TRST, petek 11. januarja 1957 Leto XIII. . Št. 10 (3545) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini ^D?‘STVO: ULu m°NTECCH1 it. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. viVni V' Podruž' GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaioZDa aiovenije. v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • izdaia založništvo tržaškega tisKa ._ Nagla rešitev krize po Edenovi ostavki Harold MacMillan sestavlja vlado ki bo verjetno bolj desničarska Selwyn Lloyd ne bo več zunanji minister " Presenečenje v ZDA, ker za novega predsednika ni bil imenovan Butler, ki je veljal za zmernega glede vprašanja Srednjega vzhoda 10. — Kraljica Elizabeta je danes po-moct spreiela Harolda MacMillana in mu ponudila Tvr^^T-,,ministrskega predsednika in lorda zaklada. MacMillan je ponudbo sprejel. Imenovanje MacMillana prispel v palačo ob rslcega Predsednika je uradno objavljeno po imeLVOrj' ga 5e kraljica • ,a z dosedanjim finančnim ministrom, ki je nuakinghamsko nrpf' Krali‘ca Pa se je še e,. Posvetovala z lordom s-ahsburyjem. pozneje pa z "insitonom Churchillom. MacMiHaj, se razgovar_ Kn i lsralllc° dvajset minut. jaAn zapuščal kraljevo pa-in ’ 80 ga. novinarji obkolili do L .Yprašali, ali bo prišlo teh n« kV0 tev-. Deia! je, da «Ce n *n ie pripomnil: vbdo, bomo zmagali.« rti n ,!e MacMillan govo-ročU°ifa in televiziji, Spo-za a Je sprejel nalogo ial 5aY° n°ve vlače in de-in to v nas te^ka naloga nat od nas terjala ves TpHP°gum in vso našo moč. — ' a tudi simpatijo in ga2>s^e^an'e slehernega naše-teriJmu* a’ nai Pri,Pada kart* i? stranki. Gotov sem, to simpatijo z napori vseh da k »nanju in J?om Užival “ da bomo uspeh.* oilZartem. Je MacMillan sporo-„,1, le, začel razgovore za neka - °a Y ade. ki jo bo «čez tP„ ,1 dni« predložil v odobri-lev kraljici. iska°iPOLdna ie MacMillana ob-velfa, pbard Butler, ki je Eriinl Za naibolj verjetnega nar’ ga naslednika Novi-vemf,* ie .Rjavil, da želi no-nilc,, m’.nistrskemu predsed-nr: "uajboljši uspeh» in je tiče^ T11*' da kar se nieSa ■ nima za sedaj načrtov. Imenovanje MacMillana pravijaj,0 y 2yezo z dg._ ni IT’ ,da .S0 se konservativ-«sue?k- anci’ fci pripadajo k ueskim upornikom«, protiivi- orinulenovanju Butlerja, ki ni braval vojaške intervencije V ^giPlu. Zatrjuje se, da Pri tem imel važno bese-l°rd Salisbury, ki da je svetoval, naj ne ime-nuJe Butlerja. Zvečer pa se je zvecelo, da Heata ioousorvativni voditelj telet P°®vetoval sinoči po tonu z večino konservativ- danes n^?en ie torej odstopil in f n„°mestil ga je dosedanji Mo ?P.ni minister Harold ‘Millan. Navidezno je hto°Scen° vsem> ki smo za-riorali °dstop obeh impe-s&rli nih napadalcev, ne tudi. angleškega, temveč let ancoskega. Toda Mol-pr Se še vedno drži, če-en v obstaja dejansko še od *a*log več za njegov t,- °P; popolnoma zgreše-ie P°litika v Alžiru, kar hov - '1 tud* s sv°j° naj" 3avoJS0 nesprejemljivo iz-krit- • *° namenih«, ki jo sa^naj° celo v Franciji sip.den°v odstop je bil po-prdlCa zgrešene politike. , aviJo sicer, da ga Eisen-opl ar tudi osebno ni mo-jali Peti in da so postala njuni odnosi po vsa-ši v sestanku vedno slab-zm» oči so bile nprte v zrnerm nasproH ^ščini. zato n .nega Butlerja, ki je i. .Ptotoval sueški pusto-imenovanje dps žaro imenovanje k, niearskega MacMillana, nitsa je z Edenom strinjal, upov J nev. nudi« d0brih litiw se z^resena P° ^<1 Rnramnniln T r-\ nro \ tem v t« spremenila. In prav viirr je bistvo vsega. Pra- J0 sicer, da bomo lahko menjevali MacMillanovo postav šele’ ko bo znan_ s.e' kimv, njegove vlade. Toda d JUb temu že sedaj kaže, tUr1.sprememb ne bo, kajti t. ui Cantalupova fašistična Ulivala ni spodbudna.. :?isenhower je stopil dru- gič t,^ °sebno pred kongres, v h-1 s poslanico o stanju siknfZavi- Povedal je mar ocer,- talcšnega, kar lahko Vsemm° za pozitivno, pred-heh 0 razorožitvi, o pre cjp,'ahju tekmovanja v iz-ja yanju atomskega orož- 8oVf.-?trajal pa je P.ri za na arjanju SVoje doktrine terr, njem vzhodu, za ka-- Pa mu demokrati ne stj?eravajo dati vseh ti-htp‘„.Pooblastil, ki jih za- tm ?• In tudi ne tako hi-je kot bi on hotel. Zelet. v i,°rej, da bi prevladale o ZDA tiste sile, ki bi p 'Mogočne »izpolnjevanje šaf. Pine« in s tem zman,-Pad Pnsoje za vojaške spo 8 med obema blokoma. nih poslancev in rezultat te ankete je bil, da se je okoli 30 poslancev odločno uprlo i-menovanju Butlerja, medtem ko ni bilo nobene opozicije proti MacMillanu. O tem je bila obveščena kraljica. V Londonu se nocoj sprašujejo, kaj bo praktično pomenilo imenovanje Mac Mil-lana Spričo njegove preteklosti so mnenja, da bo konservativna stranka krenila bolj na desno. Obseg tega odklona pa bo mogoče premeriti šele po sestavi nove vlade in predvsem po razdelitvi posameznih ministrstev. Ce bi na primer prišel v zunanje ministrstvo Lennox Bcyd, bi desničarski odklon bil precejšnji, medtem k<} bi bil bolj zmeren, "če bi to ministrstvo prevzel na primer Duncan Sandys. Mac Millan je bil v začetku zagovornik napada na E-gipt, ki je povzročil ameriško nezadovoljstvo proti E-denu. Vendar pa kaže, da je danes primerna osebnost, s katero je Amerika pripravljena na spravo. Zato se v dobro obveščenih kicgih v Londonu nocoj govori, da bi utegnil Eisenho-wer povabiti novega ministrskega predsednika v Washing-ton. V istih krogih pripominjajo, da bosta v tem primeru Eisenhower in Mac Millan govorila o sledečem: 1. ameriška pomoč Veliki Britaniji in Zahodni Evropi pri dobavah petroleja. 2. Vskladi-tov «Eisenhowerjeve doktrine* z bagdadskim paktom. Imenovanje Mac Millana za novega predsednika britanske vlade je v washington-skih političnih in diplomat-kih krogih izzvalo presenečenje, ker so vsa napovedovanja bila v prid Butlerja. To pričakovanje je bilo po-ezano tudi z dejstvom, da elja Butler za »zmernega« eue vprašanja Srednjega vzhoda. V Washingtonu ni la neznana njegova kritika proti Edenovi politiki. Imenovanje Mac Millana pa vendarle zadovoljuje diplomatske kroge, kar se tiče bodočega razvoja angleško - a-meriških odnosov. Mac Millan je osebni prijatelj Eisenho-werja, Dullesa in zakladnega ministra Humphreya. Zatrju-_e se, da Dulles in tudi o-stali člani ameriške vlade zelo cenijo Mac Millana. Zato so v mnogih vplivnih krogih danes že postavili domnevo, da bo Eisenhower povabil Mac Millana. naj v kratkem pride v Washington, pri čemer se poudarja, da je Ei-senhower večkrat zavrnil E-denov predlog za obisk v ZDA, kar je povzročilo precejšnjo napetost v odnosih med obema državama. Negativna stran izbire Mac Millana je v njegovem stališču do položaja na Srednjem vzhodu, ki velja za »bolj ekstremistično« kakor Eder.ovo. To mnenje pa se zraža izključno v tisku, medtem ko so v političnih in di-lomatskih krogih bolj previdni. Takoj po svojem imenovanju je MacMillan odšel na delo, da sestavi novo vlado. Računajo, da bo vlada v kratkem sestavljena in morda objavljena še pred ponedeljkom. Politični opazovalci se sprašujejo, kakšno mesto bo prevzel Butler, čigar privrženci v parlamentu s težavo prikrivajo svoje nezadovoljstvo. Naglica. s katero je bil MacMillan imenovan, bo olajšala njegovo nalogo. Zaradi parlamentarnih počitnic, se namreč ne bo treba spopasti s posameznimi frakcijami konservativne parlamentarne skupine. Številna ministrstva bodo morala sedaj menjati svoje voditelje. Najprej bo moral MacMillan najti novega finančnega ministra. Računajo tudi, da bo MacMillan poskrbel za napredovanje mlajših ministrov, ki so bili v Edenovi vladi. V političnih krogih poudarjajo tudi, da bo moral MacMillan najti novega zunanjega ministra, ker Je Selwyn Lloyd sporočil, da želi odstopiti. Kakor rečeno, se za novega zunanjega ministra omenja Butler. V laburističnih krogih se za sedaj vzdržujejo slehernega komentiranja o kraljičini izbiri. Laburistični voditelj James Griffiths. ki vodi stranko v odsotnosti Gaitskella, se je vrnil v London iz Walesa takoj ko je zvedel za Edenov odstop. V političnih krogih so mnenja, da bo Griffiths nujno sklical sejo laburistične parlamentarne skupine. Voditelj laburistov Griffiths je nocoj po televiziji zahteval splošne volitve. Dejal je, da je sprememba predsednika vlade postala nujna zaradi »zrušenja celotne njegove politike«. Dodaj je, da »sprememba na vrhu ne zadostuje in j« da vsa dežela dobi priložnost, da se izreče.« Ves pariški tisk komentira danes Edenov odstop in povezuje to z neuspehom številnih političnih odločitev, med katerimi angleško-francoski napad na Egipt. «Eisenhowerje-va doktrina, ki bo omogočila ZDA. da na Srednjem vzhodu izpolnijo »praznino«, ki so jo ZDA same povzročile, s tem da so povzročile neuspeh fran-cosko-britanske akcije, piše »Figaro«, je prispevala k temu, da je Eden zgubil pogum in je še bolj pospešila njegovo odločitev! Ameriški komentarji, da bo prvi rezultat o-stavke možnost obnovitve bolj prisrčnih odnosov med ZDA in Veliko Britanijo se zdijo nekoliko cinični.« Tudi «Le Monde« je mnenja, da je treba glavni vzrok Edenpve ostavke iskati izven Anglije in zaključuje: »Vsekakor pa si ne smemo delati iluzij, predvsem v Franciji in Izraelu, o globokem pomenu Edenove ostavke. Ta je skušal izsiljevati ZDA in Com-monvvealth. ZDA in Common-wealth sta ga odslovila in Naser, katerega smo nameravali prisiliti, da se podredi ali odstopi, se danes veseli, ko vidi, da je eden njegovih glavnih nasprotnikov podal ostavko.« Egiptovski tisk komentira, danes Edenov odstop s poudarjanjem. da medtem ko je Eden zaključil svojo politično kariero, je Naser sedaj bolj močan ko kdaj koli. «A1 Gum-hurja« piše: «Namesto, da bi podjarmil Egipt, je Eden pripeljal do podrejenosti Veliko Britanijo. Eden je napravil političen samomor pred dvema mesecema, ko je napadel Egipt in njegova včerajšnja ostavka je njegov državni pogreb.« Harold Mae Millan se je rodil 10. februarja 1894. Njegova mati je bila Američanka. V prvi svetovni vojni je bil oficir in je bil trikrat ranjen. Poslan je bil nato v Kanado, kjer je bil adjutant generalnega guvernerja. Kot poslanec je včasih glasoval z laburisti. Študiral je v Etonu in Oxfordu. Leta 1920 je postal ravnatelj in lastnik založniške družbe Mac Millan and Cie LTD. Leta 1924 je bil prvikrat izvoljen za poslanca. Svoj sedež je zgubil leta 1929 in je bil ponovno i;» voljen leta 1931 ter je ostal nepretrgoma poslanec do leta 1945 Leta 1924 je bil imenovan za podtajnika v ministrstvu za kolonije in je bil leta 1942 poslan v Severno Afriko. kjer je prevzel mesto britanskega rezidenta. Navzoč je bil pri vseh velikih pc-litičnih zavezniških konferencah in je bil nato premeščen v Italijo. Pozneje se je udeležil pogajanj med grško vlado in narodno osvobodilno fronto. Leta 1945 je bil nekaj mesecev minister za letalstvo, julija istega leta je zgubil svoj poslanski mandat in ga je ponovno dobil pri dodatnih volitvah novembra. Tedaj je sodeloval z Butler-jem pri reorganizaciji stran- ke zlasti pri znani «industrijski karti», v kateri so konservativci priznali socialni položaj, ki so ga bili uvedli laburisti. Oktobra 1951 je bil imenovan za ministra za stanovanja in občinske zadeve. 17. oktobra 1954. je postal obrambni minister, 7. aprila 1. 1955 pa je v zunanjem ministrstvu sledil Edenu. 20. decembra 1955 je postal finančni minister. Mac Millan Za novo pokrajino v Pordenonu RIM, 10. — Skupina PSI v poslanski zbornici zahteva z zakonskim predlogom, ki so ga podpisali v,st poslanci skupine. ustanovitev nove porde-nonske pokrajine s sedežem v Pordenonu. Pokrajina bi Di-la del aežele Furlanija-Julij-ska krajina. Obsegala bi sledeče občir.e: Andreis, Arba, Arzene, Aviano, Azzano De-cimo, Barcis. Brugnera, Bu-doia. Caneva ai Sacile, Casaz-za della Delizia, Castelnuovo del Frtuli, Cavazzo Nuovo, Ci-molais. Chions, Claut, Clauzet-to, Cordenons, Cordovado, Er-to in Casso, Fanna, Fiumeven-to, Fontanafredda, Forgaria, Frisanco. Maniago. Meduno. Montereale Valcellina. Mor-sano ob Tagliametu, Pasiano di Pordenone, Piansano ob Tagliamentu, Polcenigo, Pordenone, Porcia, Prata di Pordenone, Pravisdomini, Rove-redo in Piano, San Giorgio della Richinvelda, San Martino ob Tagliamentu. San Qui-rino, San Vito ob Tagliamentu, Sacile, Sequals, Šesto ob Regheni, Spilimbergo, Tramon- Eisenhower ponovno pred kongresom Poslanica o s Ike zagovarja regionalna zavezništva «v okviru 0ZN», sklenitev sporazuma o «odprtih zračnih prostorih», znižanje oborožitve in svojo «doktrino» ne more jamčiti niti svoje lastne varnosti. Ob strani nam mora biti sposobnost in odločnost držav, ki so se pokazale gotove braniteljice svobode. Izolirati se od njih pomeni vabilo na vojno.