LETO XXXV, ŠTEVILKA 14, 11. APRIL osrednja “ KNJIŽNICA Manjka nam dolgoročna strategija investiranja v infrastrukturo OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trci 1 a 3000 SN00032 rOAKCIJE P w iA BRALCE |lH NOVIC fsthan 11) ZA RIBOGOJNICO r K nam prihaja vedno več otrok, ki kažejo hude znake psihosomatskih bolezni .adruga Mozirje , - -. vsodelovanj» Zadr„Ba moz|r|e z Mercatorjem zadruga Mozirje z.0.0. Prekajene krače, vak. pakir., kg Vrat prekajeni, vak. pakir, kg Surovo maslo, 250 g Majoneza Hellmann's, 630 g 231.00 SIT 599,00 SIT I Zelenjava za fra. solato, 450 g j Olje Zvezda za cvrtje, 2 litra W/£jHL-, 584,00 SIT Kava Santana Brasil, mleta, 100 gi 109.00 SIT Čokolada Milka z lešniki, 300 g 459,00 SIT in se 50 posebej označenih izdelkov! TEKSTIL Gornji Grad, tel.: 584-30-36 in BLAGOVNICA Ljubno, tel.: 584-10-20 Velika izbira otroških oblačil za pisanke ^Čevljev Alpina, natikačev Kopitarna, športnih copato^), Adidas, rolerjev Roces in Alpina - Velika izbira preprog vseh dimenzij - Kolesa, bela tehnika, akustika, jogiji... V dneh od 11.4 DO 19.4. vam nudimo-i 10 % GOTOVINSKI POPUST na čevlje, tekstil in talne obloge š VEÜIKONOCNE PRODAJATE, KUPUJETE, ODDAJATE V NAJEM NEPREMIČNINE ! Ml POSKRBIMO ZA VSE NEKAJ IZ NAŠE PONUDBE: PRODAMO - Manjšo kmetijo Rečica v Savinjski dolini obsega novo nedokončano stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in staro hišo ter zemljišča (travniki, njive in gozd) v skupni velikosti 3,2 ha. PRODAMO - stanovanjska hiša z delavnico Objekt je lociran v Zadrečki dolini, na sončni legi. etažnosti: pritličje, nadstropje,mansarda, zgrajen leta 1995.Skupna neto površina:200 m2 + 700 m2 zemljišče Telefon: 03 898 1600, GSM: 041 665 223 - centralno daljinsko zaklepanje -servo volan - nastavljiv sedež po višini ■ elektro pomik stekel NOVA SEAT CORDOBA Atraktiven izgled, močna in varna kombinacija elegance in Španskega temperamenta. Bogata izbira bencinskih in dizelskih motorjev, tri vrste opreme (stella, signo in šport)! meglenke || radio z zvočniki polavtomatska klimatska naprava ■> v air ha« T Cena osnovnega modela že od 2.408.647,00 SIT Hit pomladi je akcijski model SEAT LEON SPIRIT in SEAT TOLEDO NIERCURIO Z ŠE VEČ DODATNE OPREME Za vsa vozila je možen kredit na položnice na dobo do 6 let z minimalnimi 20% pologom ali kredit z ostankom vrednosti ter operativni leasing. Do konca meseca aprila akcija znižanja stroškov in zavarovanja kredita! Avtohiša Logar d.o.o. Prodajna enota Velenje Koroška 64, 3320 Velenje Tel.: 89-19-700 PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT PVC okna vhodna vrata senčila ■ T TliR M O Poskrbimo za svoje otroke! Zdravjeje pravica vseh nas, vsaj tako nas opozarja minister za zdravje Dušan Keber, a žal si to pravico otroci ne morejo sami zagotoviti, zagotavljati bi jim jo morali odrasli. Prav tisti, ki z drastičnimi posegi v okolje in nepremišljeno agresijo zoper soljudi delamo ravno nasprotno in tako uničujemo ne le življenjski prostor naših zanamcev temveč škodimo tako telesnemu kot tudi duševnemu počutju naših otrok. Nevarne kemikalije v hrani, pitni vodi, huda onesnaženost zraka in še je ogromno dejavnikov tveganja, na katere ima posameznik mogoče le malo vpliva, a če vsak pri sebi ne razčisti, kakšno škodo dela sebi in svetu že z vsakodnevnimi posegi v okolje, je vsako opozarjanje zdravstvenih organizacij na veliko zdravstveno ogroženost ljudi brezplodno. Prvi, ki morajo skrbeti za otrokovo zdravje in njegovo dobro počutje, so starši. Res pa je tudi, da je to težko, ker otroku ne moreš ponuditi povsem zdrave naravne hrane, saj je do nje za večino zelo težko priti. Še težje je doseči, da otrok ne bo pod pritiskom, če je vsa družba naravnana tekmovalno, otrok pa si lahko svoj položaj v tej družbi izbori predvsem na ta način. Zdi se, da gre za začarani krog, ki pa bi ga bilo potrebno nekako prekiniti in otrokom, našemu največjemu zakladu, kot vsi radi rečemo, omogočiti boljše pogoje za njihovo življenje. Tatiana Golob, vsem posledica stresa, s katerim se vsakodnevno srečujejo že naši najmlajši: "Ob današnjem tempu življenja je to za pričakovati, "pravi Kramerjeva: "K nam prihaja vedno več otrok, predvsem proti koncu šolskega leta, ki kažejo hude znake psihosomatskih bolezni, kijih poprej zdravniki pri nas, vsaj jaz, sploh nismo srečevali. Sedaj se ne dogaja samo, da otroci potarnajo zaradi bolečin v trebuhu in mogoče glavobola, simptomi so precej hujši. Vzrokje samo eden, to je stres zaradi učenja, zaradi pričakovanj in pritiskov s strani šole in staršev. Veliko otrok takšnega pritiska ne zmore in tu ne mislim le srednješolcev in študentov, velike težave imajo že os- novnošolci. Vedno večje tudi težkih kroničnih bolezni, ki se začnejo zaradi stresa oziroma porušenega ravnotežja, to pa so žal zelo resne stvari." Zaradi relativno hitrega razvoja in rasti so otroci precej bolj kot odrasli dovzetni za bolezni, naporno je predvsem predšolsko obdobje, v katerem otrok preboli največ prehladnih obolenj. To je, kot pravi Kramerjeva, čas, ko se mora otrok v bistvu prekužiti: "Otrok se mora srečati z vsemi bacili in si pridobiti imunost nanje. Tistemu, ki ima srečo, da se rodi z dobrim imunskim sistemom, je to prizanešeno. Kot pa opažamo, ima večina otrok imunski sistem še popolnoma neizgrajen in, ker se zelo zgodaj srečajo z raznimi okužbami, jim odpornost le še pada, zato morajo preboleti še in še infekcij, da si pridobijo imunost. Do tega pride predvsem v predšolskem obdobju, nekje do otrokovega šestega leta." Starši lahko do neke mere poskrbijo za zdravo življenje svojih otrok, po mnenju Kramerjeve predvsem tako, da jim nudijo zdravo prehrano, dovolj počitka in seveda veliko mero ljubezni: "Tudi na psihičnem področju je srečno družinsko okolje zelo pomembno in če je otrok duševno umirjen, bo tudi na nekatere telesne bolezni bolj odporen." Tatiana Golob OBČINSKI SVET NAZARJE Rebalans proračuna leto 2003 Občinski svet občine Nazarje je na zadnji seji konec marca sprejel zaključni račun občine za leto 2002 in rebalans proračuna za leto 2003. Rebalans za letošnje leto je bil potreben zaradi sprememb v načinu financiranja gradnje toplovoda v Nazarjah. Svetniki so sprejeli tudi odloka o ugotovitvi skladnosti prostorskih ureditvenih planov za dele naselja Nazarje in prostorsko celoto občine Nazarje s sprejetimi spremembami in dopolnitvami prostorskega akta občine ter odlok o predkupni pravici Občine Nazarje na nekaterih območjih. KF ■■ ■BH m UKREPI NA DRŽAVNIH CESTAH NA OBMOČJU ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Postopki v teku Prometni minister Jakob Presečnik je konec minulega leta po imenovanju v Ropovo vlado napovedal boljše čase na področju prometne infrastrukture tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so kljub določenim ukrepom in izboljšavam regionalne ceste še vedno vse prej kot “evropske" in zato na določenih odsekih tudi nevarne. Lani je bila izvedena preplastitev Zadrečke ceste na odseku od križišča v Gornjem Gradu v smeri proti Nazarjam v dolžini 1550 metrov. Na tem odseku je v nadaljevanju predvidena rekonstrukcija za katero je Direkcija za ceste RS že naročila študijo ukrepov, ki bo končana sredi tega leta. Na podlagi zaključkov te študije bodo določene faze ukrepanja. Naknadno bo naročena izvedbena projektna dokumentacija za izvedbo prve faze rekonstrukcije. Ta bo glede na proračunska sredstva za leto 2004 izvedena predvidoma v prihodnjem letu. "Študija ukrepov je še v izdelavi, zato ni mogoče določiti natančne vrednosti investicije," pravi Tina Bučič iz službe za odnose zjavnostjo republiške direkcije za ceste. Za odsek skozi Prihovoje trenutno v pripravi javni razpis, ki bo še ta mesec objavljen v uradnem listu. V sklopu obnove ceste bo izvedena nadgradnja vozišča, zamenjava spodnjega in zgornjega ustroja ter izgradnja propusta. Direkcija ima za omenjeno investicijo zagotovljenih v letošnjem proračunu 52,2 milijona tolarjev, za leto 2004 pa 109,9 milijona tolarjev. Dela na tem odseku se bodo začela predvidoma julija letos in zaključila aprila prihodnje leto, pojasnjujejo na direkciji. V tem mesecu je bilo oziroma bo oddano naročiloza izvedbo razpisa za rekonstrukcijo najzahtevnejšega 740-metrskega odseka regionalne ceste Ljubno-Luče. Dela bodo obsegala sanacijo obstoječih ter izgradnjo novih opornih in podpornih zidov, gradnjo kamnitih zložb in pilotnih sten. Zamenjana bosta tudi zgornji in spodnji ustroj ceste ter izvedena razširitev vozišča. Vrednost del znaša 440 milijonov tolarje, z deli pa bo na podlagijavnega razpi- sa izbran izvajalec začel predvido-majulija letos ter zaključil novembra prihodnje leto. Na Solčavskem bo še naprej glavna skrb vzpostavitev prvotnega stanja po poplavi, kije zgornji del doline prizadela jeseni 2000. Na podlagi izdelane idejne zasnove najnujnejših ukrepov na regionalnih cestah Solčava—Podolševa terŽibovt-Podolševa bodo naročeni izvedbeni projekti modernizacijeteh odsekov z ureditvijo odvodnjavanja. Izvedba bo potekala etapno, začetek del pa je predviden v letu 2006 oziroma 2007. Čez dve leti je predviden tudi začetek rekonstrukcije ceste na območju saniranega Macesnikovega plazu, pojasnjuje Tina Bučič. Direkcija od pristojne občine za rekonstrukcijo ceste skozi Gornji Grad še ni prejela identifikacije projekta, zato ta še nima identifikacijske številke in ga ni mogoče uvrstiti v načrt predvidenih investicij. Kot smo izvedeli od pristojnih na gornjegrajski občini, se bo to zgodilo v kratkem, po pogovorih, ki so jih opravili z ministrom Presečnikom in njegovimi sodelavci pa so v Gornjem Gradu optimisti. Savinjčan ^JKbesničke Samo otroci so poslani od Boga, ostali izvršujemo poklicne dolžnosti. Savinjčan Nasa anketa Zakaj so naši otroci pod stresom? Danes skoraj ni odraslega, ki bi vsaj občasno ne bil pod stresom zaradi premnogih obveznosti, ki jih prinaša moderno življenje. A žal vse to vpliva tudi na naše otroke, ki zaradi prevelikih vsakodnevnih pritiskov vedno bolj trpijo zaradi različnih tako telesnih kot psihičnih bolezni. Nekaj mimoidočih smo zato povprašali, zakaj je tako in kaj po njihovem mnenju povzroča stres pri otrocih? Boštjan Kolar, strojni mehanik, Mozirje Mislim, da smo vsi, tudi naši otroci, pod stresom predvsem zaradi današnjega hitrega načina življenja in seveda sistema, v katerega smo vpeti. Otrokom se tako vse skupaj nabira, enkrat pa je preveč. Danes imajo stvari, za katere mi še vedeli nismo, ogromno je različnih dejavnosti, s tem pa je pogojen tudi tempo življenja. Ivan Jakop, gozdar, Ljubno ob Savinji Po moje so otroci preveč preobremenjeni, velikokrat so krive tudi ambicije nas staršev. Otroci imajo nad sabo preveč stvari, šolo in še vse drugo. Eni otroci so zelo tekmovalni, drugi manj, odvisno od narave vsakega posameznika. Mislim, da ni vsega kriva šola kot institucija in učitelji, problem je v sistemu, v katerem živimo. Danica Stropnik, tekstilni tehnik. Lepa njiva Verjetno na naše otroke vpliva stres nas, staršev, ki se nato prenaša nanje. Težko je, ker morajo zgodaj vstajati, ves čas je treba hiteti in to na otroka ne vpliva pozitivno. Tudi v šoli imajo zelo natrpan urnik, že v prvem razredu se od njih ogromno zahteva, da lahko sledijo pouku. Zelo je prisotna tekmovalnost, saj tudi starši stremimo k temu, da bi naš otrok prišel do čim boljše izobrazbe. Milan Matko, elektroinženir, Nazarje Otroci so všoli precej obremenjeni z raznimi preverjanji, kar je precej stresno. Težava je tudi vtem, da si ne znajo razporediti časa za različne dejavnosti, z učenjem ponavadi čakajo dokler ni skoraj prepozno. Če bi šolarji redno opravljali šolske obveznosti, bi bili tudi bolj umirjeni, starši jih ne bi gnjavili zaradi slabih ocen, ker pa žal ni tako, so nekateri dnevi v šoli res zelo hudi. Kar se tekmovalnost tiče mislim, daje prav, da otroci vedo, da se učijo zase, saj vse prevečkrat vidim, da se zdi otrokom nekaj vredno narediti le, četo dela tudi nekdo drug, kar se mi ne zdi prav. Mislim, da malo tekmovalnosti že mora biti, vsak pa naj se uči zase. Branka Gostečnik, tekstilni tehnik, Mozirje Mogoče so otroci preveč obremenjeni tudi zaradi nas samih, saj imamo res hiter tempo življenja. Včasih od njih preveč zahtevamo, čeprav se mi zdi, da je prav, da imajo veliko dejavnosti. Mislim, da jih šola ne obremenjuje pretirano, pa tudi prava mera tekmovalnosti je zdrava. Tatiana Golob, Fotografije: Ciril M. Sem ® KOMUNALA D.0.0. GORNJI GRAD Prihodki le na dejavnosti odlagališča V gornjegrajskem komunalnem podjetju so se v preteklem letu srečevali s problemi dviga cen storitev, pestila jih je nelikvidnost, ker nekatere stranke niso redno plačevale opravljenih storitev, ter tudi pomanjkanje kadrov, kar naj bi povzročilo izvajanje pogodbe o prenosu in izvajanju dela infrastrukture v občini Gornji Grad. Kljub temu so poslovno leto zaključili pozitivno, z minimalnim ostankom čistega dobička. Občinski svet se je opredelil za voljivih sredstev za popolno in raz- postopno dvigovanje cen komunalnih storitev zaradi drugačnega mnenja ministrstva za gospodarsko, ki ne dovoljuje dvigovanja cen za več kot znaša seštevek inflacije in komulativne cene, "Svetniki so menili, da bi se tako lahko postopoma prilagodile oziroma izenačile cene gospodinjstev in gospodarstva ter zagotovila možnost postopnega obračuna amortizacije," razlaga Purnat, ki ocenjuje, da so kljub težavam, s katerimi so se spopadali v preteklem letu, uspeli s kakovostnimi storitvami zadovoljiti stranke. Še naprej ostaja odprt problem občasne motnosti pitne vode, kar je posledica vremenskih neurij. "Nis- vojno upravljanje z