13. julij 1920 13. julij 1950 PRIMORSKI DNEYHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Štev. 152 (1543) ggS„rSn.v,M!Ti',,l TRST, četrtek 13. julija 1950 Cena 15 II, Pred 30 leti na današnji dan 9o fašisti požgali naš Narodni dom k TRINAJSTI julij 1920 je datum, ki ga tržaški Slovenci, ‘ 9a vsi Slovenci, ki ga vse dernokratično tržaško prebival-V°' ki 0a ves Trst, vse Slovensko P.rimorje in Istra ne bodo • tar pozabili. Ta datum pomeni prvo razbojniško teroristično dejanje italijanskega fašizma, hkrati pa prvi njegov udarec naravnemu naprednemu razvoju slovenskega tržaškega in pri-morSkega ljudstva in vsega tržaškega demokratičnega giba. 'Lia. T, datum pomeni začetek vseh nasilij,. ki so mu sledila ne samo p Trstu in Julijski krajini, temveč tudi v Italiji1 in ' 1 30 se končala s porazom fašizma ter z našo zmago. Zato se ob današnji trideseti obletnici zločinskega požiga ■ ■ ,.?a Narodnega doma ne spominjamo samo tega prvega fa-tcnega zločina nad našim narodom in demokratičnim na-,'m Jibanjeni našega mesta, temveč vseh zločinov in kri-:• 1 s° nam bile v času suženjstva pod italijansko okupa- '° s^oriene in ki še do danes niso popravljene. Požig Narodnega doma je S1®nai za naskok na naše sospodarske kulturne in politične pozicije. nr„f*s,al' in razdejali so nam Sv i6 domove v Pulju, pri kovliahnU' V RoJanu’ v Bar* pri sv. Jakobu. ništv^1* 50 tiskarne in ured-decomKSloveilskih listov in 12. s kar 1920 razdejali ti-Zeraa? ,lEdinost,>. rušili so „ ‘rabe in ropali ljudsko premoženje. iAa(iuŠ1,i so vse slovenske ln hrvatske liste. so zemljepisna, rodbmska in celo krstna ime-im re 115-000 rodbinskih '"en je bilo popačenih. Prepovedano je bilo petje s‘0venskih pesmi. Z dekretom št-. 1795 z dne ‘5. oktobra 1925 so preoove-a»li uporabo slovenščine in "rvaščine na sodišču, čeprav Je bila že prej dejansko pregnana. fialijanščina je postala iz-Jy£ni uradni jezik. ._.,niti!i so vse slovanske o- PrednovŠOle' ki jih je bi!o s“ okupacijo 581. 22. novlJmwekretom št- 2191 od noinoma nla 1925 Je bi! P0- fovensvem pr9-v!ien bouk - V ku. m »n hrvaškem jezi- Ista usoda ia a Je doletela sred- nje in strokovne šole. Vzporedno s tem državnim nasiljem se je vršilo prisilno poitalijančevanje, otroci niso smeli govoriti v materinem jeziku ne v šoli in ne na cesti. Ta grožnja je segala celo v družino. Od 820 slovanskih učiteljev so skoro vse odpustili, veliko pa so jih pregnali v notranjost Italije. Ista usoda je doletela tudi ostalo državno uradništvo, ki ga je bilo na tisoče. Po društvih so planile in ropale lašistične razbojniške tolpe, pozneje pa tudi vladni organi. Z ukazom ministra za notranje zadeve od 19. julija 1927. so prefekti razpustili vsa slovenska prosvetna društva, ki jih je bilo leta 1922 še 388 in zaplenili njihovo ogromno premoženje, med katerim je bilo mnogo zgradb, ki so jih zasedli fašisti. Isto usodo so doživele gospodarske, ustanove, razpustili so nič manj kot 10 zadrug z 92.000 člani, katerih premoženje, v kolikor ni končalo v žepih raznih komisarjev — likvidatorjev, je prešlo v roke fašističnih ustanov. Smuisko. niu^uje slop n-skega prebivalstva se Je stopnjevalo iz leta v leto. Zapiranje, pretepanje, stre- ljanje, internacije in konfina-cije so bile na dnevnem redu. Fašistični zločinci so uprizarjali procese, med katerimi je bazovski najbolj poznan po svoji krutosti, 'da bi uničili življenje in obstoj slovenskega in hrvatskega naroda. v imenu rimske kulture se je širilo najstrahotnejše barbarstvo. Otroke, ki so se pogovarjali v svoji materinščini, so čakale najsurovejše kazni, učili so jih v tujem, otroku nerazumljivem jeziku, klevet in žalitev lastnega naroda in svojih lastnih staršev. Slovenska beseda, ki so jo že davno pregnali iz vsega javnega življenja, se je mo- rala umakniti tudi iz cerkve, katere najvišji predstavniki so bili preganjani do skrajnosti, samo zaradi tega, ker so bili Slovenci. Toda plameni ki je upepelil pred tridesetimi leti naš Narodni dom je postal plamen v srcih vsega slovenskega ljudstva, ki si je v narod-no-osvobodi!ni borbi uprlo o-pisanim barbarstvom ter s krvavimi žrtvami doseglo svojo narodno in kulturno svobodo in že med borbo obnovilo svoje prosvetno življenje in svoje šolstvo ter plamen narodnostne mržnje spremenilo v plamen bratstva med narodi. Nam tržaškim Slovencem in Slovencem v Italiji pa so imperialisti preprečili uživanje svobode, ki smo si jo s krvjo priborili in prav zato smo našteli vse tiste krivice in nasilja ki so sicer dovolj znana, ki pa jih bomo ponavljali vse dotlej, dokler ne bo odpravljena. Vse dotlej, dokler nam ne bodo vrnjena naša rodbinska in krstna imena, ki nam jih je fašizem odvzel; dokler ne bodo naši hribi in vasi dobili svoja prvotna imena; dokler naš materinski slovenski jezik ne bo enakopraven jezik z italijanščino; dokler nam ne bo obnovlje- no in povrnjeno vse, kar je fašizem ukradel našim gospodarskim ustanovam; dokler ne bodo obnovljeni naši uničeni slovenski domovi; dokler ne bo naše gledališče dobilo dostojnih prostorov, ki mu jih je pred 30 leti upepelil fašizem; dokler ne bo povrnjena vsa od fašističnih oblasti zaplenjena in uničena imovina ter poslopja; dokler ne bodo zgrajeni novi domovi za svoboden razmah slovenske kulture! To so naše zahteve, za katere se borimo in za katere se bomo borili ter od katerih ne moremo odstopiti, ker so pravične! Bitka na reki Knm bo odločilna za potek vojne na Koreji - Na severovzhodnem delu je južnokorejska fronta prebita na treh mestih Narodni dom po požigu 13. julija 1920 ifS ŽL- PIONGJANG, 12. — Poročilo glavnega štaba vojske LR Koreje poroča, da oddelki ljudske vojske še dalje napredujejo. 11. julija so popolnoma o-svobodili mesto Sošivon 12 km severno od reke Kum. Mesto leži v severnem predelu pokrajine Sunšen. Drugi oddelki pa so 11. julija osvobodili mesto Tanjan: na vzhodni fronti 40 km vzhodno od Sungju. Poročilo pravi, da so bili uničeni sovražni ukimajoči se oddelki južno od mesta Sonana. Sošivon ie železniški vozel sredi med Sonanom in Taejonom. Večerno, poročilo glavnega štaba severnokorejske vojske pa pravi, da so njene edinice 11. julija obkolile skupino oddelkov ameriške vojske južno od mesta Sošivona ter da se nadaljujejo boji za uničenje sovražnika. Zaplenjeni s£> bili štirje tanki jn veliko vojnega materiala. Ljudska vojska pa medtem napreduje. proti jugu. V bojih za Sošivon so njeni oddelki ubili 700 Američanov, zajeli 500 ujetnikov, uničili 15 tankov in 5 oklopnih vozil. go 18DNEH KRIZE NOVA FRANCOSKA VLADA Socialisti v Plevenovi vladi J?i liiii jamstvo za njen daljši obstoj '-11 ---rilWWMM1MIW|—■—M MIBIII M I | n I Uli l II lili l¥irWTWHWH—— tud?^ ?l0^e^ v tfiado, v katero so po daljšem presledku vstopili '°ciahsti - Judi tej vladi je težko prerokovati dolg obstoj ••A-RlZ 12 TD - -r-v , se bodo lotili dela, kajti treba Bid ki m,, "' Rene Pleven, V(;eri,i francoski par-za vod 'Vasoval investituro v sestavo noye vlade, je imel miV?°,-POSveto':anja z razni-političnimi skupinami, na a^re je računal, da bo z njih hMncejo mogel sestaviti vla-9°. Končno je Pleven res se-'Javil vlado, v kateri sQ zasto-Pani predstavniki ljudskega republikanskega gibanja (demo-ristjani), radikali, pristaši ujujhne plevenove skupine, ta-*° imenovane demokratične in fPcialistične zveze odpora, ne-ai neodvisnih in pa nekaj ‘ Uernih desničarjev. Prva seja vlade bo jutri ob 11- do-PUdne. vlada je sestavljena ven ’ Predseomk Rene Ple-laj . ^DSR), podpredsednik in sv ‘ster za zvezo z Evropskim Padi?”1 Guy Moilet (socialist), iriri,Vedsednik in minister la Jean Letourneau notranji minister Hen- n*hjl rt Gazier (soc.), zu-•hinister Robert Schu-pravosodje Rene ba Ju1 ^radd> državna obram-‘U go'!** Moch (soc.), finance Scbe (Pudarstvo Mauricg Pet-Vard ^°dvisen), proračun Ed- (radikal), informa- V2§uja p9Ure (rad.), narodna lerre Lapie (soc.), jav- n iat>i na del ‘ °dv.)i j /tntoine Pinay (ne-J,ean Lo,„ U-ija' in trgovina Stv°< Piel ®1 (MRP), poljedel-Pfhmlin (MRP), "bt>PVa'cfe Prek,- Cla eam udius Petit, (UDSR) erand (UDSR), uois Francija Fran- delo I yraVstvaC^n b'1 l°rre Schneiter (M ^acql); 1V3i bojevniki Louis iojav (neodv.), pošta in [ ®oc.). , Charles Brune (rad. °rez ‘rg Defer: (soc.), minister 5tnice Paul Giacobbi. j so ^ . državnimi podtajniki ’ljudskega re-bali d ns eBa gibanja, 3 radi- p;tel!°talisti ^ 1 agrarec. vil ninu ? je vlado predsta- noVi m' . u republike, je VU: ‘dmistrdki predsednik izja-za enof y^ada ie plod napora bil r*nos‘- Ta napor naj bi va. T nPem vzgled za vso drža- S!l loč^A-°’ ki 50 bili nekaj ča-v ..