« Dalje je Eisenhcvver poudarjal potrebo po moderni vojaški sili in je dejal, da je Amerika napravila velike korake v svoji moderni obrambi in da ima novo orožje ter je tako dobro opremljena^ da so danes ameriške oborožene sile večje ko kdaj koli v mirnem času. «Ta oborožena sila lahko kaznuje vsakega sovražnika, ki bi začel napad proti nam. Ta sila je važno sredstvo, da odvzame pogum za vojno.« Poudarjal je zatem važnost vojaškega sodelovanja z zavezniki in važnost regionalnih zavezništev «v okviru statuta Združenih narodov«. _______________ ^ Predsednik je nato dejal, ni ekonomiji. | d’Asio, Vivaro, Zoppola. | »Sama in izolirana Amerika ! da je treba sicer nadaljevati iiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiimiminiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiniiiiiiiimiiMHiiiiiiiiiHiiiiiiiininiiiiiiiinriiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiHniiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiMiiii Egiptovska zbirališča za prostovoljce proti angleškemu napadu iz Adena na Jemen Poziv jemenskega poslanika v Kairu vsem državam sveta Poslanik v Bonnu pa ima že seznam vee tisoč prostovoljcev W ASHINGTON, 10. — Predsednik Eisenhower je prebral danes pred kongresom svojo letno poslanico o stanju v državi. V začetku je dejal, da se zasedanje kongresa začenja »v dobi, ki jo označuje napetost, ki je preizkušnja za trdnost političnih sistemov in za vrednost političnih ideologij«. «V današnjem svetu je razumljivi val nacionalizma označen s povečanim čutom odpora proti zatiranju, krivičnosti, neenakosti in revščini. Narodi tržejo stare vezi, iščejo nova zavezništva, delajo včasih nevarne poizkuse v borbi, ki so jo začeli, da bi zadostili tem človeškim težnjam. Naša republika ne more stati ob strani teh dogodkov, ki napovedujejo novo razdobje v zgodovini člove-ti di sopia, Tramonti di sot-j štva.s je napisal več del o politič- to, Travesio Valvasone, Vito Eisenhower je nato izjavil: KAIRO, 10. — Kairski r adic javlja, da je jemenski poslanik v Kairu Taleb izdal danes poziv na vse države sveta, v katerem prosi za njih pomoč, da se napravi konec britanskemu napadu na jeniensko ozemlje. Isti radio je javil tudi, da I Načelnik jemenskega diplo-so odprli zbiralne centre za matskega predstavništva v egiptovske prostovoljce za Jemen. Radio je pripomnil, da so te centre odprli na zahtevo »mladih Egipčanov ki želijo pomagati jemenskemu ljudstvu v njegovi borbi proti imperializmu in za obrambo svobode arabskih narodov«. Poslanik Taleb je tudi izjavi', da pade odgovornost za sedanjo napetost izključno na Veliko Branijo in da bo Jemen branil svojo neodvisnost in svoje zakonite pravice v okviru mednarodnega prava in OZN. Izjavil je zatem, da se je razgovarjal s sovjetskim poslanikom v Kairu Kiseljevom in je dodal: «Mi vidimo v Sovjetski zvezi prijateljsko državo in upamo, da bomo »deležni njene pomoči na mednarodnem področju«. Končno je sporočil, da bo Kiseljev v kratkem prišel v Jemen, kjer bo predložil svoje poverilnice kot sovjetski poslanik pri jemenski vladi. MiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiniiimiiiiiiMaitHiiiiiiiHiiimiiiiiiiviiivimiiimiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiifiHiii Spet preizkušnja za vlado Debata o agrarnih V Rimu so zadovoljni z imenovanjem Mac Millana za Edenovega naslednika - Nenni o „primeru Reale" RIM, 10. Odstop Edena imenovanje Mac Millana za novega britanskega ministrskega predsednika je imelo seveda tvoje odmeve tudi v Rimu. Na splošno so v rimskih diplomatskih krogih sprejeli imenovanje Harolda Mac Millana za novega ministrskega predsednika z zadovoljstvom. Poudarja t«, da je Mac Millan v preteklosti kot član angleške vlade imel priložnost, da je sodeloval pri nadaljnjem izboljševanju odnosov med Veliko Britanijo in Italijo. Monarhistični poslanec Cantalupo je dal izjavo, v kateri podčrtava naklonjenost novega britanskega ministrskega predsednika do I-talije, kar je pokazal mec' drugim tudi v vprašanju Trsta. Socialdemokrat Tanassi, podtajnik PSDI, je pa izjavil, da Edenov odstop ne spreminja položaja v angleški politiki in niti se z njim ne spreminjajo odnosi med Veliko Britanijo ter ostalo Fvropo In Ameriko. «Kot zagovorniki evropske enotnosti in kot socialisti upamo, da ho lahko kmalu laburistična stranka prevzela politično vodstvo Anglije,« je izjavil Tanassi. Kar pa zadeva obisk Selwy-na Lloyda v Rimu, je danes preVstavn'k Foreign Officea izjavil: »Kolikor te ve, ni ni-kakiih sprememb v načrtu Selwyna Lloyda, da odpotuje na uradni obisk v Rim od 16. do 19 januar j a«. Splošno mnenje v Londonu pa je, da bi naslednik Selwyna Lioyda, če bi ta moral zapustiti zunanje ministrstvo, opravil obisk v Rimu pozneje. Čeprav parlament še ne zaseda, je vendar politično življenje v Rimu vsak dan bolj napeto. Na dnevnem reču zasedanja poslanske zbornice, ki bo v kratkem, so agrarne reforme, ki povzročajo vladi skrbi. V tem vprašanju niso vse stranke vladne koalicije istega mnenja, deloma pa celo v posameznih strankah ni enotnosti. Z druge etrani pa namerava baje KPI napasti vlado zaradi tega vprašanja. M-inister Colombo je že zagotovil Segniju, da je priprav- ljen sprejeti borbo s komuni-] danes razvoja in rezultatov. sti. Vlada pa je v nekem poročilu omenila, da namerava nakazati 200 milijard za a-grarno reformo. Ta velika številka naj bi predvsem potolažila tiste poljedelske delavce, na katere hi lahko imela premočan vpliv dejavnost KP. Toda ta številka je za tedaj še samo na papirju in po velikih težavah, s katerimi se mora ubadati proračun, je malo verjetno .da bi bilo kmalu kaj s temi 200 milijardami. Debata o agrarnih pogodbah tudi socialdemokratom pred kongresom PSI ni po volji, zato pa se trudijo, da bi dosegli odložitev. Tudi imenovanje novega ministra za državne udeležbe vznemirja politične kroge. Tako niso za demokristjana Tognija niti vsi demokristjani. Gonellovi krščanski social-oi pošiljajo naprej Rapellija, pa tudi druga imena se še omenjajo. Pacoiardi je pa včeraj predlagal La Malfo, s čimer je povzročil precej presenečenja. Notranji minister Tambro-ni je imel danes predavanje o notranjem in mednarodnem redu. Med drugim je Tam-brond navajal, da je bilo v Italiji pred desetimi leti mi lijon 997.601 brezposelnih, po desetih letih pa jih je bilo 1,998.330. Za ta pojav, namreč, da te brezposelnost v desetih letih ni zmanjšala, je našel Tambroni zelo bistroumno razlago: mnogo jih je ki imajo raje brezposelnost ali delno zaposlitev kot pa pravo zaposlitev. Nenni je dal reviji «Oggi« intervju 0 trenutnih mednarodnih političnih vprašanjih. Glede »primera Reale« je Nenni izjavil: «V sodobnem delavskem gibanju je kriza, iz katere se toliko lahko spravimo, kolikor se skuša vsakdo karakterizirati kar najbolje more in prevzame mesto, ki mu pripada v sedanjem položaju. S tega stališča je Reale napravil pojasnjevalno gesto. Odtrgal se je od »cerkve«, kateri je pripadal, in ! niesto je 170 km vzhodno od jaz ne morem prerokovati I Sueškega prekopa, Kar mene osebno zadeva, moram izjaviti, da ne pripadam »cerkvi«, ideologiji in praksi modernega komunizma. Moji razmaki in eventualna zavezništva morajo biti vse drugačne narave in se nanašajo na konkretne ter takojšnje borbe delavcev naše dežele; v>ak socialist se mora smatrati za stalno obvezanega v teh borbah.* Glede socialistične združitve je dejal Nenni, da so socialisti že plačali svoj davek za združitev, ko so proglasili konec ljudske fronte, ali sploh frontizma. Saragat pa noče ravnati podobno, da bi napravil konec centrizma. Turinski listi so danes objavili izjavo komunističnega pisatelja Itala Calvina. V teh dneh, pravi Calvino, so časopisi večkrat omenjali moje ime v zvezi z intelektualci, ki so izstopili iz partije. Calvino pravi, da se v mnogih točkah z njimi strinja, vendar pa namerava ostati v partiji. Današnja «Unita» piše o Calvinovem pismu, a ga ne objavlja po sklepu ravnateljstva v sporazumu s tajništvom KPI. Brat Eugenia Realeja, odvetnik Franco Reale iz Ales-sandrie, je tudi izstopil iz partije. To sporoča v daljšem pismu aleksandrijski federaciji. Na koncu pisma pravi, da si je njegov brat Eugenio prizadeval, da bi ga ohranil v partiji, da bi se tam boril. Toda ker je videl, da ni možnosti dialoga s sedanjimi voditelji in da ti tudi svojih napak ne bodo popravili, je sklenil iti po svoji poti. A. P. Jugoslovanske čete v El Arišu KAIRO, 10. — Jugoslovanske čete, ki delujejo v okviru mednarodnih sil OZN, so včeraj prišle v El Ariš, potem ko so se iz tega kraja umaknile izraelske čete. To Bonnu Albay Dany pa je danes sporočil, da bo jemenska vlada uporabila vsa sred. stva in bo dobila pomoč od raznih strani, če ne bo prenehala britanska oborožena akcija proti Jemenu. Dodal je, da je jemensko poslaništvo v Bonnu registriralo več tisoč prostovoljcev različnih narodnosti, ki so pripravljeni pomagati Jemenu. Številni od teh so Nemci in nekateri prihajajo iz Vzhodne Nemčije. Dodal je, da ne ve, če so med temi prostovoljci tudi sovjetski državljani, ker niso še podrobno registrirali dižavljanstva. Dalje je jemenski diplomat izjavil, da namerava Jemen predložiti zadevo OZN, ter je pripomnil, da je naloga jemenske vlade, da odloči, ali sprejme prostovoljce ali ne, aK pa da počaka, da o zadevi razpravlja OZN. «Moje mnenje je, je dodal Aibay Dany da, če bo napad trajal, bomo morali sprejeti ponudbo teh prostovolj. cev, tudi če je to proti naši volji«. Jemenski predstavnik je nato dejal, da njegova vlada seveda ne zahteva takojšnjega in popolnega umika vseh britanskih čet iz Adena in z bližnjih področij, pač pa samo prenehanje sovražnosti in začetek pogajanj na podlagi angleško - jemenskih pogodb iz leta 1934 in 1951. Na vprašanje, ali namerava Jemen kupiti orožje, je Al-bay Dany odgovoril: «Orožja imamo dovolj«. Dalje je Albay Dany izjavil. da je lanskega septembra imel v Bonnu razgovor z britanskim laburističnim voditeljem Gaitskellom in da je ta ob tej priložnosti izrekel željo po «politiki, ki naj temelji na priznanju samo- odločanja in medsebojnih gospodarskih ugodnosti, ki naj temeljijo na popolni enako-piavnosti«. Izjavil je tudi, da bi Jemen takoj sprejel sodelovanje z Veliko Britanijo na tej podlagi. Dalje je izjavil, da je Jemen pripravljen sprejeti komisijo OZN, ki naj bi proučila vprašanje. Na koncu je še izjavil, da je po božiču pribežalo iz adenske-ga protektorata v Jemen 35 tisoč beguncev. Britanske oblasti v Adenu pa so danes ponovno objavile izjavo, ki govori o «novih napadih« jemenskih čet in plemen na ozemlje adenske-ga protektorata. Predstavnik britanskega letalstva na Cipru je izjavil, da so «jemen-ski vpadi v adenski protekto. rat zavzeli velik obseg«. ({Organizacija in moč teh napadov, je dodal predstavnik, da-jeji' misliti, da je sedanja kriza resnejša, kakor bi se mislilo«. Iz glavnega štaba britanskega letalstva v adenskem protektoratu javljajo, da so angleška letala ponovno stopila v akcijo proti jemenskim četam, o katerih zatrjujejo, da so vdrle na aden-sko ozemlje. V britanskih kiogih zatrjujejo tudi, da ((nastaja sum, da ss obmejni napadi organizirani iz inozemstva«. ((»------- «Borba» o Edenu Nestrpnost in sila sta bili poraženi Ostavka je bila izvajanje posledic poraza (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Ostavka britanskega zunanjega ministra Edena je po mnenju v Beogradu ne samo njegov oseben poraz, temveč tudi poraz politične koncepcije, ki jo je čas prehitel. «Borba» ugotavlja, da je med Edenom, ki je leta 1938 v znak protesta proti popuščanju Chamberlaina Hitlerju odstopil, in med aktivnim zunanjim ministrom borbenega vojnega kabineta, ter Edenom, ki je izvršil kompromitirani in neuspeli pohod na Egipt, velika razlika. Edenova uso-da je zelo enaka usodi britanske politike. Vedno, ko so napori te politike upoštevali težnje Evrope in sveta po miru, varnosti in svobodi, je to politiko obdajalo spoštovanje in razumevanje, ko pa so se njena pota križala s splošnimi stremljenji, je njen ugled neizbežno padel in razpoloženje javnosti Se je obrnilo proti njej. To se je dogodilo tudi v trenutku, ko se je London odločil, da elastičnost zamenja s krutostjo, razumne kompromisne akcije z bombniki in smisel za zahteve časa z odporom proti reviziji neobdrž-ljivih stališč. ((Realistični trezni napori Velike Britanije v času hladne vojne so obetali, ugotavlja «Borba», da se bo Anglija z zmanjšanjem kolonij in v borbi s hudimi gospodarskimi težavami v bodoče trudila, da svoj vpliv gradi na aktivnem posredovanju med antagonističnimi velikani. To da britanska politika je začela menjavati svojo