vodotoki. Glavni vzrok je razdrobljenost sistemov in večje število objektov na njih. V zaselku Križ-Florjan prihodki ne pokrivajo niti analiz vode, kaj šele vzdrževalnih in drugih stroškov. Trenutno prihodki omogočajo le razvoj dejavnosti odlagališča, in sicer preko sredstevfakse in tudi lastnih sredstev, kijih za zdaj investirajo v prilagajanje predpisov in odplačilo kredita za prvo fazo sanacije odlagališča. Purnatu je jasno, da sta planiranje in izdelava poslovnega načrta podjetja kompleksna in zahtevna naloga, predvsem v njihovem primeru, ker ni na razpolago dovolj kadra in znanja. "Dodatne težave povzroča dejstvo, Niko Purnat, direktor gornjegrajske komunale, se zaveda potrebe po dolgoročnem načrtovanju investicij v infrastrukturo mo pa uspeli vsega narediti na raziskavah in razvoju za nove vire pitne vode v smislu izvrtin ali druge lokacije virov pitne vode. To nalogo bomo morali v prihodnje začeti postopno reševati, da nas ne bo narava še bolj prizadela v smislu neobvladovanja pojavov v škodo zagotavljanja zdrave in varne vo-dooskrbe," ocenjuje razmere s pitno vodo direktor komunale. Izfinančnoknjigovodskih pokazateljev je razvidno, da dejavnost vo-dooskrbe še vedno ne daje zado- • da podjetje in občina nimata izdelanih podlag za oblikovanje poslovnega načrta za daljše obdobje, Dolgoročna strategija vlaganja v obnovo in posodobitev obstoječe infrastrukture bi morala zajemati vsaj desetletno obdobje, zaradi pravočasne priprave investicijske in programske dokumentacije, ki sta osnova za kandidiranje na razpisih, pa je potrebno tudi dolgoročno načrtovanje investicij v infrastrukturo," je prepričan Niko Purnat. Savinjčan KOPELCE Za ribogojnico in otroško • • w w igrišče Pred leti so mozirski ribiči želeli zaradi neurejenosti kopelc le-te preurediti za svoje potrebe. Na delnem zboru krajanov so takrat naleteli na neodobravanje, projekt pa je splaval po vodi. Odtlej se kljub danim obljubam s strani tistih, ki so bili proti ribiškemu načrtu, na tem prostoru ni nič zgodilo in še vedno služi pranju avtomobilov in podobnim dejavnostim. Kaže, da bodo mozirski ribiči v kopelcah končno lahko uredili ribogojnico, načrtujejo pa tudi celovito ureditev okolice Zakon izrecno prepovedujejavna kopališča na odprtih vodah, saj so le-te večinoma oporečne kvalitete. Odveč je zato razmišljati o tem, da bodo kopelce še kdaj služile namenu, za katerega so bile postavljene pred okoli 110 leti, ko so služile zbiranju, druženju in kopanju. Zob časa pa jih je iz leta v leto bolj in bolj načenjal. Posamezni zanesenjaki so vsako leto čistili bazen, da seje bilo mogoče v njem par dni na leto prijetno osvežiti. Resne sanacije, po kateri kličejo razpokane stene, pa ni bilo. Mozirjeje pred leti vakcijituristične zveze Slovenije dosegalo v kategoriji izletniških krajev prva mesta. Ta pa so spričo nastalih razmer na tako imenovanih črnih točkah odtlej odhajala drugam. Ena izmed njih, bržkone največja, so kopelce, ki propadajo same vase. Člani RD Mozirje pa svojega projekta z leti niso pozabili, ampak so pustili času čas. Spremljali so žalostno propadanje kopališča, opazovali in evidentirali neos-veščene pralce avtomobilov, zlomljene klopi, kontejnerje, obrnjene v vodo in podobno. Ugotovili so, da se od pred leti obljubljenega dogaja bolj malo. Zato so se pred dnevi z županom Ivanom Suhover-šnikom in sosedi kopelc znova pogovorili in sklenili dogovor. Kra- jani so bili za to, da se kopelce uredijo na način, kot ga predlagajo ribiči, torej za postavitev ribogojnice za namene trga. Ribiči bodo prostor ogradili, zasadili živo mejo in celotno območje primerno uredili. Sanirali bodo bazen, postavili čistilno napravo in potrebno infrastrukturo. Prostor pred bazenom bo ostal Mozir-janom. Pripravljeni so celo postaviti otroško igrišče. Dostop za vse kupce rib bo iz avtobusne postaje, zato sedanja cesta skozi naselje ne bo obremenjena bolj, kot pa je sedaj. Lastniki zemljišč bodo ohranili neomejen dostop do svoje zemlje, deležni pa bodo tudi novega mostu, saj je sedanji dodobra uničen. Hkrati z ribogojnico se bo uredila celotna struga in kanalizacija ob njej. V končni fazi je predvideno, da se dostop do ribogojnice v celoti uredi z mozirske obvoznice, kar bo Mozirje še dodatno razbremenilo. V kopelcah nameravajo ribiči postaviti primerno obeležje, s katerim bo obiskovalcem predstavljena stoletna zgodovina tega prostora. S tem bo dano spoštovanje predhodnikom, ki so svoj čas namenjali za dobrobit skupnosti, za razvoj družabnega življenja kraja in primerno skrbeli za kopelce. Benjamin Kanjir JULIJA ZAMENJAVA NA KRMILU GORENJA Franjo Bobinen namesto Jožeta Staniča Konec prejšnjega tedna je nadzorni svet skupine Gorenje, ki mu predseduje predsednik uprave NLB Marko Voljč, med drugim odločal tudi o kadrovskih zadevah v štiričlanski upravi velenjske skupine. Dosedanji predsednik uprave Jože Stanič ni sprejel ponudbe nadzornega sveta, da bi Gorenje vodil tudi v prihodnje, zato je NS za mandatarja za sestavo nove uprave imenoval Franja Bobinca, ki je v sedanji upravi zadolžen za prodajo in marketing. Jože Stanič naj bi po Bohinčevem imenovanju v Velenju ostal še nekaj mesecev. V času njegovega vodenja je Gorenje zraslo v skupino s 35 družbami, ki je kar nekajkrat povečala fizični obseg proizvodnje in se po vseh kriterijih uvrstila med večje evropske izdelovalce bele tehnike. Franjo Bobinacječlan uprave Gorenja v zadnjem mandatu, pred tem pa je vodil Gorenjevo podjetje v Franciji. Velja za enega najboljših slovenskih vodilnih kadrov srednje generacije. KF ZORA - PROGRAM ZGODNJEGA ODKRIVANJA RAKAVIH SPREMEMB NA MATERNIČNEM VRATU V celjski regiji kronično primanjkuje ginekologov V celjski regiji je rak materničnega vratu pogostejši kot velja za slovensko povprečje, kar bi lahko po besedah mag. Irene Fazarinc Kirar, specialistke ginekologije in porodništva, nacionalne koordinatorice za preventivno zdravtveno varstvo žensk pri Ministrsvu za zdravje, pripisali tudi kroničnemu pomanjkanju ginekologov v celjski regiji. Sicer pa je rak na materničnem vratu za rakom dojk drugi najpogostejši med prebivalkami Slovenije. Če je odkrit v dovolj zgodnji fazi, je popolnoma ozdravljiv. Ko ženska še nima nobenih težav, ga najde ginekolog ob rutinskem preventivnem pregledu ali citolog, ki ocenjuje bris Pap, to so celice z materničnega vratu, ki jih z brisom odvzame ginekolog ob prej omenjenem pregledu. VSIovenijise preventivnih ginekoloških pregledov udeležuje le polovica odraslih prebivalk. Prav med nepregledano polovico je veliko tistih žensk, ki uporabljajo nekatere, za raka materničnega vratu boij tvegane oblike vedenja, kot so zgodnji začetek spolnega življenja, pogosto menjavanje spolnih partnerjev, neuporaba kondoma, ponavljajoče se okužbe rodil in druge. Program ZORA je, kot je na posvetu ginekologov poudarila vodja državnega programa, epidemiologinja prof. dr. sc. Maja Primic Žakelj, usmerjen v aktivno iskanje žena, ki se doslej sploh niso udeleževale pregledovali pa so bile pri tem - zaradi nepoučenosti in drugih vzrokov -neredne. "Slovenija želi po vzoru držav Evropske unije do leta 2005 doseči vsaj 80%-no pregledanost žensk na predrakave spremembe na materničnem vratu. To pa se da doseči samo s koordinirano akcijo, v katero bodo vključeni vsi: ginekologi, Zavod za zdravstveno varstvo, Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje in mediji. Z državnim programom ZORA lahko zmanjšamo smrtnost žensk v rodnem obdobju, saj je ta rak najbolj zastopan v starostni dobi od 30. do 50. leta," poudarja Žakeljeva. Celjska regija ima prednost, citološki laboratorij celjske bolnišnice, kamor ginekologi pošiljajo brise PAP, spada namreč med najkakovostnejše v Sloveniji. Udeleženci posveta pozivajo žene, da se brez strahu in predsodkov odzovejo vabilu. VP PO DOLGEM ČASU NOV KATALOG TURISTIČNE PONUDBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE turistične ponudbe in skupnega trženja se postopoma gradi V okviru širšega projekta razvoja in trženja turistične podobe Zgornje Savinjske doline, ki se postopoma realizira pod okriljem Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije, so bili v zadnjem obdobju izpeljani projekti oblikovanja skupnega logotipa oziroma celostne podobe, postavitve panoramskih kart po posameznih občinah v dolini ter enoten sistem označevanja z usmeritvenimi tablami. Sedaj se jim je pridružil še katalog turistične ponudbe Zgornje Savinjske doline. Čez 5 milijonov vreden projekt, ki ga vodi Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, so sofinancirale občine, del pa so prispevali v njem zajeti turistični ponudniki, Slovenska turistična organizacija, Območna obrtna zbornica Mozirje in GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica. Namen slikovite in razgibane predstavitve na dvajsetih straneh je po besedah Marka Slapnika, vsebinskega vodje projekta, v tem, da turiste privabi v dolino, medtem ko se nadaljnje informacije, kot je cenik aktivnosti in namestitev ter turistični programi še pripravljajo. Slapnikje prepričan, da obiskovalce izven doline ne zanimajo občinske meje, pač pa, kaj jim dolina lahko ponudi oziroma kaj lahko pri nas počnejo. Temu vodilu je sledila tudi vsebinska zasnova kataloga, ki se v prvem delu posveti splošni predstavitvi Zgornje Savinjske doline, njenim naravnim in kulturnim zanimivostim, domači kulinariki in tradicionalnim prireditvam ter aktivnostim, ki so tu na voljo. Turist se preko panoramske karte Zgornje Savinjske doline v drugem delu seznani s konkretnimi ponudniki turističnih storitev od Logarske doline do Mozirja. Distribucija slovenske, hrvaške, angleške in nemške verzije kataloga z naklado 40.000 izvodov bo po Sloveniji potekala preko informacijskih centrov, turističnih agencij in poslovnih partnerjev, v tujini pa bo na podlagi dogovorov predstavitev na sejmih in nas- topih prevzela Slovenska turistična organizacija. Katalog naj bi v naslednjem koraku dobil tudi elektronsko obliko, kar pomeni, da ga bo turist lahko použil z internetnih strani ali zgoščenke. Direktorica savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec je zadovoljna, daje projektni skupini, v katero so vključeni tudi predstavniki občin, v katalog uspelo zajeti nekaj več kot polovico turističnih ponudnikov doline, kljub temu pa že razmišljajo o novi, izpopolnjeni izdaji ter nadaljnjih korakih razvoja promocije turistične ponudbe. V planu je med drugim priprava turističnih programov za posamezne ciljne skupine, letos pa že načrtujejo izgradnjo splošne turistične infrastrukture -enotnih računalniško podprtih informacijskih in prodajnih mest, ki bi jih postavili na vseh treh vhodih v dolino. Katalog je torej zgolj eden izmed kamenčkov v mozaiku krovnega projekta oblikovanja celovite turistične podobe doline in skupnega trženja. Od slednjega se pričakujejo precejšnji pozitivni učinki, od konkretnih kot so povečanje števila turistov in njihove potrošnje, kakor tudi posredno povečanih zaposlitvenih možnosti in končno zagotavljanja trajnostnega in enakomernejšega razvoja območja. Turizem ostaja, po prepričanjih Klepčeve, prednostna razvojna usmeritev Zgornje Savinjske doline. Vesna Petkovšek © LJUBNO OB SAVINJI Srečanje vodarjev V sanacijo vodnih objektov na Savinji se je po poplavi leta 1990 aktivno vključila tudi avstrijska vlada, na podlagi pozitivne izkušnje slovensko-avstrijskega sodelovanja pa so pred dnevi pripravili na Ljubnem srečanje koroških in slovenskih vodarjev, ki se ga je udeležila tudi županja Anka Rakun. Cilj sodelovanja je bil zasnova in izvedba celotnega projekta, ki upošteva naravo reke in tudi tehnično dediščino urejanja hudourniških povirij. Skupno avstrijsko-slovensko načrtovanje in izvedbo je leta 1995 zaključila sanacija Kolenčevega jezu. Vodarji so si ogledali stanje po pred 10 leti izvedeni sanaciji struge Savinje pri Trbižu (foto: EMS) 2 BIT D.0.0. Zapolnili tržno nišo Od četrtega aprila dalje ima tudi Mozirje trgovino z računalniškim materialom. Tomaž Pajk, ki ima računalniško podjetje dobra tri leta, je namreč na lokaciji bivšega Peka v Mozirju odprl lastno trgovino z vsem računalniškim materialom in računalniki. S tem je svoje znanje približal domačim uporabnikom in podjetjem. Poleg bogate ponudbe sestavljenih računalnikov kupcem ponuja največjo izbiro praznih CD zgoščenk in kartuš za tiskalnike. Bogato je trgovina založena tudi s prenosnimi računalniki. Kupci lahko izbirajo med cenejšimi in dražjimi različicami, oboje pa tudi praktično preizkusijo, da spoznajo razliko. Ves dodatni material, igre, programe in razne kable kupcem po želji vgradijo kar v trgovini, saj je v njej tudi servis. Posebnost trgovineje prodaja računalnikov apple. Trgovina za vse ljubitelje računalništva seje v Mozirju kronično potrebovala, karje pokazal že obisk prvega dne. Dobra založenost, prijaznost in kvalitetne usluge so porok za uspeh, ki si ga mladi lastnik trgovine in podjetja prav gotovo želi. Z zapolnitvijo tržne niše, ki je v Mozirju prav zevala, je k temu že storil velik korak. Benjamin Kanjir Udeleženci srečanja so si ogledali stanje po pred desetimi leti izvedeni sanaciji erodirane in degradirane struge Savinje v dolžini enega kilometra pri Trbižu nad Ljubnim. Omenjeni odsekje bil le posredno vključen v državni program sanacij, na osnovi takratnega ogleda pa so avstrijski predstavniki podali njihovi zvezni vladi predlog za dodatno pomoč za dokončanje načrtovanih del. Narasle vode so leta 1998 in 2000 ponovno precej načele brežine Savinje, vk- ljučno z izvedeno sanacijo, tako da je dolgoročno ponovno ogrožena regionalna cesta pri Podjezneku. "Bistveno