^.4eni, so sklenili, bodo —“'v iJoz^ulli na ***** nesoglasja, iakoj. držav« Pozabili na je nadaljevati delo naših pred-nikov, delo v službi domovini«. Najtvečjg presenečenje nove vlade je v tem, da v njej rii bivšega ministrskega predsednika Georgesa Bidaulta. Baje je odklonil podpredsedništvo vlade z izgovorom, da je po devetmesečnem predsedništvu vlade izčrpan. Pravi vzrok, da ni vstopil v vlado, pa t)° verjetno v tgm, da se Bidault ne strinja z nekaterimi obvezami, ki si jih je zastavil Pleven, kot Je to izjavil v svojem govoru Pred parlamentom. Pleven namreč namerava y oktobru Predložiti zakon o volivni reformi; nadalje se Bidault boji Plevenove prevelike popustljivosti pri vprašanju plač, s ši-mer nastaja nevarnost inflacije; k temu bi bil Pleven skoraj prisiljen, ako si hoče zagotoviti sodelovanje socialistov V francoski zunanji politiki ni pričakovati sprememb, kajti vodil jo bo ie nadalje Robert Schuman. Tokrat je izpadel iz vlade Paul Reynaud, ki je bil v prejšnji Queuillovi vladi kamen spotike. Vendar tudi sedanja vlada ni y Vsem takšna, da ne bi razburjala socialistov; gre namreč za Paula Giacobbija, ki je bil do nedavnega še pristaš De Gaulla. Novost v tej vladi pa ie pojava znanega «energičnega moža« Julesa Mocha. tipičnega policijskega ministra, ki se )e proslavil s svojimi krutimi nastopi proti delavstvu v velikih stavkah, y ministrstvu za narodno obrambo. Renč Pleven, ki ima 49 let, je imel za časa zadnje yojne važne vloge v francoskem odporniškem gibanju. Kq se je leta 1944 vrnil v osvobojeni Pariz, je postal minister za kolonije v začasni yladi, pozneje finančni minister, aprila 1945 Pa minister za narodno gospodarstvo. Qstal je minister do odstopa začasne vlade januarja 1946. Bil je tudi francoski delegat na konferenci V S- Franciscu v marcu 1945. Stranka, ki ji stoji on na čelu, ima le 16 poslancev. Plevenova vlada je petnajsta francoska vlada po letu 1944. S tem da so stopili v vlado tudi socialisti, pna Pleven teoretično nekako relativno za- gotovilo za daljši obstoj svoje vlade. Vendar je zelo možno, da pridejo do konkretnega izraza ysa notranja nasprotstva, brez katerih ni niti sedanja vlada. Kaj lahko se namreč novi ministrski predsednik znajde na razpotju, ki se ga je Bidault že zbal: ali popustiti socialistom in zvišati plače, ali tvegati inflacijo. Zelo verjetno ie, da se bodo od kakem kritičnem trenutku socialisti začeli odmikati — to ne bi bilo Prvič — in s tem bi se zopet odprla vrata novi krizi. Ali se bo to zgodilo kmalu ali ne, danes še ni mogoče vedeti, kakor tudi ni mogoče trditi, da prihodnja kriza ne bo nastala na kak drug način. Vsekakor pa je gotovo, da je mogoče Drero-kogati sedanji francoski vladi dolgo življenje le z dobršno mero optimizma. Štirje tanki pa so bili zaplenjeni še v dobrem stanju. V Piongjang je prispela prva skupina ameriških vojnih ujetnikov. Neki kapitan, poveljnik nekega bataljona 24. ameriške divizije je izjavil, da je prispel 1. julija y Pusan in nato v Suvon, kjer ie bil zajet v prvem spopadu. Isti častnik je izjavil, da je videl s kakšnim veseljem sprejema prebivalstvo osvobojenih pokrajin ljudsko vojsko. Dodal je, da je sprevidel, da se bori proti svobodi korejskega ljudstva in razumel, da se morajo ameriški imperialisti odpovedati oboroženi intervenciji in da ne smejo nasprotovati svobodi korejskega ljudstva. Po najnovejš}h vesteh iz Tokia so severne čete zavzele mesto Cungju in Se nahajajo že 25 kilometrov južno od njega. II. topniška divizija je prekoračila reko Han; na vzhodni o-bali pa je osvobojeno mesto Hulpo. Popoldansko poročilo generala Map Arthurja pravi, da so se severnokorejske sile spopadle z ameriškimi edinicami vzdolž glavne ceste 6 milj severno od Sošivona. Nasprotnik je napadel na tem sektorju z dvema ali tremi divizijami in s tanki. Velika sovražna premoč je prisilila Američane na umik čez reko Kum, ki je zadnja naravna ovira napredovanju tankov. Vzdolž reke Pogan so se južnokorejske sile v redu u-maknile zaradi sovražnega pritiska. Pri Tan.ian.gu skušajo severnokorejske sile prekoračiti reko Han, da bi napadle 8. iužnokorejsko divizijo, ki je razmeščena južno od reke pri Oširi 9 milj zahodno od Tan-janga. Sungju je sedaj y rokah 5. severnokorejske divizije. Ista divizija skuša bolj na jugu napasti 6. južnokorejsko divizijo ki je razmeščena na strateško važni cesti, ki 10 milj južneje pelje proti Hamšangu in Kun-šonu. Poročilo dodaja, da se enote 15. severnokorejske divizije pomikajo proti vzhodu, da bi se združile s 5. severnokorejsko divizijo v Sungju. Napredovanje sovražnika pa je bilo na tem področju zaustavljeno zaradi terena, ki je zelo pripraven za obrambne akcije. Vzdolž vzhodno-korejske obale niso zaznamovali nobenih akcij. Koncentracije severnokorejskih čet so bombardirale ameriške pomorske sile. Vojne ladje so bombardirale tudi vojaške cilje v Jangjangu. Lahki bombniki so podpirali suhozem ske sile v bližini Ansonga in bombardirali mostove ter druge vojaške cilje. Toda lovska letala so podpirala suhozemske sile. Srednjetežki bombniki so na križišča in železnice v za-ledju. Poročilo glavnega stana je pohvalilo avstralsko letalstvo, ki že 10 dni podpira ameriške in južnokorejske sile. Predstavnik glavnega stana Mac Arthur je izjavil, da so severnokorejske čete predrle na treh krajih bojišča na sever novzhodnem področju. Dopisniki «United Pressa« po ročajo s fronte, da so se ame< riške edinice umaknile na južni breg reke Kum 12 milj severno od Taejona, tako da jih loči od severnokorejskih čet le 200 m široka narastla reka. Američani se pripravljajo, da bodo pognali v zrak železniške mostove na reki in cesto, ki vodi v Taejon. Vojaški opazovalci menijo, da bo boj na reki Kum odločilen za potek korejske vojne. Tudi na srednjem odseku fronte, kjer ameriške si le krijejo levi 'bok, so se juž- nokorejske sile morale umakniti. Tem grozi tudi obkoljevalo. manever severnokorejskih sil na področju Kunšona 43 milj vzhodno od Taejona. Predstavnik ameriškega glavnega štaba na Kore-j r je danes v četrtek zjutraj izjavil, da Američanom prihajajo ojačenja na reki Kum. Baje je streljanje severnokorejskega topništva popustilo, verjetno zaradi neprestanih napadov ameriških letal. Ameriška predstavniška zbor-nica je danes s ploskanjem sprejela predlog demokratske, ga poslanika Bentona iz Teksasa, ki je predlagal Trumanu, naj severnokorejskim silam pove, da se bodo morale umakniti na 38 vzporednik, ker bodo sicer začeli metati atomske bombe na severno Korejo. Ben-ton je izjavil, da morajo ZDA uporabiti vse. vrste orožja, da napravijo konec vojni. italijanskega tiska niso v skladu z zagotavljanjem o italijanski želji za odnose dobrega sosedstva med FLRJ in Italijo BEOGRAD, 12. — Jutrišnja aBorba« bo objavila članek, v katerem označuje kot obreko. vanje vesti, ki jih je pred kratkim razširil italijanski tisk o nekakem vdoru jugoslovanskih obmejnih straž na italijansko ozemlje. Na ta način so po pisanju italijanskih listov jugoslovanske obmejne straže ho. tele ujeti nekega italijanskega vojaka in njegovo ženo, ki sta hodila ob meji. Nadalje napada «Borba» italijanski list «Tempo» zaradi njegovih dopisov o nasilju, ki naj bi ga pretrpelo italijansko prebivalstvo ob zadnjih administrativnih volitvah v Jugoslaviji. Potem ko list imenuje te vesti «revolverske» vesti, izjavlja, da so zares čudna zagotavljanja o italijanski želji, da bi se ohranili odnosi dobrega sosedstva s FLRJ, kadar jim slede zbori po vsem izmišljenih protijugoslovanskih vesti. Jutrišnja «Borba» in «Politi-ka» bosta objavili tudi današnjo izjavo ameriškega zunanjega, ministra Achesona na tiskovni konferenci, po kateri bi bil «napad na Jugoslavijo zelo resna stvar«. Dopisnik «Borbc» Petkovič piše, da razvija Kominform , Vojno psihozo med Bolgari, I napadli vojaška skladišča, cest-' Romuni in Madžari: «Bolgarski I motorizirani oddelki, nadaljuje Petkovič, se premikajo od Sofije proti zapadni meji (proti Jugoslaviji), opremljeni s topovi, sanitetnim materialom in uddelki za preskrbo. Romunija je v krajih ob meji z Jugosla. vijo predpisala policijsko uro. Na Madžarskem -je nastala pra. va križarska vojska proti pripadnikom jugoslovanske manjšine. Aretacije in slabo ravnanje se ne izvaja samo proti posameznim in družinam temveč proti celim vasem in pokrajinam. Petkovič piše nadalje, da uvajajo podpredsednik madžarske vlade Matyas Rakosi in njegovi opričniki v obmejnem .pasu z Jugoslavijo posebne ukrepe, ki odgovarjajo razglasitvi obsednega stanja. «Fod pretvezo varnosti, piše nadalje članek y «Borbi», zapirajo pri. prdnike jugoslovanske manjši, ne in tiste, ki so sodelovali v narodnosvobodilni borbi Jugoslavije. Potem pridejo pred proces ;n o’ njih se ne ve nič več. Nobena oblika terorja ne more upogniti delovnega ljudstva, ki se zaveda, da je sedanja sovjetska politika nasprotna miru ter da Rakosi in njegovi prijatelji delujejo direktno proti interesom svojih narodov«. Fašistični zločinec Giunta piše: «Bilo je potrebno očistiti vso pokrajino od komunistično slovanske more in pokazati da je Trst italijansko meston. «Bilo je potrebno boriti se z vsemi sredstvi. To je bila moja naloga in to sem izvrševal)). Julijski fašizem je posejal mnogo mrtvih po ulicah in cestah ter odločno kc/rakal k svojemu cilju)). — Francesco Giunta je s svojimi škvadrami cb podpori vojske zažgal naš Narodni dom, da bi dokazal, da je Trst italijansko mesto... Pogorišče je bilo v ozračju moralnega in materialnega pritiska prodano Za smešno nizko ceno 1,450.000 lir. Obnovljeno poslopje danes«Devonshiie House» Si ■M Obnovljeno poslopje našega Narodnega doma nosi danes dva naPisa: «Albergo Reginan in «Devonshire Hcuse>>. To pomeni da so poslopje okupirali angloameriški okupatorji za svoje potrebe. K,ot da bi nas poleg tega, da nam nočejo popraviti krivic, ki nam jih je storil fašizem, hoteli na ta način še zasmehovati... WASHINGTON, 12. — Državni tajnik Acheson je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da bi se kateri koli nov sovjetski napad po onem na Koreji smatral za zelo resnega. Acheson je Kljub temu dodal, da ni dobil nobenega poročila v zvezi z glasovi, da se vrši premikanje čet vzdolž jugoslovanskih meja. . Acheson je dalje govoril o sklepih Varnostnega sveta glede pomoči Južni Koreji ter o enotnem poveljstvu pod vodstvom ZDA nad oboroženimi silami, ki se borijo na strani Južne Koreje. Govoril je dalje o gospodarski pomoči in o dru- nudile druge države, članice QZN, katera Pa bo treba šele organizirati. Dalje je izjavil, da je uporaba atomske bombe v spopadu Sam Acheson je bil v tej zadevi zelo rezerviran na konferenci in ni niti hotel izjaviti ali ie posredovanje možno. Na državnem departmanu le drugovrstni faktor, kajti I pravijo, da v sedanjem poVoža' pravi zločin je šele oborožen ju in okoliščinah ne mislijo na napad. V tej izjavi vidijo nekateri opazovalci nekakšen cd. govor ZDA, da bi na kateri ko-1; akcijo Sovjetov In drugih držav odgovorile z atomskimi bombami. Res pa ie, da ta izjava lahko skuša vplivati na sovjetskoangleške razgovore v Moskvi in vplivati na