fiziogno-mijo. S pozicij umerjenosti in iniciative za pogajanja m tolerance, se je postopno spustila na ekstremne pozicije nestrpnosti, arogance in sile. Nesreča Edena je, da je prav on imel v svojih rokah krmilo, ko je državni voz zapeljal na ta nevaren ovinek. Sueški dogodki in drugi so povzročili val streznjenosti, toda neobhodno potrebno je bilo, da se izvajajo tudi posledice,« zaključuje list. Na sestanku zastopnikov radio in elektroindustrije so danes razpravljali o načrtu izgradnje televizije v Jugoslaviji. B. B. taaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaiaaaaaaaafaaaffaaaaaaaiifaaaafaaiaaaiaafaaaaiiiiiaaiaaaffaaiiaafiaaafaaaaaaaaaaaaiaaiaaifaaaaaaBiaaafaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaafaaaafaaa Najaktualnejše vprašanje Francije Kaj pa GuyM Alžirci odločno zavračajo njegov predlog o prekinitvi sovražnosti PARIZ, 10- — Francozi se danes sprašujejo, ali bo Edenova ostavka povzročila Mol-letov padec. Zavedajo se namreč pomena te ostavke. Kakor da bi hotela poucariti tesne vezi, ki so v zadnjih mesecih družile usodo Velike Britanije in Francije, je do te ostavke prišlo prav v trenutku, ko je predsednik francoske vlade igral po mnenju mnogih svojo zadnjo karto z objavo svoje »izjave o namenih« o Alžiru. Zadrega in molk, ki spremljata Edenov umik v francoskih vladnih krogih, veljata po mnenju opazovalcev za dokaz zaskrbljenosti, ki je nastala v francoskih vladnih krogih. Vsaj čelno olajšanje za Molleta je vest, da je E-denov naslednik postal Mac Millan in ne Butler, ki je odločno nasprotoval politiki E-den-Mollet. Vendar pa bo treba počakati konec parlamentarnih počitnic, ki se bodo zaključile prihodnji torek, preden bo mogoče spoznati pravi vpliv britanske krize na francosko politiko. Vsekakor pa namerava Mol-let iti do kraja in odločno braniti svojo politiko v Alžiru, o katerem bodo v kratkem razpravljali v OZN- prav izid te debate bo morča odločil. ali in kdaj bo Mollet doživel isto usodo kakor E-den. Prva reakcija na Molletovo »izjavo o namenih« je negativna ne samo v Alžiru, pač pa tudi v Franciji. Zdi se, da eo skoraj vsi nezadovoljni. Nekateri / mu očitajo, da ni znal najti nič novega, drugi pa zatrjujejo, da načrt alžirskega statuta, zlasti pa določba o volitvah z enotnimi volilnimi okrožji v treh mesecih po ustavitvi sovražnosti lahko bučo kompromitira francoske prednosti v Alžiru. Kakor rečeno, pa prihaja najbolj ostra reakcija iz Severne Afrike eame: Tunizija in Maroko ne prikrivata razočaranja nad Molletovo izjavo. Alžirska osvobodilna fronta pa je odločno zavrnila Molletov predlog za ustavitev sovražnosti. Opazovalec te fronte v OZN Yazid je v Ngw Yorku objavil izjavo, v kateri pravi med drugim, da «francdska zahteva praktično pomeni brezpogojno predajo sil osvobodilne vojske«, in dodaja: »Alžirska narodnoosvo-bočiina fronta in narodnoosvobodilna vojska sta že zavrnili in ponovno zavračata ta predlog« Yazid je izjavil, da fronta ne bo nikoli pristala na ustavitev sovražnosti, če ne pride prej do politične rešitve vprašanja z jamstvi Združenih narodov. »Fronta, je dodal Ya-aid, je pripravljena obnoviti pogajanja s francoeko vlado v okrilju Združenih narodov na poclagi pravice alžirskega ljudstva do neodvisnosti. Tedaj bo ustavitev sovražnosti vprašanje, o katerem bo treba razpravljati.« V francoskih krogih blizu vlade izjavljajo, da bo Molletov odhod v New York odvisen od reakcije na njegovo izjavo o Alžiru, Ce bo ta reakcija taka, da bo dala u-pati, da bo francoska teza o nepristojnosti OZN sprejeta, tedaj bo Mollet odšel osebno v New Vork. da zagovarja svojo tezo. V nasprotnem primeru pa bo ostal v Parizu. Njegovo morebitno potovanje ni odvisno od morebitnega Eisenhowerjevega vabila-V Parizu pa pravijo, da je o-čitno, da, če bi se Mollet odločil potovati v New York, bi odšel tudi v Washington na obisk k Eisenhowerju. Toda malo verjetnosti je, da bi bil Risenhotver pripravljen v sedanjem trenutku Molleta sprejeti, ko je do sedaj večkrat odklonil razgovor z njim in z Edenom, programe za vojaško pomoč, toda pomagati je treba prijateljem tudi pri ustvarjanju njih produktivnega gospodarstva. «Gotov in zajamčen sporazum o «odprtih zračnih prostorih« in o znižanju oborožitve bo važen prispevek k trajnemu miru v, bodočih letih, je pripomnil predsednik. Pripravljeni smo staviti nove predloge v Združenih narodih. Pripravljeni smo sodelovati pri vsakem učinkovitem sporazumu, ki bi odpravil tekmo v nuklearnem oboroževanju in ki bi na vzajemni podlagi branil države pred nenadnim napadom, ki bi omogočil medsebojno nadzorstvo nad izdelovanjem in razvojem izstrelkov in satelitov in na podlagi katerega naj bi bilo mogoče znižati oborožitev, oborožene sile in vojaške izdatke.« Zatem je predsednik ponovno govoril o svojem načrtu za Srednji vzhod, zahteval zanj podporo in dejal, da je ta načrt ((življenjske važnosti za svetovni mir«. Glede Evrope je izrekel zadovoljstvo z napori »določenega števila naših evropskih prijateljev, da uresničijo skupnost za razvoj skupnega tržišča. Zadovoljni smo tudi z njihovimi napori na področju atomske energije«. Kar se tiče nptranje politike, je Fisenhower govoril o novih zakonih za zaščito in razširitev državljanskih pravic črncem v južnih državah in o ukrepih, ki naj zagotovijo boljši dobiček kmetom. Govoril je o zidanju novih šol, o zaščiti naravnih bogastev v državi in o razširitvi pristojnosti sedanjega zakona o zdravstvu, vzgoji in javni varnosti. Zatem ;e predsednik poudaril trdnost ameriškega gospodarstva ir. dejal, da se stalno širi in da je v temeljih zdravo. Pri tem pa je dodal, da je treba vedno imeti pred očmi nevarnost inflacije, ki bi nastala, zlasti, če bi bila vlada preveč razsipna s svojimi izdatki ali če privatne skupine ne bi upoštevale vseh mogočih posledic za gospodarstvo, ki bi nastale z neprevidnimi posli. Dejal je, da bo v prihodnjih štirih letih še dalie vztrajal na tem, naj departmaji in izvršilne ustanove vlade pripravijo nove načrte za prihranke fondov in delovne sile. Pozval je kongres. naj bo glede tega stalno buden, in je dejal, da se v imenu vlade obvezuje ščititi trdnost dolarja. Medtem poteka ((parlamentarna preiskava« o «Eisenho-werjevi doktrini« vzporedno z veliko ameriško diplomatsko akcijo med državami Srednjega vzhoda. Glavno vprašanje v političnih krogih je sedaj. kakšen odmev bo imel predolg demokratov za ((popravo« Eisenhovverjevega programa. Zatrjujejo, da je predlog demokratov pripravil sam bivši državni tajnik Dean A-cheson. Dulles je včeraj pred zunanjepolitičnim odborom predstavniške zbornice ostro kritiziral predlog demokratov o znatnem zmanjšanju pooblastil Eisenhowerju. Besedilo predloga demokratov, ki omejuje Eisenhowerjeva pooblastila samo na vojaško področje, bi omogočilo ZDA vojaško intervenirati na Srednjem vzhodu. «če bi to bilo potrebno«, in ne omenja izrecno »odpora proti komunističnemu napadu«. S tem v zvezi je Dulles dejal, da bi demokratični načrt, ki določa odpor proti napadu na kaki državo Srednjega vzhoda, «ki ne bi bil komunističen napad«, terjal na primer tudi ameriški oborožen odpor proti anglo-francoski in izraelski akciji v Egiptu. Prav gotovo bo sedanja debata podaljšala razpravo o tem programu in ni več upanja, da bo odobren se v tem mesecu. Vlada pa bi želela njegovo odobritev pred 30. januarjem, ker bo ta dan prišel v VVashington na uraden obisk kralj Saudove Arabije Ibn Saud. Temu obisku pripisujejo veliko važnost v vseh diplomatskih krogih, ker bodo ZDA skušale odcepiti Saudo-vo Arabijo od skupne akcije Egipta, Sirije in Jordanije proti politiki Zahoda. V ZDA so mnenja, da bi utegnil kralj Ibn Saud pomirjevalno vplivati med temi tremi državami in Zahodom, čeprav je vedno podpiral Egipt takoj po nacionalizaciji Sueškega prekopa in mu dovolil tudi posojilo 20 milijonov dolarjev. Prepričljiv argument TERAMO, 10. — V podjetju, ki izdeluje keramične ploščice za obloge, stavka približno tričetrt oa 300 uslužbencev podjetja. Med sestankom na sedežu urada za deio med predstavniki industnjcev ter sindikalisti CISL ni prišlo do sporazuma, pač pa do incidenta, ki bo imel svoj zaključek na sodniji. Ravnatelj zveze industrijcev dr. Mirelli j« namreč na račun sindikalista Mortaruola najprej izgovoril nekaj žaljivih besed, potem ga je pa še udaril s pestjo v obraz. MOSKVA. 10. — Sovjetski zunanji minister Sepilov je sprejel zahod nonemškega poslanika v Moskvi Haaea. Vreme včeraj: Najvilia temperatura 8. najnižja 1, zračrvi tlak 1016.2 pada, veter jugozahodnik 3 km na uro, vlaga 80 odst., morje mirno, temperatura morja 8.6. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 11. Januarja Higin. Božidar Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.42 Dolžina dneva 8.58, Luna vzide ob 12.22 in zatone ob 2.28. crtnnT A 12 tnnuarla Poročilo trgovinske zbornice za november Znižana industrijska proizvodnja in povečano število brezposelnih Poročilo trgovinske zbornice dokazuje, da se je tržaški gospodarski položaj v novembru znatno poslabšal v skoro vseh gospodarskih panogah Redno poročilo tržaške trgovinske zbornice za mesec november daje naslednjo sliko o gospodarskem položaju v raznih sektorjih: Industrija: Indeks industrijske proizvodnje — katerega računa direkcija za industrijo in trgovino vladnega generalnega komisariata na o-snovi mesečnega povprečja 1938. leta, ki naj bi bilo enako ioo — je dosegel 168,3 in se je torej znižal v primerjavi s prejšnjim mesecem, ko je znašal 181,2. Jeklarna je proizvedla v novembru 7Q53 ton litega železa, 5324 jekla im 3465 jeklenih plošč. Proizvodnja se je znižala v primerjavi z oktobrom za 28.6 odst. pri litem železu, za 27.9 odst. pri jeklu in 28.7 odst. pri jeklenih ploščah, V prvih 11 mesecih preteklega leta so proizvedli skupno 106.676 ton litega železa, 69.316 ton jekla in 35.925 ton jeklenih plošč. Tržaške čistilnice so v novembru predelale 58.943 ton i «Leo Gunilla» itd. V ladjedelnici so zgradili tudi opremo za nekatere velike čezoceanske ladje. Precej lacij pa so tudi obnovili. . Povprečno število delavcev je med leti 1910 in 1945 znašalo 800; tu pa tam pa je bilo zaposlenih v ladjedelnici do 1200 delavcev. Tako je bilo leta 1946 zaposlenih 1050 delavcev. 140 vajencev in 110 uradnikov. Leta 195Q je bilo zaposlenih 650 delavcev, 40 vajencev in 96 uradnikov, la- ton, kot na primer «Esquili-|ni pa je bilo zaposlenih še iiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiriitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii Ob nedavnem predlogu za zvišanje cen vodi m prevozom Acegata Zvišanje za kritje cen in tarif naj bi služilo primanjkljaja v podjetju S tem naj bi podjetje Acegat dobilo 607 milijonov lir več letno - Hkrati pa predlaga občinski odbor še 25 odstotkov zvišanja tarif mestnih prevozov s prvim julijem Pred nekaj dnevi smo pisali, da je občinski odbor predložil občinskemu svetu povišanje cene vode in cene mestnih prevozov. Občinski odbor je izračunal, da bo s temi povišanji občinsko podjetje ACEGAT dobilo 607 milijonov lir več v letu. S tem večjim dohodkom naj bi podjetje ACGAT krilo letošnji primanjkljaj, ki znaša po reviziji nekaterih izdatkov, ki jo je napravil občinski odbor v zvezi s predloženim proračunom, 606 milijonov lir. Občinski odbor je pripravil za občinske svetovalce in za tisk seznam omenjenih poviškov. Cene vode in takse na iiiiiiiittniiiiiilllllliiiiililiiiiiiouiniiliiHiiMlmiiiiililniuillilHinuilIlliimiliiiiiiiiliiiiiiHiull Stališče DZ-CGIL do položaja v Acegatu Zahteve uslužbencev predstavljajo samo 129 milijonov lir izdatkov V sedanjem resnem gospodarskem položaju se ne smejo višati tarife Predvčerajšnjim in včeraj t v katerega je zabredel ACE-zvečer se je dvakrat sestala GAT zaradi ravnanja njego-izvrsna komisija nove Delav- * ve upravne komisije, katero vske zbornice CGIL, ki je raz- je treba nadomestiti z novo Sfeuce s« bodo zvišale tako- uradnike od 30.000 na 35.500 pravljala o raznih sindikalnih vprašanjih ter o polo-žaiu v podjetju ACEGAT in izdala v zvezi z njim tudi posebno poročilo. Na sestanku pa so člani vodstva tržaškega odseka ustanove INČA tudi poročali o njenem delovanju. Izvršna komisija pravi v »vojem poročilu, da je znova proučila položaj pri ACEGAT bodisi glede pravičnih zahtev uslužbencev, ki še niso bile rešene zaradi napo- _______________________ . pustljivosti upravne konusi* noval župan dne 31. decembra f- A i ir« 1 in bo delovala dve leti. Ko- la novi upravni organ pa se bo moral okoristiti s sodelovanjem vseh uslužbencev z ustanovitvijo posebnega posvetovalnega odbora. «»------- Sestanek občinske