je," pravi županja Anka Rakun, "da bodo ob sanaciji tako imenovanih jazbic, ki naj bi jo izvedlo in financiralo ministrstvo za okolje in prostor, uredili tudi Kolenčev jez in speljali vodo do Budnove žage, kjer bodo Ljubenci ob svetovnem srečanju splavarjev pripravili del spremljevalnega programa." Savinjčan RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Problemi z onesnaževalci in inšpektorji Na nedavnem občnem zboru je glavnina ljubenskih ribičev poudarjala nujnost ekološkega delovanja na Savinji in drugih vodah, čeprav velikih sprememb ni pričakovati, dokler ne bo vsem uporabnikom postalo jasno, da je varovanje Savinje življenjskega pomena. Največja reka na tem območju ima vse bolj hudourniški značaj, kar pa ni usodno samo za ribe, saj podivjana ogroža tudi varnost ljudi in njihovo imetje. Ob konkretnih primerih onesnaževalcev Savinje so problem tudi male hidroelektrarne in inšpektorji, ki se, po mnenju ribičev, ne odzivajo ustrezno. Predsednik Ribiške zveze Slovenije (RZS) Borut Jerše je pojasnil, da je zveza z ministrslvom za okolje in prostor tik pred podpisom sporazuma, ki bo dal ribičem večja pooblastila pri srečevanju z onesnaževalci voda. Med tistimi, ki nasprotujejo zakupu voda, je tudi Jurij Godec, saj naj bi to po njegovem povzročilo še večje siromašenje voda. Največji problem, ne samo na Savinji,je ilegalni, deloma pa tudi legalni odvzem proda iz prodišč rek, posebej v času drsti. Sledijo mu kemijski in organski odpadki ter kormorani in čaplje. Godec je prepričan, da bi zadeve vsaj delno uredili z uvedbo nekakšnega davka nad storitvami, ki jih ponujajo turistične organizacije, predvsem rafting in kajak. Po njegovem bi morali razmišljati o profesionalizaciji čuvajske službe in ribogojcev, saj to postaja vedno težja naloga. Poleg tega nima smisla, da se domači ribiči izpostavljajo nevarnostim, predvsem pa kritikam ljudi iz ožjega okolja. Kot je bilo slišati Boruta Jeršetaje nekontroliran odvzem gramoza iz prodišč problem, s katerim se soočajo ribiči na celotnem območju Slovenije in o katerem naj bi med drugim tekla beseda na dnevu slovenskih ribičev, ki bo pod naslovom Savinja včeraj, danes, jutri potekal 17. maja v Mozirju. Glede ekologije in varslva voda namerava RZS organizirati številne okrogle mize in srečanja, vseznamenom večje ozaveščenosti tistih, ki imajo tako ali drugače opraviti z vodami. Franjo Naraločnikje v imenu občine Ljubno pojasnil, da sprejemajo oziroma usklajujejo nov odlok o plovnem režimu na Savinji. Občinski svet bo v kratkem obravnaval osnutek, tako da bo zadeva predvidoma rešena do začetka sezone. Seveda pa je treba vedeti, daje nadzor v rokah državnih služb, ki se odzivajo slabo oziroma sploh ne. Savinjčan DELOVNO SREČANJE LOKALNIH TURISTIČNIH VODNIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE »Novopečeni« vodniki prejeli potrdila V februarju in marcu je pod okriljem mozirskega turističnega društva potekalo izobraževanje za lokalne turistične vodnike. Teoretični in praktični del tečaja je pripravil Andrej Klemenak, vodnik z državno licenco, ki je v svojih predavanjih udeležencem orisal vodnika kot osebnost in jim predstavil znanja s področij, ki naj bi jih dober vodnik obvladal. Nato so ti opravili preizkus znanja in ga po Zgornji Savinjski dolini. Zadnjo soboto v marcu so se zbrali v gostišču Markelj v Spodnji Rečici na delovnem sestanku, kjer sta »novopečenim« vodnikom potrdila o strokovni izobrazbi in usposobljenosti za lokalnega turističnega vodnika v občinah Mozirje, Nazarje, Ljubno ob Savinji in Luče izročila predsednica mozirskega turističnega društva Mojca Finkštin vodja izobraževanja Andrej Klemenak. Vodniki po že omenjenih občinah pri svojem delu ne bodo mogli gostov oziroma izletnikov popeljati skozi gornjegrajsko občino ali Logarsko dolino, ker projekttečajev vodništva ni bil dopolnjen z znanji s teh praksi potrdili na vodenem izletu bi ga posamezne občine v naši dolini, še ni. O njegovem osnutku z enotno vsebino po besedah Mojce Finkšt in Marka Slapnika tečejo pogovori med Logarsko dolino d.o.o. in Turističnim drušlvom Mozirje. Ko bodo sprejeti, bodo vodniki potrdila lahko zamenjali za licence. Na delovnem srečanjuje svojo vizijo delovanja in dela vodnikov predstavil Jure Kolenc, predsednik odbora za turizem in malo gospodarstvo v mozirski občini. Na osnovi Kolenčevih pobud so lokalni turistični vodniki pristopili k realizaciji različnih nalog, ki bodo pripomogle k izvedbi programov vodenja po do- Andrej Klemenak, vodja izobraževanja lokalnih turističnih vodnikov v Mozirju, izroča potrdila o strokovni usposobljenosti območij. Nastalo težavo za območje Logarske doline bodo po zagotovilu Marka Slapnika, predstavnika Logarske doline d.o.o, odpravili v prihodnje z dodatnim izobraževanjem. Tudi občinskega odloka, ki bi urejal vodenje, sprejele pa naj lini in projektov, ki so z njimi povezani. O uspešnosti opravljenih nalog se bodo pogovorili na naslednjem delovnem sestanku, kjer se bodo dogovorili tudi o organiziranosti in nadaljnjem delovanju. Marija Sukalo ' ^ Dneva ne moreš zadržati, lahko pa ga izkoristiš. Latinski pregovor __________________________________________J MOZIRJE Za čistejše bivalno okolje Občina, krajevni skupnosti in društva so na prvo aprilsko soboto pristopili k izvedbi skupne očiščevalne akcije. Lotili so se okolic vodotokov, stanovanjskih hiš, športnih objektov in sprehajalnih poti. Prvič letos pa so krajani zavihali rokave tudi na zgornjem delu mozirskega pokopališča, kjer že dolga leta nevestni krajani odlagajo vse mogoče in nemogoče. Letos so krajani prvič zavihali rokave tudi na zgornjem delu mozirskega pokopališča, kjer so “našli” vse mogoče odpadke Tega dela Mozirja so se lotili cerkveni ključarji, na pomoč pa so jim priskočili tudi skavti. Iz globin nad pokopališčem so s traktorjem privlekli kopico sodov, pralnih strojev, kosov pohištva, gradbenega materiala in ostalih kosovnih odpadkov. Skavti so kaj hitro napolnili kontejner s pločevinkami in manjšimi odpadki, ki sojih zbirali v vreče. Očiščevanja tega območja so se pred leti že lotevale pristojne službe, vendar so projekt zaradi toplega vremena in številnih go- mazečih bitij kaj hitro zaključili. Skavti pa se zavoljo tega niso odrekli svojemu delu. Športniki so se lotili očiščevanja okolice športnih igrišč, gasilci so očistili vodotok ob gasilskem domu, ribiči so »skrite zaklade« neos-veščenih prebivalcev odkrivali ob vodotokih, ki sojim zaupani v upravljanje. Mnogi krajani so se zbirali v manjših skupinah in na lastno iniciativo poskrbeli za okolico, v kateri živijo in se srečujejo. Benjamin Kanjir ■-------------i—i--------------------------------------s, DRUŠTVO KMETIC ZGORNJESAVINJSKE DOLINE Redki trenutki sprostitve in zabave Zaradi nenehnega hitenja in številnih opravkov na kmetiji si gospodinje le redko vzamejo čas za sprostitev in druženje. Občni zbor zgornjesavinjske-ga društva kmetic preteklo soboto v Mozirju je bil kot nalašč za premor ob napornem delu. Temu so dodale delček mladosti in otroške razigranosti mladega ansambla Zvončki in humor gornjegrajskih gledališčnikov v igri Zadrečke zdrahe. Daje bilo vse pripravljeno, kot se spodobi, je pomagala mozirska izpostava kmetijsko-gozdarskega zavoda in svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Bernarda Brezovnik. Po besedah predsednice društva Jožice Strojanšek so tečaji z različno vsebino dokaz, da se članice rade izobražujejo. Poleg tega so bile s svojimi izdelki in kulinaričnimi mojstrovinami prisotne na številnih prireditvah in razstavah po dolini. Tudi na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ruju pustijo vsako leto svoj pečat in pridobijo različna visoka priznanja. Pri svojem delovanju ne pozabijo obiskati mladih mamic, ostarelih ter bolnih članic. Marija Sukalo V______________________________________________________✓ VDC MOZIRJE Varovanci predstavili svoje spretnosti V Varstveno delovnem centru Mozirje so se odločili, da namenijo dan tudi starševskemu prazniku, saj dandanes poleg mam tudi očetje v veliki meri prevzamejo nase vzgojo otrok. Ob tej priložnosti so se v VDC Mozirje odločili, da povabijo starše, skrbnike in svoje varovance na voden ogled kulturnih znamenitosti Gornjega Gradu in se tako staršem še enkrat iskreno zahvalijo za njihov prispevek ob 10. obletnici delovanja enote. Sledil je kulturni program, ki so ga v avli gornjegrajskega kulturnega doma izvedli varovanci VDCja in tako počastili starše ob njihovem prazniku. Tretji namen prireditve, kije potekala prejšnji teden, pa je bila generalka pred tekmovanjem, ki so ga poimenovali Ablimpiada in bo v Vipavi konec aprila.Tako bo Nada, kije tudi tega dne prevzela vlogo fotografinje, nastopila v kategoriji fotografiranja. Cvetka bo tekmovala v aranžiranju cvelja, zato seje na prireditvi predstavila s cvetnimi aranžmaji, pri oblikovanju posodic za cvetje pa ji je pomagal Damjan, ki bo tekmoval v oblikovanju gline. Obiskovalci prireditve so lahko prigriznili narezke, ki jih je pripravil Toni, saj se bo v Vipavi preizkusil v aranžiranju narezkov, ogledali pa so si lahko tudi razstavljene plakete, ki jih je za vajo izdelal Miha, z oblikovanjem plakatov pa se bo lahko izkazal tudi na Ablimpiadi. Ker pa v okviru VDC-ja deluje tudi kuharski krožek, ni manjkalo niti peciva, s katerim so se obiskovalci posladkali ob koncu prireditve. Tatiana Golob Varovanci VDC Mozirje s starši in skrbniki na “ekskurziji” v Gornjem Gradu VELENJE 14. »Bolero« za ženske in otroke v stiski Kulturni center Ivana Napotnika Velenje je kot osrednji organizator 14. tradicionalne dobrodelne prireditve Bolero v torek, 25. marca, v prepolni dvorani Kulturnega doma v Velenju v sodelovanju z estradnimi umetniki slovenske zabavne glasbe pripravil nepozaben koncert ob materinskem dnevu. Nastopili so Natalija in Milena Kolšek, Adi Smolar, Pero Dimitrijevič, Beneški fantje. Alpski kvintet. Gamsi, Plesni studio N in ob zaključku še Jan Plestenjak. Zbrana sredstva od vstopnine, sponzorstev in donacij v skupni vrednosti 1.301.000 tolarjev so darovali regionalnemu društvu Varna hiša. Ob sprejemu denarja je Suzi Kvas, vodja ustanove, dejala, da bodo zbrana sredstva za potrebe Varne hiše zelo prav prišla, saj je v treh hišah v Celju, Velenju in Slovenj Gradcu v zadnjem času iskalo zatočišče že 19 žensk in 12 otrok, tovrstne socialne stiske pa se žal še kar naprej pojavljajo. Za večino udeleženk, dvorano so zapolnile pretežno ženske, številne tudi iz Zgornje Savinjske doline, je bilo srečanje z glasbeniki zelo lepo doživetje, ki ga je voditeljica Darja zaključila z besedami, »Ni bogat tisti, ki ima, bogat je tisti, ki rad dal«. Jože Miklavc Številni slovenski glasbeniki so dobrodelno nastopili za potrebe varne hiše Celje, Velenje in Slovenj Gradec (foto: Jože Miklavc) OBČINA GORNJI GRAD Seznanjanje svetnikov Preteklo soboto je gornjegrajski župan Toni Rifelj s sodelavci organiziral za občinske svetnike "mini ekskurzijo" po domači občini, med katero so si ogledali in si podkrepili vedenje o največjih infrastrukturnih objektih. Podjetje Engo in čistilna naprava v Gornjem Gradu, posodobljen vodohran iz leta in prenovljena šola v Bočni ter odlagališče odpadkov v Podhomu so pi nili pozornost novembra izvoljenih svetnikov, kar naj bi pomenilo, da "občinskem parlamentu" pri pomembnih gospodarskih temah odločali polno odgovornostjo ter preudarno in strokovno. Iščemo: - najsfarejšecja šoferja - šoferja z najdaljšim slažem fer - najslarejši automobil u ^Zgornji Sauinjski dolini Dragi bralci in spoštovane bralke! Začenjamo z novo akcijo Savinjskih novic, v kateri bomo iskali najstarejšega zgornjesavinjskega šoferja, šoferja z najdaljšim stažem ter najstarejši registriran in vozen avtomobil. Zato vabimo vse ljubitelje in imetnike oldtimerjev ter "izkušene šoferje", da se odzovete z izpolnjeno prijavnico in si tako zagotovite priložnost, da vašo posebnost in ponos ovekovečimo z REPORTAŽO V SAVINJSKIH NOVICAH. Ko vas bomo obiskali, ne bomo prišli praznih rok. Prijaunica za najslarejši automobil Ime in priimek: Naslov: Tel. številka: Znamka avtomobila: Tip avtomobila: Letnik avtomobila: PrijaDnica za najstarejšega šoferja Ime in priimek: Naslov: Tel. številka: Leto rojstva: PrijaDnica za šoferja z najdaljšim stažem Ime in priimek: Naslov: Tel. številka: Leto rojstva: Leto opravljenega vozniškega izpita: -f okviru prireditev ob 35-letnici Savinjskih novic bomo v aprilu organizirali Ime in priimek: Naslov: Družaben dogodek se bo odvijal v enem izmed zgornjesavinjskih lokalov v soboto, 26. aprila 2003. Čeprav je glavni cilj turnirja prijetno druženje in dobra volja, s seboj prinesite tudi vrečo tekmovalnega duha, saj se obetajo privlačne nagrade. O slednjih več v prihodnji številki vašega časopisa. Tekmovali bomo v skupinah, katerih člani bodo naključno izžrebani na podlagi prijavljenih kandidatur, zato nikar ne skrbite, če se s pikadom ne ukvarjate "profesionalno". Izpolnite prijavnico in sodelujte PIKADO TURNIRJU SAVINJSKIH NOVIC! na O Piše: Igor Pečnik Pri AS Velenje so nam za kratek test odstopili mazdi 6 z dizelskim motorjem 2.0 in 136 KS s popolno opremo GT in s predznakom sport, kar pomeni kombi limuzino. Seveda je ocenjevanje in primerjava s konkurenco težavna, vendar na uho lahko zašepetam leto,dajemazda6presenetljivi evropski avtomobil. Pa naj gre za obliko, kakovost materialov ali za motor. Nova mazda 6 prihaja z novim imenom in vtreh izvedenkah. Na voljoje kot limuzina, kombi-limuzina in karavan. Zunanjost prepriča z velikim motornim pokrovom in modernimi lučmi. Kromirana maska poudaija športno