sovjetske voditelje pred skrajno resnimi posledicami posrednega napada. Diplomatski opazovalci pa imajo malo upanja v uspeh razgovorov, ki se vršijo gi v.rsti pomoči, katero so po- f med Gromikom in Kelly.iem. sprejem Lr Kitajske v OZN. Uspehi ljudske vojske v Vietnamu PEKING, 12. — Vietnamska tiskovna agencija je danes objavila poročilo glavnega štaba ljuef. ske vojske o vojaških operacijah v Vietnamu. Poročilo pravi, da so vietnamske oborožene sile te dni uničile 8 francoskih tovornih avtomobilov ter poškodovale 12 drugih. Ta uspeh je ljudska vojska dosegla blizu Taudamota. Izredno yažno vlogo našega požganega Narodnega doma, katerega 301etnico požiga obhajamo danes, nam najbolje označuje tisto, kar je leta 1914 pisal v svoji knjigi «L’IIALIA D’QLTRE CONFINE« eden iz. med najhujših sovražnikov Slovencev, VIRGINIO GAYDA, tisti, ki je za časa Mussolinija kot direktor «GlORNALE DT. TALIA« bil njegov glavni glasnik v vprašanjih imperija. Ta. kole piše Gayda 0 našem Narodnem domu: »Središče vsega slovenskega gibanja v Trstu je Narodni dom. To je neka vrsta glavnega štaba, druga avtonomna občina Trsta za Slovence, sedež vseh društev, izhodiščna točka vseh agitacij, zbirališče za koordinacijo vseh ostalih podobnih narodnih domov v pokrajini. To je podobno ogromni telefonski centrali nekega poveljstva: vsi slovanski glasovi iz pokrajine prihajajo sem po brezštevilnih žicah, ki so v neprestani akciji. Ta centrala, ta palača je na čelu enega izmed tržaških trgov. Slovenci so hoteli, da mora biti tukaj, da bi ga vsi videli... Srce Narodnega doma je »Edinosti), politično društvo. Tu se pripravljajo volitve, proučujejo ukrepi, ki jih je treba podvzeti. V skladu s Fašistični krvavi zločinec Giunta opisuje požig Narodnega doma V Via del Pozzo Bianco smo se odločili za akcijo..." Po eni uri je zajel požar mračno poslopje... Polem smo pred pogoriščem defilirali z olajšano dušo in lahkim dihom, kol da smo se rešili ležke more svojim imenom je «Edinost» glava, ki upravlja z vsem na-cionalnim gibanjem Slovanov v Julijski krajini... Slovani so podvrženi disciplini, ki je občudovanja vredna, ki jo občuduje vsakdo in ki zapušča dojem moči... Ena organizacija ustvarja drugo, a vse skupaj so povezane v neprekinjeno verigo... Organizacija prodira v arzenale, pod krove ladij, ‘v kuhinje ter zajema ves slovanski svet, pro-sveča ga, povezuje v borbene vrste in ga drži večno zedinjenega z Narodnim domom, tem velikim centralnim srcem. Iz Narodnega doma je z takšno kohezijo povezano Slovansko množico lahko mobilizirati kot bi trenil z očesom, vsak trenutek)). (Stran 83 do 88). Iz te sovražnikove kronike je najlepše razviden pomen Narodnega » Sv. Nikolaj je danes najlepše kopališče v tržaški okolici, le žal da pri prevozu iz Trsta ni vse v redu. Na primer: pripravljaš se za nedeljsko kopanje, pregledaš v listih vozni red — ladja iz Trsta ob 8.30, 9.30, 10.30 itd. V nedeljo vstaneš in -se odpraviš za ladjo ob 8.30 k ribarnici. Prideš tja ob 8.20 — ladje ni, odpeljala je že ob 8.15, ti povedo. Čakaš prihod-,njo. Ob 9.30 je-pred vhodom- na pomol velika, gosta-množica razburjenih žensk in moških, — ladje ni, pride šele ob 10.30: Prikaže .st' sonce in čedno pripeka, ob 10.30 ladje še vedno ni. Cez' četrt ure se priziblje: zdaj začne boj kdto pride noter in kdo ne. To je prizor, kjer se kažejo najšlab-še.strani človeške narave skoraj neovirano, zlasti ker jih vedenje policistov, tako rekoč sili k izbruhom. Aeenti se za red — varuhi reda! — sploh ’ne menijo. ' i-..Okrog U jadrnica odplove . in , , do poldvanajstih sg. srgčno, sedaj Ponesrečenca je eno uro po prevozu v tržiško: brez. težav, izkrcaš v sv. Niko- II-- i i j- -i ..j-L »i iL I laju. Dan prebiješ lepo, zadovolj- bolmsmco umrla za posledicami nUdin poškodb j m so vsi mali in veliki. Priče- srečnim koncem. Tat, ki se ga je držala smola, je bil Renato Ongaro, katerega je r.a vežnih vratih hiše v Ul. Castaldi 9 presenetil neki stanovalec, ko jo je poskušal popihati s kovčkom, v katerem je bilo za 160 tisoč lir raznih dragocenih-predmetov, ki jih je ukradel iz stanovanja Ivana Conestabila. Zasačeni tat se je nato spustil v divji beg vendar pa so bili njegovi zasledovalci hitrejši, ga ujeli ter izročjlj članom civilne policije. Druga tatvina'se je izvršila v Ul. Cajta|di št. 4, in sicer v škodo Gvida Jarj;a, v katerega stariovhhje Se je 'v njegovi odsotnosti^ vtihotapil neznani tat ter mu odr.e^eK za .70.000 lir razne čbleke. t r " , — - .... ... : SMRTNA PROMETNA NESREČA PRJ ŠTIVANU Avlol ms poti Irl ii: M tatneMlico ter člane odbora v podjetju ter jim javil, da je namen vodstva ladjedelnic začasno ukiniti skupinsko delo v nekaterih oddelkih; vzrok za to naj bi bil ta, da je zaradi pomanjkanja naročil število zaposlenih delavcev zelo nestalno. To je seveua samo uvod k nadaljnjim sankcijam, ki jih nameravajo delodajalci izvesti v bližnji bodočnosti. Pri tem jim seveda -c malo ni mar, kakšna bo useda. vseh delavcev, zaposlenih v tej ladjedelnici, ki je zaradi svojega dela poznana v. vsem svetu. Sindikalni predstavniki so se v včerajšnjem dnevu zglasili pri conskem predsedniku, kateremu so prikazali celoten položaj manjših- ladjedelnic Tržaškega ozemlja. Predsednik cone je izjavil, da j.e bilo reševanje vprašanj naročil tržaškim ladjedelnicam eha njegovih glavnih skrbi, ter da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo vprašanje čimprej ugodno rešeno. Izjavil je dalje, da bo o tem poročal tudi Vojaški u-pravi ter zaprosil, da bi bila delegacija sindikalnih predstavnikov sprejeta na za to odgovornem uradu Vojaške uprave, kjer. bi lahko obrazložila celoten položaj ladjedelnice Sv. Roka. Za red in točnost Sv. Nikolaj Telovadci. teMe! Vabimo vse telovadce in telovadke, da se udeleže rednih vaj, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek od 20,30 do 22 na stadionu »Prvi maju. V kratkem bomo nastopili v Sovodnjah pri Gorici pri proslavi mladinskega dne s sledečimi točkami: Vaje z obroči (članice). Fizkulturna koračnica (2e nam sonce lepše sveti) — člani in članice. Rajanje pod mlaji (folklora) članice in člani. Važno je, da se nastopa vsi udeležimo in da smo dobro pripravljeni. IZLET PDT Planinsko društvo y Trstu priredi 23. t. m- izlet v zapad-ne Julijce: 21ebi, sedlo Nevea, Rabeljsko jezero in Belopeška jc-sera. Prijave do 21. t. m. VREMENSKO POROČILO z dne 12. t. m. cb 19. Zračni tlak 758.9 — stanoviten; temperatura 20.6 do 2715; veter 10 km na uro, nebo 2/10 oblačno, morje lahko razgibano; temperatura morja 25.2. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V petek 14. t. m. ob 21. uri gostovanje v BAZOVICI (na prostem) s komedijo BRATKA KREFTA ..VELEIZDAJALEC" KINO ono Včeraj ob 7.30 zjutraj se je v bližini Stivana na cesti Trst-Tržič dogodila strašna prometna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev v osebi 13-letne Ade Pirc iz Stivana. Ko se je deklica s svojim kolesom peljala proti svojemu domu, je v isti smeri privozil avtobus Ts. H. 346 linije Trst-Videm, katerega je šofiral 29-letni A-dolf Nori iz Ul. De Amicis 21. Deklica je, da bi se umaknila avtobusu, zavozila na desno stran ceste, ker pa ni opazila avtobusne prikolice, je zopet obnila proti sredini ceste, kar ji je postalo usodno. Desna stran prikolice je oplazila kolesarko ter jo vrgla ob stran, kjer je negibr.o obležala. Z nekim avtomobilom civilne policije so ponesrečenko takoj odpeljali . v tržiško bolnišnico, kjer pa je eno uri^.po prevozu umrla za posledicami nesreče. „Pri delu" so ga zasačili V zadnjih dveh dneh je bila Ul. Castaldi priča dveh tatvin, od katerih se je prva končala samo pri poskusu ter z aretacijo tata, druga pa se je za nepoštene delomrzneže končala s Rop v bližini Repentabra pojasnjen Policija aretirala oba roparja Približno pred 15. dnevi smo v našem dnevniku objavili nočno dogodivščino, ki se je končala z ropom 32-letnega šoferja avtotaksija Petroviča Mira, V katerega avtomobil sta se na Opčinah 24. junija letos vsedla dva neznanca ter mu naročila naj ju odpelje proti Repenta-bru. Ko pa so privozili do Cola, sta neznanca Z revolverjem prisilila Petroviča, da je avtomobil ustavil, ga zavlekla 1 km daleč na prosto polje, mu pobrala 7000 lir, uro, nalivno pero ter osebne dokumente, mu zamašila usta ter ga z njegovim hlačnim pasom privezala k nekemu drevesu. Petrovič Miro, ki je zadevo prijavil policijskim oblastem, je na policija, kjer so mu pokazali več fotografij sumljivih tipov, na eni izmed njih spoznal osebo, ki ga je oropala. Gre za 22-letnega jugoslovanskega begunca Simčiča Julija, katerega je policija po golem naključju aretirala šele 11. t. m.. Neka patrulja'civilne policije iz Milj je namreš ob cesti med Dolino in Boljuncem zagledala nekega tnoškega, kb je spal pod‘Tiekim grmom. Agenti so stopili k njemu ter pri preiskavi pri njterti'našli revolver znamke «Beretta» kal. 9, zaradi česar so ga odpeljali s seboj na policijo, kjer še jfe izkazalo, da je neznanec prav ona oseba, ki jo išče policija, to je Simčič Julij. Policija pa Je imela srečo, ker je aretirala tudi njegovega pajdaša, tudi jugoslovanskega begunca, in sicer 20-letnega Furiča Milana. Na policijskem zaslišanju sta bba priznala, da sta oropala Petr-oviša Mira. njaš misliti na odhod: časopisje pozna ladje; iz Sv. Nikolaja v Trst ob 17, 18. 