davčne komisije V sredo zvečer se je sestala na županstvu občinska davčna komisija, ki jo je ime- je mestnega podjetja, bodisi glede predloga o zvišanju cen in tarif nekaterih uslug, ob predložitvi proračuna za leto 1957. Upravna komisija se sklicuje na svoje poročilo z dne 19. decembra ter ponovno izraža svojo solidarnost uslužbencem ACEGAT in poudarja, da imajo pravico do uresničenja minimalnih zahtev, ki se tičejo priznanja odpravnine, ki jo že dobivajo uslužbenci vseh občinskih podjetij, revizije trajanja dopustov, izravnava mezd in plač ter obnovitve mezdne pogodbe, ki jo je podjetje pred kratkim odpovedalo. Izvršna komisija nove Delavske zbornice ne more mimo ugotovitve, da je upravna komisija ACEGAT izigrala svoje uslužbence, izkoriščala njihovo potrpljenje in dve leti namerno zavlačevala razgovore, da bi s tem preprečila rešitev spora. Izvršna k< misija nove Delavske zbornice nadalje obsoja spletke upiavne komisije ACEGAT, s katerimi skuša ta prikriti svojo odgovornost pri upravljanju podjetja in usmeriti nezadovoljstvo prebivalstva na napačno pot. V ta namen je namerno povezala rešitev vprašanja delavskih zahtev t proračunom podjetja za leto 1957 in predlagala zvišanje tarif glavnih uslug. Upravni kriteriji tistih ljudi, ki so do seda) vodili podjetje, so privedli do 1.079 milijonov lir primanjkljaja, medtem ko bi uresničenje de. lavskih zahtev predstavljalo le 129 milijonov neposrednih izdatkov. Kar se tiče zvišanja tarif, ki ga je predlagal cbčinski odbor, mu izvršna komisija nove Delavske zbornice CGIL zaradi resnega gospodarskega položaja prebivalstva nasprotuje. Ta položaj nasprotno zahteva korenite ukrepe, da se izboljšajo pogoji v vseh gospodar skih panogah in s tem tudi gmotne razmere delavstva Končno ugotavlja izvršna ukcmislja Delavske zbornice CGIL resen upravni položaj, misijo sestavlja ^5 članov, dve tretjini katerih je imenoval občinski svet, eno tretjino pa prefektura. Na svoji prvi seji je omenjena komisija izvolila za predsednika dr. Carla Taglia-ferra, uradnika Tržaške hranilnice. Izvršni odbor unije le; voda za hišno uporabo z neodvisnimi stanovanjskimi števci od 26.30 lir na 36.90 lire za kub. meter, voda za domačo uporabo z nameščenim glavnim števcem od 22.30 lire na 31.30 lire, za državne ustanove od 24.30 na 34.10. za dobrodelne zavode od 16 lir na 22 lir. Za vse druge u-stanove in podjetja pa pred-lajajo naslednje povišanje■ do 5000 kub. metrov letno od 24,30 na 34.10 za kub. meter, od 5001 do 10.000 kub. metrov letno od 2230 na 31.30 lire, od 10.001 do 50.000 kub. metrov letno od 20.30 na 28.50 iire, od 50.001 na 100.000 kub. metrov letno od 18.30 na 25.70 lire, od 100.001 do 300.000 kub. metrov letno od 16.30 na 22.90 lire, od 300.001 do 600.000 kub. metrov od 16.30 na 21.60 lire, od 600.001 do 1 milijon kub. metrov letno od 16.30 na 19.30 lir«*. Za občino; občinske u-rade, šole. javne pralnice, javne pipe, kanalizacijo, javna stranišča in za pranje cest od 4.80 na 6.80 lire. Za miljsko občino od 10 lir na 14 (ir. Za dvigalno postajo pri Banih od 40.50 na 56.70; do-lava ladjam in plovnim objektom na splošno v tržaškem pristanišču od 61 lir na 85.40 lir, kraški vodovod — dolinska občina od 23 na 32.20 lire. Taksa na števce se bo zvišala takole; (števci od 13 mm od 70 lir na 285 lip mesečno, števci od 20 mm oo 105 lir na 428 lir mesečno, števci od 25 mm od 126 lir na 513 lir, števci z nad 25 mm od 140 na 570 lir, za zapečatene hidrante od 140 na 560 lir mesečno. Občinski odbor je predložil naslednje povišanje mestnih prevozov: Za abonmaje t znižano tarifo; tromesečni abonma za eno progo (šolarji) od 1600 lir 2010 lir, isti abonma za dve razdalji od 2500 na 3115 lir, tromesečni abonma na dveh progah (šolarji) od l tisoč 500 na 3.150 lir. tromesečni abonma za dve razdalji n» progi št. 20 (šolarji) od 3.200 na 4.200 lir, tromesečni afcenma za 3 razdalje na progi št. 20 (šolarji) od 4.080 na 5100 lir, letni abonma za e-no progo za državne uradnike itd. od 8.000 na 10.020 lir. letni abonma za eno progo » dvema razdaljama za državne uradnike itd. od 11.700 na 14 tisoč 640 lir, letni abonma za dve progi za državne uradnike itd. od 11.700 na 14.640. letni abonma za progo št. 20 za dve razdalji za državne uradnike itd. od 16.000 na 20.040 lir, letni abonma proga št. 20 z-a tri razdalje za državne uradnike itd. od 22 tisoč 800 na 28.500, letni «-bonma z omejeno število prog za državne uradnike od 26.000 na 32.520 lir, letni abonma na vseh progah za državne Tajništvo Tržaške uniie (Unione Triestina) sporoča, da co skupine, ki jo sestavljajo i Fronta za neodvisnost, Tržaški blok. Tržaška demokratična stranka ter Mladinska zveza STO) imenovale »voj« zastopnike v izvršilni odbor Tržaške unij«. Za političnega tajnika je bil izvoljen g. Valerio Borghese. „„.................. m.......-...................... Retolucija poltr. odbora FI0M Združitev vseh pogoj za izboljšmezd Pred nekaj dnevi je pokrajinski odbor FIOM na svojem sestanku razpravljal o gospodarskem položaju na našem ozemlju ter o posledicah tega položaja za kovinarje in za ves d»lavski razred kakor tudi o ukrepih za njegovo izboljšanje. Odbor je izrazil zaskrbljenost kovinarjev in njihovih družin, ker so ostale mezde in plače nespremenjene, medtem ko cine življenjskih potrebščin stalno naraščajo, ko Su se zvišale tudi najemnine in groze sedaj še poviški tarif Acegata. Na sestanku so z zadoščenjem ugotovili, da so delavci v zadnjih mesecih leta 1956 v raznih večjih in manjših podjetjih pričeli akcijo za izboljšanje prejemkov, da bi laže krili večje izdatke v zimskih mesecih. Odbor FIOM se je pri obvezal, da oKi podprl vse akcije za itb, lišanje mezdnih in življenjskih pogojev delavcev. Pozval je vse delavce in uradnike. naj v vseh tovarnah vzpostavijo med seboj najbolj tesne stike »e glede na sindikalno pripadnost in na dejstvo, ali so sindikalno orga-»‘7'rani ali ne. * Končno se odbor obvezuje, do bo podpri vse pobude za drsego integralne proste co; ne, za rešitev raznih vprašanj v okviru Vanonijevega načrta, za razvoj ustanove IHI, kar vse bo pripomoglo k rešitvi vprašanja brezposelnosti m s tern k izboljšanju gospodarskega položaja na našem področju. lir, letni abonma na omejenih progah za časnikarje od 13.800 na 17.280 lir, letni a-bor.ma na progi št. 20 za časnikarje od 9000 na 11.280 lir, letni abonma na vseh mestnih progah za časnikarje od 15.100 na 20.160 lir, letni abonma za vse proge za pohabljence od 4.30Q na 5*.400 lir, letni abonma za progo št. 20 za pohabljence od 4000 na 3.040, mesečni abonma za eno progo za delavce od 1.300 na 1.620 lir, mesečni abonma za eno progo z dvema razdaljama za delavce od 1.200 na 2.380 lir, mesečni abonma za dve progi za delavce od 1.900 na 2.380 lir. Abonmaji z normalno tarifa; Mesečni abonma za eno progo od 1.600 na 2.000 lir, mesečni abonma za eno progo z dvema razdaljama od 2 tisoč 300 na 2.880 lir. mesečni abonma za dve progi od 2 tisoč 300 lir na 2.880 lir, mesečni abonma za progo št. 20 za dve razdalji od 2.800 na 3.500. mesečni abonma za proge št. 20 s tremi razdaljami od .080 lir na 5.100 lir, tromesečni abonma za eno progo od 4.300 na 5.400, tromesečni abonma za eno progo z dvema razdaljama od 6.100 na 7.620 lir, tromesečni a-bonma /» dve progi od 6.100 lir na 7.620 lir, tromesečni a-bonma za progo št. 20 z dvema razdaljama od 7.520 na 3 420, tromesečni abonma za piogo št. 20 s tremi razdaljami od 11.000 lir na 13.800 lir, šestmesečni abonma za e-no progo od 8.000 na 10.020, šestmesečni abonma za eno progo z dvema razdaljama od ll.OOi? lir na 13.800 lir, šestmesečni abonma za dve progi od 11.000 lir na 13.800 lir, letni abonma za eno progo od 14.000 na 17.320, letni abonma za eno progo z dvema razdaljama od 19.800 lir na 24.720 lir, letni abonma za dve progi od 19.800 lir na 24.720 lir, mesečni abonma za omejene proge od 3.700 lir na 4.650 lir, tromesečni abonma za omejene proge od 9.900 lir na 12.390 lir, šestmesečni abonma za omejene proge od 18.200 Ur na 22.800 lir, letni abonma za omejene proge od 32.700 lir na 40.800 lir. mesečni abonma za vse proge od 4.300 na 5400 lir, tromesečni abonma z e. vse pfoge od 11.300 na 14.160 lir, šestmesečni abonma za vse proge od 20.600 lir na 25.650 lir, letni abonma za vse proge od 36.600 na 45.720. Listki in izkaznice: povratni listek za eno razdaljo od 20 lir na 25 lir, povratni listek z dvema razdaljama od 30 na 35 lir, tedenske izkaznice za delavce ostaneje nespremenjene. Listek za navadno dnevno vožnjo ob delavnikih; za eno razdaljo, vključno proga št. 20, od 20 lir na 25 lir, za dve razdalji, brez proge št. 20 od 30 na 35 lir, za dve razdalji na progi št. 20 od 30 na 35 lir, za tri razdalje proge št. 20 od 50 na 65 lir. Listek za navadno večerno vožnjo in ob praznikih; za eno razdaljo, vključno prega št. 20. od 25 lir na 30 lir, za dve razdalji, brez proge št. 20 od 40 lir na 50 lir, za dve razdalji proge št. 20 od 40 na 50 lir. za tri razdalje proge it. 20 od 00 na 75 lir. Listek za navadno nočno vožnjo; zn eno razdaljo od 50 na 65 lir, za dve razdalji od 100 na 125 lir. njo s Trga Goldoni na Sta-d;cn od 35 na 45 lir, na mesečne izkaznice za 11 voženj od 200 na 250 lir. 7.a tedensko izkaznico za 24 i oženj (ki velja samo za progo it. 20 za tri razdalje; od 500 na 625 lir, za zavoje in kovčke velja navadna tarifa za potnike, za posebne vožnje s Trga Goldoni k Sv. Justu 35 lir. Vsi abonmaji na osnovi raznih dogovorov in pogodb se povišajo za 25 odstotkov. Kot smo že omenili, je to j predlog občinskega odbora. Neva povišanja bodo stopila v veljavo samo, če jih bo sprejela večina v občinskem svetu, in sicer takoj po potrditvi zadevnega sklepa. Občinski odbor je nadalje pripravil predlog, za nadaljnje 25 odstotno povišanje vseh gornjih tramvajskih tarif, ki naj bi stopilo v veljavo s 1. julijem 1957. le-, ta. Poleg nadaljnjih povišanj pa občinski odbor predlaga tudi odpravo jutranjih povratnih listkov. Tedenske izkaznice za delavce pa naj bi se povišale za eno razdaljo, vštevši progo »št. 20, od 100 na 150 lir, za dve razdalji proge št. 25 od 150 na 200 lir, za dve razdalji proge št. 20 od 200 do 250 lir, za tri razdalje proge št. 20 od 250 na 300 lir. 570 delavcev, 15 vajencev in 70 uradnikov. Število delavcev in uradnikov ve je znižalo delno z odpusti (leta 1947 so odpustili 33 delavcev), z upokojitvijo starih delavcev, s prostovoljno odpovedjo službi tistih delavcev im nameščencev, ki so se i zt« lili v Avstralijo itd. Nekaj delavcev in uradnikov so dokončno premestili v ladjedelnico Sv. Marka in v Tovarno strojev, medtem ko pa niso najemali novih delavcev. razen nekaj vajencev, ki so ostali sirote, ter sinov invalidov, ki so jih zaposlili na podlagi zakonskih predpisov. Kar Se tiče zaposlitve je koristno zaposlenih samo 60 odstotkov delavcev, 40 odstotkov pa drži roke križem. Zaradi tega vlada med delavstvom velika zaskrbljenost, poleg tega pa tudi manj zaslužijo, ker ne dobivajo a-kordnih dodatkov, raznih nagrad itd. S sedanjimi napravami se lahko gradijo ladje do 5000 ton nosilnosti. Z izločitvijo e-nega sploVišča in s postavitvijo enega žerjava ter z drugimi manjšimi izboljšanji bi pa lahko gradili ladje od 10 do 15.000 ton nosilnosti, Razen tega pa bi bilo treba zgraditi tudi nov žerjav na pomolu, poleg katerega ladje opremljajo, s čimer bi lahko omogočili tudi velika popravljalna dela na starih ladjah. S temi tehničnimi spo-polnitvami bi lahko zagotovili ladjedelnici nova naročila, povečali število delavcev in izboljšali delovanje raznih delavnic. Minister Vigorelli je predstavnikom miljske občine obljubil, da ve bo za stvar pozanimal; dejal pa je, da je za to pristojen minister za industrijo Cortese. Pri tem se je tudi čudil, kako je sploh mogoče, da je ladjedelnica v sklopu IRI v sedanji ugodni konjunkturi brez naročil. (■KITMCRIN POROCII.a) B. Grom razstavlja v galeriji Rossoni Danes ob 18. uri otvoritev osebne razstave Danes bo znani tržaški slikar Bogdan Grom ob 18. uri otvoril v galeriji «Rossoni» na Korzu osebno razstavo, na kateri bo prikazal okrog dvajset novejših del, ki prikazujejo kraške motive in ki so izvedena v značilni tehniki «batik». To je peta tržaška osebna razstava znanega slikarja, ki je žel tako doma kot po svetu priznanje. Razstava bo odprta 15 dni od 10. do 13. in od 16. do 20. ure SNG za Tržaško ozemlje V soboto 12. trn. ob 20.30 v prosvetnem domu na OPČINAH V nedeljo 13.t.m. ob 16.30 na KONTOVELU Valentin Katajev ^Kvadratura kroga* veseloigra v treh dejanjih Alojz Rebula: VINOGRAD RIMSKE CESARICE O gornji knjigi navaja revija «KNJIGA», med drugim, tudi naslednje: «Avtor je iz vrste mladih, ki so se oglasili v naši prozi med vojno, najmočnejša osebnost.