noto. Bočna linija spoštuje in posnema uspešne nemške konkurente, zadek pa se zaključuje z velikimi prozorno prekritimi zadnjimi lučmi. VOZILI SMO Mazda sport combi CD 136GT Višji srednji razred je z mazdo 6 dobil hudega konkurenta. O uspehu govori že samo ponosen naziv za leto 2003, kjer je mazda 6 bila izbrana za slovenski avto leta. Upravičeno? S svojo dolžino 4.680 mm se uvršča med večje. S težo pa prednjači 2.0 dizel, ki doseže kar ponosnih 1.440 kg. No, pri vsej svoji velikosti ne razočara s prtljažnim prostorom, ki ga je najmanj Notranjost mazde 6 je vedno enako elegantno obdelana. Lepa armaturna plošča, ki z dodatki aluminija in okroglimi zračnimi režami deluje sveže in mladostno. Sedeži so udobni, kakovost materialov je na otip zelo dobra. Nič ne škriplje, kljub preluknjanim cestam in 16 paličnim pnevmatikam. Za varnost je poskrbljeno z zračnimi vrečami in ostalimi dodatki, ki mazdo 6 492 litrov, ob podrtih klopeh pa še več, posebej pri karavanski izvedbi. Zanimiv je sistem avtomatskega zlaganja zadnjih sedežev, saj se ob potegu ročice v prtljažnem prostoru elegantno podrejo in dobimo popolnoma ravno dno. Super! skupaj z mazdino varnostno kletko uvrščajo med zelo varne avtomobile. Motorna paleta zajema 5 motorjev. Bencinski se prične pri 1.8 litra in 120 KS, nadaljuje pri 2.0i in 141 KS in 2.3i in 166 KS za hitre. Dizla sta dva, obakrat 2.0 CD in obakrat z 310 N M navora pri 2000 vrtljajih, le moči je enkrat 120KS,drugič pa 136 KS. Pakete opreme zbiramo z oznakami CE za osnovni in potem preko TE do GT, kije luksuzni z navigacijo, DVD, ksenoni in Bose sistemom za lepši in kvalitetnejši zvok. Vtisi izza volana govorijo o prijetnem vozilu, posebej če govorimo o izvedbi GT in 2.0 CD 136 KS. Notranjost ne razočara. Vse na svojem mestu, moti le potovalni računalnik, ki se preklaplja na armaturni plošči in ne na obvolan-skih stikalih. Klima avtomatska, tem-pomat je ESP tudi in zmogljiv motor prav tako. Sedeži so dobri z nastavljivostjo v ledvenem delu in noč bistrijo kseonski žarometi. Lega na cesti je odlična, vodljivost pravtako. Preseneti visoka raven športnosti in še višja raven udobja. Motorje eksploziven od 2.000 vrtljajev dalje in se zelo rad vrti do rdečega polja. Zavore ne razočarajo. Pri mazdi vam nudijo garancijo 3 leta ali 100.000 km in še dodaten evropski servis. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL MAZDA © Z0OAs\-ZJX>M Avto*1 i obili Ts*oraict VELENJE Trenutno v akciji MAZDA 323F in MAZDA PREMACY Vabljeni na testne vožnje z MAZDO 6 Tel. MAZDA AS VELENJE - VEDNO DOBRE AKCIJE MAZDA AS VELENJE AS Avtomobili Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje 03 891 90 77 - Faks: 03 891 90 78 - www.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com e VARNOST ZA VSE V projektu tudi četrtošolci šmarske osnovne šole Varnost za vse, mednarodni projekt, ki poteka v nekaterih evropskih državah že tretje leto in je tekmovalnega značaja, sta v letošnjem šolskem letu pri nas organizirala Renault Slovenija in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS. Projekt spodbuja izvajanje programa prometne vzgoje, iskanje novih rešitev za varnejše prometno okolje, sodelovanje staršev v priza- devanjih, da bi otrokom zagotovili večjo varnost v prometu. Ker je akcija namenjena četrtošolcem, so se v projekt vključili tudi učenci četrtega razreda OŠ Šmartno ob Dreti z razredničarko Emo Pečovnik. V projektu, ki je bil zasnovan na tekmovanju in skupinskem izdelku, je po besedah Pečovnikove bilo potrebno izdelati tudi načrt varnih šolskih poti, poročati o organizaciji in izvedbi akcije Stopimo iz teme v tretjih razredih in organizaciji kolesarskih izpitov na šoli. Otroci so pripravili zanimive izdelke z bogato sporočilno noto. Ob zak- Ogled razstave na temo Varnost za vse na šmarski osnovni šoli TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV SLOVENIJE Suzani Hebar 3. nagrada na državnem tekmovanju Učenci Glasbene šole Nazarje se v zadnjem obdobju redno udeležujejo tekmovanj mladih glasbenikov, ki jih organizira Zveza slovenskih glasbenih šol. Letos so na omenjeno tekmovanje prijavili kitariste, ki so opravičili zaupanje in potrdili ugled nazorske glasbene šole v državnem merilu. Tekmovanje mladih glasbenikov, katerega cilji so odkrivanje in spodbujanje zelo nadarjenih učencev ter njihovo motiviranje za nadaljnje izobraževanje, poteka na regijskem in državnem nivoju. Osvojitev zlatega priznanja na regijskem tekmovanju je pogoj za nastop na državnem tekmovanju. 6. tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja je za kitariste potekalo 12. in 13. februarja v Velenju. Glasbeno šolo Nazarje so zastopali: v 1. a kategoriji Filip Steiner, ki je pod mentorstvom Vanje Pantner osvojil zlato priznanje, v 1. b kategoriji Niko Poljanšek, ki je pod mentorstvom Borisa Štiha osvojil zlato priznanje, in v 1. c kategoriji Tamara Pustos-lemšek, kije pod mentorstvom Suzane Hebar osvojila priznanje za sodelovanje. Državnega tekmovanja, ki je potekalo od 20. do 23. marca v Ljubljani, sta se tako udeležila Filip Steiner in Niko Poljanšekter za svoja nastopa prejela priznanji. Na državnem tekmovanju pa je nastopila tudi Suzana Hebar, učiteljica kitare na Glasbeni šoli Nazarje, sicer pa študentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Hebarjevaje v 3. b kategoriji pod mentorslvom Tomaža Rajter-iča osvojila srebrno priznanje in 3. nagrado ter za svoj nastop požela številne čestitke in pohvale. KF ljučku projekta so v goste povabili policista Slavka Šmigoca ter mu s tretješolci pripravili aktualna vprašanja tudi na temo akcije Slovenija pripni se, kije potekala v teh dneh. Po mnenju razredničarke Pečovnikove, so otroci začutili, da tudi širši javnosti ni vseeno za njihovo varnost, saj je v to neposredno vključenih veliko odraslih oseb, vendar morajo tudi otroci z odgovornim ravnanjem kot udeleženci v prometu skrbeti za svojo varnost. Marija Sukalo Sprostitev ob šumenju Športni ribič lovi za svoj užitek, plen pa nemalokdaj vrne naravi (foto: Jože Miklavc) Člani Ribiške družine Mozirje so letos prvič odprli športni rezervat za sal-monide na Savinji pri Mozirskem gaju, med Delejevim jezom in jezom v Lokah (pod mostom).Tu je že od sredinefebruarja dovoljen športni lov po sistemu »ujemi-izpusti«, ki je zelo zanimiv tudi tujim športnim ribičem. Da se je tovrstni ribolov zares prijel, je videti vsakodnevno, še zlasti pa ob vikendih, koje lovišče polno ribičev, rib pa praktično ne zmanjka. Le bolj previdne postajajo, to pa je za prave športne ribiče pravi izziv. Jože Miklavc VRTEC MOZIRJEflHHH Od srca k srcu Najmlajši, ki obiskujejo vrtec v Mozirju, so četrtega aprila s svojo prisrčnostjo in usmerjanjem vzgojnovarstvenega osebja, svojim staršem, starim staršem in prijateljem pripravili učno urico pravega brezskrbnega razvedrila. Majhne prisrčnosti, ki so lastne otrokom, so žarele z odra in napolnjevale srca obiskovalcev. Drobni spodrsljaji so se izgubili v brezskrbnih nasmehih, pozabljena besedila so nadomestili drobni obrazki, na katere bi bil vsakdo ponosen. Spomladanska prireditev, kijo osebje vrtca organizira tradicionalno v prvih spomladanskih dneh, je v dvorano kulturnega doma privabila ogromno obiskovalcev. Sovice so se zagungale na gugalnici, polžki so postali pajacki, medvedki so se počasi prebudili, ježki so zaplesali račji ples, zajčki so bili učenjaki, veverice so bile ekologi, lisičke so pokazale pravi obraz, miške pa so zgradile prijateljstvo. Paleto so dopolnili še otroci, ki obiskujejo ure angleščine, in pevci, ki združujejo glasove v zborčku. Benjamin Kanjir Piše: Aleksander Videčnik Komu so rekli id 4 4 * V____» 4 ff kulirsmid V naši dolini je bilo nekoč zelo veliko furmanov, ki so si s prevozi služili kruh ali pa so bili mali kmetje, za nje je bila to dodatna dejavnost. V času, ko še ni bilo tovornjakov so velike količine lesa prevažali po cestah, kar cele kolone so se zbrale, saj so v primeru kakšne nesreče drug drugemu pomagali. Vozovi so bili vedno izpostavljeni kakšni okvari, saj so tedanje ceste bile vse kaj drugega od današnjih. Furmanstvo pa je seveda imelo še drugo plat resnice, namreč v dolini tedaj ni bilo živinozdravnika, ki bi konje zdravil. Tako seje razvilo domače zdravilstvo, kije pač reševalo kar so znali in zmogli. Kmetje so veliko vedeli o nujnem zdravljenju konj, vendar pa so se v resnih primerih zatekali h kuliršmidom. Ti so bili dejansko pod-kovski kovači in so po tedanjih zakonih, ki so veljali še v stari Jugoslaviji, morali končati dvoletno podkovsko šolo. In med predmeti, ki sojih poslušali, je bilo tudi nekaj malega o zdravilstvu in poznavanju osnov anatomije konjskega trupa. Tako so v praksi potem vsi ti mojstri dopolnjevali znanja o zdravilstvu živali. Prav zanimivo, bili so tudi taki, ki so zdravili konjske zobe. Za to dejavnost so morali imeti tudi posebno orodje. Torej odgovor na začetno vprašanje se glasi - ku-liršmid je bil podkovski kovač. Cela vrsta znanih zdravilcev je bila v dolini. V bližini bi omenili kovača Pukarta, kije bil graščinski kovač v Nazarjah. O njem je šel glas, da je zmogel več kot "gospodje" živinozdravniki. To lahko smatramo kot pretirano, toda Pukart je bil pač pri roki in še manj je zaračunal svoje delo od strokovnjakov živalske medicine. V Zadrečki do-linije slovel Ferdinad Weiss, kije med zadnjo vojno deloval z uradnim dovoljenjem tedanjih oblasti. Našteta sta samo dva primera, v resnici je bilo kovačev tovrstnega znanja veliko več. Za Weissa vemo, da seje veliko sam izobraževal, imel je kar precej strokovne literature iz katere je črpal znanje. Med podkovskimi kovači tistega časa najdemo tudi številne odslužene vojaške kovače, ki so bili še dodatno izobraženi, saj je tedanja armada imela ogromno konj, veterinarjev pa je bilo razmeroma malo. Čas kuliršmidovje za vselej za nami, dobro pa je, da vemo, kako pomembni so nekoč bili. mm Kam so izginili? Ob proslavljanju rojstnega dne generala Maistra so spet naše misli okoli nesrečno izgubljene Koroške onstran Drave. Najprej nekaj besed o našem slabem zgodovinskem spominu! Če bi posamezniki iz vrst Društva general Maister ne položili vencev na njegova spominska obeležja in če ne bi Civilna družba Slovenije za mejo v Istri organizirala "Maistrove diagonale" od Unca do Zavrha in nato še proslave v Vačah, bi verjetno jubilej in spomin na borca za severno mejo, pesnika, domoljuba, Slovenca trdne nacionalne in državotvorne drže, ne bil obujen. Ob tej priliki se spet spominjamo žalostnih dogodkov v zvezi z izgubo Koroške onstran sedanje meje. Zgodovinarji ugotavljajo, daje še leta 1846 med 132.000 prebivalci južno od narod- nostne meje živelo kar 89% Slovencev in le 10% nemško govorečih. Kako je potem mogoče, da so v naslednjih desetletjih stalno izginevali, danes pa se morajo preštevati, če želijo dokazati svoje pravice. Še nekaj številk. Uradna štetja na tem območju so pokazala tako sliko: Leta 1880 -67%, 1890 - 64%, 1900 - 56% in 1910 le še 48% Slovencev. Vse to kaže na brezobzirno raznarodovanje, čeprav so bili Avstrijci zavezani z senžermensko pogodbo na popolno zaščito slovenske narodne skupnosti z vsemi gmotnimi podporami vred. Kaj je od tega ostalo, lahko ugotavljamo, ko morajo sedaj koroški Slovenci gladovno stavkati, da bi ohranili slovenski program radia in še bi lahko naštevali težave pri ohranitvi narodne samobitnosti. Ilosfradamusoue prerokbe V prejšnji številki našega časopisa smo obljubili nadaljevanje zapisa o velikem preroku in francoskem zdravniku Nostradamusu. "Sam je zapisal, da v njegovih prerokovanjih ni nobene vrzeli vse od 1555 pa do 3797 leta. Naj navedemo nekaj prerokovanj, ki naj bi se uresničila. Razlagalci navajajo, daje napovedal vse francoske kralje in predsednike, kakor so si sledili in to od časov, koje živel, pa do 21. stoletja. Ko so leta 1556 izšla njegova prva prerokovanja, so se zanj pričeli zanimati tudi mogotci tedanjega časa. Kralj Henrikll. gaje poklical na dvor. Nostradamus je kralja posvaril, naj se izogiba viteških turnirjev, ker je v nevarnosti njegovo oko. Kralj svarila ni upošteval inje naturnirju l.julija 1556 izgubil oko in čez 10 dni umrl za posledicami rane. Ta dogodek je Nostradamus že prej napovedal v enem izmed svojih štirivrstičnih preroških epigramov. Zanimiva je tudi njegova naslednja napoved, iz katere je med drugim razviden tudi njegov značilni zapleten način prerokovanja. Takole je zapisal: Vlada bo ujetega kralja obsodila. Ujeto damo bo sodišče umorilo. Kraljičinemu sinu ne privoščijo življenja. Jetniki revolucije imajo isto usodo. In res, 21. januarja 1793 je pod giljotino padla glava kralja Ludovika XVI. Isto usodo je doživela kraljica Marija Antoinetta, kraljeviča pa so dali v uk nekemu čevljarju z naročilom, naj poskrbi, da bo čimprej umrl... Uresničilo seje tudi še veliko drugih važnih dogodkov, kijih je napovedal Nostradamus. Poznavalci njegovih skrivnostnih napovedi pravijo, da je med drugim napovedal obe svetovni vojni. So tudi razlage, po katerih naj bi Nostradamus vlado generala Franka v španski zgodovini, nadalje Hitlerja, Musolinija in Stalina. V zvezi z napovedmi o Musoliniju je potrebno še omeniti kot posebno znamenitost to, daje za to zgodovinsko osebnost uporabljal v svojih prerokbah kratico "DM", kar pomeni "Duce Musolini". Nostradamus je pisal tudi horoskope in sestavljal celo vrsto let koledarje za kmetovalce z vremenskimi napovedmi. (Bomo nadaljevali) Prva žaga na parni pogon v Nazarjah okoli leta 1900. Stala je približno na mestu, kjer je danes Arličeva hiša. warn Kaj je osebno premoženje? Težko je natančno opredeliti, kaj je osebno