Volitve so za nami — in pred nami
Novoizvoljeni delegati so že gedli k razpravam o gradivih prvih skupščin v hovem sestavu, družbenopolitične organizacije pa so z razpravo o voKtvab '78 zaključile pomembno in doslej najširše zasnovano družbenopo-litično delo ter s sprejetimi zak-Ijučki že začele novega, ki bo tekel in se stopnjeval do Ireljih delegatskih voUtev leta 1982.
Volitve vedno pomenijo čas povečane družbene razgibanosti, čas, v katerem se morebitna družbena nasprotja navadno zaostrijo do vrelišča, čas aktiv-nejše dejavnosti organiziranih družbenopolitičnih sil. Naše voli-tve namreč niso enkratno deja-nje, omejeno le na glasovalni akt, kot je to buržuazno pojmo-vanje volitev, temveč so proces, sestavljen iz vrste demokratičnih opravil, pri katerih sodelujejo delovni ljudje in občani v vseh oblikah organiziranosti: po delu, kraju ftivanja, aktivnosti v druž-benopolitičnih in družbenih or-ganizacijah ter društvih. Zato so naše volitve tudi pregled vsega ti-stega, kar smo ustvarili v ob-dobju med prejšnjimi in seda-njimi volitvatni.
Pomenijo priložnost, da napra-vimo obračun na vseh področjih družbenega ustvarjanja, da potrdi-mo, kar je dobrega ter popravimo,
(Nadaljevanje na 2. str.)
(Nadaljcvanje s 1. slrani) kar nas pri razvoju moti. In še poseb-no, da se kot člani naše socialistične družbe. koc komunisti, člani sociali-stične zveze, sindikata, mladine in drugih družbenopolitičnih organiza-cij poglcdamo v ogledalo in ugoto-vimo, če smo opravili svojo samou-pravljavsko dolžnost ter dosegli. kar smo si zapisali v programe.
S takim namenom so bile izdelane analize v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in tudi občinska analiza volitev 78, ki so jo 2. junija obravnavali na seji predsed-stva OK SZDL ter 8. junija na seji
OK SZDL tcr predsedstva občin-skega sveta zveze sindikatov.
Analiza volitev 78 ocenjujc ce-lotno obdobje, od prvih delegatskih volitcv leta 1974 do konstituiranja skupščin novoizvoljenih delegatov. To je bilo obdobjc, v katerem sta se izražala velika enotnost in priprav-ljenost delovnih Ijudi, da z vsem svo-jim znanjem, delom in elanom sou-stvarjajo socialistične družbene od-nose in dosledno uresničujejo načela in smotre socialističnega samouprav-Ijanja. ki smo jih na podlagi jasnih idejnopolitičnih stališč X. kongresa ZKJ opredelili v ustavi. Tudi same
volitvc so bilc jasen izra/ odločnosti dclovnih Ijudi in občanov. da potrdc začetc smeri razvoja socialističnega samoupravljanja in dajn letu kongrc-sov tudi svoj neposredni prispevek. Zgovorcn dokaz za to jc vsekakor udelcžba na volitvah, ki je bila s 93,21 odstotka doslej najvišje dosc-žena v občini pa tudi tnod Ijubljan-skimi občinami. Dokaz jc nadalje prizadcvno in nadvse odgovorno množično vključevanjc ter dclo de-lovnih Ijudi in občanov v temcljnih kandidacijskih konferencah. kjer so izmed evidentiranih možnih kandi-datov izbrali najboljše, najprimcr-
nc|sc in jih / /aupanjem v njihovo delo vgrajcvali v delegacijc za posa-mezne dclegatskc skupščine. Da bi dclcgatom žc tu zagotavljali čim lažje delo. m> so delovni Ijudje in občani — koder jc bilo kadrovsko le mogoče — odločili za čim več clelegacij. Tako je bilo na lemcljnih kandidacijskih konfcrcncah odloeeno, da bodo 9. marca v zdi uženem delu izvolili 3477 dclcgatov v 152 dclogacij za zbor združenega dela in v 65 posebnih, 126 združcnih in 85 splošnih delega-cijah za skupščine SIS. V krajevnih skupnostih 12. marca pa so izvolili 866 dclcgatov, in sicer 19 delegatov za družbenopolitični zbor, 216 dele-gatov v 17 delegacijah za zbor kra-jevnih skupnosti ter 631 delegatov v 54 posebnih. 22 združenih in 3 sploš-nih dclegacijah. Skupaj torej 4343 kandidatov za delegate, ki so bili izvoljcni na volitvah 9. in 12. marca s tajnim glasovanjem.
Ker so glede števila delegacij, nji-hovi velikosti in strukturi kot o vsa-kem posameznem delegatu — tudi o nosilcih vodilnih in vodstvenih funk-cij v skupščinah ter o delegatih za skupščine SRS in SFRJ — delovni Ijudje in občani odločali v najbolj demokratičnih oblikah na temeljnih kandidacijskih konferencah, je bilo glasovanje na volitvah le potrjeva-nje, pravzaprav manifestacija enot-nosti. ponovno zagotovilo pravilnosti naše smeri razvoja. Zato so se raz-pravljavci nagibali le k predlogu, da glasovanje v bodoče poenostavimo tako, da bi se občan odločal o delega-eijah in ne o delegatih. Podobno je bilo že sedaj pri volitvah za družbe-nopolitični zbor, kjer smo glasovali o listi. V prihodnje naj bi se torej po-membnost volitev še bolj krepila v demokratičnih kandidatijskih po-stopkih s predhodnim širokim ne-prekinjenim evidentiranjcm, še bolj pa naj bi odmiral klasični dcl, tajno glasovanje na dan volitcv. Poleg tcga anali/a o volitvah naštcva še nekaj druuih pomunjkl jivosti, ki so vpliva-Ic. da končni volilni rezultat ni bil šc boljši. Prcdvsem pa anali/a kritično ocvnjujc cvidcntiranjc. ki ni pote-kalo po sprcjctih dogovorih. Zato s<> v razpravi zakl|učili, da sc mora evi-donliranjc možnih kandidatov nada-Ijcvali v vsch samoupravnih tcmclj-nih ^kupnostih. potckati mora na-črlno tcr neprekinjeno. kot da bodo juiri >pcl volitvc. Ob dobri splošni oceni pa so sc člani občinskc konfc-rcncc SZDI. in prcdstavniki sindi-kata najbnlj zavzcli za usposabljanjc izvoljcnih dclcgatov. s čimer bi vlo-/cni irud subjfktivnih dcjavnikov v protcsu voliicv produklivno izkori-stili v kar najvcčji možni ineri.
S. GERLICA