« ( GLEDALIŠČA ) GLEDALIŠČE VERDI Jutri ob 20.30 premiera Rimski-Koisakova opera «Le-genda o nevidnem mestu Ki-tež» za abonente reda A v parterju in ložah ter za red C na galeriji. Pri gledališki blagajni so naprodaj vstopnice za premiero. V nedeljo točno ob 15. uri za dnevni abonma za vse rede tretja predstava Wagner-jeve opere «Mojstri pevci nuernberškin z isto zasedbo. Jutri se prične prodaja vstopnic za to predstavo. Po začetku predstave bo vstop v gledališko dvorano prepovedan. Zato se priporoča točnost ( BAZNA OBVESTILA ) Fotografska razstava SPDT Slovensko planinsko društvo v Trstu namerava prirediti fotografsko razstavo planinskih in kraških krajinarskib motivov in vabi v ta namen vse planince in simpatizerje, ki hočejo sodelovati. na sestanek v torek dne 15. t. m. ob 19.30 v prostorih SPZ v Ul. Roma 15-11. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. januarja t. 1. se ie v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 14 oseb. bilo pa je 5 porok. POROČILI SO SE: delavec Antonio Boch in gospodinja Anna Maria Vascotto, prodajalec Silvio Spetti in gospodinja Maria Urbino. upokojenec Giuseppe Me-duri tn šivilja Maria Hedvvlcek, delavec Luciano Cechini in delavka Isabella Carella, delavec Corinno Cadel in gospodinja El-via Gloia. UMRLI SO: 87-1 etni Luigi Furlani. 76-letni Mario Giovanni Facchini. 67-letni Alessio Ruzzier. 80-letni Alessandro RodoMo 13-e-vilacjua, 81-letna Caterina Prati tx>r. Cresciani, 59-letna Maria lelenkovich por. Smaeh. 60-letni Romano Pečenko. 49-letna Valerija Dolenc por. Maxia. 90-letna Giovanna Busan vd. Goni, 54-letna Emi 11 a Boscolo por. Bo-scolo, 50-letni Giuseppe Zacutti, | 76-letni Federico Peterneli. 66-Za otvoritev niso bila po- ietnj Domenico Molinari. 83-let-slana osebna vabila. I ni Lorenzo Argentin. MOŠKI PEVSKI ZBOR prosvetnega društva ((PROSEK - KONTOVEL* priredi jutri 12. t. m. ob 21. uri v Avditoriju v Trs* u KONCERT UMETNIH IN NARODNIH PESMI pod vodstvom Milana Pertcta. Besedila pesmi bo recitiral Stane Raztresen. član SNG. SPORED 1. Ivan Matetič-Ronjgov: PJESMA SLOBODI 2. Milan Pertot: KO-NJUH PLANINOM 3. Fran Vilhar: NA VRELU BOSNE Kratek odmor 4. Franjo Delak: V SNEGU 5. Peter Jereb: PELIN ROŽA 6. Vasilij Mirk: NA TRGU 7. Vasilji Mirk: KATRI-CA '8. Anton Hajdrih: HERCEGOVSKA Glavni odmor 9. Vladimir Švara: DOBIL SEM PISEMCE 10. Milan Pertot: ČEJ SO TISTE STAZICE 11. Matija Tomc: DOLENJSKI FURMANI 12. Matija Tomc: KO SO FANTJE PROTI VASI ŠLI 13. Matija Tomc: MOJ OČKA IMA KONJ-CA DVA Kratek odmor 14. Matija Tomc: TENE-NAJ REZJANKICA 15. Ciril Pregelj: OD CJELA DO ŽAVCA 16. Matija Tomc: TECE MI TECE VODICA 17. Ciril Pregelj: VINSKA 18. Ciril Pregelj: STE VIDLI BARONA 19. Emil Adamič: ZDRAVICA Sporedi so na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. svojim orkestrom; 18.00 -19.30 Spored iz Ljubljane; 19.30 Ha-va*ska serenada: 20.00 Zunanjepolitični pregled; 20.00—23.00 Spored iz Ljubljane: 23.10 Operni koncert. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00, 13.00. 15.00. 17.00. 19.00. 22.00 8.00 Narodne poio Fantje na vasi mips igra Avsenikov trioi 8.50 Dopoldanski koncert: 9.45 Radijska šola za nižio stopnjo — a) Zimski večer: b) Poke ž nami...: 10.15 Popevke in ritmi! 11.00 Za dom in žene; 11.10 Dopoldanski operni spored; 12.00 ll jugoslovanske vokalne ustvarjalnosti — poio Slovenski oktet, Anton Dermota. Dušan Popovič, spremljata Hilda Dermota io Bogdan Babič; 12.40 Klavirske skladbe mojstrov romantike; 13.15 Od melodije do melodije: 14.35 Želeli ste — poslušajte!: 15.40 Utrinki iz literature: Iz japonske lirike: 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Športniki, pozori; 17.30 Zabavna in Plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Ljudte med seboj; 18.15 Narodni pesmi iz Beneške Slovenije poj* kvintet Anton Neffat: 18.45 Jelka Cvetežar poje z orkestrom WU-helma Dumke; 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.15 Beethoven: Godalni kvartet op-127 v Es-duru; 20.58 Glasbena medigra: 22.15 Plesni orkestef radia Ljubljana. TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke: 18.00 2ena in dom: 20.45 Vesti: 21.00 Evripid: «Medea». ( KINO ~) Excels>or. 15.45: eEliana in mot-je», Ingrid Bergman, Mel Fer* rer, Jean Marais. Technicolof' Fenice. 15.30: «Najlepši dnevi« t Emmo Gramatico, F. Interlen-ghi. A. Lualdi in V Moriconi. Nazionale. 15.30; «Metro» predstavlja Toma in Jerrva. dvf zelo zabavni osebi, v «2ivahni fantaziji M. G. M.» (Fantasi* animata M.G.M.). Technicolof Filodrammatico. 16.00: «Vse za vse« z D. Brianom. A. Dahi B. Sullivan in L. Chanev. «Vse za vse« je geslo ambicioznega človeka brez predsodkov pri igri. Supercinema. 16.00: «Tigerček» Z Jetffom Chandlerjem in z mladim a velikim igralcem Tomoin Hovvejem. ki bo osrečil velik* in male. Metro G.M. film. Arcobaleno. 16.00: «Najbolj podi« izsiljevanje«. Glenn Ford. Do«-na Reed. L. Nielsen Astra Rojan. 16.00: «Dvoženec> (II bigamo), M. Mastroianni i« F.. Valeri. Capitol, 16.00: «Cudna vojna podoficirja Ascha«. O. E. Hasse i« Cristian Blec. Cristallo. 16.00: »Zadnji lova- Navdušujoč film Metro z Ro* bertom Tavlorjem in S. Gran-gerjem. Cmemascope Eartman-tulor. Izkaznice neveljavne. Grattacielo. 15.30: »Mešana kri*' A. Gardner. S. Granger. Armonia. 15.00: Najiepšo pusto-in Doris Day sta odlična izvajalca v filmu: »Človek, ki I* preveč vedel«. Film vam o« vzel dih. Režija Alfred Hit" ckoch. Paramount - Vistavisio« Ariston. 16.00: »Veliki grešnik*; Igra. ljubezen in dramatičnost v veliki umetnini. Gregor! Pečk in Ava Gardner. Aimonia. 15.00: »Najiepšo pustolovščino prikazuje film «Dfr sperado« z W. Morrisom. Sl*" di zabavni program z aktualnimi smešnicami. Aurora. 16.00: «Kongres se z*1 bava«. Vesel technicolor f Uh1 poln glasbe, pesmi in humorja* Garibaldi. 16.00: «Kršilci zako- nov« («1 Senza Legges) v tech-nicoloriu. Audie Murphv Lori Nelson. Chill VVills. Dramatičen «western» Ideale. 16.00: »Prepovedana pesem«, Claudio Villa, F. Mari. Imperc. 16.00: ((Stražar, izbra« stražar, brigadir in maršal** Vesel Cinemascope Enlc z A* Sordiiem. A. Fabrizljem in C* Cervijem. Italia. 16.00: »Kurtizana Diana** Pretresljiv film o ljubezni I" sovraštvu z Lano Turner 1* P. Armendarizem. Metro fiirP* S. Marco. 15.30: «Mlada leta* («Anni verdi«). Kino ob morju. 16.00: »Kri P* snegu«. P. Brasseur in C. Faul1 Moderno. i6.oo: «Usodni doku- ment«. Ravmond Rouleau i11 Martin Carol. Savona. 16.00: «V senci vešal** Technicolor, vistavision. -* Cagnev, J. Derek. Viale. 16.00: «Pot brez povratka*; Ivan Desnv. Rene Deltse«* prva nagrada na berlinske** festivalu Vitt. Veneto. 15 30: «Jokala bof jutri«. Susan Havvvard. Metf«’ scope. Prva nagrada na festivalu v Cannesu. Belvedere. 15.30: «Lahko no*' odvetnik«. Zabavni film z Albertom Sordiiem Marconi. 16.00: »Kot prej. boli' kot prel« Technicolor. R. Hirf' son, Ni Is Cornell. Massimo. 16 00: »Mala beračica** pretresljiva zgodba Novo cine. 15 30: »Bičana« (W frustata). Dramatična zgod*** v technicolorju z Richardso"1 VVidmarkom in Donno Reed. Odeon, 16.00: «Uničen otrok** Dramatično z Mili v Vitale |fl Helene Remv. Rad*o. 16.00: »Sedem zlatih medt* (Le se"« ritta d’oro). CinctP** scope Fox v barvah z R. Ega«* A. Ouinn. M. Renie in Rlt0 Moreno. TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ prireja JUTRI 12. t. m. ob 20. uri v hotelu «Palace» v Portorožu TURISTIČNI Sodelujejo kvintet Avsenik ln Tržlški fantje. BOGAT SREČOLOV IZVOLITEV *MISS NAGELJčKOVt CENE ZMERNE — 3 11. januarja 1957 IRSKO NARODNO VPRAŠANJE Irska je še vedno razdeljena na dva dela: pretežni del oloka je neodvisna republika, Severna Irska pa je še vedno pod angleško oblastjo Irsko narodno vprašanje, ki je v teku prejšnjega stoletja vznemirjalo napredne duhove tedanje Evrope, kakor tudi borba Poljakov, Madžarov in južnih Slovanov za narodno neodvisnost, je še vedno aktualno. Pripadnici tajne organizacije Irske republikanske vojske, skupno z nekaterimi drugi-mi sorodnimi gibanji, so v teku decembra 1956 vodili ^ečjo oboroženo akcijo za končno združitev vseh pod-ki so naseljena z Irci. Irski nacionalisti, ki jih je kakor se zatrjuje — o-krog 3000, in to dobro iz-vežbanih, so izvršili s polnočjo svojih simpatizerjev vrsto napadov na državne, Policijske in vojaške ustanove v Severni irski, ki se ae nahaja pod oblastjo brionske krone. Ti napadi so ogrozili varnost britanskih oblasti v Severni Irski v tolikšni meri, da so le-te poklicale na pomoč vojaštvo, * bi pomagalo policijskim oboroženim silam. Dejavnost irskih nacionalistov je danes ze Politični problem, za ka-®rega se mora zanimati Prav tako britanska vlada, kakor tudi vlada republike Irske. Z izbojevanjem narodne svobode leta 1937, ni nova 'republika Irska združila vseh pokrajin svojega otoka. olika Britanija je obdržala Pod svojo oblastjo šest severnih grofij, ki sestavljajo everno Irsko, in je v le-teh organizirala svojo vlado. Irsko narodno gibanje «Sin ein)> se je znajj0 v p0i0_ zalu, da se postopno bori za ojevanje Popolne vrhov- bosti vseh irskih dežel, a ni mo«lo postaviti na dnevni red vprašanja Severne Irske se Pred drugo svetovno voj-n°- V Dublinu so odlagali s Postavljanjem zahteve po Priključitvi Severne Irske tudi zaradi tega, ker so na oblasti v Irski republiki na-C10naliste pogosto zamenjavali zmerni republikanci, ki niso želeli zaostriti odnoša-lev svoje dežele z Veliko ntanijo. Tak je položaj tu-1 danes, ko se na oblasti nahaja koalicija strank, s Predsednikom republike Co-s elom na čelu. Toda odločnost Pod Britancev, da obdrže svojo oblastjo Severno rsko, hkrati z neodločnostjo vlade republike Irske gle-* tega vprašanja, so posredno podpihovali irski na-jnonalizem. Irsko narodno gi- ban krepiti 3e se je začelo ponovno ker sedel tudi zaradi tega, le britanski kapital za-vse najvažnejše polo- žaje v gospodarstvu Irske re-^ubljke. Izhajajoč iz takega Položaja v svoji deželi, je rska republikanska vojska, Upno z drugimi sorodnimi uPinami, postavila danes jvojemu gibanju dva temelj-* ci'i*: borbo proti britan-1 Politični kontroli na Severu (v Severni Irski) in Proti britanski gospodarski ominaciji na Jugu (v repu-“ki Irski). Kljub temu ,da je pred-nik republike Irske, ^rnerni republikanec Coste-, ’ nbsodil prevratniške me-e borbe irskih naciona-,Stov ,je vendarle sprejel njihova osvobodilna gesla. Po nedavnih oboroženih nastopih irskih nacionalistov, je Costelo izjavil, da se bo tudi irska vlada borila za vzpostavitev teritorialne integritete republike Irske. Irci se pod nobeniim pogojem ne morejo sprijazniti z dejstvom, da šest grofij, ki sestavljajo Severno Irsko, o-stane trajno pod britansko oblastjo. Ob tej priliki se je Costelo moral dejansko politično solidarizirati z irskimi nacionalisti. Izjavil je, da si republika Irska pridržuje pravico «vsakršne akcije«, da se doseže združitev dežele. Ker se je čutila šibko pred nacionalisti v parlamentu, se je irska vlada v teku sedanjega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov morala tudi pred ustreznimi organi te svetovne organizacije solidarizirati na neki način z nacionalnim gibanjem, kljub temu, da je poudarjala samo svoje miroljubne namene do Severne Irske. Kljub temu, da je zadržanje vlade republike Irske zmerno, kljub temu pa irsko narodno vprašanje .tudi v okviru takšnega zadržanja ,ni več le stvar krajevnih britanskih oblasti v Severni Irski in irskih nacionalistov, kakor je bil to primer po drugi svetovni vojni, ampak je preraslo v meddržavni spor .namreč v spor, ki ima mednarodni obseg. Ne kaže, da bi nerešeno vprašanje irskih nacionalnih ozemelj ,ki se tudi poleg določenega britanskega popuščanja, stalno pojavlja od leta 1921 dalje, ki od časa do časa zadobiva obliko močnejših eksplozij, mogli rešiti brez popolnega umika Angležev iz Severne Irske. Tu gre za resno vprašanje, ki danes stoji pred britansko vlado. Kljub temu, da resno dvomimo, da bi britanska vlada mogla obdržati, v tej ali drugi obliki, dosedanje posesti bivšega britanskega cesarstva, se zdi, da tudi v primeru Severne Irske ne bo mogoče doseči nekega kompromisa, ki naj bi rešil kvadraturo kroga, da bi bil britanski volk sit in irska koza celo. Spacal v občinski galeriji Jutri ob 18. uri bo v občinski galeriji na Trgu Unita otvoritev razstave del znanega tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. Na sliki Spacalovo delo aLuna na Krasu« SLOVENSKI KRAS V NAJNOVEJSl ZNANSTVENI OBDELAVI Poročila-Acta Carsologica Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti Klasična kraška zemlja notranjskega in tržaško-komen-skega Krasa, ki so prva potrudila naravoslovca za Studij ter rodila novo znanost o krasu (kras z malo začetnico je geološki pojav, razširjen skoro po vsem svetu, ne-/e na slovenskem Krasu oziroma po jugoslovanskem Dinarskem Krasu), je imela, kot je razumljivo, znanstvenike v svoji neposredni bližini: v Postojni, v Trstu v Ljubljanij Idriji. Le posamezniki so bili. posebno v začetku, z Dunaja, iz Berlina ali iz Francije. Prvotni, čisto ekonomski jamski komisiji v Postojni se je počasi pridružil nekak biospe-teološki muzej in kasneje študijski inštitut, ki ga je po tej vojni Slovenska akademija znanosti in umetnosti uredila v področju naravoslovnih študijev v Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni. Ta je dosegel že pred nekaj leti pod vodstvom prezgodaj tragično umrlega Alfreda Serka, prve uspehe. Zadnja leta pa kaže te laiku vedno večji . nillllliiiiiiiliimiiiiimi........................ NEMCI SO ZELO OBČUTLJIVI GLEDE SUVERENOSTI IN ČASTI Navaden avtomobilski incident \ z izrednim diplomatskim tonom v Španski novinar-diplomat se izmika sodnemu procesu zaradi škode in osebnih poškodb nemškemu državljanu, kljub temu pa bo moral odgovarjati za škodo Nemški tisk se zadnje dni močno ukvarja z zanimivim procesom, ki se bo po vsej prečkal neko križišče, je iz Sosedne ulice pridrvel nov avtomobil znamke «Volkswagen». verjetnosti v kratkem končal Mizar Pesch je imel prednost v Španiji, ker ni pravne mož. toda vozač drugega avtomobi- nosti, da bi ga obravnavali la se za to ni zmenil. Prišlo je Zahodni Nemčiji. Iz avto-j do trčenja, pri katerem je mobilskega incidenta med «Volkswagen» treščil v Pescho. nemškim mizarjem in dopisnikom nekega španskega lista je nastala afera, kateri del nemškega tiska pripisuje izredno važnost, ker da ne gre toliko za zahtevo zapadnonem-škega mizarja za odškodnino, ampak ‘predvsem za nemško državno suverenost in ponos, ki sta bila prizadeta. Posebno se še poudarja, da gre v tem primeru za precedens, ki bi lahko služil pozneje za opra- Pesčh močno ranjen in odpe Ijali so ga v bolnišnico. «Volkswagen» je utrpel le manjše poškodbe in iz njega je izstopil moški južnjaške zunanjosti, ki se je na policiji predstavil za Joacquina Navarro Cristobala. Po poklicu da je novinar in zaposlen v vičevanje drugih podobnih španskem poslaništvu v Bon-primerov, če bi ga ne takoj nu v oddelku za tisk. Hkrati temeljito razčistili. ipvje Cristobdl bil tudi bonn- Nemški mizar Josef Pesch j jki dopisnik madridskega iz mesteca Buttgen je neke-j dnevnika «Pueblo». ga dne vozil svoj avtomobil | Spanec je na policiji svojo skozi Bad Godesberg v bliži-1 krivdo za trčenje zanikal. Pro- ni Bonna. Kot je znano, so j metna policija pa je ugotovi- tam uradi in stanovanjske hi-j la da je kriv on in zato je še tujih poslanstčv tn konzula-1 bonnsko sodišče pripisalo tov, ki so akreditirani v za- krivdo njemu, ker je prekršil padnonemški zvezni republiki. J nemške prometne predpise in Mizar Pesch je imel za svo- trčil v Peschev avtomobil, jim malim «Mercedesom» pri. | Mizar je bil medtem v bol-ključeno prikolico, v kateri je nišnici, njegovo stanje je bilo prevažal več okenskih okvi- dokaj nevarno. Ko pa je ne-rov. ' koliko okreval se je takoj po- V trenutku, ko je Pesch zanimal, kako bi dobil odškod. nino za avtomobil in za osebne poškodbe. In tu je naletel na prvo razočaranje: bonnski državni tožilec mu je sporočil, da je sodni postopek proti Cristobalu nemogoč, ker da je ta diplomatski funkcionar, . to se pravi -r- eksteritorial-vo :prikolico, Pesch pa je pri na osebnost, tem izgubil kontrolo nad vo- Nemško sodstvo se torej ne zilom in je zato tudi sam i more ukvarjati z zadevami vo- treščil ob zid. Pri tem je bil diteljev in članov diplomat- skih predstavništev, zato je državni tožilec Peschu svetoval, naj poskusi s Čivilnd tožbo za odškodnino. Pesch je poslušal nasvet državnega tožilca in najprej ugotovil, da avtomobil španskega novinarja ni bil niti zavarovan. S tem je odkril nov prestopek Spanca, ker je v Zapadni Nemčiji zavarovanje avtomobilov obvezno že od leta 1939. Toda kljub vsemu je Pesch zvedel, da ne more začeti niti civilne tožbe proti Spancu, ker tuji diplomati ne morejo pred nemškimi sodišči odgovarjati za kakršen koli prekršek, oziroma prestopek. Preostalo mu je zadnje sredstvo in sicer poiskušati mirno ureditev spora, ki naj bi temeljilo na — uvidenosti Spanca. Skušal se je s Cri-stobalom pogoditi, toda še preden je Cristobalu predlo- žil račun za vso škodo, ki jo je utrpel, mu je ta sporočil, da se ne smatra za krivega in da zato ne bo plačal ničesar. Pač pa da je pripravljen plačati samo tedaj, če ga na to obsodi sodišče. Spanec je ob tej izjavi prav gotovo vedel, da mu nemško sodišče ne more ničesar. Toda Pesch je povsem logično sklenil, da s svojim iskanjem pravice ne more prenehati. Obrnil se je na bdvetnike, ki pa so mu rekli, da bi se mogel Cristobal spraviti pred sodišče v Španiji. Poiskali so zato zvezo z Madridom in v ta namen angažirali znanega španskega odvetnika Joseja Garcio. Ta je proučil možnosti sodnega postopka proti Cristobalu pred španskim sodiščem. In tedaj je prišlo na vrsto ono. kar je — po pisanju nemškega tiska — še najbolj zanimivo in hkrati najbolj komično. Madridski odvetnik Garcia se je v španskem ministrstvu za zunanje zadeve pozanimal, kako je z gospodom Navarro Cristobalom. Tam so mu sporočili, da špansko ministrstvo zunanjih poslov nima ni? proti temu, da «tretji referent oddelka za tisk .španskega poslaništva« v Bonnu ""iiui i nuni, iiiiiiiiiiiililiiiiiiiuiHiiliiimiii il ■■■■ ■■■ m m i ittm m mi ■■itMiiiilmif iim m 11.......................................................................................mi .............. .i.................... NA OBISKU PRIOEOLIČANSKIH V ___ Stef Lekač in strina Francka I. Name v jutranjem soncu tržaško mesto, oko ti plava skozi dolgo nenjen sem na Kontovel, barkovljansko obrežje do Mira- £* n*kaj opravim pri Stefu ™ra in , “ *>*»? po h,ikaču in čakam pri »Rumeni I morski gladini, da v m,sl,h n* avtobus, ki vozi pr o- preakočiš na istrsko obrežje nim 0Seku- Nenadoma se spom-|do daljne Dataacije vidiš ^sedemindevetdeset let sta-1 Pred s®bo> ■;^.»>«*1 mga Martina s Kontovel«. spe* ?plaVa ®f"ftk ln na’ busm »»otel počakati na avto- i prek _p0an? da bi -POS,ai' dvajset minut, do v S° odpeljal z avtobusom dajveč^t0Vel-a in je raje V n0 )l vročini vzel pot pod vase In srečno prispel v svojo »Vo' seVeda v velikem potu Bilo^3 obraza, a čil in zdrav. je ie skoraj sram in če v: , artin sposoben, da opra- 8tar" del° kljub svoji visoki ja;! tl’ Zakaj ga ne bi tudi ovir in drvi po svoji poti z neverjetno naglico, Ta krajši nedeljski izlet priporočam vsem Tržačanom, po. sebno Skedenjcem, Rocolča-nom In Magdalenčanom, ki tako malo poznajo ta košček tržaške okolice in vsem takim, ki jih količkaj nosijo noge in nikomur ne bo žal, če jo bo potegnil še do kontovelske n. ki se prištevam k mlade-j cerkve, od koder bo užival ČeZato bajdi v lepem, pa ' razgled, ki nima kaj zavidati tru V z'mskem sončnem ju-j tistemu iz »Stefanske ceste«. tiu Po lepi proseški cesti, kij Od kontovelske cerkve c kovltUdi lep vzgled na Bar- Stefa Lekača je le nekaj kov ki ga 7R nekaj kora-, korakov in že sem pri njem. Pod Zakriie3° bajdovske hiše Kramljati s Stefom je pravi do CeS,°’ da se ti spet odpre užitek. Mož se bliža svojim dr. „ ®2ev'ne in se spet zapre | osemdesetim in z njim lahko ‘ orce a se ti pokaže v govoriš o zadnjih političnih do' do V° P8h in*t SV°^’ krasoti pri Cjakih kode sprerbljn do Kozjaka, od pro^'Jfbko nadaljuješ pot po da J ce*l'. » svetujem ti, de eneš pred mitnico V V na hovo cesto, ki te deseti®1 .ovink'h pripelje v eeS( minutah na «Stefansko stoj0,”' '^e npkaj korakov in točk' 'mjlepši razgledni Ibiai '‘ž-^škega predmestja. Ce r a v o količkaj smisln zn na-stav T lepote' S8 boš tukaj u- leti«'. ^asa 'n strmel v Poto, ki bai’ Na ' se razgrinja pod te. tvoji levi te blešči godkih, o vinogradništvu in kletarstvu, sadjereji in cvetli. čarstvu, kajti Stef je povsod doma. Zaljubljen je v svoj Kontovel in pozna vso njego-govo zgodovino. Pelje te po ozkih kontovelskih ulicah do stare hiše in ti razkazuje pot, ki je peljala do gradu. Ko ti je razkazal razvaline kontovel-skega gradu, moraš z njim do druge hiša. Po poti ta vpraša, če bereš cirilico, kajti na vhod. nih vratih te hiše je vdolhen napis v cirilici. Od tam te pelje do tistega starega ore- ha, tam na vrhu, in je ves za. skrbljen, ko ti z roko kaže na tiste hiše pri Proseku, ki jih ne zidajo Kontovelci ali Pro-sečani zase, ampak za nekoga drugega. Na dolgo in široko ti razlaga, do česa bo dovedlo zidanje takih hiš in prav ima Stef, da je zaskrbljen. Kdor ima doma nekaj sto trt, nekaj dreves in nekaj grmov vrtnic ali drugih cvetic, bo odnesel od L,ekača zlat nauk, s katerim on nikoli ne štedi. Razumljivo, da se mi dva kot stara znanca večkrat #poštenkava», posebno ko mu jaz na vse pretege hvalim vse, kar je barkovljanskega. Ze pri besedah, da so Barkovlje naj-lepšg vas na svetu, se Stefu nagrbači čelo. Pravim mu, da nisem na ribjem trgu še nikdar slišal, da bi kričali ka. kor obsedeni: kontovelske ribe, kontovelske ribe, ampak vedno le barkovljanske. Po mojem mnenju je barkovljansko vino najboljše vino na svetu in ni dvoma, da so barkovljan-ska dekleta najlepša dekleta na svetu. Tedaj pa je Stefu dovolj. Vstane in zavzame tisto držo opernega pevca, ki drži levo roko pritisnjeno na ircu, desno pa stegnjeno daleč od sebe, kakor da ne bi bila njegova. «Videl sem že hvalisanje«, pravi Stef, «a takšnih kakor ste vi Barkovljani, še nisem srečal. Kaj bo vaše vino proti našemu kontovel. skemu in proseškemu? Kdaj je pil Franc Jožef barkovljansko vino, a naše je pil. In če se vi Barkovljani ponašate s tem in onim, imamo mi Kontovelci devetdeset let? V mislih obredem vse hiše na Kozjaku, pri Cjakih, pri Bajdovcih in v Bovedu, a tako starega Mi-čela ali Vane, ki bi mi pomagala do poliča vina in s tem do zmage nad stricem Stefom, ne najdem. Ne bo drugega, kot da jo uberem skozi Judo. vec in stikam od hiše do hiše, prvenstvo za starost. Kje ima- kfr judovskih starcev, na svojo barkovljansko sramoto, ne poznam. Spomnil sem se na starega prijatelja, ki živi v Judovcu ie dobrih petdeset let in ta bo prav dobro po- te vi Barkovljani Martina z njegovimi sedemindevetdesetimi leti? Kvečjemu spravite skupaj take starce, kakor sem jaz, a takih imamo na Kon-tovelu toliko, da bi jih vi sešteli le tedaj, ko bi si izposodili še nekaj rok, da bi imeli zadosti prstov«, S prvenstvom za starostne zadeve me je spravil stric Stef ob zid in sem mu moral priznati, da smo Barkovljani v tem pogledu dober korak za Kontovelci, a kljub temu se nisem dal ugnati in sem Stefu obljubil, da se bom tozadevno potrudil, da staknem najsta. rejšega Barkovljana ali Bar-kovljanko «Tam vas čaka polič vina«, mi je odgovoril Stef, «če mi prinesete podatke ne o sedemindevetdeset let staremu Barkovljanu ali Bar. kovljanki; zame zadostuje devetdeset let, a še te ne boste spravili skupaj«, je dejal strio Stef in se blaženo smejal, ko sva se poslavljala, kajti pre. pričan je bil, da bo polič vina odvisen od njegove zares edinstvene gostoljubnosti in ne od moje dobljene stave. Za povratek sem ubral tisto stezo, ki pelje od kontovelske cerkve do glavne ceste in te popelje do razpotja. Ce nadaljuješ pot po levi, prideš nn Kozjak, k Cjakom in končaš v Bovedu, če pa greš po spodnji, prideš v Judovec in končaš pri Križcu na mira. marski cesti. Na razpotju obstanem in malo razmišljam: Ce grem po proseški cesti, koga najdem, ki šteje okrog znal vse starce in starke. Skupaj sva gulila hlače na proseški pripravnici in prav gotovo bo šel svojemu staremu so. šolcu na roko pri iskanju starcev. Stojim že pred njegovo hišo in ne bi ga smatral niti za Barkovljana, ko ne bi prišel na dan s hvalo o naših lepih Barkovljah. Nisem se Varal. »Poglej«, mi pravi, #kje je lepše kakor v naših Barkovljah? Poglej, kakšen razgled na naše morje! Poglej moje cvetlice«, poglej to, po. glej ono in v mislih vidim Stefa, kako grbanči čelo. Vprašati petinsedemdeset let starega možakarja, kako je z materjo, ki bi morala imeti najmanj petindevetdeset let, če ga je dojila v svojih dvajsetih, je malo tvegano. Pravijo, da diplomatje mislijo eno, a govorijo drugo. Zakaj ne bi bil tudi jaz, če ne cel vsaj košček diplomata. Pa mu rečem: »Poslušaj Karlo! Koliko let je ie preteklo, odkar ti je umrla mati » «Kaj umrla, kaj umrla«, me