premoženje. V širšem smislu je osebno premoženje vse, kar izraža našo osebnost - zdravje, znanje, um, družina, ljubezen... Vse, kar smo in s čimer se lahko poistovetimo. Piše: Branko Zamernik V ožjem pomenu je materialno premoženje vse tisto, kar je v naši lasti, torej vse, kar je naše in ni posredno ali neposredno v lasti drugega. Od našega osebnega premoženja lahko takoj odštejemo vse dobrine, pridobljene s pomočjo raznih oblik kreditiranja ali lizin-ga - te stvari niso naše, jih še odplačujemo in dokler ne bodo popolnoma odplačane, tudi ne bodo v naši osebni lasti. Osebno premoženje bomo najbolje opredelili, če bomo rekli, da je to tisto orodje, s katerim si omogočamo materialne dobrine, zadovoljujemo svoje potrebe ter si zagotavljamo socialno in finančno varnost. S popolnim obvladovanjem našega osebnega premoženja imamo celovit nadzor nad našim finančnim in socialnim stanjem. To nam omogoča zadovoljevanje naših potreb v mejah, ki nam jih dopušča naše finančno stanje. Naše osebno premoženje pa ne služi le nam, temveč omogoča kakovostno življenje tudi naši družini - našim potomcem, čejih imamo, našim staršem in vsem, ki so nam blizu in jih imamo radi. Med drugim je naša dolžnost, da svojim potomcem omogočimo lažje življenje ter poskrbimo vsaj za osnovo za njihovo bodoče osebno premoženje. Najtežje je začeti iz nič. Nekateri žal nimamo izbire, lahko pa pomagamo našim ljubljenim in jim olajšamo začetek. V nadaljevanju vam bomo poka- zali, kako s preudarnim gospodarjenjem zgraditi svoje osebno premoženje in na ta način ustvariti boljšo prihodnost svojih potomcev. Branko Zamernik k www.donos.net Kako upravljati z osebnim premoženjem DONOS, premoženjsko svetovanje d.0.0. Savska cesta 3a, 1000 Ljubljana Tel: 01-237-30-51 E-inail: svetovalec@donos.net branko.zamemik@donos.net Izdelujemo: - osebne premoženjske analize - osebne finančne načrte - naložbene strategije Svetujemo: - pri analizi in optimizaciji obstoječih finančnih produktov - pri strateški razporeditvi osebnega premoženja v različne vrste naložb Izobražujemo: - s področja osebnih financ Pokazali vam bomo, kako pomnožiti vaše prihranke Donos I pr^mnšnfki itet/^anp SOLA ZA STARSE Zloraba drog - primeri iz prakse Jemanje drog je namenjeno dosegi omame. Ob tem pa ni pomembno ali se nekdo omamlja samo s travo ali s heroinom ali z ecstasy-em, morda še s čem drugim, pomemben je namen omamiti zavest. Dobro je vedeti, da ni glavni problem v drogi, pač pa v človeku, ki se je iz različnih nagibov odločil, da bo uporabljal psihoaktivne substance. Vaš otrok bo moral odločilni korak storiti sam; priznati mora svoje težave (povezane z drogo), nemoč in jasno mora izraziti željo po pomoči. Vendar pa bo to storil šele, ko bo preizkusil vse svoje obrambne mehanizme in ko se mu bodo nakopičili problemi dote mere, da mu bo življenje postalo neznosno. In tudi vam! Čas, ki je potreben za razvoj zasvojenosti, je odvisen od več faktorjev, zato vas mladostnik še dolgo ne bo prosil (če sploh kdaj!?) za pomoč, ne bo sposoben izraziti potrebe po pomoči. Zato je nujno vaše videnje dejanske situacije, potrebni so vaši pritiski, pravila in izjemna vztrajnost, da ne odnehate s postavljenimi zahtevami, bodisi za prenehanje jemanja droge in/ali iskanja strokovne pomoči. Vaša pomoč bo pomenila sledeče: - pomagati pomeni razumeti, a razumeti ne pomeni, da se pustite prevarati; - pomagati pomeni zavedati se, da bosta boj proti drogi in ponovno vs- topanje v zdravo življenje dolgotrajno ter potrpežljivo delo in učenje vseh vpletenih. Tako starši kot otrok so potrebni strokovne podpore in učenja, zato ne odlašajte z odločitvami. Zgodnje soočenje s problemom in iskanje pomoči da več možnosti za rešitev problema odvisnosti. Starši imate pravico živeti svoje življenje čim bolj kakovostno, četudi se vaš otrok odloči za najbolj neodgovorno pot. Drži, da ste odgovorni zase, a tudi za to, da svojemu otroku ponudite možnost, da se nauči prevzeti odgovornost za lastno življenje. IN ZAKAJ TAKO TEŽKO STARŠI POIŠČEJO POMOČ? Z izkušnjami pridobljene ugotovitve kažejo na preprosta dejstva:sprva ne vidimo, kaj se dogaja, ko „spregledamo", nas otrok prepričuje, da nimamo prav. Potem je težko priznati, da se to res dogaja nam, sram nas je, da tega ne moremo ali ne bomo mogli rešiti v krogu svoje družine, strah nas je in ta nas lahko celo »ohromi«. Ukvarjamo se z iskanjem naše krivde, vrtimo se v krogu, namesto da bi nemudoma storili korakvsmeri iskanja pomoči. To, da se dogaja v družini nekaj hudega, potre vsakogar, še posebej, če gre za našega otroka. Vse zmote in napake, ki smo jih morda storili, jih zagotovo nismo namenoma, da bi otroka prizadeli. Lahko nas mučijo tudi skrbi o tem, kaj bodo rekli stari starši, sorodniki, sosedje. Ker se nam svet dobesedno ruši, ne zmoremo spregovoriti s partnerjem, strah vas je lahko celo tega, da bi stopili po knjigo na to temo ali da bi kam poklicali. Tako ostajamo sami z velikim bremenom, kateremu zagotovo ne bomo kos, kajti čas gosti drogo, je sovražnik otroku in velika škoda za nas. Lahko se zgodi, da bo naš otrok priznal jemanje drog in obljubil, da bo prenehal. Morda se bomo pogajali z njim in pristali na obljube. Morda bi zmogel celo kratek čas držati besedo (v nobenem primeru pa tega ne more odvisnik, ki potrebuje dnevni odmerek), a bo zanesljivo nadaljeval, lahko že po prvem testiranju ali ob prvi priložnosti v stiku s staro družbo. Droga je močnejša od njegove volje in od našega trpljenja ter prošenj. Sprva ne vidimo, kaj se dogaja, ko "spregledamo", nas otrok prepričuje, da nimamo prav. Potem je težko priznati, da se to res dogaja nam, sram nas je, da tega ne moremo rešiti v krogu svoje družine, strah nas je in ta nas lahko celo ohromi. Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa z današnjimi akcijami spremenimo prihodnost sebi in otroku. Sprejeti strah kot del življenja in hoditi naprej, čeprav nam srce divje razbija, je pogumno. Tako strah kot pogum prežemata naša življenja in davne rodove in prav je,da se z dediščino preteklosti kot silo preživetja soočijo tudi naši otroci. Vida Vozlič, direktorica zavoda VIR v Celju MATIJA MAVRIČ IZ FLORJANA PLETE KOŠE IN KOŠARE ZA SPROTI, NEKAJ PA JIH MORA OSTATI NA ZALOGI ZA PRIHODNJA LETA Viharnik na tromeji Pred desetletji je življenje v Citriji na skrajnem vrhu med Gornjim Gradom, Ljubnim in Lučami ubiralo precej živahne melodije. Hišni gospodarji so kljubovali strminam in nevšečnostim z roko v roki, sčasoma pa so odšli s trebuhom za kruhom in za njimi so ostale z gozdovi preraščene njive in porušene domačije. Z izjemo Budnove, kjer je do pozne starosti gospodaril Matija Mavrič, ki kot osameli viharnik kljubuje času in vsem tegobam, ki so se mu prikazovale kot zlobne prikazni. Vera v Boga in upanje v boljše čase sta mu dajala moči in ko je hišo napolnila živahnost mladih gospodarjev, je vedel, da je njegovo poslanstvo gospodarja izpolnjeno. Skoraj do oseminosemdesetega leta seje pehal, medtem pokopal ženo in dva sinova, a ostal čvrstega duha in telesno vitalen. Močan človek je Budnov oče, nekakšen primer starih slovenskih očakov, iz katerih je rod črpal številna znanja in vedenja, potrebna za življenje. V prvi vrsti skromnost, kije vedno bolj primanjkuje inje le še bežen vzorec, čeprav je vse do nedavnega veljala za način življenja. Matija Mavrič se zaveda, da so manire in spoštovanje vrednot povsem odvisne od ljudi. Drugačnost starih dobrih časov je samo prispodoba; takrat se je živelo trdo in odgovorno, ljudje so spoštovali drug drugega in, naj se sliši še tako preživeto in nemoderno, živeli so bogaboječe. Takšna je popotnica starca, ki je Matija Mavrič je na pragu devetih križev začel živeti sproščeno in brezkrbno (foto: EMS) trdo garanje zamenjal za pletenje košev in košar. Na spomladanskem soncu je pred rojstno hišo kot nekakšen svečenik skromnosti. Na pragu devetih križev je začel živeti sproščeno in brezskrbno. V žilah vnuka Vinka se pretaka njegova žlahtna kri; pustil je službo v dolini, z ženo in hčerama odrinil v breg in snel breme z ramen starega očeta. Prešerna prijaznost na neobritem obrazu moža razodeva spokojen mir. Nekaj košev in košar bo za sproti, kaj bo treba narediti za čas, ko roke ne bodo več zmogle prepletati gibkih viter in ko bo zdaj še prožen korak postal okoren in negotov. Prijaznost spomladanskega sonca je neizmerljiva in v zvoniku gornjegrajske katedrale je ura odbila spokojen mir. Savinjčan DRUŠTVA RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Izobraževanja povezana z visokimi stroški Želja po strokovnem druženju računovodskih delavcev, kjer bi si lahko izmenjavali mnenja in izkušnje, je pred štirimi desetletji botrovala ustanovitvi Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornjesavin-jske doline. Prav tej obletnici so, po besedah predsednice Darje Do-bovičnik, v preteklem letu člani namenili veliko dela in aktivnosti ter jo slavnostno obeležili z okroglo mizo Denarni zavodi na Slovenskem in slavnostno akademijo. Člani društva so si lahko izmenjali mnenja in se seznanili zakonskimi novostmi tudi na delavnicah pod vodstvom članice Božene Knapič. Izobraževanje je dejavnost, s katero se računovodski delavci, da bi ob različnih zakonskih spremembah lahko nemoteno delali, srečujejo zelo pogosto. Zato so v društvu v preteklem letu pripravili nekaj seminarjev z različno tematiko, kjer so lahko prisluhnili znanim strokovnjakom. Ob tem pa so se soočili s pomanjkanjem finančnih sredstev, saj so honorarji strokovnjakov zelo visoki, društvo pa zaradi svoje majhnosti zelo težko zmore tolikšne stroške. Zato so na občnem zboru, ki so ga pripravili v začetku aprila v Gornjem Gradu, predlagali, da bi predavatelje poskušali poiskati tudi izven Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev s sedežem v Ljubljani. Zveza je namreč do sedaj skrbela za strokovni kader predavanj kot njihova stanovska in krovna ustanova, ki pomaga usposabljati strokovne delavce na področju finančnega in davčnega svetovanja ter revizije. Poleg predavanj pa se člani vsako leto udeležujejo tudi družabnih srečanj ter različnih izletov doma in v tujini. Marija Sukalo OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV ZA SLOVENIJO Nastaja zbornik o osamosvojitvenih letih Člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so nedavnem občnem zboru v Gornjem Gradu ugotovili, da je v Zgornji Savinjski dolini še veliko posameznikov, ki bi se na osnovi sodelovanja v osamosvojitvenih aktivnostih pred trinajstimi oziroma dvanajstimi leti lahko vključili v društvo. Nekateri še vedno enačijo ureditev uradnega statusa veterana in članstvo v prostovoljni organizaciji veteranov, zato bo moralo združenje tudi v prihodnje aktivno delovati na področju informiranja. Po besedah predsednika območnega združenja Nika Purna-ta je veteransko drušlvo v prvem letu delovanja kljub temu delovalo uspešno in doseglo večino zastavljenih ciljev. Nabavili so prapor in ga ob prazniku slovenske državnosti slovesno razvili, z njim pa sodelujejo na nepolitičnih proslavah in svečanostih. Vta namen so za praporščaka nabavili uniformo in poskrbeli za njegovo usposobitev. Začeli so tudi s pripravo zbornika spominov na leti 1990-1991, ki naj bi predvidoma ugledal luč sveta ob letošnjem dnevu državnosti. Sto publikacijo nameravajo zaščititi pred zobom časa pričevanja sodelujočih v osamosvojitvenih akcijah na območju Zgornje Savinjske doline. Pri tem se srečujejo s pomanjkanjem fotografskega gradiva, zato pozivajo vse, ki morda razpolagajo s kakšno sliko iz takratnega obdobja, dajo posodijo za objavo. Tudi v letu 2003 si bodo veterani vojne za Slovenijo prizadevali okrepiti svoje vrste stovariši, ki doslej tega še niso storili, hkrati pa bo na državnem nivoju opravljena preverba sedanjega članstva, saj naj bi nekateri posamezniki postali člani brez pravih argumentov. Poleg omenjene izdaje in predstavitve zbornika namerava območno združenje organizirati srečanje veteranov Teritorialne obrambe in si ogledati prvi sejem varnosti in vojaške tehnike v Gornji Radgoni, sodelovali pa bodo tudi na prireditvah, kijih bo organizirala nacionalna zveza veteranov vojne za Slovenijo. Franci Kotnik MATEVŽ LENARČIČ KUJE NOVE AVANTURISTIČNE NAČRTE NAŠA PESEM 2003 Že kmalu ponovno na Viva la mušica srebrna SREČANJE MEDVEDKOV IN ČEBELIC V VELENJU Druženje najmlajših tabornikov poti okoli sveta Že lani je Matevž Lenarčič, popotnik, doma z Rečice ob Savinji, s svojim ultralahkim letalom poskušal preleteti svet, pa mu, zavoljo birokratskih banalnosti, to žal ni uspelo. Matevž seveda ni obupal in že čez dobra dva meseca bo svoj podvig ponovil, tokrat, upajmo, uspešno. Zaradi različnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na uspešnost njegove poti, si je Lenarčič letos pripravil tri možne poti, dolge med 37 in 47 tisoč kilometri. Prva in najugodnejša pot vodi preko Hrvaške, Turčije, Uzbekistana, Kitajske, Japonske, ZDA, Kanade in Grenlandije, seveda pa je dokončna izbira odvisna predvsem od preletnih dovoljenj prek Kitajske in Kanade, ki še niso v njegovih rokah. »Vsa dovoljenja je nemogoče pridobiti prej, nekatera bodo lahko izdana le nekaj dni pred preletom, seveda pa te zadeve nikoli niso stoodstotno zagotovljene,« pravi Lenarčič, ki pa ga to ne ovira pri njegovih pripravah. Letos bo vztrajni pilot poletel s slovenskim letalom, kije bilo izdelano v delavnicah ajdovskega podjetja Pipistrel inje posebej prirejeno za težak polet okoli sveta. Letalo pilotu zagotavlja večje udobje kot prejšnje inje bolj pregledno, predvsem pa je važno to, da je za razliko od lanske Modre strele, sposobno