19, 20.30 itd. Vozni redi v kopališču pa ladje ob 18 ne poznajo — vozi le ob 17 in 19 ter pozneje. Večina, zlasti oni. ki imajo ((otroško prtljago«, se od. pravi ob 19. Na pomol te spuste takoj in tu pričneš znova stati v vrsti, ki. je gosta ln dolga, pa potrpežljiva, ker jo hladi večerni veter. Ladja končno pride ob 19.30 in vsa pisana vojska kopalcev se požene že precej divje na brod. Razmestijo se kakor vedo in znajo — misliš, pojdemo. Toda... Ladja čaka in čez nekaj časa se izkaže, da kapitan noče odpluti, ker je potnikov preveč, na, mesto 180 jih je čez 200... Prosimo torej upravo Sv. Nikolaja: red, točnost in v sili strogo pravične, pa energične ukrepe. Oče-kopalec Počitnice so tu... Dijaki so se oddahnili. V počitnicah si bodo nabrali novih sil za nove napore pri učenju v novem šolskem letu. ((Dijaška matica« tudi misli kako bo še pomagala slovenskemu dijaštvu. Razpisala je vlaganje prošenj za sprejem v dijaški dom in za podpore. Razpisala je počitniške tečaje za dijake s ponavljalnimi izpiti. »Dijaška matica« ni pozabila na naše dijaštvo. Komur je mar čim lepši razvoj naše učeče se mladine naj ne pozabi ((Dijaške matice«. Po. stane naj elan ((Dijaške matice« in ob vsaki priliki naj prispeva v njen podporni sklad. Rossetti, Zaprt. Excelsior. 16.30: «Zivlmo veselo«, C Bennet. Fenice. 16,30: «Veliki Gatsky», Alan Ladd. Filodrammatico. 16.30: ((Potepuh mrtvega mesta« R. Joung. O Alabarda. 16.00: «Car Južnega morja«, Jean Simmons. Garibaldi. 15.30: «Adam in Evelina« Jean Simmons. Ideale. 16.30: ((Nesmrtni nared- nik«, Henry Fonda. Impero. 15.30: ((Izobčenci iz Mon-telepra«, Vittorio Gassman. Italia. 16.00: «Bo še prišlo«. Viale. 16.00: ((Norčavi grešniki«, Joan Crawford. Vittorio Veneto. 16.30: ((Prera- čunan škandal«. R. Russel. o Adua. Zaprt. Armonia. 14.30: ((Zarotniki iz Ba-rovic«, Bob Hope. Azzurro. 16.00: «Tatovi koles«. Belvedere. Zaprto. KOb morju«. Zaprt. Marconi. 16.30, na prostem 20.30: «Smrtni dvoboj«. Massimo. 16.00: ((Izobčenci ob meji«, R. Paige. Novo Cine. 14.30: Zaprto. Odeon. 16.00: ((Satanov alibi«, Joan Garfield. Radio. 16.00: «Dve siroti«. Savona. 15.30: ((Prehod na seve-rozapad«, S. Tracy. Venezia. «Helzapoppin». Vittoria: ((Zasledovani«. Kino na gradu. 20.00: Koncert. Ljudski vrt na prostem. 20.45: ((Idealni mož«. Letni kino v Ul. F. Severo. 21.00: ((Trubadur«, Gianna Pederzini. Skoljet. 21.00: ((Zapuščina« strica Buonanima«, Angelo Musco. Letni kino Rojan. 20.45: ((Zaljubljen do norosti«. NOČNA SLUŽBA LEKARN All’Alabarda -' Istrska ul. 7; De Leitenburg - Trg sv. Ivana 5; Praxmaier - Veliki trg 4: Pren-dini - Ul. Tiziano Vecellio; Za-etti - Ul. Corr.merciale 26; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Borcem Tomšičeve brigade Vsi tovariši, ki so se borili v vrstah Tomšičeve brigade se naprošajo, da se javijo danes v pisarni Zveze partizanov STO-ja v Ul. B-Manna 29. Izlet „Ivana Cankarja" V Skocijansko jamo in v Klanec ■—■■( u g-ranemu c—«■———'.u2iM»La-r-aA.i«»———i V r.edeljo 9. t. m. je priredi-1 Kakšna naravna krasota! Ob lo šentjakobsko Prosvetno društvo ((Ivan Cankar« izlet v Skocijansko jamo in v Klanec pri Hrpeljah. Izleta so se udeležili moški in mešani pevski zbor, mladin. tamburaški zbor, dram-ska skupina ter nekaj člar.ov in prijateljev društva. Vsega približno 90 po številu. Ze takoj po prihodu v Ma-tavun, kjer se je skupina. tržaških izletnikov ustavila, je bilo videti, da bo za izletnike len in vesel dan, kot se je res tudi pozneje izkazalo. K uspehu izleta so predvsem pripomogli mladinci s svojo živahnostjo 1 in razposajenostjo, ki sta naraven izraz njih lepe mladosti. Oglea Skocijanske jame je bil za vse obiskovalce, zlasti za one. kj so bili pryič y njej dogodek, ki bo brez dvoma o-stal vsem v trajnem spominu. Povečani! «(iospndarsti/n» DIJAKI NIŽJIH SREDNJIH SOL SQ ODŠLI NA VIC V četrtem letu izhajanja slovenskega gospodarskega lista ((Gospodarstvo«, je izšla 73. številka v znatno, povečani obliki. V resnici se je že dalj časa čutila potreba, da list razširi svoj obseg, bodisi v skladu s potrebami slovenškega gospodarskega življa v Trstu, bodisi z naraščanjem tistega števila či-tateljev, ki po pplclicu ali izobrazbi ne morejo pogrešati v mestu kakršno je Trst — pristanišče Srednje Evrope z veliko industrijo in prometom — primernega informativnega lista v lastnem jeziku. ((Gospodarstvo« je edino, ki skuša tej potrebi zadostiti vsaj vsakih 14 dni. S svojo pestro vsebino nudi vsakomur nekaj kar ga posebej zanima, tisti del pa ki obravnava domača vprašanja, prečitajo nedvomno vsi. Novi, povečani številki na pot je uredništvo zapisalo to-le: «V zadnjem času'jj! postal listu do-sedanji okvir 'pMesen, zlasti še, ker se je pokazala potreba, da zajame tudi važno področje slovenskega gospoiJarstva na Tr žaškem, ki ga predstavlja naše kmetijstvo. Iz teh razlogov se list predstavlja danes svojim bralccih v povečani obliki.« List posveča dvodnik požigu »Narodnega doma« 13. julija 1920, likvidaciji Tržaške hranilnice in posojilnice in opozarja, da ZVU nima poguma (splendid isolation!) razveljaviti fašistič-I nih ukazov, ki so vsa ta pre-| moženja izročila v tuje roke, j čeprav so na pr. v Zapadni j Nemčiji s posebnimi zakoni za-I jamčili za škodo, ki so jo državljani utrpeli zaradi fašističnega nasilja, «Ne samo. da je 1 slovenskemu gospodarstvu onemogočeno vsako sodeloVanje v javnih gospodarskih ustanovah in ne more imeti- nlkakega I vpliva na gospodarsko politi-I ko v angloameriškem pasu, tem več mu niti ne vrnejo, kar mu je bilo ugrabljeno na nezakonit način ...» poudarja glasilo gospodarskih krogov in pristav lja dve zanimivi informaciji. Prva zadeva kredit 10 milijonov lir, ki ga je zaprosila Na-brežinska posojilnica iz sklada ERP, toda ni seveda nič dobila. Druga govori o neki stanovanjski zadrugi, ki je po članih pretežno slovenska in najbrž prav zaradi tega ni prejela niti beliča podpore, ki jo poseben u-kaz VU določa v višini 65 odst. gradbenih stroškov, med tem ko je po poslednjem obvestilu AlS-a podelila mnogim drugim takim zadrugam doslej že nad 900 milijonov liri ' Ako celo tisti, ki soglašajo z F.RP-om in so prosili tam kredit, niso ničesar prejeli, je stvar zelo značilna. Vse drugače pa je glede kredita neposredno iz državne blagajne za stanovanjsko zadrugo: tukaj se bo pristranost VU jasno pokazala, ako zadevni prošnji ne bo ugodeno. In ((Gospodarstvo« je drastično opozorilo odgovorne na posledice takšne diskriminacije: «V bistvu se to reducira na zanikanje Slovencem pravice do golega obstanka!« Sv. Križ Vaščani ne potrebujejo v cerkvi političnih pridig Po vzorcu kominformistov se tudi župnik iz Sv. Križa zaletava v Slovensko narodno gledališče ter s tem dokazuje utemeljenost starega slovenskega pregovora; gliha vkup štriha. Pred dnevi, točno rečeno 5. t. m. in 8. t. m. je uprizorilo Slovensko narodno gledališče v Križu na prostem dve nad vse uspelj predstavi. Igrali so Molierovo komedijo «Tar-tuffe« in pa Kreftovo dramo ((Veleizdajalec«; obe predstavi sta doživeli tako prodoren uspeh, da vaščani kaj takega že zlepa ne pomnijo. Dvorišče, na katerem je bil postavljen zasilen oder, je bilo tako naibito polno ljudi, da so si morali nekateri iskati nekoliko «oddiha« celo na strehah sosednjih hiš, drugi bolj »srečni« pa na drevesih. Križani so bili z igro naših pridnih igralcev kot tudi z vsebino podanih del nadvse zadovoljni, kar so pokazali tudi z navdušenim ploskanjem, ki ga ni bii0 n^ konca ne kraja. Ni pa bil tega uspeha preveč «vesel» tamkajšnji župnik, ki je svojo nejevoljo in zgražanje stresel v nedeljo pri maši s prižnice. Nad čem vse se je g. župnik zgražal? Obtoževal je, da so bile igralke na odru pohujšljivo oblečene. Gospod župnik pač ne pozna kustujnov iz dobe francoskega baroka. Njegove opazke so podobne opazki Tartuffa, ko svetohlinsko zagrne Dorini dekolte’. Čudno, da sg g. župnik že ni zgražal nad prekrasnimi kipi golih angelov, ki krasijo vatikanske in druge kapele. Prav tako se je v svoji pridigi zaganjal v komedijo »Veleizdajalec«, v kateri, po njegovih besedah, mečejo skozi okno nabožne slike. To je pa novo odkritje — do sedaj nam ni bilo ničesar znanega, da bi bil namreč cesar Franc Jožef povišan v svetnika. Tudi vsebina obeh navedenih del se je zdela g. župniku protikrščanska ter je izrabil tudi to svojo pridigo za napad proti Jugoslaviji in cerkveno izobčenje vseh, ki bodo hodili na take predstave. Svetovali bi g. župniku, da pusti svoje politično prepričanje pred cerkvenimi vrati. ■ i RADIO III JUG0SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovil1 212.4 m ali 1412 kc) ČETRTEK 13. 7. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: PC ročila v ital. in objaVa spore®', 7.00: Napoved časa - poročila.^ slov. in objava sporeda; 7.15: J11' tranja glasba. .* 12.00: Iž opernega sveta; 12.J? Zabavna glasba; 12.45: Poročil3-' ital. in objava sporeda; .IJ£ Napoved časa - poročila v slo' in objava sporeda; 13.15: Pesu koncertni spored; 13.45: Našo/ ženam (ital.); 14.00: Igra kap« Stojana Stenovica; 14.30: Pregl?* tiska v ital.; 14.45: Pregled tisK> v slovenščini. . ,'.,v 17.30: Politične aktualnosti UD 17.40: Plesne melodije; 18.00: P£j ski koncert baritonista OrožB' Konrada; 18.20: Lahka orkestjV na glaspa; 18.45; Poročila- v hri* ščini; 19.00: Glasbena medigi' 19.15: Poročila v ital.; 19.30: N. poved časa - poročila v slo' 19.45: Simfonični plesi; 20.15: š zikovni pogovori (slov.); 20-J Poje tržaški Komorni zbor; 21« Radijski obzornik: Crna Amer« (slov.); 21.15: Operetna in fU" ska glasba; 21.45: Igrajo zna« niti čelisti; 22.00: Feuilletons (% 22.15: Liszt: Koncert Za 'klavir ' orkester v Es duru; 22.35: Pie5, glasba; 23.00: Zadnja poročila, ital.; 23.05: Zadnja poročila slovenščini; 23.10: Objava dne nega sporeda; 23.15: Glasba lahko noč. LJUBLJANA, MARIBORjJ rel. postaja NOVA GOBP (Oddaja na valih 327,1; 1^ 212,4; 202.1 m.) ČETRTEK 13. 7. 1950. 12.00: Iz opernega sveta; 12> Napoved časa in poročila^ vsakem koraku nove - čudovite slike irj prizori, ki jih lahko samo narava ustvari. Nekdo izmed izletnikov, očitno navdušen nad tolikšno krasoto, je pripomnil, da bi morali ta kraj imenovati ((narodni park«. In res, r.-ič odveč bi ne bil ta na. devek. Po zelo izdatnem kosilu so pevci zapeli nekaj pesmi, tamburaši seveda niso hoteli zaostajati ter so tudi pokazali svoje znanje; petje in godba sta vse navzoče obiskovalce jame zelo navdušila. Le prehitro so minile ure in treba se je bilo odpraviti proti Klancu. V Klancu je Car.