skoraj nahruli, »saj še ž.ivi in ima sedaj sedemindevetdeset let. 2ivi pri moji sestri Tončki na Greti tik Pogorelca. Upam, da bo dosegla sto let, kajti zdrava ji na duhu in na telesu« . H. P. {Nudal jeuanje sledi J Cristobal pride pred nemško sodišče zaradi prometnega prekrška, ker da tretji referent nima diplomatskega statusa in zato nima pravice, ki ščiti diplomatske funkcionarje. Peschevi odvetniki so v tem trenutku menili, da je proces že dobljen in da bo Cristobal vendarle prišel pred sodišče. Takoj so od bonnske-ga ministrstva za zunanje zadeve in španskega poslaništva v Bonnu zahtevali pojasnilo ter ju opozorili na novo dejstvo. Španski poslanik, ki očitno ščiti svojega nameščenca, pa je sporočil, da se bo spustil v razpravljanje, kdo je za avtomobilski incident kriv, «pa naj Cristobal uživa diplomatsko zaščito ali ne«. Približno enako je odgovorilo tudi bonnsko ministrstvo za zunanje zadeve. Medtem ko špansko ministrstvo za zunanje zadeve Cristobala ne smatra za diplomatsko osebnost, ga zapadnonemško ministrstvo smatra za — eks-teritorialno osebnost. V večini držav namreč uživajo diplomatski status le poklicni diplomati in voditelji važnih poslanstev, ostali člani in cstalo osebje poslanstev pa uživa le določene diplomatske privilegije. V Bonnu pa je enakovredna s prvimi vsaka oseba, katero je neko tuje predstavništvo prijavilo kot člana svojega poslaništva. In tako se je navaden avtomobilski incident med nemškim mizarjem in španskim referentom za tisk spremenil v obsežen problem, o kate-iem zapadnonemški tisk zelo na široko razpravlja. Bonnsko ministrstvo za zunanje ztdeve pa je — verjetno pod pritiskom tiska — sklenilo da bo vendarle priskočilo Peschu na pomoč, da se mu omogoči »pot do pravice«. Preko nemškega poslaništva v Madridu je Bonn zahteval, naj se Cristobalov primer vendarle spravi pred sodišče. Dve kratki kulturni Newyorška založba «Dou-bledav and Co» bo letos izdala dve knjigi, v katerih bodo objavljena posamezna dela jugoslovanskih književnikov. Prva bo obsegala petindvajset pripovedk, druga pa tri večja dela. V prvi knjigi bodo zbrana dela slovenskih, hrvaških, srbskih in makedonskih realistov iz konca preteklega in iz začetka tega stoletja. V tej knjigi bodo Slovenci zastopani po delih Cankarja in Miška Kranjca. Druga knjiga bo zajela dela Iva Andriča, Cirila Kosmača in Rastka Petroviča. An-drič bo zastopan s svojim najnovejšim delom «Prokleta avlija«, Ciril Kosmač s pripovedko «Pom!adni dan« od Rastka Petroviča pa bodo objavili »Ljudi govore«. Na odru milanskega gledališča «01impia» je gledališka skupina znanega italijanskega komediografa Peppina De Fi-lippa tik pred božičnimi prazniki dala krstno predstavo De Filtppove farse v dveh dejanjih «Mptamorfoze uličnega pevca« (Le metamorforsi d’un suonatore ambulante) Kritika je delo spiejela z velikim navdušenjem. razmah z znanstvenim in organizacijskim delom pod vodstvom prof. Romana Savnika. O 1. jugoslovanskem speleolo-škem kongresu l. 1954 je bilo že govora v naši javnosti (saj je ta položil osnovo za spe-teološko vkarsološkon delo in raziskovanje po vseh jugoslovanskih republikah) ob prvi znanstveni publikaciji tega in. stituta. Med sklepi tega kongresa je bila tudi zasnova znanstvene jamarske — kraške publikacije. Pred nedavnim je izšla piva knjiga »Poročil — Acta canologican v zajetnem, 176 strani obsegajočem zvezku znanstvenih razprav o raziskovanjih zadnjih let na tem področju. Tu dobimo vsaj rahel pojem o intenzivnem delu na tem prezanimivem področju, iz imen že svetu znanih strokovnjakov ter mlajših in celo najmlajših znanstvenikov. V uvodni razpravi prof. Roman Savnik podaja v novi luči razvoj naše speleologije. ki se je do zadnjih let zdelo kot da sploh ne obstaja. Posamezna tuja znanstvena imena (ali organizacije) so zasenčila ali celo namenoma prikrivala njen prispevek, hoteč ga monopolozirati toliko v osebni sloves kot celo v politične cilje. Med brezimno množico našega ljudstva, ki je prvo spoznavalo in odkrivalo skrivnosti Krasa, je bilo tudi mnogo tujcem dobro znanih in neobhodno potrebnih vodnikov in celo znanstvenikov. Zašli bi predaleč, ako bi le naštevali vsa imena. Naj omenimo le kako zanimivo okol-nest, ki to osvetljuje. Kdo bi sodil, da je bil naš častitljivi zgodovinar I. V. Valvasor tudi naš največji jamar celih dveh stoletij. Skromni postojnski domačin Luka Ceč je pred dobrim stoletjem ne-le odkril cele predele Postojnske jame in s tem dal podlago njenemu turističnemu slovesu, marveč je kot prvi odkril prvega jamskega hrošča in ga izročil Ljubljančanoma, znanosti dobro znanima Ho-chenvoartu, Schmidtu. Hrošček, ki je dal spodbudo za novo znanstveno področje. t zv. btospeleologijo, t. j. veda o podzemnem življenju živali in rastlin, pa je kajpak dobil j,ne — leptodirus hochenuoar-ti. Poleg številnih idrijskih rudarjev, ki so delali in raziskovali v Škocjanskih jamah m v trebenski Labodnici, je znani znanstvenik Schmidi zapisal o «zgodovinski osebi, o kmetu Luku iz Trebč, ki se jv takrat kot prvi spustil po vrvnati lestvi v Labodnieo in kot prvi zagledal podzemno reko, torej jo pravzaprav odkril!« — Našega znanega lv. Andreja Perka, zavednega sina slovenskega očeta iz Poljan nad Škofjo Loko in njegovo znanstveno delo, so si prilaščali toliko Nemci kot Iialijani. Zelo zanimiva je razprava o raziskovanju profesorjev llubeta, Hribarja in Stefančiča o uHabečkovem breznu« pri Črnem vrhu nad lrijo, znanem v italijanski znanstveni literaturi kot «Abisso di Moiitenero». To brezno je ve- ■iiiiinimiiiiiiMiiiimuMuuiiimouiimiiHtiii Včeraj jc umrla . Ud Včeraj je v mestni bolnišnici v Ilempsteadu v ZDA umrla pesnica Gabrielle Mistral. Bila je stara 68 let in že dalj časa bolehala za rakom. V zadnjem času se je njeno zdravje vedno bolj slabšalo in pričakovati je bilo njeno skorajšnjo smrt. Pesnica je bila zelo cenjena, saj je leta 1945 bila nagrajena tudi z Nobelovo nagrado. Prejeli smo hevue de la politique in-ternationale — Letnik VII, štev. 161. Izdaja Zveza novinarjev Jugoslavije — Beograd. Uredništvo: Beograd, Makedonska 31. Sumarski list — Leto 1956, štev. 9—1Q Glasilo Sumarskog društva N. R. Hrvatske. Odg. ur. dr. Milan Androič. Uprava in uredništvo: Zagreb, Mažuraničev trg, 11. Ijalo doslej s skoro 500 m globine, kot je to dognal tržaški planinski klub «XXX offobre« pod vodstvom samega Ccmicija, kot eno najglobljih na svetu. Na podlagi teh površnih merjenj (z navadnim aneroidom, brez risanja in merjenja, ker je bil prišel edino Comici do dna), so italijanski znanstveniki Boegan-Bertarelli, Gariboldi itd. trdili, da pripada Crnovrška planota še k porečju Save, torej k Črnemu morju. Raziskovanja orne njenih profesorjev z Inštituta za raziskovanje krasa s sodelovanjem raznih drugih ustanov, posebno pa še tržaškega jamarskega združenja «C. Debeljaku pa so z natančnim merjenjem in študijem dognali, da je jama globoka le 336 m, torej celih 144 m manj kot je to ugotovil tržaški «XXX-ottobre». S tem je postalo takoj verjetno, kur je potrdilo tudi barvanje vode s fluorescinom v jezer-cu na dnu jame, — da voda cdtod in iz bližnjih požiralnikov črnovrških potokov teče t) bližnjo Idrijco v izvirke pri mlinu v Podroteji, — torej v Jadran in ne po Savi v Crno morje. Naš svetovno znani raziskovalec jamske favne Egon Pretnar. sin Tržačanom še dobro znanega odvetnika dr. Mateja Pretnarja, dolgoletnega predsednika društva «Pravnika in Slovenskega planinskega društva — prijatelj tržaškega naravoslovca dr. Muellerja — ima v svojem večdesetletnem raziskovanju v svoji aktivi tudi odkritje več novih vrst jamskih hroščev; od teh nekateri tudi nosijo njegovo ime kot Pretner ia latitarsis, pretneria saulii, astagobius angustatus-laticollis Pretneria. lint član postojnskega inštituta je prispeval obširno razpravo o jamskih hroščih; o rodovih Orgotus L. Miller, Pretneria G. Mueller. Astagobius Reitter in Leptodirus Schmidt (coleoptera/. Tu omenja tudi delo našega tržaškega strokovnjaškega hroščarja Vladimira Kodriča. Sivolasi, nad 70-letni predsednik Društva za raziskovanje jam Slovenije Ivan Micli-1 er je prispeval temeljit sestavek o dolgoletnih raziskovanjih eRakovega rokava Planinske jame«. Poznavalcu našega krasa je znana PlaninJ ska jama (nekdaj so jo imenovali Mirlograjska jama po Malem gradu, ki stoji blizu vhoda na malem gričku v dolini pod Planino), kjer skozi več kilometrov dolgo jamo priteka Unec, ki ponikuje kot Pivka v Postojnski jami. Zadnja leta se vedno več govori o gradnji velike električne centrale, bi bi izkoristila to prečudno kraško reko, ki leto za letom popljuvlja Planinsko polje. Mnogim pa je -nanj znano, da se po dobrem pol kilometru te jame odcepi proti vhodu druga, tudi več kilometrov dolga vodna jama, po kateri priteka potok Rak. Barvanja vode so dokazala, da je tu voda odtok vod Cerkniškega jezera, ki ponikuje v dolgo jamo Velike in Male Karlovce, »n prihaja zopet na dan v Rakovi dolini pod znanimi prirodai mi mostovi, ter nato spel ponikne v Tkalci jami in pride spet na dan v končnem sifonu Planinske jame, v Rakovem rokavu. Vsa ta vprašanja je osvetlil Michler po neštetih raziskovanjih ob raznem stanju vode. Kaj ta raziskovanja pomenijo si lahko vsaj približno predstavljamo če pomislimo nu skoro 3 km dolg podzemni rokav, večji del s 6 do 9 m globoko vodo na dnu, s 5 jezerci, s slapom in rečnimi brzicami med navpičnimi stenami do jamskega stropa, visokega včasih le malo nad glavo .drugje pa do 12, ali v veliki dvorani celo 40 do 50 m, s kapniškimi dvoranami ali s podorni-mi z ogromnimi kupi kamenja, ki se je zrušilo od stropa. In vendar, čim več je odkril, tem več je bilo skrivnosti, ki jih bo še treba pojasniti. Opazil je. da priteka v ta rokav voda od raznih strani, na pr. iz potočka v tzv. Rudolfovem rovu, ki ga je odkril ter poimenoval po lllllllllllll|lllll||tl|||1l||Mllllllllllll|llll||t||||||lll|||||||||||||,||||,|||||||||||||||||,|||,||||||,|||||1|||| Zlobni jeziki... Cbbttpj la je pa res vsega sposobna, da ie pokaže svoje noge! slovenskem jamskem raziskovalcu. Od kod pa prihaja? Del vode od tu pa ne odteka v Planinsko jamo, marveč izgine nekje ter vznikne Na malnih v romantični dolinici z mlinom oz. več mlini in teče kot Malenščica na Planinsko polje. Pa ne-le to. Pri nizki vodi je opazil, da del vode iz rokava teče čez slap v Planinsko jamo v Pivko. Nekje više v Rakovem rokavu pa je razvodje, in voda odtod teče tudi v obratni smeri v notranjost rokava do skrajnega sifona, do koder je mogla noga raziskovalca. Kam teče ta? Največji del knjige pa je posvečen jamarskim raziskovanjem članov postojnskega inštituta prof. Habeta, Hribarja in Romana Sgvnika v ((Podzemeljskem svetu Pre-stranskega in Slavinskega Ravnika». Tu je znanstveno obdelanih, izmerjenih, izrisanih ter geološko proučenih približno 50 jam. Od teh so jih nekaj že označili italijanski jamarji, a nepopolno in deloma zgrešeno; ogromna večina pa je bila to pot prvič odkrita in raziskana. Predaleč bi nas dovedlo, ako bi hoteli označiti le dognatke, važne za geološka preteklost teh predelov, za hidrografsko objasnitev ne-le v milijonlet-ni preteklosti, marveč tudi v sedanjosti, za obrazložitev poplav Pivškega polja itd. O-menim naj le, da so jame prvič označene, kar se samo ob sebi razume z domačimi, stoletnimi izvirnimi ljudskimi imeni, ki končno tudi znanstvenemu svetu pokažejo med drugim tudi resnično slovensko etnično podobo le klasične kraške zemlje. Prav-tako je tu, po sklepu 1. ju-gnsl. speleološkega kongresa, izveden lasten, slovenski kra-ški kataster jam in drugih kraških objektov. Vse odkrite jame so označene s številkami, ki gredo že sedaj, oz. do takrat, ko je bilo to pisano ,ze nad tisoč. Poročila Ivana Gamsa o «Morfoloških problemih jame in potoka Mitoščice« pri Zagorju na Štajerskem ali Janeza Gantarja o ((Arnešovi luknji« pri Tržiču na Gorenjskem, so enako temeljita in zanimiva, a vprašanjem našega Krasa že nekoliko odmaknjena. Omenim naj še le nekaj poskusov, zaenkrat brez pozitivnih rezultatov, o ((Raziskavi odtočnega sifona Pivki jami», ki o njej poročata prof, Hribar in Habe. Reka Pivka, ki odteka in izginja po dolgem, že znanem podzemnem teku Pivke v Pivki jami in priteka po približno 2 km zračne črte kot Unec v Planinsko jamo, vzbuja ie vedno zanimanje zaradi svoje skrivnostne poti. Italijanski speleologi med dvema vojnama so to poskušali odkriti z gradnjo umetnega rova od končnega sifona dalje, ki ga pa niso nadaljevali nad SO m. Inštitut je to poskušal s potapljači, a tudi zaman, ker se struga 16 m pod gladino med tesnimi, silno ostrimi škrbinami