preleteti do 3000 kilometrov brez postanka. Ultralahko motorno - jadralno letalo je težko le okoli 200 kilogramov, njegova poraba je 10 litrov goriva na uro, največja dosežena hitrost pa 220 kilometrov na uro. Tudi letos bo Matjažev prelet možno spremljati preko interneta, njegovo pot pa bo spremljala ekipa strokovnjakovs področja telekomunikacij. Kljub vsem pripomočkom in pomoči, ki jo je Lenarčič deležen s strani tistih, ki ga podpirajo, pa je njegov uspeh odvisen predvsem od njegove iznajdljivosti, vztrajnosti ter dobre organizacije. Tatiana Golob Konec marca je v Mariboru potekalo 18. državno zborovsko tekmovanje Naša pesem 2003. Iz Savinjsko šaleškega območja so se tekmovanja udeležili Šaleški akademski pevski zbor, mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja in komorni pevski zbor Viva la mušica iz Luč. V hudi konkurenci šestindvajsetih zborov iz vse Slovenije so se mladi pevci z zborovodkinjo Jerico Bukovec dobro odrezali. Že dejstvo, da sodelujejo na takem tekmovanju, kotje mariborska pesem pomladi, je bil za zgornjesavinjski zbor z dvaindvajsetimi pevci velik uspeh, saj šotam nastopili le najboljši. S programom, kije vseboval obvezno pesem Antona Lajovica Pomladni spev in priredbo narodne pesmi ter dveh pesmi po lastnem izboru, so mladi lučki pevci uspeli prepričati žirijo, da kljub svoji mladosti in najmlajši zborovodkinji na tekmovanju sodijo v sam vrh zborovskega petja, zato jim je podelila srebrno plaketo mesta Maribor. Marija Sukalo vyvymöiiLrüj^i PRALNICA IN KEMIČNA ČISTILNICA V naši čistilnici nudimo storitve pranja oblačil, hišnega tekstila (prti, zavese, ...) in kemičnega čiščenja. Na storitve kemičnega čiščenja vam nudimo 10 % popust. Najmlajši nazorski taborniki so se preteklo soboto udeležili srečanja medvedkov in čebelic ob Velenjskem jezeru, kjer so jim organizatorji, velenjski taborniki, pripravili svojevrstno druženje. Srečanje so pričeli, kot se za tabornike spodobi, s himno in pozdravom zastavi ter pozdravnim govorom Emila Mumila, predsednika Savinjsko šaleške zveze tabornikov. Skupaj z gostitelji in vrstniki iz Zreč, Šoštanja in Šempetra ter njihovimi vodniki so medvedki in čebelice iz rodu Sotočje Nazarje spoznavali vodo in njene zakonitosti. Pomerili so se tudi v spretnostnem tekmovanju pri premagovanju ovir, v delavnicah so lahko prisluhnili gasilcem in spoznavali gasilske pripomočke in njihov avtomobil ter opravili različne kemijske poizkuse z vodo. Marija Šukalo Ob lepem vremenu seje letos konjeniška sezona pričela že precej zgodaj. Ob koncu tedna videvamo ljubitelje tega športa, zloščene športne konje in ponosne jezdece, ki se podajajo na sprehode po poljih, kolovozih in gozdovih, kjer je mir in se ne povzroča škoda. Pripravljajo pa se že letošnje organizirane aktivnosti. Prva takšna bo srečanje ob florjanovi nedelji, 4. maja, ob 10. uri pri cerkvi Svetega Janeza v Šentjanžu, ko bo v čast farnemu patronu opravljen blagoslov konj. Jože Miklavc Konjeniki na plan Medvedki in čebelice so spoznavali gasilske pripomočke in avtomobil: e Mladi bobenček 5r°*mlDB^K=ia^™TafWTlgfinilTTnBWiiTi!MB^ ) IHliBMlUMillMIMii III iHll iHllli OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Po stari pripovedki o nastanku Luč je naš kraj dobil ime po lučeh, s katerimi so Žalik žene iskale ovce. Ker so Luče star kraj in ima tudi šola stoletno tradicijo, smo za luč izbrali starinsko svetilko laterno. Da bi se »posvetilo v glavi« tudi učencem naše šole, smo za »razsvetljenje pameti« to luč tudi prižgali. Svetli »žarki znanja« so od »plamenčka modrosti« usmerjeni v ime šole ter ime kraja, nekateri pa na vrhu prosto izhajajo. To pomeni, da se ne učimo samo za šolo in naš kraj, ampak da naše znanje ponesemo tudi v svet. Oš Luče se imenuje po našem rojaku, skladatelju, Blažu Arniču. hfeflani turističnega krožka ob predstavitvi Arničeve simfonije Ples čarovnic V šolskem letu 2002/03 imamo tudi na naši šoli devetletko v 1. razredu. Učenci se imajo zelo lepo, le premalo jih je. V 1. razredu 9-letke je v Lučah 10 otrok, na podružnični šoli v Solčavi so pa le trije učenci. Na vprašanje: "Kaj ti je všeč v šoli ?" so devetletkarji odgovarjali takole: MATIC AJNIK: Všeč mi je, ker se učimo, igramo, plešemo. Lepo mi je tudi zaradi prijateljev. MARUŠA: Zaradi učiteljice, ker se veliko učimo, igramo in ker sem spoznala Anjo in Marka, ki ju prej še nisem poznala. ŠPELA: Ker se učimo, zaradi prijazne učiteljice. Zelo rada se igram s prijatelji - mojimi sošolci. JERNEJA: Všeč mi je, ker se veliko igramo, naučimo vsak dan kaj novega. DOMINIK: Všeč mi je učenje, športna vzgoja, igranje na igrišču. Zelo sem tudi vesel, ker sem se naučil računati in ker sem pred tednom dni dobil sestrico Tino. MATIC BREZNIK: ‘ Zelo mi je všeč športna vzgoja, ker smo se z učiteljico Sašo že veliko naučili. Vesel sem tudi, ko na igrišču igramo nogomet. NEŽA: Všeč mije učiteljica, ker je mlada in prijazna. Rada se igram, plešem pri pouku, računam in telovadim pri športni vzgoji. LUKA: Vesel sem, da sem spoznal Nežo, Anjo, Marka in Matica. Všeč mi je, ker smo se naučili veliko novih igric, pesmic in ker se lahko igramo nogomet in košarko. MARKO: Všeč mije učiteljica in moji novi prijatelji. Zelo rad se igram in računam. ANJA: Prvič sem prišla med tako veliko število otrok, ki so sedaj moji pravi prijatelji. Rada se igram, učim, računam, zelo rada pa imam tudi Sašo, našo učiteljico. Iz dejavnosti naše šole - turistični krožek Učenci naše šole sodelujemo na turističnem festivalu že vrsto let. V vseh teh letih smo obdelali že veliko tem: stare običaje, šege in navade, turistične zanimivosti našega kraja, lučke »vlcerje«... Na turističnem festivalu zelo radi sodelujemo. Dosegamo zelo lepe uspehe, saj smo se kar trikrat uvrstili na državno tekmovanje. Vsako leto je treba pripraviti za festival raziskovalno nalogo, likovno razstavo in odrsko predstavitev. Pri tej najraje sodelujemo. Vsem se zdijo odrske predstavitve festivala najbolj zanimiv del festivala. Bili so in ostagsgo veliki ljudje - Blaž Arnič tako smo naslovili našo temo, ki smo jo letos predstavili na festivalu turističnih podmladkov, kije bil na Vranskem. Skozi celotno predstavitev se prepletata življenje in delo našega rojaka Blaža Arniča. V raziskovalni nalogi je napisanih veliko zanimivosti iz njegovega življenja. Predstavili pa smo tudi njegovo glasbo. Pri likovni razstavi smo na slikovit način prikazali likovno ustvarjalnost učencev na to temo iz njegove glasbe. Najbolj izrazno pa smo lahko uprizorili njegovo simfonično pesnitev Ples čarovnic. Mentorica turističnega krožka je gospa Meta Mlačnik. Učenci 1. razreda devetletke s tovarišico Sašo radi uživajo v naravi Na podlagi 10. in 11. člena Odloka o priznanjih Občine Ljubno (Ur. glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 1 /98), objavlja komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE UUBNO ZA LETO 2003 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Ljubno za leto 2003: NAZIV ČASTNI OBČAN Občine Ljubno ZLATO PRIZNANJE Občine Ljubno SREBRNO PRIZNANJE Občine Ljubno BRONASTO PRIZNANJE Občine Ljubno SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Ljubno DENARNA NAGRADA. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: za NAZIV ČASTNEGA OBČANA Občine Liubno se predlaga posameznika za njegov izjemni prispevek na področju gospodarska, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo Občine Ljubno; za ZLATO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Ljubno; za SREBRNO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo; za BRONASTO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo; za SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo zaslužni vidni znanstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki obiščejo Občino Ljubno; za DENARNO NAGRADO se predlagajo zaslužni vidni zdravstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki so s svojim prostovoljnim delom in osebnim angažiranjem omogočili organizacijo in razvoj posameznih prostovoljnih aktivnosti ali prireditev, ki so javnega pomena. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Ljubno lahko podajo občani, podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, županja ter občinski svetniki. 4. Pisni predlog mora vsebovati: osnovne podatke o predlagatelju podatke o predlaganem kandidatu za priznanje vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata utemeljitev predloga in predlaganega priznanja podpis predlagatelja 5. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno, najkasneje do 10.6.2003. Komisija bo proučila prispele predloge in obrazložene predloge posredovala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika v petek L avgusta 2003. Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo mogla obravnavati in upoštevati. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA HELI, TRGOVINA ZA KOLESARJE Svetovanje, ki temelji na osebnih izkušnjah Na Ljubnem ob Savinji se nahaja trgovina Heii, ki je namenjena tako aktivnim kolesarjem kot ljudem, ki kolo uporabljajo za vsakdanje potrebe. Andrej Marovt Helešič, lastnik trgovine, si vzame čas za vsakogar, ki mu kolesarjenje nekaj pomeni, pa naj kupi le dodatek za kolo ali pa kolo, ki je njihov največji prodajni artikel. Če hoče tako specializirana in majhna trgovina na podeželju preživeti in poleg tega celo pridobiti stranke iz mesta, mora, po besedah Helešiča, vsekakor biti boljša oziroma drugačna: »Za stranko sije vsekakor potrebno vzeti čas, kar velikokrat pomeni več kot eno uro dela z eno samo stranko. To si lahko privoščimo, ker delamo v nekoliko manjšem obsegu, pa sem tudi preizkusil. Se pravi, da vse svetovanje temelji na mojih osebnih izkušnjah ter izkušnjah naših strank, ki k nam prihajajo redno in tako tudi podajo svoje mnenje o stvareh, kijih uporabljajo in poznajo.« Žal je danes tako, da ljudje vse preveč radi kupimo neko stvar zato, ker se v tistem trenutku prodaja po navidezno zelo ugodni z večjim poudarkom na kakovosti, kar pa ne pomeni tudi višjih cen. Po mojem prepričanju smo uspešni predvsem zaradi strokovnega svetovanja ob nakupu, kakovosti artiklov, kijih prodajamo ter individualne priprave kolesa za stranko.« Servis trgovine Helije sicer namenjen predvsem vzdrževanju koles, večjih popravil ob kakovostnem prodajnem programu skorajda ni, vzdržujejo le izdelke, ki so bili montirani pri njih. V prostorih na novo urejene trgovine in servisa je poleg bogate izbire različnih tipov koles na voljo tudi ostala oprema za kolesarje, oblačila za prosti čas ter napitki in dodatki k športni prehrani. Andrej Helešič ob tem pove, da imajo že kar nekaj zvestih strank tudi med motoristi, ki v njihovo trgovino pridejo po izdelke za nego motociklov blagovne znamke motorex: »Našo ponudbo smo širili zelo preudarno, vse stvari, ki jih prodajamo, osebno poznam, večino ceni, ne gledamo pa na njeno uporabnost in, kar je najvažneje, na njeno kakovost. Helešič opozarja, naj si ljudje pred nakupom vzamejo čas za razmislek in se odločijo, za kakšne namene hočejo kolo uporabljati, ne pa gledati izključno na ceno kolesa: »Jaz rad rečem, da imamo trgovino za tiste, ki nimajo toliko denarja, da bi slabo kupili. Še vedno pa je pri nas ponudba dosegljiva vsem, ne le tistim, ki so za kolesarjenje pripravljeni seči globoko v žep. Čeprav imamo tudi mi določene ugodnosti ob nakupih, si strank ne pridobivamo na račun popustov, saj čez nekaj časa stranke same ugotovijo, da je popust sicer bil, kupili pa so kolo, popolnoma neprimerno zanje. Zato še enkrat poudarjam, da sta strokovno svetovanje in kakovostna priprava kolesa odločilnega pomena, za trajno zadovoljstvo naših strank.