-karjevce presenetil lep tovariški sprejem Klančanov. ki so tržaškim pevcem in gostom postregli z vinom in cigaretami. Ob peti je bil pričetek sporeda. Kot prvi je nastopil moški zbor pod vodstvom tov. Švare. Zapel je Juvančevo «Slo venska zemlja«, Hajdrihovo «Jadrar.sko morje«, Mirkovo »Jutro« ter priljubljeni pesmi ci «Plovi, plovi« in »Bolen mi leži« v Simonitijevi priredbi. Vse pesmi so bile dobro zapete za kar so želi pevci in pevovodja lepo priznanje. Moškemu zboru je sledila enodejanka «Gumb» v režiji tov. Jožeta Fišerja. Vsi igral ci so se odrezali zelo dobro; gledalci so pazljivo sledili dejanju do konca ter so nadarjene igralce nagradili z prisrčnim aplavzom. Nato je nastopil mešani zbor, ki je zapel sledeče pesmi: Lajovic ((Pastirčki«, Ipavec ((Leži polje ravno«, Adamič ((Vipavska«, in «Mlad junak«; zadnjo je moral zbor ponoviti. Nastop tamburašev je še bolj vžgal že itak navdušeno občinstvo. Pod vodstvom neutrudnega tov. Gerdola je odigral vrsto partizanskih in narodnih pesmi. Vsi komadi zlasti pa »vesela plesačica« so zelo ugajali in. tamburaši so morali dodati še par komadov. Za zaključek so nastopili skupno pevci in tamburaši z znano pesmijo starih slovenskih puntarjev «L'e vkup, le vkup uboga gmajna«. Pred začetkom predstave je pozdravil Cankarjevce zastopnik domačega društva; poudaril je zadovoljstvo Klančanov, da imajo v svoji sredi bratsko društvo iz Trsta, katerega zbor je poznan v Klancu že izpred vojne, ko so Sentjakobčani večkrat ln radi prihajali na obisk k njim. Izrazil je željo, da bi se zopet kaj kmalu snidli. V imer.-u Prosvetnega društva «Ivan Cankar« se je gostoljubnim Klančar.om zahvalil predsednik društva tov Mesesnel, ki je poudaril, da bomo gojili, kljub krivični meji, ki so jo postavili med nas tesne stike, zlasti na kulturnem področju, katerega ne more ločiti nobena meja. V imenu SHPZ iz Trsta je pozdravil vse navzoče tovariš Joco in s tem je bilo prireditve konec. Se do noči so tržaški pevci in Klančani tovariško peli in pili, nakar so se razšli, z obljubo, da se bodo zopet čimprej srečali. Prijaznim in gostoljubnim Klančanom iskrena zahvala vseh udeležencev izleta posebno pa društva «IVan Cankar«. Zabavna glasba raznih .naro#,: 13.20; Oddaja za pionirje (!»,.( vltev); 13.40: Pojo naši voka v kvinteti; 14.00: Lahko orkestra«, elasbo izvaja Stojan StenovlC. svojo kapelo; 14.30: Ljudska ufc verza; 14.50: Igra pianist Rd“S Firkušni; 15.00: Napoved časa ■ poročila; 15.10: L. van Beethoven Septet v Es duru. 18.00: Jakov Gotovac: «Int's;za ciklus pesmi poje altistksi *ei. Karlovac, pri klavirju M. »M nik; 19.20 Pogovor s pionirji, Nekaj skladb IVilliama Bo)L|a; 19.00: Napoved časa in P°rf7,ii( 19.15: L. v. Beethoven: Vana\jjt za čelo in klavir izvajata Sebastian Bauer in pianist Adamič; 19.45: Drobne orkeStrv ne skladbe; 20.00: Predavanj«, izobraževalne teFaje; 20.20: Nj-1« skladb Friderika Chopina; 2"-» Poje tržaški Komorni zbor; lh. Petletka naša teče...; 21.20: Htc , Berlioz: Simfonija v štirih sta]'*, za violo solo, op. 16. «Harol“, Italiji«; 22.00: Prenos por°S Zvezne postaje Beograda; 2A Zabavna nočna glasba; 23.30: ' ročila. ROJSTVA, SMRTI IN PORO* POROKE: Zovato Giovanpi, hsnik in Quintavalle Luciana,t, zerka, Ponis Sergio, električ?U Alessio Bruna, šivilja, Dalla »Sj la Lelio, uradnik in GherbeU1,, ves, gospodinja, Feletti Pietr® žak in Pizzolini Eleonora, nica. « UMRLI SO: 561etni Apoll« Romano, 561etna Secchiutl 'l Sila Ida, 66 letni Preir.ru JLi 521etnl Ferluga Franc, 69« Visnjevec, por. Poli Marija. , ' IZLETI ADRIA - EXPFESS 5 IN 6. AVGUSTA tilM na Vrbsko jezeru Prijave pri vseh potovali uradih do 19. JULIJA ADRIA-EXPRESS TURISTIČNE IZLETE ^ Dunaj organizira TEDENS ,, POTOVALNI U «ADRIA - EXPRK'(fl Odhodi vsak ponedeljek ^ torek v mesecih julije 1 gust in september.. IZLETI NA .1 Grossglochne1 vsako soboto v 111 Odhod' iz Trsta ob *ob zjutraj in povratek °b deljah zvečer. izleti «ADR'A - EXPRES* 30. julija IZLET v Postojno Tolmin Skocijansko Prijave do 15. julija. Vpisovanja prt vseh valnih uradih. P° Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll. nadst. - lelefon 11-32 S seje goriškega občinskega sveta Odgovornost goriške občine za obrnjene slovenske šole v Standrežu Na tretji redni seji poletne' 3a zasedanja se je goriški ob-svet lotil predsinočnjim 'jbravnave preračuna za leto 1930. V opravičilo mučnega gospodarskega in socialnega položaja občine so bili y poročilu cdbora navedeni že tolikokrat poudarjeni razlogi, da je namreč Gorica ostala gospodarsko osamljena izgubivši podeželsko okolico, ki ji je bila skozi stoletja posrednik y izmenjavi “«ga. Iz tega je pravzaprav nastala in rasla življenjska moč našega mesta. Okrnjena je bila z razmejitvijo ter postala v naslednjih letih naravnost nemočna, povsem odvisna od finančne pomoči iz notranjosti države. In ie s takšno podporo, strjuje poročilo, si bo Gorica lahko ponovno opomogla. Goriški občinski odbor s takšnimi utemeljevanji vsekakor lahko opraviči dve sto milijonski primanjkljaj, nikakor Pa ne jnore opravičiti še nadaljnje šepavosti goriškega gospodarstva, ki je tudi posredovale rimske vlade ne more ““Praviti. s samim kritjem pri-m^Tkljaja se gorička občina {jav gotovo ne bo izvlekla iz anutnega nepovoljnega polo-la. Sodeč po triletni praksi, ie, od, priključitve do letos, ° morala še desetletja prebiti z, Vedno enakim rezultatom: okrog 200-milijonski.m deficitom! Predložena bilanca predvidela y letošnjem letu 299.665.000 br rednih in 522 milijonov lir izrednih dohodkov, medtem ko doseže gibanje kapitalov 127 milijonov. Skupna vsota izdatkov pa je predvidena na 1.149,265.000, torej za 200 milijonov več, ki naj bi jih priložila država. Po pregledu proračuna je župan pozval prisotne svetovalce k splošnim pripombam, v pričakovanju bržčas, da bo ta ali oni zapel slavo njemu in umnemu občinskemu odboru, ki je znal tako koristno vzpo-rediti milijonske številke s skromno finančn0 zmogljivostjo občine in njenih upraviteljev. Ker pa ni posebej opozoril na to, da bodo zatem obravnavane po vrstnem redu prav vse točke v bilanci, so se svetovalci drug za drugim lotili posameznih postavk ter s tem po nepotrebnem zavlekli sejo za kake pol ure. Zupan je bil torej prisiljen prekiniti ta način postopka in se vrniti k pravilniku. In tako smo imeli priliko prisostvovati dolgoveznim, čestokrat naravnost naivnim diskusijam in še naivnejšim predlogom, kdaj naj se na pr. prižigajo odnosno ugašajo luči po nekaterih delih mesta, prj čemer se je dalo zaslutiti posebna zainteresiranost tega ali onega svetovalca, ki ima Po naključju svoj trgovski žli drugačen obrat prav v onem mestnem pre. delu. Med te vrste govornike se je vsekakor uvrstil tudi de-mokrščanski svetovalec Culot. ki je z vsem ognjem nastopil proti ostankom nepotrebnih zi; dov po mestu, kakor da je od tega odvisen življenjski obstoj IZPRED SOIHSC V Obujanje spominov Zatožni klop so zasedli štirje^ nadobudneži, ki so se letošnjega julija ob priliki dr-avnega zborovanja bersaglier-thtiV našem rnestu priključili io bersaglierom, ki so svo-izražaieZen do domovine glasno a Petjem «Giovir.ezže», mu, in tistemu reži- n° zakrivntla ki se niso u- staši min!i]<,eprv,v so ostali pri' jaške« nori !asti> brez mišljenje izraz‘ti si jim ie ta n 'tistimi' ki se kruh k vi ka Prilegla kot Bresciani Aul i° bi,i 37-]etni 42-letni j? i !z UL Pitteri Ul Garihala'1 ippo Ivarj iz lin Armanli 5' 5SMe4ni Visin‘ in 27 w “l0 lz U!- Morelli 4 turna 7 1 T°r‘Ul Jože£ iz Pod- glasneBa'^ i -!° moraIi zaradi glasnega petja fašističnih pe- mi včeraj na zagovor na gorsko sodnijo. Sodniku so vsi štirje «herojsko» natvezli da so bili le v družbi bersaglier-]ev, ki so peli «Giovinezzo», am Pak da oni niso niti odprli’ust sodnik je Brescianija ih Tor-tulo oprostil ker nista zakrivita kaznivega dejanja, ostala dva pa, ker sploh nista zakrila nobenega dejanja. w n w Preteklega tedna so jugoslovanske obmejne oblasti izfoči-,e italijanskim italijanskega dr-avljana 23-letr.ega Tabacca An ,.?na iz S. Maria Lunga pri idrnu, ki je brez dovoljenja .restopii državno mejo in pri- ba jugoslovanska tla. Ita- tel ganska policija je Tobacca, ki nezakonito prestopil mejo, r,j7edla v zapor. Pri zasliša-Uj . ia Tabacco povedal, da je d5ez mejo, ker je prejšoje-iu 36 v svojem rojstnem kraje ^kradel moško kolo in se tetisv' kazni. Na goriški ka-1 sodniji so ga včeraj za- radi tatvine kolesa obsodili na 4 mesece zapora in plačilo 6000 lir globe medtem ko so mu zaradi prestopa meje naložili 3 mesece zapora in 16.000 lir globe. Poleg tega bo moral Tabacco poravnati še sodne stroške. -> '■ 7 ; -1 ^* * o • r*>c;f Z bančnim nakazilom za 150.000 lir na Katoliško banko je preteklega maja poravnal neki svoj dolg 44-letni trgovec Carli Peter iz Ul. Marconi 3. Ker pa na banki ni bilo za njegovo izplačilo fondov sta ga nje gov upnik in banka prijavila sodnim oblastem. Včeraj so ga zaradi tega obsodili na plačilo 30.000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov. * * * Najbolj zanimiv primer, kar se tiče sleparstva z bančnimi nakazili brez denarnega kritja pa je bil oni, ki je pred sodne oblasti privedel 29-letnega Kaltneharja Cvetka in 30-let-nega Janutolo Petra iz Torina Oba sta bila lanskega leta dalj časa v našem mestu in se hra nila ter spala v gostilni Kravos v Ul. sv. Ivana. Kaltnehar je imel s seboj ženo. Ko sta mož in žena neke nedelje pokosila je Kaltnehar zaprosil gospodinjo, naj mu zamenja bančno nakazilo za 24.000 lir. Svojo prošnjo je utemeljeval s tem, da je nedelja ter da denar, ki ga nujno rabi, ne more dvigniti osebno na banki ker naslednjega dne že odpotuje. akazilo mu je izdal prijatelj Janutolo in ga je Kaltnehar «amo podpisal, da bi ga Kravo. nila .a4lko dvignila. Gospodi-u ’ sta ji bila gosta do-nravnaana’i ie Kaltneharju na-24 000 1iU g°- Naštela mu * TnHn ru/i !? sprejela nakazilo. Toda naslednjega dne se je za- povleke?3 10 * — Včeraj bi se morala zaradi tega vršiti na goriški kazenski codniji razprava proti Kaltneharju in Janutolu, ki sta bila že oba zaradi podobnega sleparstva že večkrat kaznovana Toda sodnik je razpravo odložil, in sicer zaradi odsotnosti obeh obtožencev, ki se sedaj nahajata v zaporu v Torinu. in napredek občine. Kdo ve, do kod bi še segel s pred,metno razpravo, da ga niso pripravili k molku naveličani svetovalci z zabavnimi medklici: Abbasso i muri! V zvezi s šolskimi izdatki predvidenimi v letošnjem proračunu, je nastopil s stvarnimi zahtevami svetovalec DFS tov. Paglavec, ki je kot primer zapostavljanja slovenskega šolstva ta večer navedel primer šele v Standrežu. Pod zavezniško vojaško upravo, je poudaril tov. Paglavec, in vse do septembra 1947 smo imeli v Standrežu le slovensko osnovno šolo in slovenski otroški vrtec. 