnje Okrajni komite KPS v Trebnjem Prebivalstvu Bele krajine želimo vso srečo v letu 1952! Okraini Hudski odbor Črnomelj Sreče in uspehov polno novo leto želi vsem delovnim kolektivom, zadrugam, kmetom, delavcem in ljudski inteligenci okraja Kočevje Okraini komite KPS Kočevje Članom kmečkih delovnih zadrug, zadružnih ekonomij in vseh splošnih kmetijskih zadrug v Beli krajini želimo novih uspehov v borbi za socialistično kmetijstvo v letu J952! SKLAD za mehanizacijo in investicijsko izgradnjo ČRNOMELJ Novih uspehov v letu 1952 želi vsem prebivalcem mesta in vsem delovnim kolektivom Mestni ljudski odbor Novo mesto Obilo novih uspehov v bitki za socialistično kmetijstvo želimo vsem zadružnikom in prebivalcem na Kočevskem Sklad za mehanizaciio in investicijsko gradtlev zadružnega kmetijstva v Kočevju vstopu v novo leto 1952 želimo vsem delovnim ljudem kočevskega okraja mnogo uspehov na političnem, gospodarskem in kulturno- prosvetnem področju! Okrajni ljudski odbor Kočevje Vsem članom Zveze borcev želi ob novem letu mnogo sreče in novih uspehov v utrjevanju bratstva in edinstva naših narodov Okrajni odbor Zveze borcev Novo mesto Svet za prosveto in kulturo OLO Kočevje želi v letu 1952 mnogo uspehov vsem kulturnoprosvetnim delavcem okraja in našim najmlajšim — pionirjem Okrajna zveza kmetijskih zadrug s svojim posredništvom in vse kmetijske zadruge okraja Trebnje želijo srečno in uspehov polno novo leto 1952 vsem zadružnikom Dolenjske Obilo uspehov v letu 1952 želi Okrajno gradbeno podjetje v Črnomlju Prebivalstvu Ribnice in kočevskega okraja želi srečno novo leto 1952 Krajevni ljudski odbor Ribnica Vsem rudarjem Slovenije želi v letu 1952 novih uspehov v borbi za plan kolektiv RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA V KANIZARICI Obilo uspehov v novem letu 1952 želi ljudstvu Bele krajine Okrajni komite KPS v Crnomliu Vsem borcem za socializem želi srečno in uspehov polno novo leto 1952 Okrajni komite KPS v Novem mestu Ob novem letu 1952 želimo vsem krajevnim ljudskim odborom trebanjskega okraja mnogo novih delovnih uspehov! Krajevni ljudski odbor Trebnje Vsem pionirjem in njihovim vzgojiteljem v Beli krajini želi OKRAJNI PIONIRSKI SVET v letu 1952 mnogo novih uspehov! Okrajni sindikalni svet Kočevje čestita k novemu letu 1952 vsem sindikalnimi organizacijam, delovnim kolektivom in vsem ostalim množičnim organizacijam Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri obnavljanju našega mesta v letu 1951, iskrena zahvala! Nadaljujmo z obnovo partizanskega Novega mesta v letu 1952 s šc večjim zamahom! Vse, kar ustvarjamo, gradimo zase in za naše otroke, ki bodo živeli v mirni in srečni socialistični domovini! Mestni odbor Mestm komite OF KPS Novo mesto Prebivalstvu okraja Novo mesto voščimo srečno novo leto 1952 Zmagovito pot v izpolnitev vseh planov socialistične domovine nadaljujmo s krepkimi, čvrstimi silami, da dvignemo življenjsko