« Tatiana Golob ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 10. KROG Na začetku najučinkovitejši Solčavani Drugi del prvenstva v zgornjesav-injski ligi malega nogometa seje začel dokaj pričakovano. Kljub težkim nogam igralcev,zaradi dolgega zimskega premora, smo spremljali zanimiv nogomet, kjer so vodilne ekipe jesenskega dela vknjižile nove točke, najvišjo zmago in najboljšo igro pa so prikazali Solčavani. Njihovim ključnim igralcem ter še nekaterim posameznikom iz drugih ekip, se pozna izredno dobro delo v zimskem obdobju, ko so tako prepričljivo in uspešno zastopali barve KMN Nazarje v slovenskem malonogo-metnem prostoru. Rezultati 10. kroga, 4. aprila: ŠD Mozirje-Poldas: Davidov Hram (1 :2), Zg. Nazarje-lzoles: ŠD Dreta-Hotel Laznik (3:0), Dolman: Ranč Burger (3:5), Solčava: Šampinjoni Luče (7:1), Razborje: ASC 2000 (3:4). Lestvica po 10. krogu: 1. Davidov Hram (24), 2. ASC 2000 (22), 3. Ranč Burger (21), 4. Dolman (18), 5. Zg. Nazarje-lzoles (14), 6. ŠD Dreta-Hotel Laznik (11), 7. Solčava (10), 8. Razborje (10), 9. Šampinjoni Luče (7), 10. ŠD Mozirje-Poldas (5). Franjo Pukart Prijateljska tekma potrdila konec sezone Povsem neuradno sta KK Nazarje in KK Prebold obeležila zaključek tekmovalne sezone 2002/03 s prijateljskimi tekmami vseh svojih selekcij. Prejšnjo soboto so bili v telovadnici osnovne šole Prebold doseženi naslednji rezultati: mlajši pionirji (letnik 1991 in mlajši) 32:49, pionirji (letnik 1989 in mlajši) 67:38, kadeti (letnik 1987 in mlajši) 78:66, mladinci (v drugem polčasu letnik 1985 in mlajši) 100:81. Na koncu simpatičnega druženja so tekmo odigrali tudi člani, zmagali pa so Nazarčani s 85:95. V pogovorih med tekmami so predstavniki obeh klubov ugotavljali, daje takšne prireditve potrebno negovati, saj je to prikaz dela, ki ga čez celo leto vlagata v razvoj košarke v svojih krajih. Sodelovanje med kluboma poteka že od ustanovitve KK Nazarje leta 2001. Takšna srečanja so bila doslej trikrat-enkrat v Nazarjah in dvakrat v Preboldu, kjer se že veselijo izgradnje nove dvorane, ki jo bodo pričeli uporabljati predvidoma letos jeseni. Tomaž Križnik Pet prvih mest za mozirske lokostrelce V soboto je bil lokostrelski klub Mozirje organizator prvega letošnjega turnirja za slovenski pokal na prostem. Na turnirju, ki seje odvijal v Podbrežju, je v disciplini FITA Arrowhead krog nastopilo 55 tekmovalcev iz 15 klubov. Mozirski lokostrelci so tudi tokrat streljali odlično, saj so prva mesta osvojili: Bernarda P. Zemljak (s 335 krogi), Dušan Perhač (s 345 krogi), Janja Per-hač (z 227 krogi), Sebastjan Ošep (z 276 krogi) in Aleksander Ošep (s 328 krogi). Ostale uvrstitve mozirskih lokostrelcev: 3. mesto s 311 krogi Miran Borštner, 3. mesto Primož Perhač s 291 krogi, 4. mesto Štefan Ošep s 334 krogi in Ivan Šket 8. mesto s 306 krogi. Absolutni rezultat je postavil Miran Cestnik iz Žalca 350 krogov. V soboto, 12. aprila, Lokostrelski klub Mozirje organizira na Rečici ob Savinji tekmovanje v FITA olimpijski disciplini. Na turnirju nastopa tudi svetovni prvak in rekorder v tej disciplini Dejan Sitar. Dušan Perhač OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA »GMAJNA« VARPOLJE Nove pridobitve v športnem parku Za člani »Gmajnskega« športnega društva je še eno nadvse uspešno in plodno leto. Predvsem pri nadaljevanju gradnje domačega športnega parka so ponovno dokazali, kaj vse se da narediti s složnim, prostovoljnim delom, seveda pa je realizacija tega pogojena s finančnimi sredstvi, ki so jih tokrat največ prispevali njihovi donatorji in krajani. Največji finančni vložek je v lanskem letu terjal kompleks dveh igrišč za odbojko na mivki, ki sodi med najsodobnejše v Sloveniji. Na tega so še posebej ponosni, saj je tako ideja, vsi načrti, kot celoten projekt del zasluga domače-ga gradbenega odbora, ki je ponovno opravil veliko delo. Objekt velikosti 620 m2, na katerem je 270 ton mivke oziroma 180 m3, ter obdan s preko 120 metrov zaščitne ograje,je res lahko vsem v ponos in vreden ogleda. Ni pa bilo to edino opravljeno delo v sklopu parka, saj seje veliko naredilo tudi pri ureditvi igrišča za najmlajše, dodatno seje utrdil parkirni prostor, položen je bil električni kabel, zasnovani in pozidani pa sta že tudi dve balinarski stezi, ki v letošnjem letu čakata na dokončanje. Športni park je že sedaj dokončan do te faze, da lahko v njem najdejo sprostitev tako mladi kot starejši, to pa je bil vseskozi tudi namen društva. Na področju športnih dejavnosti so sodelovali v krajevni ligi malega nogometa na Rečici ob Savinji in odbojkarski ligi na Ljubnem, že tradicionalno pa so v svojem hramu športa organizirali družabne igre krajanov Varpolj z okolico ter Colnaričev memorialni turnir v malem nogometu, kije njihova prioritetna prireditev. Tudi prvi letni kino se je, v sodelovanju s kino sekcijo Nazarje, predvajal na igrišču v Varpoljah in še bi se kaj našlo, skratka, bili so aktivni tako na športnem kot delovnem področju. Kako naprej in s kakšnimi ambicijami, pa je seveda spet povezano z denarjem, ki ga bodo imeli v tem letu na razpolago. Načrtov in želja je veliko, njihova realizacija pa je odvisna predvsem od pomoči in števila donatorjev, saj bodo obljubljena investicijska sredstva od občine Mozirje, v višini 400.000 tolarjev, dovolj le za najemnino in tekoče vzdrževanje. Franjo Pukart OBVESTILO Iščemo kandidate za delo v Turističnem informacijskem centru Luče v času turistične sezone (julij, avgust) in ob vikendih (maj, junij, september). Pogoj za prijavo je aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina oz. nemščina) in poznavanje turistične ponudbe Luč in Zgornje Savinjske doline. Pisne ponudbe oddajte najkasneje do 22.4.2003 na naslov: Občina Luče, Luče 106,3334 Luče. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem občanom, društvom in šolarjem, ki ste prisluhnili našemu povabilu, se udeležili očiščevalne akcije 28. in 29. marca 2003 in po svojih močeh prispevali k urejanju kraja. Kljub izboljševanju razmer, smo tudi letos zbrali veliko smeti, ki so onesnaževali naše vode in kazili kraj z okolico. Pričakujemo, da bodo korak naprej pri odnosu do okolja storili tudi tisti, ki že vsa leta neodgovorno onesnažujejo naravo. Občina Luče KINO MOZIRJE Sobota, 12.4. ob 20.00 in nedelja, 13.4. ob 17.00: MELANIE SE POROČI - romantična komei Režija: Andy Tennant Vloge: Reese Witherspoon, Josh Lucas, Patrick Der KINO NAZARJI Sobota, 12.4. ob 20.00 in nedelja, 13.4. ob 17.00: TUXEDO - akcijska komedija Režija: Kevin Donovan Vloge: Jackie Chan, Jennifer Love Hewitt, Jason Isai Upravna enota Mozirje Savinjska cesta 7 3330 Mozirje "OCENA ZADOVOLJSTVA STRANK S PONUJENIMI STORITVAMI NA UPRAVNI ENOTI MOZIRJE " OBVESTILO V želji, da bi čim bolj prisluhnili uporabnikom in tako izboljšali kakovost storitev upravne enote, smo pripravili anketo, na podlagi katere bomo analizirali Vaše mnenje in pričakovanja glede kakovosti storitev, ki jih opravljamo za Vas. Anketiranje bomo izvajali v času od 10. aprila 2003 ob uradnih dnevih na sedežu upravne enote v Mozirju. Namen testiranja "zadovoljstva strank" je pridobiti potrebne informa-cije-osnovoza opredelitev in uvedbo ukrepov za boljšo kakovost naših storitev. Želimo, da se v čim večjem številu odzovete našemu anketiranju in izrazite svoje mnenje ter nam tudi na ta način pomagate k boljši in učinkovitejši upravi. Že v naprej se Vam zahvaljujemo za sodelovanje. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Horoskop za april Oven *VJ V službi bo nekoliko napeto, na vidiku so menjave in spremembe. Na-^ peto in naporno bo za vse ovne okoli 22. aprila. Takrat se ne odločajte za nobene spremembe, predvsem velja za nakupe in spremembe na delovnem mestu. Po 25. se bo vse umirilo in več časa bo tudi za romantiko. Bik ¥ Izjemno romantičen mesec za vse bike. Lepi vplivi na področju romantike in ljubezni bodo vplivali vse tja do 21. aprila. Po tem datumu bo malo zatišja, pa veliko več volje do dela. Izkoristite nove možnosti za zaslužek takoj po 22. Sreča. Dvojčka Sonce v ovnu vas bo sicer toplo grelo, vendar zaradi sporov okoli denarja in drugega imetja vam bo včasih kar prevroče. To bo tako problematično, da se boste v drugi polovici meseca počutili kot ujetniki svojih razmer. □ Rak Nemir in napetost boste občutili vse tja do 21. aprila. Če že boste morali plesati tako, kot bodo drugi piskali, se ne jezite preveč na glas, da ne bo še slabše. V ljubezni bo zanimivo in nekoliko dramatično a brez hujših posledic. Lev Mesec novih začetkov, saj je 1. aprila nastopil v vašem znamenju mlaj, sprememba se bo lahko dogajala v službi (menjava dela, sodelavcev, delovnih prostorov ali delovnih pripomočkov). Možna pa je tudi sprememba na bolj osebni ravni. Devica Zabaven in romantičen mesec za vse device. Mars bo dvignil raven energije, zato boste zaživele tudi tiste device, ki ste malo bolj mirnega značaja. Sredi meseca nenadne pozitivne spremembe v karieri, morda celo nova služba ali pa nov šef. Tehtnica Tehtnice rojene v tretji dekadi pazite, da ne boste izgubile živcev, zdelo se vam bo, da gre vse prepočasi. A samo tako se kam pride... Na vidiku so izboljšani pogoji dela in več sreče s sodelavci. Nekaj nemira okoli 16. aprila (ščip). -------- Škorpijon Še en kar dinamičen mesec. Vendar bo to pot mesec intenzivnosti na vseh področjih, ko se boste dokazali, kaj zmorete. Pridružili se vam bodo tudi drugi ljudje, še posebno nekaj prijateljev iz delovnega okolja. Zaradi vpliva Venere bo sreča tudi v ljubezni, vendar samo do 21. aprila potem pa... Strelec Denar bo vašega sveta vladar. Na srečo bo Jupiterže na začetku meseca pričel potovati direktno, kar pomeni, da bo denarja vsak dan več, saj boste vi zaživeli bolj konstruktivno, pogumno in podjetno. Ne boste se več umikali izzivom, ampak boste prijeli bika za roge. Kozorog Mars bo prehajal vaše znamenje še do 21. aprila, njegov vpliv boste čutili vsi, še posebno intenzivno pa kozorogi rojeni v tretji dekadi. Naredili boste vse kar morate, časa pa bo ostalo dovolj še za nežno ljubezen. Odlično tudi za študij, trgovanje, nakupe in prodajo... skratka lep mesec. Vodnar Še vedno boste imeli veliko energije, čeprav so pomembnejše stvari že za vami. Po 21. aprilu boste bolj počasni, imate pa odličen čas za urejanje poslovnih zadev in za nakupe povezane z domom. Ribi Čudovito romantičen mesec, še posebno za ribe rojene v tretji dekadi. Izkoristite dneve do 22. aprila, dokler je v vašem znamenju še Venera. Polepšala vas bo. Zelo ugoden čas za novo pričesko ali nakup nove garderobe in druge ženske zadeve. ČRNA KRONIKA • POTREBOVAL JE KOLO Ljubno ob Savinji: 3. aprila je bilo ukradeno žensko temno rdeče kolo znamke rog. Storilec je lastnici povzročil za 15.000 tolarjev škode. • ODPADKE ODVRGEL, PRIKOLICO ODPEUAL Ljubno ob Savinji: V noči s 3. na 4. april je bila na Ljubnem ob Savinji ukradena tudi avtomobilska prikolica, kije bila parkirana ob cesti. Oškodovanca sta na njej imela naložene odpadke. Teje storilec odvrgel, prikolico pa odpeljal. Lastnikujestem povzročil 15.000tolarjev materialne škode. • AVTOMOBIL SE JE VNEL Ljubija: Prometna nesreča s hujšimi posledicami seje zgodila na regionalni cesti izven naselja Ljubija na Gorenjskem klancu. Trčila sta osebni in tovorni avtomobil. Vzrok nezgode je po prvih ugotovitvah neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. 56- letni A.M., voznik osebnega avtomobila, je med vožnjo iz smeri Soteske proti Gorenju na mokrem in spolzkem vozišču izgubil oblast nad vozilom, ki gaje pričelo zanašati, nakar je vozilo bočno drselo v smeri vožnje. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal 28-letni J.F., vozniktovornega avtomobila s priklopnikom. Med vozili je prišlo do trčenja, osebno vozilo seje vnelo, voznik pa je utrpel hude telesne poškodbe. • RADOVEDNEŽ Nazarje: 7. aprila je v tovarni BSH Hišni aparati d. d, neznani storilec vlomil v garderobne omarice. Te je le pregledal, odnesel pa ni ničesar. • KRADLJIVCA Ljubija: 7. aprila v popoldanskem času v trgovini ZKZ v Ljubiji sta dva mlajša moška ukradla denar iz blagajne. Prvi je zamotil prodajalca, medtem koje drugi pobral iz blagajne izkupiček 200.000 tolarjev. Kogar je življenje celo, kakor mene trlo delo, temu smrt ne zdi se bridka, njemu grob je krajpočitka. ZAHVALA Tiho je zaključil svojo življenjsko pot dober mož, skrben ati in star ati Anton PODVRATNIK (29.4.1938-3.4.2003) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, govornikoma, praporščakom in pogrebcem. Hvala vsem, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, sin Anton in hči Brigita z družinama ■■■■■■■■■■ Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (ludi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti zo rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanihvrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavmiliali skrajšali. Matična kronika za mesec marec 2003 Rojstva: Rodile so se 3 deklice in 3 dečki. Smrti: Anton Mavrič iz Rovta pod Menino, Janez Zavratnik iz Nazarij, Marija Magdalena Zupanc iz Gornjega Grada, Danijel Trbovšek iz Bočne, Marija Orel iz Radegunde, Aleš Hren iz Bočne, Helena Gracun iz Podveže. Odšel je z jesenjo, brez slovesa; pustil je bol in molk besed in toplo sled njegova dlan. Naj mirno zdaj počiva pod cvetjem, kije leglo nanj in brezmejne žalosti zavesa. (Majda) ZAHVALA Lep je občutek, da v trpljenju, ki nam ga prinaša življenje, nismo same. Naloženi “križ” bi bil za nas pretežak, če ne bi bilo vas, dragi prijatelji, sosedje, sorodniki in znanci. Rade bi se zahvalile vsem vam, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih našega življenja, ko smo za vedno izgubile našega najdražjega moža in očeta Bojana. Posebna hvala velja za denarno pomoč: Občini Mozirje, Društvu kmečkih žena Zgornje Savinjske doline, Osnovni šoli Mozirje, Melhovim tetam in stricu ter sestričnam in bratrancem, njegovim sodelavcem, sošolkam in sošolcem, leponjivskim pevcem, Športnemu društvu Lepa Njiva, Kulturnemu društvu Jurij iz Mozirja, Zgornjesavinjskemu smučarskemu klubu, družinama, ki ne želita biti omenjeni in mnogim drugim, ki čutite našo bolečino in stisko. Hvala tudi vam, ki se ga še spominjate z lepo mislijo v srcu. Njegove: Ivica, Nadja, Lavra in mala Mojca POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Matej Mljač s.p., Letuš 136, Šmartno ob Paki in CVETLIČARNA IRIS Tel.: 5 88 63 10, 041/682 369 Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta in ljubega dedka Karla NATEKA (4.2.1917-23.3.2003) Iskreno se zahvaljujemo osebju bolnišnice Topolšica, kjer se je zdravil pred odhodom v dom starejših občanov. Zahvaljujemo se medicinski sestri Saši, ki je skrbela zanj kot za lastnega očeta, ne pa samo kot oskrbovanca doma. Zahvaljujemo se tudi vsemu ostalemu osebju doma, ki je bilo vedno zelo prijazno in nam je tudi zato zelo žal, da naš oče in dedek ni uspel dalj časa uživati v svojem novem domu, z njim pa tudi mi, ki smo zelo radi prihajali k njemu na obisk v to prijazno okolje. Zahvaljujemo se PGD Mozirje za njihov tako številen prihod, govor, častno stražo in častni pozdrav. Hvala tudi ZŠAM Zgornje Savinjske doline, bivšim sodelavcem podjetja Cinkarna, Zvezi borcev, sosedom in sploh celotni Krajevni skupnosti. Hvala tudi vsem ostalim, ki so prišli iz bližnje in daljne okolice, hvala za vse cvetje in sveče, predvsem pa hvala za vse iskrene objeme in stiske rok ter vse spodbudne in tolažilne besede. Te dni mineva tudi 8 let, odkar smo se poslovili od naše mame in babice Zinke in ob tem se zahvaljujemo vsem, ki še vedno obiščete njen grob. Zdaj sta spet skupaj... Žalujoči sin Karli in hči Majda z družinama OBVESTILO DA-FIN, David Skornšek s.p., Nove loke 46, 3330 Mozirje 4.7.2003 preneha z dejavnostjo podjetniško in poslovno svetovanje. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni žhrinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEDE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJ I Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Solze, te se dajo skriti, a prazen prostor v hiši ni mogoče nadomestiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Antonije KOMAR (1911-2003) iz Šmartnega ob Dreti 89 se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, govornici Anici Remic za poslovilne besede, gasilcem, pevcem, zastavonošem in Andreju Mikeku za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje, za sv. maše, sveče ter za ustno in pisno izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se sosedom, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, ga. dr. Karmen Fürst z osebjem za dolgoletno zdravljenje, ga. Sonji za obiske na domu in vso pomoč. Žalujoči hčerka, Slavica z družino in Jožica z družino ------------------------------ NOVA RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU Spominski modul I ■ d-o.o- DDRAM 256mb, 333Mhz Na trgu 46, Mozirje S3 ITI O 9.990 SIT MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče| Telefon: 7000-640 J Nevarnost na cesti! ^ Jasmina boža moža in mu gre s prsti skozi lase, nenadoma ni nič več nežna: "Jože, ti imaš črne lase, jaz imam črne lase, odkod potem svetel las na tvojem ramenu?" "Ne vem, draga, to je tvoja srajca." Hugo Mušnik "Dragi, noseča sem!" Lucija preseneti Drageca. "Kkkako, kdaj?" "Na sindikalnem izletu..." "Saj jaz nisem bil na sindikalnem!?" "No, potem pa na planinskem pohodu..." "Kakšnem pohodu? Jaz nisem pri planincih!" "Potem pa se je zgodilo takrat, ko sva obležala zaradi gripe v postelji..." "Jaz nisem obležal. Samo ti šibila bolna!" "Zdaj te imam pa res že dovolj! Malo se zamisli nad sabo. Kakšen oče pa boš, če že od vsega začetka nočeš biti nikjer zraven!" Ladek pojamra Lidiji: "Ne razumem, draga... Kaj ti jaz nisem zadosti?" "Že, ampak razumi Ladi, da je moj mož bil moj prvi..." Tugo Mernik e» Kdo najbolj nestrpno čaka, da se slovenska vlada odloči, ali je za vojno v Iraku ali nasprotuje ameriški-politiki? Sadam, ki išče državo, ki bi mu dala zatočišče. Američani in Britanci napadajo Irak iz človekoljubnih namenov, da bi tam zamenjali diktatorski režim. Zato na običajne ljudi v mestih mečejo kasetne bombe. Kje je tu človekoljubnost? Vodilni v ameriški vladi so finančno povezani s podjetji, ki oskrbujejo njihovo vojsko. Ker imajo od vojne neposredno korist, z njo izkazujejo ljubezen do samega sebe, navsezadnje so tudi oni ljudje. Torej so dokazano človekoljubni. Ali je res, da bodo koalicijske sile prepustile vso nafto iraškemu ljudstvu? Seveda, vso, kar jo potrebujejo. Ker pa so po vseh vojnah prerevni, da bi imeli avtomobile, je niti ne bodo potrebovali. Ne razumem zakaj Američani zapravijo toliko denarja za države, ki jim pomagajo v boju proti drugim državam. Ker so izračunali, da je to še vedno ceneje, kakor kupiti vsakemu, ki bi hotel biti diktator, svojo državo. Zakaj Bushiji raje ne posodobijo ameriškega šolstva, kot da se spustijo v smuk z orožjem po iraških sipinah, vedno ko pridejo na oblast? Ker Bush upa, da bo na naslednjih volitvah spet zmagal s pomočjo slabo preštetih glasov. Prebral sem, da v svobodni Ameriki cenzura močno napreduje. Sedaj so menda prepovedali celo predvajanje nekaterih pesmi. Ali se tako zelo bojijo petja? Petja ne, samo poslušalcev, ki bi lahko kaj razumeli. Ali bomo imeli v zvezi Nato kaj vpliva na Američane? Seveda. Lahko jim bomo narekovali čeke za podpis podpore za njihovo samoljubno početje. Vendar se ne zanašajte preveč niti na to. SPOMLADANSKO ČIŠČENJE Niko Purnat, komandant gornjegrajske komunale: "Fantje, v strelce! Župan daj roke iz žepov in lastnoročno pokaži svetnikom, kako v naši občini pobiramo smeti, odkar smo se komunalno osamosvojili!" (IZVRŠNA KOMANDA PRESS) Cvetke to koprive -------- LUČKA KOALICIJA Načelnik Vinko: »Vidiš, Ciril, pa smo vas pripeljali v EU in Nato.« Župan Ciril: »Ni vredno besed, odkar grejem županski stolček, smo v Lučah organizirali že dva šnelkursa iz zavezovanja kravate.« (EVROPSKE PRIORITETE PRESS) SESTAVIL PEPINO SAMOVEZ- NICA, OVRATNI- CA MUSLIMAN- SKI POSTNI MESEC GEOMETRIJ- SKO TELO VODNI JAREK UDAREC Z NOGO S MESTO NA OTOKU HONŠU, KIOTO PES, KI LAJA (EKSPR.) AMERIŠKI ASTRONOM- EDWIN AMERIŠKI KITARIST-STEVE______ PEČENE MALE PREDJEDI, OCVRTI SVALJKI SKOK PRI UMETNOSTN. DRSANJU ETIKETA, NALEPKA AMERIŠKA IGRALKA, PEVKA (LEAR) REKA V RUSIJI EKATERINA (KRAJŠE) VAJA V KARATEJU MLADOSTNA DOBA, ODRAŠČAN- TAJCI (REDKO) SLOVENSKI ZDRAVNIK- VINCENE (1760-1829) NORVEŠKI FJORD KOCKA (LAT.) PREDHOD- NIK KLAVIRJA, ČEMBALO BRAZILSKA ZVEZNA DRŽAVA NOSILEC (PUBL.) REDKVI PODOBEN MEHIŠKI GOMOLJ žuželkah FILMSKA ZVEZDA (ANGL.) JUNAK SOFOKLE- JEVE TRAGEDIJE AMERIŠKI SLIKAR- JOHN ANA KARENINA USTNE HARMONIKE DUHOVNIK, ŽUPNIK (SLABŠ.) KRAJ PRI POREČU ANGLEŠKI REŽISER- PETER NAŠA NAJBOLJ STRUPENA KAČA OKRASEK NA VRHU KAPE PLOŠČICA, PLATICA KRUŠNI, NEPRAVI OČE TANKA KRVNA ..ŽILICA , ČEBELJA TVORBA V PANJU sSri' BRUSNI KAMEN ZA KOSO ORGAN VOHA VELIKO REŠETO GEORGE RAFT MORSKA RIBA AMERIŠKI IGRALEC- NICHOLAS SLOVENSKI NOGOMETAŠ (KARIČ) OSNOVNA ŠOLA DAVEK V STARI AVSTRIJI TURŠKI DRŽAVNIK- PAŠA JAPONSKA NABIRALKA BISEROV BARVILO ZA LASE TOVARNA AVTOMOBILOV V SARAJEVU VODJA VELIKEGA UPORA RIMSKIH SUŽNJEV MEJNI ZNESEK DENARJA VSE V REDU JUŽNO- AMERIŠKA TOVORNA ŽIVAL TEKOČINA IZ GNOJNE JAME FRANCOSKA PREPROGA ZEVSOV SIN, SODNIK V GRŠKEM PODZEMLJU GRŠKI BOG VOJNE ^TEDN,K# 0 j novcem 9 REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Doložek, žrebica, ultimat, bor, Ari, Kovač, TO, Aek, saten, Amoldstein, Hoover, strava, a dn, šopa, elan, Tošč, Vovk, ora, Saks, Sora, OM, III, Nal, stav, Roa, orant, nat, ovnovina, Isle, Ness, jerebika, scat, Acton, AM MINI SLOVARČEK: KROKETI- pečene male predjedi, ocvrti svaljki JALAPA- redkvi podoben Mehiški gomolj ALDRIN- ameriški astronom- Edwin YATES- angleški režiser- Peter LAMINA- ploščica, platica ŠPAR- morska riba ^■i H| j» jpi i Anton Rosonstoin s.p. f f I J,* Savinjska c. 25, Moziije I OZk TEČAJI A,B,C,E in H In AVTO ŠOLA MOZIRJE A Tečaj CPP se prične v torek, 15. aprila, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja v gasilskem domu v Mozirju. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje. Walker /JCL Avto LÜG3EED Slavica MARN, s.p.‘ Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Napovednik • Petek (11. april), ob 16.30. Kulturni dom Mozirje Revija pevskih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske doline • Sobota (12. april), ob 17.00. Galerija Mozirje Odprtje prodajne razstave Umetniki za karitas • Sobota (12. april), ob 20.00. Kulturni dom Nova Štifta Dobrodelni koncert tria Novina • Sobota (12. april), ob 10.00. Igrišče pri OŠ Rečica ob Savinji Lokostrelski turnir • Sobota (12. april), ob 10.00. Hotel Paka Velenje lil. Regijska slaščičarska razstava • Ponedeljek (14. april), ob 20.00. Dom kulture Velenje Gledališka predstava Skopuh, Prešernovo gledališče Kranj • Sreda (16. april), ob 12.00. Rdeča dvorana Velenje 1. dan finala Šolske košarkarske lige za osnovne in srednje šole • Četrtek (17. april), ob 19.00. Knjižnica Velenje Predstavitev knjige škofa dr. Vekoslava Grmiča Misli iz šole življenja ŽIVALI-PRODAM Prodam simentalko staro 10 mesecev. Tel: 5 844 660 ali Gsm: 041 437 726 ŽIVALI-KUPIM Kupim bikca mesnate pasme. Gsm: 031 836 378 Kupim telička starega 10 dni. Tel: 5 831 213 DRUGO-PRODAM Ugodno prodam žensko rogovo kolo, zelo dobro ohranjeno. Gsm: 041 793 063 Prodam otroško gorsko kolo na prestave po ugodni ceni. Gsm: 041 437 727 Prodam moder kombiniran voziček s torbo. Cena 10.000 sit. Tel: 5 833 761 (zvečer) Prodam fantovsko obleko za birmo sive barve, št. 152, črne lakaste čevlje št. 39. Gsm: 031 716 821 Prodam dekliški hlačni kostim za birmo št. 44, svetlo sive barve za 20.000 sit. Gsm: 031 776 803 Ugodno prodam dekliško obleko za obhajilo (8 let) in bele čevlje št. 33. Gsm: 031 716821 Prodam otroške smuči elan in smučarsko čelado za 8 let, št. 52 in št. 56. Gsm: 031 557 996 Ugodno prodam bele lamelne zavese, širina 210 cm, dolžina 245 cm. Gsm: 041 793 063 Ugodno prodam prenosni telefon BeeTel s tajnico. Tel: 839 00 47 Prodam avtoojačevalec gelhard, 2 x 190 W, star 3 mesece. Gsm: 041 448 569 Prodam tv sprejemnik gorenje, ekran 70 cm, z izjemno veliko funkcijami (slika v sliki,...). Cena 85.000 sit. Gsm: 041 216 446 Ugodno prodam gorenjski sušilni stroj WT 610. Gsm: 041 793063 Prodam strešno kritino skodle, dolžina 1 m. Ugodno. Tel: 5 844 596 Prodamo žig "Poštnina plačana pri pošti 3330 Mozirje". Informacije v uredništvu Savinjskih novic ali na tel: 839 0 790 Prodam kole, dolžina 2.5 m, za oporo KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 15. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov jablan. Tel: 5 832 460 Obračalnik in zgrabljainiksip URO 3000 prodam. Gsm: 031 695 206 Ugodno prodam silažne bale. Tel: 5 831 224 Prodam okrogle silažne bale. Tel: 5 845 067 Prodam silažne bale. Gsm: 041 403 195 Prodam okrogle silažne bale. Gsm: 041 783 615 DRUGO - KUPIM Kupimo domače orehe. Gsm: 041 867 400 Nujno potrebujem hojico. Gsm: 041 417 735 Kupim traktor zetor s kabino, do 40 KM, s prikolico, BČŠ kosilnico. Tel: 839 5014 AVTOMOBILI- PRODAM Prodam yugoskala, letnik 89, ohranjen, registriran. Gsm: 031 358 679 Prodam golf JXD, letnik 1987. Gsm: 041 959518 Prodam golf II. 1,8 GTI, letnik 1987, zadaj karamboliran, mišje sive barve. Cena po dogovoru. Gsm: 031 642 646 Prodam terenski avto daihatsu feroza 1,6 EL II, letnik 1993. Gsm: 041 528097 Mitsubishi pajero 2,5 TDI, GLX, 1.94, veliko opreme, dolga izvedba, ohranjen, prodam. Gsm: 031 344 791 Prodam kombi mercedes 609, letnik 1991, registriran. Cena po dogovoru. Gsm: 041 775477 Prodam renault espace 2,0 RXE, 03/98, 7 sedežev, klima, kljuka. Tel: 839 50 14 R5 campus,! 93,3 vrata, 45.000 km, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. Tel: 5 831 703 Prodam VW-hrošč, cabrio 1200, letnik 73, metalik rdeč. Gsm: 031 258 288 STANOVANJA IN HIŠE - PRODAM Prodam večjo zanimivo kmetijo, vredno ogleda. Tel: 5 726 319 NAJAMEM Enosobno stanovanje ali garsonjero najamem. Gsm: 031 512 959 (Tanja) ODDAM Oddam dva psička bernardinca mešanca. Gsm: 031 747 879 MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE. GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p,-Avtoprevozništvo, storitvezgradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje, tel. 897-03-00 ali GSM 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. PESEK. GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/ 651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. MORDA STE ISKALI PRAV TO ATRIJ Stanovanjska zadruga z.o.o. Lava 7, Celje Tel.:42-63-122 GSM: 031/342-118 www.sz-atrij.si ZAZDUVE PARCELE NA LJUBNEM ; od začetka m do konca Ponujamo vam osebno posojilo, pri katerem boste že ob najemu vedeli, koliko boste mesečno odplačevali vse do poplačila posojila! Odslej lahko tovrstno posojilo najamete po še ugodnejši obrestni meri, za čas do 5 let. Če bi radi uresničili svoje želje ali potrebujete gotovino, vam bo osebno posojilo Nove Ljubljanske banke omogočilo hitro, preprosto in kratko pot do njihove izpolnitve. Izračun po vaši meri vam bomo pripravili v vseh poslovalnicah naše banke, posojilo pa si lahko izračunate tudi na spletnih straneh na internetnem naslovu: www.nlb.si O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška /M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0. E-naslov: a.m.miklavc@email.si I Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12.00 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev (delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu. PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ! Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta : a.m.miklavc@email.si NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA! w://home.netsi.net/novokl e-mail: luKa.novak@nefsi.net ŠLANDROV TRG 24 o Novak SCOTT.MARIN.SCHWINN -SERVIS TEL: 03 5 716 815 -STARO ZA NOVO računalništvo Franček Grudnik s.p., Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik) Delovni čas: od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure £^0TnaIdmžT^ f Tadosti. Za razveseliti mgfazjfi spir/tismopripTavgi ußodnoponldbo.£ IMa akcijskem pultu so pripravljeni artikli: Canon SmartBase »Laserski tiskalnik, skener, fax« Opitčni čitalec Benq Stojala za CD-je Miška Genius CD-ji Zvočniki HotAir Igre... IMotex Higrade 6500s g prenosni računalnik CD »WRITER« SonV Volani Logitech Wingman Pri nakupu artiklov na pultu z gotovino vam podarimo 5% popusta, strankam z našo info kartico 7%. Akcija velja v velikonočnem tednu od 14.4.2003 do 20.4.2003. Ww=M[p(5Mifex^ ODraSteo© §@ uxisap® Msfip® (MMtoflß3«ö7 m s Ef® Celje - skladišče D-Per «Mi 7/2003 Vabljeni v prenov d dnevnih sob predsob 5000012489,14 računalniških miz komod COBISS 9 Obiščite nas v našem salonu vsak dan od 9. -16. ure in v soboto od 8. -12. ure. - pisarniškega pohištva - garderobnih omar - otroških sob - spalnic {^^velikončni popust od 21. marca do 30. aprila | za vse izdelke Metinin B/S/H/ i) 'Vi m I Glin K81M d.o.o., Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje * http://www.glin-km.si * e-mail: prodaja@glin-km.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 OSREDNJA KNJ. CELJE