172 učencev osnovne šole je imelo tedaj na razpolago 5 razredov, med temi dva nova v občinski hiši. .70 obiskovalcev otroškega vrtca pa dva prostora. Stand-reška občina je tedaj tudi v polni meri skrbela za zadostno opremo obeh šolskih ustanov. Takoj po septembru 1947, pa smo morali občutiti vse nepri-like, ki si jih italijanske šolske oblasti tako rade privoščijo na račun slovenskih šol in ki izvirajo, kakor se zdi, iz gole mrž-nje do Slovencev. Slovenska šolska mladina je moraia predvsem zapustiti oba razreda v občinski hiši in se Zahvala Rdečega kriza Rdeči Križ okraja Koper se iskreno zahvaljuje vsem zdravnikom, ki so s predavanji prispevali k izvedbi načrta v «T.ednu Rdečega Križaš, kakor vsem ostalim tovarišem, ki so nudili pomoč Rdečemu križu. Zahvaljuje se tudi darovalcem, ki so gmotno podprli to organizacijo in sicer so da-rovali: VUJA v Kopru 15.000 din, Istrska banka d.d. v Kopru 10.000 din, Gospodarski odsek Istrske banke 10.000 din, tovarna opeke ex Nardo-ne v Izoli 5-000 din, Tržaška zavarovalnica v Piranu 5.000 Čin, Cement d.d. v Kopru 3000 , din, ,fFpuctus» .v. Kbpru 3.000 .din, Riba SP A v Izoli 5:000 din, Avtopodjetje ADRIA i5 Kopru 2.000 din, OMNIA d.d. v Kopru 5.000 din, PRERAD Sv. Lucija 5.000 din. preseliti v staro šolo, kjer si danes deli skromne tri prostore 170 učencev na način, da mora šest učiteljev izmenoma poučevati dopoldne in popoldne. Prav tako so se morali obiskovalci otroškega vrtca stisniti v enem samem razredu, potem ko jim je pičla skupina italijanskih otrefc zasedla drugi prostor. Cim si-je goriška občina pod. ! vrgla štandreško občino z njenim milijonskim imetjem, so padle obljube, da bo še nadalje vestno poskrbljeno za vzdrževanje te šole, ki jo je štandreška občina zgradila z lastnimi sredstvi za vzgojo svojih otrok. Kako se danes te ob. ljube izpolnjujejo, ni potreba posebej poudarjati. V tem primeru niti ni mogoče valiti krivde na šolske oblasti, marveč pade vsa odgovornost na gansko občino, ki upravlja bivšo občinsko hišo, v kateri smo uredili dva nova razreda in iz katerih ste nas sedaj pognali. Toda kakor je kazalo, so bile na zadnji seji besede tov. Paglavca vržene v prazno. Ne župan ne prizadeti odbornik, ki mu je poverjena skrb za šolska vprašanja, nista Utegnila opravičiti pristranskega in krivičnega ravnanja občine v pogledu, štandreške šole. Nagnjena sta bržkone k sicer nepomembnim, vendar kratko-Časnejšim razpravicam o javnih urah in podobnem, ki zahtevajo mnogo manj odgovornosti nego mučno in utrudljivo vprašanje slovenskega šolstva. Toda nam, Slovencem, predstavljajo naše šole življenjsko vprašanje in zato Se bodo naši svetovalci k njemu še povrnili. IZ B E N E $ K E SLOVENIJE Podrata - pastorka občine Ahten Kritične razmere gorske vasice, ki plačuje višje davke kot vasi v ravnini in ne uživa kljub temu nobene podpore Naš dnevnik je v preteklosti že nekoliko razpravljal o kritičnih razmerah prebivalstva vasi Podrata v Slovenski Benečiji in o njihovi upravičeni težnji po upravni odcepitvi od občina Ahten, kamor sedaj spadajo in o priključitvi k občini .Fojda, kjer je njihovo pravo gospodarsko m geografsko izhodišče. Povedano je bilo tudi, da ta mali zaselek plačuje ogromne vsote za državne davke in da jih oblasti kljub temu puščajo v nemar, dasiravno bi bila tu bolj kot kjer koli drugje potrebna javna dela. Izvedeli smo celo, da Podrata, ki leži na pobočju Zuffine, 700 metrov v višini (in torej ta svet ni kdove kako primeren za poljedelstvo), plačuje znatno višje davke kakor pa vasi, ki leže v rodovitni Furlanski nižini in je tudi njihovo gospodarsko stanje glede na gorsko vasico Podrata mnogo boljše. Iz vsega tega bi človek dejal, da ima Podrata polno pravico zahtevati iste udobnosti, ki jih imajo vse ostale vasi ležeče v ravnini, ki spadajo pod ahten-sko občino. A žal to ni tako. Podrata je z vseh vidikov najbolj zapuščena vas občine. Občinski zdravnik, živinozdravnik ali babica ne obiščejo skoro nikdar te vasi, kajti hoditi po tri ure peš po strmih in ozkih stezicah preko gorskih grebenov, ki vežejo Ahten (glavni kraj občine) z Podrato, se zdi vsakomur preveč naporno. Bolnika, ki je potreben nujne zdravniške pomoči, morajo nesti na nosilnici, ali kakor je tu največ v navadi, na ramah («štuparamo») prav do Gradišča, kjer je vozna pot. Sele od tu morejo z vozom peljati bolnika do Ahtna, kjer ima občinski zdravnik svoj am: bulatorij. Lahko si torej predstavljamo toliko truda se zahteva, predno dobi bolnik prvo zdravniško pomoč. Občinski zdravnik se kajpada izgovarja vedno na preveliko oddaljenost in na slabo pot, češ da ne more biti odsoten od doma toliko časa, ker ne more do Podrate z nikakim prevoznim sredstvom zaradi pomanjkanja kolovozne poti. Ni se torej treba čuditi, da se tukaj ljudje po večini zdravijo sami z raznimi zelišči kakor v starih časih in da zaradi pomanjkanja najosnovnejših pojmov o higieni, negi dojenčka itd. o čemer bi jih morale poučiti babice ali zdravnik v materinskih posvetovalnicah, narašča umrljivost otrok. Vas je tudi brez vodovoda. Ljudstvo si je sicer samo na lastne stroške popravilo stari vodovod, ki Pa ne dovaja do-voljno količino vode. Sami so poskrbeli tudi za nabavo korit za napajanje živine in za pranje perila. Oblasti niso seveda k tem stroškom prav ničesar prispevale, dasiravno te že skoraj eno stoletje izmozgavajo te uboge kmetiče, ki delajo povprečno od 12—14 ur dnevno prenašajoč vse napore, ki iih zmorejo le gorjani s svojo trdno voljo in veliko ljubeznijo do lastne grude. Isto velja za napeljavo električne luči. Napeljava te luči se je sicer izvedla, a izključno le s sredstvi vaščanov, ki so dali poleg . električnih drogov še precej veliko vsoto denarja, da so prišli do luči. Ako bi te, ga koraka ne storili na .astno pobudo in na lastne stroške, bi se prav gotovo še danes morali posluževati petrolejke. Kar pa dokazuje višek brezbrižnosti oblasti pa je vprašanje pokopališča. Podrata namreč nima lastnega pokopališča in zato mora nositi mrliče pokopavat na pokopališče v Por-činj, ki je oddaljen eno uro hoda, in to seveda po gorski stezi. Državne in niti občinske oblasti se niso odločile, da bi poskrbele primeren prostor, kjer bj, se moglo pokopavati, dasiravnD, je‘.'ta j nalog , dolžnost oblasti ihUV tembolj, ker je ljudstvo, že od nekdaj prosilo za rešitev tega problema. Navsezadnje, ko so Podračanje videli, da vse . prošnj^ nič ne zaležejo in da delegacije, ki so jih pošiljali na občino ali na prefekturo niš pozitivnega ne dosežejo, so se odločili, da bodo sami zgradili pokopališče, ker .so. primeren prostor že določili. To je bilo pred dvema letoma. Tedaj so z tipanjem pričakovali, da bo občina ali pa država vsaj nekoliko prispevala za odkup tega zemljišča, ki je bil privatna lastnina. Toda tudi to upanje jim je splavalo po vodi, kajti oblasti so celo odklonile, da bj plačevale najemnino za parcelo, kjer naj bi bilo pokopališče. Ker ni prišl0 do pravega sporazuma, je gospodar tega zemljišča kajpada prepovedal, da bi na njegovi zemlji začeli pokopavati mrtvece in tako se morajo še danes posluževati pokopališča v Porčinju. Iz te slike, ki amo jc tukaj podali o Podrati, lahko sklepamo, koliko skrbijo vladajoči za gospodarski dvig slovenskih vasi in za dobrobit ljudi, ki noč in dan garajo, da morejo zadostiti državnim blagajnam, saj za kaj več jim itak ne preostaja. Naj omenimo končno še to, ,da je. ahtenska občina dosegla lansko leto odobritev in tudi izplačilo osmih milijonov lir. za ra?ne občinske potrebe. Od te vsote bi moral biti uporabljen en milijon izključno je za Podrato, in sicer za gradnjo.vodovoda, kajti ta poleg tega, da ne dovaja dovoljne količine pitne vode, ne odgovarja niti higienskim predpisom. Kljub nakazilu vseh teh, milijonov' pa tudi tokrat se ni nihče zmenil za Podrato in se ni opravilo niti eno javno delo v prid tej vasi. Zveza slovenske mladine v Italiji pripravlja za mladino na Goriškem izlet k Vrbskemu jezeru na Koroškem. Izlet bo v avgustu, in sicer 12. in 13. Potni stroški in stroški za potni list so 2500 lir. Vsi oni, ki se nameravajo udeležiti tega lepega izleta, naj se prijavijo pri glavnem odboru mladine v Ul. S. Pellico I-II nadstr. Is linnina Občinska podpora Pred dnevi se je na županstvu v Krminu sestal odbor občinskega podpornega društva. Na tej seji so odborniki proučili več prošenj, s katerimi mno gi, ki prejemajo občinsko podporo, prosijo za njen povišek. Odbor jih je sprejel samo osem, medtem ko je vse ostale prošnje zavrnil. Poletni urnik v občinskih uradih V občinskih uradih, kakor je pred časom predlagala notranja komisija in sklenil občinski u-pravni odbor, se od včeraj 12. t. m. držijo poletnega urnika. Ti uradi poslujejo namreč od 7. do 13. ure. Uradne ure za občinstvo so od 9. do 11.30. Tega urnika se bodo držali še ves prihodnji mesec avgust. KINO VERDI, 17: «Krivi koraka, W. Povvell; VITTORIA, 17: «Clovek vladan); CENTRALE, 17: «Uklenjeni», R. Wilcot; MODERNO, 17: «Pisano v vetru«, D. Durbin; EDEN, 17: Nov .program ESTIVO, 21: «Zlati škorpijon«; B. Hoppe. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - lelefon 70 Dramshi tečaj v Kopru pripravlja bodoči igralski kader OBVESTILO Invalidska komisija — Koper — poziva tov. JOGANA Alojzija - Zef iz TRSTA, da se čimprej zglasi pri navedeni komisiji, glede ureditve invalidnine. Svoječasno smo že poročali, da bo v Kopru odprt dramski tečaj. To Se je zgodilo in tečaj s» je pričel 15. maja ter bo trajal do 15. avgusta t. 1- V ta te-‘ičaj se je priglasilo 25 tovarišev in tovarišic, toda trenutno ga obiskuje samo 10 gojencev. Ostali so namreč prezaposleni v svojih lastnih poklicih, da bi mogli redno slediti predavanjem in vajam. Qd gojencev je 6 fantov, ki so kmečkega porekla; dekleta so pa štiri ter so večinoma nameščenke. Namen tečaja je predvsem ta, da dobimo iz številnih mladih igralcev, ki sodeljejo za enkrat na raznih naših diletantskih odrih, najboljše in najna- damejše od njih. Oni naj bi I prav tako gojenca akademije predvsem tvorili bodoči kader I za igralsko umetnost v Ljub-morebiinih poklicnih igralcev ; ljani, pa bosta našim tečajni- Tudi plavanje naj postane organizirani množični Šport Plavalne tekme v Izoli, Piranu in Kopru v nedeljo 16. t. m. Plavalne tekme, ki bi morale biti preteklo nedeljo, so bi-le glede na nekatere ovire pre ložene na nedeljo 16. t. m. ob 10. uri. Te tekme bodo istočasno v Izoli, Piranu in v Kopru ter bodo pomenile nekak pregled najboljših plavalcev. Tekme bodo zaenkrat samo za posameznike. Nadaljevale pa se bodo vsako nedeljo do konca letošnje plavalne sezone, ta ko da bodo tekmam posameznikov sledile tekme po društvih in ekipah. Plavalni šport ima ravno v našem okrožju močne in stare korenine ter je bil od nekdaj tradicionalni šport teh krajev. Zato -je pravilno, da jc Zveza društev za telesno vzgojo v Kopru posvetila večjo pozornost ravno tej športni disciplini ter napravila že do s daj iz plavanja množični špost. Ra. zurriljivo je, da so se našli v Istri od nekdaj dobri plavači, ki so na raznih domačih in tujih tekmah zavzemali prva mesta ter so bili nevarni med tekmeci najboljših plavačev. Glede na to naj športna in telovadna društva ter športni klubi priglasijo čimvečje števi-lo tekmovalcev. Le na ta način - bomo spoznali najboljše plavače, ki bodo kasneje zastopali svoja društva s samostojnimi ekipami. S tem v zvezi poziva ZDTV vse športne in telovadne organizacije, da sporočijo tajništvu ZDTV v Kopru svoje tekmovalce najkasneje do petka 14. t. m. Skupina A - moški nad 16 let: 100 m prosti stil, 200 m prosti stil, 100 m prsno plava, nje, 100 m hrbtno plavanje, štafeta 4x100 prosta, štafeta 3x100 mešana. Skupina B - moški pod '16 let: 5o m prosto, 103 m prosto, 50 m prsno, 50 m hrbtno, štafeta 4x80 prosto, štafeta 3x50 prosto. Kategorija C ženske nad 16: 50 m prosto, 100 m prosto. 50 m prsno, 50 m hrbtno, štafeta 4x50. prosto, štafeta 3x50 mešano. za naše okfoijs, na vsoksnaoin pa naj,-bi se; s popolnih v dra-'maiurgiji, režiji, .igralski J*Jfc niki in podobho do tako visoke stopnje, da bi lahko pomagali, vodili in nadzorovali delovanje diletantskih odroy na terenu. V tem oziru ;ma dramatski tečaj vse pogoje. V začetku so poučevali na tečaju člani SNG iz Trsta: tako so predavali tov. Gabrijelčiče-va, dalje tov. Babič Jože, Kosič, Sancin Belizar, Sancin Mo-dest, Raztresen. Medtem ko so predavali igralci o govorni in dihalni tehniki, p improvizaciji, recitacijah, režiranju scen in podobno, Je poleg lega ravnatelj gledališča dt. Budal predaval o svetovni zgodovini drame na splošno ter o jugoslovanski in slovenski še posebej. Prof. Suhadolnik iz Kopra pa je učil tečajnike slovenščino in slovensko literaturo, Upravnik tečaja je bil tov. Dežman Polde, ki je sam poklicni režiser in igralec. Prav tako je njegova namestnica tov. Nada Božič igralka v celjskem gledališču. Sedaj deluje kot predavatelj tudi Janko Hoče var, v kratkem pa bodo sodelovali kot predavatelji še tov. Andrej Hieng, Stane Raztresen in Jurij Sovček. Tov. Božičeva predava predvsem o izgovarjavi in tehniki govora. Janko Hočevar, ki je dijak akademije za igralsko u-metnost v Ljubljani, pa uči naše tečajnike zlasti tehniko igranja, obvladovanje odrskega prostora, oblikovanje karakternih vlog ter druge odrske elemente. Tov. Hočevar pripravlja istočasno zaključno produkcijo, ki bo 15. avgusta ter ho vsebovala: drugo dejanje iz ((Razvalin življenja« (Finžgar), odlomek iz Goldonijevih ((Primorskih zdrah«, odlomek iz Borovih «Raztrgan-cev» ier sceno pred sodiščem iz Kreftovih «Celjskih grofov«. Tov. Hieng in Sovček, ki sta kou» dala esnavne gejme o dra maturgiji, tehniki govora, in .dihanju. Končno bo tov. Stane Raztresen, član SNG iz Trsta, predaval o načinu in pomenu maskiranja, pri čemer bodo imeli tečajniki tudi praktične vaje o maskiranju. Rodzvezi SHPZ, ki je dala pobudo za tečaj, gre vsekakor priznanje za njeno uvidevnost. Nemogoče si je namreč misliti napredek naših podeželskih dramskih odsekov brez resnega in sistematičnega študija. Naši diletanti se bodo y bodoče * pomočjo absolventov tega tečaja poglobili v dramsko umetnost. Z razširjenim znanjem in odrsko tehniko bodo še bolj vzljubili prosvetno delovanje in polagoma prikazali našemu ljudstvu najlepše in tudi najtežje dele slovenske, jugoslovanske ter splošno slovanske in svetovne dramske literature. Nogometna tekma "Arrigoni,, proti "Kvarnfiriu„ v nedeljo 16. t.m. v Izoli Prihodnjo nedeljo 16- t. m. ob 18. uri bo v Izoli nogometna tekma med moštvom ((Arrigoni« — Izola proti «Kvamerju» z Reke. Tekma bo vsekakor zanimiva, ker je «Arrigoni» prvak STO-ja «Kvarner» pa je član II. nogometne zvezne lige Jugoslavije. To bo drugo srečanje med imenovanima moštvoma. Gotovo se čitatelji spominjajo, da sta obe moštvi odigrali svojo prvo tekmo na Reki, ki.se je končala z neodločenim izidom 2 proti 2. Ce dodamo da je dobil ravno «Arrigoni» v zadnjem času nov dotok dobrih igralcev, potem lahko pričakujemo da bo tekma napeta. Sv. Anion Odmev dobre iniciative Pred dnevi smo iz naše vasi poročali, da bi bilo prav, če bi se za olajšanje prometa, ki gre sedaj skozi našo vas, zgradilo kakih 200 m nove ceste. S tem bi bilo odstranjeno polno ovir in o-kvar na motorjih, ki sedaj «jurišajo» y strm klanec nad ! vasjo. Zdi se, da bo prišlo do u-resničitve te iniciative. Da bi pokazali razumevanje za skupnost, je-v nedeljo 17 tovarišev iz naše vasi šlo na delo in od 7. do 11. ure dopoldne čistilo teren, koder naj bi šla nova cesta. Odstranjevali so grmovje in kamenje, da bodo strokovnjaki laže izmerili smer za novi del ceste. Na mesto je tudi že prišel tovariš iz Kopra, ki je po pregledu terena izjavil, da bo v kratkem prišlo nekaj delavcev, ki bodo pričeli z deli. Tako vidimo, da se pri naš takoj preide od besed na dejanja. Od naše strani bomo pri tem dali vso pomoč. Teden Rdečega križa je dvignil zanimanje za zdravstveno prosveto V okviru tedna Rdečega križa je bila ena glavnih točk tudi širjenje zdravstvene prosvete. Organizatorji so dosegli ta cilj v veliki meri zlasti s številnimi predavanji, fei so jih imeli po raznih krajih koprskega okraja. 2e na. tem mestu je treba poudariti, da se je zlasti kmečko in delavsko ljudstvo zanimalo za la predavanja ter skoro povsod izrazilo željo, naj bi se v nekakih ciklusih tudi, nadaljevala. Značilno je, da so bila vsa predavanja dobrodošla, bodisi da so se nanašala na nalezljive bolezni, kakor so- tifus, jetika, griža, garje itd., otroške bolezni, ali pa na splošno higieno ter nego zob. Zene so pri tem izrazile tudi željo naj bi zdravniki tudi v bodoče, priredili v posameznih krajih predavanja o zdravstvu in higieni, ki se nanaša v prvi vrsti na žene in otroke. Na ta način je akcija MCI, HI POZABITE na pridelek semen! Nekaj navodil zadrugarjem in kmetovalcem Zaradi letošnje izredne suše so kmečke delovne zadruge in kmetje utrpeli ogromen padec krompirja in nekaterih drugih povrtnin. Tako se bo zgodilo, da razne zadruge in posestniki letos ne bodo imeli zadostnega semenskega krompirja, iz tega razloga je dolžnost vsakega ob-delbvalca zemlje, da gleda na vsak košček zemlje posajen s krompirjem, da bo očuval še tako majhen pridelek, s tem v zvezi se moramo namreč zavedati, da ne bomo imeli pri tem stanju verjetno tudi prihodnje leto dovoljne produkcije, čeprav je pri nas ravno krompir najvažnejši pridelek prehrane. Letina paradižnikov bo verjetno, zlasti če bomo imel; v kratkem več dežja, boljša. Toda pri vsem tem vemo, da smo bližaš središču Hrvatov iko j,''6, opaziš že od daleč ve-levem 5l°pie’ ki S€ dviguje na d d(% mesta nad Zadruž- hr n°rn. To je poslopje no- vatsk,. gimnazije, ki bo Vseh Hrvatov bujskega 9onos 'kraja u VzdJ ;.v tem poslopju se bodo delov m'adi kadri hrvatske fili ne *ntcligence. ki bodo ši-katerIried nar°d tisto kulturo, ri0m 0 ie fašizem hotel popol-tra • Za4reI' in iztrgati iz no-ll’diJ£St'- *iudi- mu uspelo, s, , 4e je plačeval vohune, da J2 hodili zvečer ^ • - ----- «ket °ZPačiu. ki ga vzbuja pra-,, aj°či .oceni, še eovori do pod okna in e v tistem doma- tioiv. 5 ' ogbn). 