raven vsega delovnega ljudstva in ugled naše ljubljene domovine! Okrajni ljudski odbor Novo mesto MEST DELOVNI KOLEKTIVI INDUSTRIJA, KOMUNALA, OBRT, TRGOVINA IN GOSTINSTVO ŽELIJO PREBIVALCEM NOVEGA MESTA MNOGO USPEHOV, ZADOVOLJSTVA IN SREĆE V LETU 1952! PO 30 LETIH PRIPRAVLJANJA IN GOVORJENJA O TLAKOVANI CESTI SE NAM JE LETOS URESNIČILA ŽELJA. SADOVI PRIDNIH ROK NOVOMEŠČANOV SE NAM KAŽEJO IZ DNEVA V DAN. V LETU 1952 BOMO VLOŽILI ZNOVA VSE SILE V OBNOVO IN OLEPŠAVO NAŠEGA PARTIZANSKEGA MESTA. Z VSEM! MOČMI BOMO SKRBELI, DA SE BO NAŠA ŽIVLJENJSKA RAVEN NEPRENEHOMA DVIGALA. j I u u KOPALIŠČE NA KRKI V NOVEM MESTU Eden izmed mnogih načrtov za leto 1952, ki se že uresničuje: Novo sodobno kopališče na Loki Gozdno gospodarstvo NOVO MESTO z gozdnimi upravami ČRMOŠNJICE ČRNOMELJ NOVO MESTO POLJANE STRAŽA Gostilna KUMP v Urši j inu čestita ob novem letu vsem cenjenim gostom in se pripoioča za obisk tudi v letu 195',! In s tovarno eteričnih olf v Obrhu čestita k novemu letu 1952 svojemu delovnemu kolektivu za dosežene uspehe v letu 1951 z željo, da bi bilo prihodnje leto še uspešnejše SKUD „Dušan Jereb" Novo mesto želi svojim članom in obiskovalcem prireditev zadovoljno novo leto! Obenem pozdravlja vsa SKUD, MKUD in prosvetna druHva Dolenjske ter jim želi mnogo uspehov d letu 1952! Ohralna v Novem mestu želi vsem svojim članom-obrtnikom okraja Novo mesto srečno in uspehov polno novo leto! Trgovsko podjetje NOVO MESTO GLAVNI TRG telefon 52 želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto, vsem športnikom pa mnogo zmag! Nudimo vam blago najboljše kakovosti! Obiščite našo trgovino in se prepričajte o tem! ANA JUVAftC brivsko-frizershi salon TRfD^JC želi vsem svojim obiskovalcem srečno novo leto 1952 Vsem cenjenim naročnikom in dobaviteljem želi mnogo uspehov in zadovoljstva v novem letu 1952 elehtromeliaiiiCiia delavnica SIANItO HRIBAR Kotevie Ob uspešni izpolnitvi letnega plana želi Diiekcija republiškega podietja CEGRAD NOVO MESTO vsem svojim delavcem, cestarjem in uslužbencem srečno novo leto 1952 Zakupna gostišča v Novem mestu Lampret Jože, Na Bregu Vidic Anton, Žabja vas 22 Novak Marija, Glavni trg (bivši Poula) Novak Justi, Seidlova cesta Robek Slavka, Tavčarjeva 1 (Ferlič) želijo vsem svojim gostom in abonentom srečno novo leto in se nadalje toplo priporočajo Uspehov polno novo leto 1952 želijo novomeški obrtniki: Gazvoda Jože, mizarstvo, Gotna vag Moškon Jože, čevljar, Novo mesto. Ljubljanska c. 17 Bevc Rudolf, klepar, Kapiteljska i Bevc Adolf, mizar, Ločenska 1 Staniša Kranja, krojačica, Glavni trg Jakopin Stanko, krojač, Sukljeva cesta 5 K na Nič Anton, ključavničar, Resljeva 1 Barbič Franc, mizar, Sukljeva cesta 12 Kos Boris.,mizar, Ljubljanska cesta 10 UdoviČ Franc, mizar, Detelova ulica Jerman Franjo, mizar, Cegelnica Lenart I ič Karel, slaščičar, Ljubljanska cesta Novak Ji že, brivec, Glavni trg Ohrajm Gtibor RdeCcgo hriža Novo mesto 00348708