'že govori po 'omače. vedel bo uspelo ie, da dokler mu ri‘ pripravah zž> kb-pan je "premoga. Danes se naj. bolj obnesejo in dosegajo vidne uspehe. Način širokega čela je odko-pavanje premoga na dolgi fron. ti in obenem takojšnje zasipavanje izrabljenega prostora z gramozom. Po uspelem poizkusu, ki so gg izvedli leta 1947, so že lani dejansko uvedli dve široki čeli. S tem so velenjski rudarji dokazali, da je mogoče tudi v rudniku lignita uvesti način kopanja s širokim čelom in so a tem ovrgli trditve in neuspele poizkuse nekaterih inozemskih rudarskih strokovnjakov. Najpomembnejša naloga, ki jo bo velenjski rudnik opravil v tej petletki, je gradnja novega jaška. Z gradnjo sq začeli že ob koncu 1947 leta, lani pa se je delo že širokp razmahnilo. Posebno je napredovalo po. glabljanje jaška. Novi jašek bo odprl pot do novih, bogatih slojev lignita ;n se bo tako povečala proizvodnja rudnika najmanj petkratno, ker so tod ogromna, še ne iz. koriščena ležišča lignita. Ob koncu petletke bo jašek *e v polnem obratu in ba povečana proizvodnja krha znaten del potreb naše kovinarske in meta-iurške industrije, obenem pa bo tudi prispevala k elektrifikaciji naše dežele. Industrijska rudarska šola Pomanjkanje kvalificiranih rudarjev ie bilo posebno občutno v prvih povojnih letih. Nižja triletna industrijska šola, ki so jo ustanovili 1946. leta, je nujno VELENJSKI RUDARJI BORCI ZA SOCIALIZEM potrebovala stanovanja za u čenče, ki so se priglasili iz različnih krajev Slovenije, Zato sq naslednje leto zgradili m-ternat v lastni režiji in največ s prostovoljnim delom. Lani so povečali internat za 150 odst., obenem pa so preuredili in na novo opremili rudniško restavracijo, v kateri se hranijo tudi učenci. Poleg .tridnevnega teoretične, ga pouka iz splošnih in strokovnih predmetov imajo učenci triletne industrijske rudarske šole preostale tri dni y tednu praktično delo v jami in zuna. o]ih rudniških obratih in delavnica.i. Šolski uspeh je dober, »osebno pa se je zanimanje za učenje dvignilo medsebojnim tekmovanjem. Rudniška ekonomija Za zboljšanje preskrbe rudarjev je lani rudnik ustanovil svojo ekonomijo na posestvu Turnu, letos pa st. ekonomiji priključili še novo posestvo Gorico, k> jim ga je prepustilo ministrstvo za kmetijstvo. Tako imajo skupno že 220 hektarjev, od tega okrog 40 hektaijev orne zemlje. Na obeh posestvih redijo skupno blizu 100 glav ži. vine, čez 200 svinj in 13 parov konj. Da so zmanjšali stanovanjsko stisko, so v teh lgtih zgradili tudi trideset družinskih s.tano-vanj in samski dom, ki še ni končan. Prav tako so si uredili lepo, moderno kinodvorano za vse kultumoprosvetne priredit, ve. Za zboljšanje higienskih razmer ¥ rudniku gradijo letos veliko kopalnico, ki bo sodobno urejena. Najboljši rudarji - udarniki - ponos velenjskega rudarskega kolektiva Številni rudarji velenjskega rudnika so se posebno izkazali pri delu in si priborili naslov udarnika. Med najboljšimi so Dominik Klančnik in Ivan Hri. beršek devetkratna udarnika ter še mnogo drugih. Številni rudarji neprestano presegajo normo za 20 do 35 odst. in se ne ustrašijo težav in čestokrat nevarnega dela. Izpolnjujejo svo. jo dolžnost do ljudstva, ki se prebija preko vseh ovir, Jaži in klevet infbrmbirojevskih držav ter stopa s trdnim korakom v socializem. umtokoto travniki riževa Hjojo e&a ribiško pristanišče i premog železo Rudninsko bogatejši je severni del, kjer je skoraj vsa večja industrija Mesto Kenniho je sre' dišče železarske industrije, rudo pa izvažajo preko luke Chinnanpo. Izvoz riža se odvija iz Seula. Oboje so prodajali na Japonsko. Ležišča premoga so na skrajnem severovzhodnem koncu, pri Kaisen in pri Heijo. Vzhodno od Seula so ležišča grafita. Ob jugozapadni obali pa prid«* lujejo bombaž. Fusan je osrednje ribiško mesto. Severna Koreja šteje okrog 10 milijonoVi Južna pa okrog 20 milijonov prebivalcev. GOSPODARSKE RAZMERE JUŽNE KOREJE : Za razmere pod vlado južnb-Icorejske republike je posebno značilna cenitev, koliko je vredno poslansko mesto v"ju nokorejskem parlamentu. Vsak od 210 poslancev je imel z izvolitvijo okrog tri milijone von-ov (ca900-00Q lir) stroškov, letno pa dobiva na naslov raznih odškodnin iz državne blagajne le en milijon von-ov: najmanj ostala dva milijona je računal kakorkoli «zaslužiti». izrabljajoč svoj položaj kot «poslanec», zarddi katerega je lahko delal v glavnem mestu raznovrstne kupčije. Ceprrav je Južna Koreja pretežno poljedelsko ozemlje, je njeno gospodarstvo, ki je pod japonsko zasedbo dajalo mnogo riža, žita in drugih pridelkov, zadnja leta bilo tako u neredu, da so morali letno uvažati okrog pol milijona ton raznih živil. Pač pa so računali, da bi letos izvozili na Japonsko prvih 100.000 ton riža. Obupne razmere vladajo seveda zaradi ogromnega števila brezposelnih —- 4 milijone. Državna uprava je popolnoma nezmožna resno reševati gospodarska vprašanja. Vsa njena umetnost jc bila — tiskanje denarja, zaradi česar je inflacija tako naraščala, da je moral seulsko vlado posvariti sam ameriški zunanji minister. Aprila letos je znašal denarni obtok že 75 milijard, pod ameriškim pritiskom so ga nato znižali na okrog 60 milijard vonov. Toda ' " koruptne razmere ustvarjajo preogromne luknje, zaradi česar so bili Američani prisiljeni določiti za leta 1949, 1950-1951 in po 100 milijonov dolarjev kot kredit južnokorejski vladi. Tako so začasno odložili popoln finančni polom njih lutkovne vlade in so hkrati postavili v deželi obsežen nadzorni apar<& ki ga sestavljajo sami Am** kanci in ki je kljub vsej rt°r‘ Iti komaj kos funkcionarjem uradnikom Rhee-jeve vladi, nočejo prenehati s svojini * tuoznimi področju Cangkajškovega aparata. manipulacijani korupcije, po vi' ni Olajšave za potniški promet v ltali]1 Prometni minister je te dni v rimskem parlamentu izjavil, da so italijanske državne železnice pasivne za okrog 60 milijard lir. Železniški strokovnjaki se tolažijo z rezultatom preiskave o poslovanju švicarskih železnic, ki so prav-tako od konca , lanskega leta zabeležile znatno nazadovanje tarifnih dohodkov. Kaže tudi, da je vsem zapadno-cvropskim železnicam ta pojav skupen: francoska državna železniška družba je imela 100 milijard franc, frankov primanjkljaja; pravtako so pasivne železnice Zapadne Nemčije in Avstrije. Vzroki tega stanja so sicer različni od primera do primere, vendar se vse železniške uprave strinjanjo, da ni dopustno nikakršno zvišanje tarif, marveč predlagajo večje olajšave za potniški promet, Rimsko prometno stvo je te dni odredilo, do tnims^ veV popust 40 odstotkov na - j cene že za skupine po naj’” voz"1, najri' 400 potnikov- Izleti, ki Pb « ganizira železniška upravni jrraznikih, z udeležbo na^LJj-700 oseb, bodo deležni stotnega popusta. •v —u -- ^jJpl vale, naj se znova uVe sl-c Turistične agencije so uvetl nekdanje vozne karte 2® ^ „0 velJa' oodno kroženje, ki so bJ!fvntr razpolago ga tujce, stjo 7, 15 in 30 dni. ^ I Zel. uprava nadalje v olju je uvrstitev motornih kov v 3. razred ako takin a sebne nošnje plačajo „\r zasedbo vseh prostorov, n« » j de kakšna je dejansko Zase p To pa ne velja, za motor**’ ^ imajo manj kot 40 sedežne , za motorke «Belvedere», 1(1 Ijajo kot prvi razred. "SVETO LETO" OD DANTEJA DO LETOS #* MIHO V ŠLO VI Vznamenju Francovega kladivca zahteva papež m / V • - • 'V' M V” • reveže in siromake■ milost za/asistacue TJpamo, da angel gospodov ne bo našel zaprek na svoji poli. Tudi mi, ki nam je dano prvenstvo, da objavljamo sveto leto in da ga nudivu: vsemu svetu, čutimo njegovo pomembnost za bodočih 50 let. V modernem svetu je potrebna verska obnova in likvidacija duhovne krize, ki teU duhove našega časa. To sveto leto bo odločilno za bodočnost cerkve, k. je an gaUrana -n veliko zgodovinsko nalogo. To sveto leto m vatno samo za kristjane, temveč za vse ljudi. To je leto velikega povračila, velikega odpuščanja. Nasa doba je doba odpadnistva in zablod. Z brezmejno radostjo se sprejmejo vsi, ki se hočejo vrniti v edino odrešujočo cerkev*-Papel imenuje samega se. be očeta, ki Uvi in dela, trpi in moli za srečo vseh ljudi na svetu, tudi onih, ki so ga zapustili, talili in storili to, da trpi. V tem svojstvu kliče: «Oddaljeni, izgubljeni sinovi, ogorčeni in razočarani, a predvsem oni. v katerih srcih so laini glasovi in nerazumljive zamisli zadušili čustvo, ki ste ga nekoč imeli do svete cerkve, ne odbijte ponudbo sprave, ki nam jo daje Bog z našim posredovanjem- Bodite prepričani od sedaj naprej, da je sladka pot vrnitve v očetovo hišo, da je objem, ki vas čaka tam, poln radosti*. V papeževem klicu se očl-t-uje eno: Progres v svetu je odvrnil od cerkve milijone ljudi. Sveto leto je namenjeno predvsem odpuščanju največjega greha: Odpad- ništva- Ono je v znaku defenzive in ofenzive proti materialističnemu doumevanju proti naprednim socialnim političnim strujam, proti komunizmu- «Mi bi radi pozdravili vrnitev onih k eni in edini pravi cerkvi, ki so se od nje oddaljili iz raznih razlogov. Red, s katerim hočejo ljudje zamenjati bolji red, je obsojen na propad. To se opala v socialnih in internacionalnih odnosih». Papela boli poloiaj v svetu. Naglaša, da se je v deže- lah, kjer delujejo misijonar- I jo nasilja ji (v Afriki in Aziji), število izem». vernikov podvojilo, toda največjo bolečino vzbuja misel na velike nevarnosti,, ki pre. tijo cerkvi v Evropi in nekje v Aziji, v Kitajski, v tej ogromni deleli, kjer so žalostne revolucije spremenile v pokopališča vrtove cvetočega življenja*■ Papež govori tako-le o socializmu v svetu: iet Pa milost za ujetnike in Tpene razseljene osebe, figurice iz političnih in . so skih razlogov, za one, *.u(. jih razna sodišča in P 0 nih razlogov obsodila * tako rekoč vse v znatne Francovega kladivca. (Nadaljevanje V kratkem boft0 začeli objavljati \ Jurčičeve »Rokovnjače Naročite se zat° na „Primorsk1 dnevnik! UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCH1, St. #, III. nad. — Telelon Stev. »3-808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St. 73-38 OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 • Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm viSine v Sirim 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. ™ Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno PoStnl tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst u.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. g0 d|0 tiska ' . trst