zoži. Imajo pred seboj še druge možnosti raziskovanja, ki so jih deloma že poskušali, a druge imajo še pred seboj. O rezultatih bomo pač izvedeli kdaj pozneje. O poskusih «Barvanja Lokve pod Jamskim gradom» poroča prof. Savnik. Potoček Lokva, ki izginja v dolgo jamo pod znanim gradom na vzhodni strani Nanosa na Pivki, še danes kljub tem poskusom še ni odkril svoje skrivnosti, — kam se iztega njegova voda, v Vipavo, v Pivko, Idrijco ali celo kam drugam? Obširna raziskovanja so pokazala, da se skriva v skalnih skladih za Jamskim grudam eden najobsežnejših m izredno kompliciranih jamskih sistemov, zaradi mnogih vodnih ,tokov, odkritih v jami. Seveda je treba vsaj opozoriti, da je delo opremljeno z vsemi znanstvenimi pripomočki kot s slikami očrti, zemljevidi, in vsak članek tudi s kratkim povzetkom v angleščini, francoščini ali nemščini. Ze to kaže ogromno in važno delo, ki ga opravlja še razmeroma mlad znanstveni zavod v Postojni, a že iz tega je razvidno veliko število neraziskanih problemov, ki jih je bil Inštitut medtem že marsikoga obdelal ali nakazal, Zato z nestrpnostjo pričakujemo novih publikacij m pobud, ki so nekatere že najavljene ,kot na pr. priprava nove knjige (lActa carsologica« itd. Sedaj je prvič v zgodovini, da na tem področju slovenske zemlje, ki je naš ponos in svetovna zanimivost, raziskujejo, pišejo in razkazujejo svetu in tujim znanstvenikom, nova odkritja, domači, slovenski znanstveniki, V resnični» neponarejeni obliki kar bo vse v neposredno, končno tudi gospodarsko korist slovenskega ljudstva. £. JEL1NCIS Goriško-beneški dnevnik Izvolili bodo župane in odbornike V Sovodnjah in Števerjanu se sestanejo v soboto Včeraj na goriški preturi Seja mestnega sveta 16. januarja, pokrajinskega pa 19. Po zakonu je določeno, da se morata župan in občinski odbor izvoliti najkasneje 40 dni po izvolitvi občinsKega sveta. V marsikaterih občinah kot na primer v Gradeiu in v Krminu, so že izvolili prvega meščana. Marsikje pa bodo še to zadnjo volilno ope racijo napravili te dni. V Sovodnjah bodo župana m občinski odbor izvolili na eeji, ki bo jutri v soboto ob 18.30 v prostorih županstva. V Steverianu pa bo seja ob 14. uri. V Gorici se bo sestal občinski svet v sredo 16. januarja ob 18. uri v dvorani na Verdijevem korzu. V soboto 19. januarja pa bo prva seja pokrajinskega sveta. Ker po zakonu občinski svetovalec ne more biti obenem član vodstva kakšne občinske ustanove, bo občinski svetovalec Krščanske demokracije dr. Brune Krainer verjetno podal ostavko na mesto člana upravnega sveta občinske podporne ustanove. Poleg tega se govori, da nekatere osebe, ki so napravile priziv proti odmeri družinskega davka, ne bodo mogle opravljati funkcije, ki jim je bila zaupana z izvolitvijo. Med temi naj bi bile nekatere znane osebe. Da bi čimprej prišlo do sklicanja občinskega odnosno pokrajinskega sveta v Gorici je potrebno, da nekatere osebe umaknejo priziv zaradi odmere družinskega davka, ali pa naj se č.mprej sestane davčna komisija, ki naj prizive sprejme sl', zavrne. «»------- PO PETIH MESECIH Na obali Gradeža našli izginulega trgovca Avtcunobnist naj bi zaradi spremembe smeri vožnje padel v morje in se zaril z vozilom v blato V sredo popoldne je grade-škii ribič Giovanni Corbatto obvestil gradeško policijo, da .eži na dnu morja v bližini mesta, ki veze Belvedere z Gradežem, velika masa, ki se mu zdi dokaj čudne narave. Policisti so nato s pomočjo potapljača nekega graae-skega podjetja ugotovili, da leži na cnu morja, ki je na omenjenem mertu gioboko 3 metre, zarit v blato avtomobil znamke «Giardinetta» in z ev.denčno tablico UD 18999. ripomnili so se, da gre za avtomobil, katerega je prijavila videmska policija že avgusta meseca za izginulega in skupaj z njim proglasila za izginulega tudi njegovega lastnika 5Q-letnega Bruna Blasut-tija, znanega trgovca iz Vidma, kamor se je omenjeni preselil leta 1942 >z Pulja. S pomočjo žerjava so avtomobil spravili na površje do mostiča in presenečeni, v avtomobilu, napolnjenem z blatom opazili že skoraj popolnoma razdejano človeško truplo. Agentom policije ni bilo težlko ugotoviti, da gre za Blasuttija, o katerem pet mesecev ni bilo nobene vesti. Nesrečni videmski trgovec j« bil zadnje čare pred izginotjem precej zadolžen, njegovi dolgovi naj bi po mnenju oseb, k)i so ga poznale, izhajali iz nezanimanja Blasuttija čo trgovskih poslov, ki je nastopilo potem, ko je moral eno izmed svojih 14-letnih dvojčk zaradi živčne bolezni spraviti v videmsko umobolnico. To naj bi skrbnega očeta tako potrlo, da ni kazal več zanimanja za ni-čeear in je le poredkoma odhajal na službena potovanja po deželi. Tako naj bi se 23. avgusta odpravil v Gradež, Na obtožni klopi tatovi In pijanci Ni manjkal tudi kršitelj prometnega zakonika in zakona o bivališču državljanov Športni dnevnik kjer naj bi se zadržal do poznega večera. Ko se je zvečer zopet vračal proti domu, naj bi ga ponovno napadla žalostna misel o hčerki, zaprti v umobolnici. V takem stanju naj bi nesrečni oče ne pazil na smer vožnje in naj bi name'to na česnu, zavozil v levo naravnost v morje, in to na kraju, kjer je polno blata, iz katerega za nesrečnika ni bilo veg rešitve. Pri vsem pa se le postavlja vprašanje, kako da avtomobila pod morjem, ki je tod zelo niziko, nihče ni opazil pred Corbattom. ——«»------ — KINO — CORSO. 17.00: «Monts Carlo», V De S:ca, Marlen Dietrich, v cinemascopu, technicolor. VERDI. 16.00: »Zadnji lov» cinemascop, technicolor, S. Granger, R. Taylor. VITTORIA. 17.00: »Mi dovolite, ode«, A. Fabrizzi, A. Sordi. CENTRALE. 17.00: «Moje življenje je tvoje«, A. Francioli. MODERNO. 17.00: «Verige so-j ra »Bensa« na Korzu Verdi vraštva«. I obtožil, da je ukradel de- ■HllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIMMIMIHIIHHIIinilllllHIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllV Nepojasnjen krvavi napad Verzija o (trikotniku* vedno manj verjetna Te dni bodo operirali tudi Ceranija Po praznikih je včeraj zopet zasedala goriška pretura; procesov je bilo sicer več vendar dokaj majhne važnosti Pred pretorja dr. Fabianija je moral najprej 22-letni Bru. no Sirk iz Gorice. Sirk se je 18. julija 1956. leta vozil s kolesom po mestu brez zvonca; prav lahko bi zaradi tega povzročil nesrečo. V eni izmed ulic je naletel na prometnega stražnika, ki ga je ustavil in od njega zahteval, naj plača kaz^n, ki je predvidena po členu 50 prometnega zakonika. Sirk se je upri in ni hotel plačati kazni niti pozneje, ko je dobil uradno povabilo na dom, tako da je moral včeraj na preturo. Ker pa je dokazal, da je le utegnil pred procesom plačati dobljeno kazen, ga je pretura oprostila. • « • Na obtožno klop je moral včeraj tudi 70-letni Sante Buffon iz Gorice Ul. Baia-monti, katerega je lastnik ba. Anna Viaintin, ki je postala znana zaradi krvavega dogodka v Ul. Cappellaris, je bila pred dnevi operirana. Kirurg dr. Barnaba je na njej izvršil izredno uspelo o-peracijo ter odstranil krogle ’Z njenega telesa. Operacija je trajala tri četrt ure. Njeno zdravstveno stanje se sedaj vidno zboljšuje. Prihodnje dni bodo operirali tudi Ceranija. Zdi se, da bo operacijo izvršil dr. Sussi. Medtem je policija napela vse sile, da bi na podlagi dosedanjih dSkazov pojasfii-la tragični dogodek, ki bi kmalu privedel do tega, da hi se prenehalo Življenje dveh mladih oseb. Po začetnih informacijah uradnega značaja je vedno teže priti do zadnjih izsledkov policije. Kakor kaže, obkroža dogodek vedno bolj gosta plast r.tprodirne megle, skozi katero je vedno teže videti resnico Ni naša naloga, da bi jo odkrili, vendar pa se ne moremo iznebiti občutka, da ne gre za noben «trikotnik» zaljubljenih ljudi, ki so sicer sposobni tudi podobnih dejanj. Do tega zaključka ne prihajamo na podlagi vesti, ki si vedno bolj utirajo pot med goriško javnostjo, ampak zaradi dejstva, da so bili prazni naboji v avtomobilu, medtem ko bi morali biti zunaj avtomobila, če bi nanju streljal napadalec. Ce bi se izkazalo, da ni bilo tretje osebe, kaj bi tedaj moralo biti tako hudega v njunem intimnem življenju, da bi se mlada zaročenca odločila za tako tragičen korak? Njuni prijatelji so sicer poznali njuno življenje, toda kdo ve, kaj sta mlada človeka skrivala v sebi? Ali more samo gola ekscentričnost enega alt pa obeh izmed protagonistov krvavega dejanja biti zadosten razlog za tako hud korak? Priznamo, da je odkrivanje resnice težavno delo, vendar želimo, da bi jo javnost čimprej izvedela, da bi se pre- nehale vsakovrstne govorice, ki včasih že mejijo na fantazijo. «»-------- Aretacija zaradi vohunstva Po mestu se je razširila govorica, da je goriška kvestura pred dnevi baje aretirala 33-letnega Iva Devinar-ja s Trga sv. Antona. V zvezi z njegovo aretacijo krožijo po mestu najrazličnejše govorice, ki se v glavnem ujemajo s pisanjem nekega goriškega dnevnika, po katerem naj bi do aretacije prešlo baje zaradi njegovih zvez z neko vohunsko afero. Vse se zdi, da gre za enega izmed ljudi, ki naj bi jih te dni aretirali tudi v Trstu in Padovi. «»-------- Darovi Namesto cvetja na grob pokojnega dr. Franca Vidmarja je družina Mermolja iz Gorice darovala za Dijaško Matico 2.000 lir. Najlepša hva- la. Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu: 0.15 (D), 6 CA), 6.57 (A), 7.40 (D), ,8.11 (A), 840 (D), 10.54 (D), 14 (A) 13.48 (A), 16.57 . *5-56 (DD), 18.15 (A), 19.59 (A), 21.22 (D), 2326 (D)**. * V veljavi od 28, junija do 9. septembra; ** vozi samo ob delavnikih in praznikih do 9> septembra. narnico njegovega gosta, k je ležala na pultu. 7. julija lanskega leta je Marija Pa-van iz Gorice odšla z znan ctm v bar «Bensa» popila sta kavi in pojedla nekaj slaščič. Ko pa je končno hotela Pavanova vzeti iz de narnice, ki jo je položila na pult, denar, je ugotovila, da je izginila. Baristka Gizela Pavšič iz Ul. Čampi se je spomnila, da je bil malo prej v lokalu neki berač, ki je prosil miloščino. Stopila je na cesto in stekla proti parku, kjer je na neki klopici zagledala starčka, ki ga je prepoznala za berača. Stopila je k njemu in izvedela, da si je res na nepošten način prisvojil denarnico, v kateri je bilo 1.183 lir. To naj bi storil, ker je bil lačen. Pred pretorjem je Buffon svojo prvotno izjavo vnovič potrdil, zaradi tega je bil obsojen na pogojno kazen dveh mesecev zapora in na plačilo 2.000 lir globe in sodnih stroškov. * * * 43-letni Vinazio Močnik iz Stoivice v Reziji pa je moral pred pretorja, ker se je kljub prepovedi vrnil v Gorico in v njej vinjen nadlegoval meščane. 22. avgusta je namreč a-gent javne varnosti Antonio Castiglioni naletel v gostilni »Alla delizia* na Močnika, ki je vinjen razgrajal po lokalu. Aretiral ga je in odpeljal na policijo, kjer se je izkazalo, da je bil Močnik že enkrat odposlan iz Gorice z izgonskim listom s prepovedjo, da se vanjo ne vrne več. Najbrž pa se je Močniku le stožilo po prijetnem mestu in kmalu se je vrnil na dobro kapljico in na 29 dni zapora, na katerega ga je včeraj obsodil dr. Fabiani. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 25-76. «»-------- Rojstva, smrti in poroke V času med 30. decembrom 1956 in 5. januarjem 1957 se je v Gorici rodilo 16 otrok, umrlo je 16 oseb, bili so 4 oklici in dve poroki. Rojstva: Angelo Carnale, Silvano Roldo, Gualtiero Mramor, Maria Santoriello, Bruno Rigatti, Graziano Sullich, Maurizio Castellani, Raffaele Della Morte, Maurizio Menardi, Enzo Cepile, Nives Marega, Marta Rener, Maria Gal-ligioni, Andreano Duri. Raffaele Bressan, Davide Pecile. Smrti: 79-letna Anna Nu- min vd. Pecorari. 80-letna Francesca Kristjančič vdova Brumat, 56-letna Adelina Bru-mat por. Furlan, 71-letm kmet Francesco Mezzorana, 80-letna častna sestra Eliza-betta Legato-feaveria, 57-let-ni natakar Romeo Scaffini, 10 mesecev star Giorgio Fior, 79-letni upokojenec dr. Franc Vidmar, 96-letna Maria De-flora por. Delmoro, 71-letna Marija Podgornik, 74-letna A-melia Godeas por. Franceschi-ni, 64-letni čevljar Attilio Pa-stiovicchio, 80-letna Catteri-na Trevisani, vd. Burba, 80-letni kmet Andrej Marvin. Oklici; elektromehanski inženir Friderik Cubej in uradnica Mira Jelinčič, državni u-radnik Dante Giuglielminotti in Marta Floran, krojač Ilios Sergi in Lidija Giglio, ravnatelj podjetja Oreste Bosso in učiteljica Bianca Polesello. Poroke: Mizar Josip Bav- čar in tkalka Albina Prinčič, mehanik Nereo Alessi in Jolanda Medet. Smučarsko tekmovanje v Grindevvaldu Marchelli prva tudi v slalomu Najboljši čas v enem spustu je dosegla Avstrjika Mittermayer GRINDEWALD. 10. — Danes se je v Grindewaldu nadaljevalo mednarodno smučarsko tekmovanje za ženske s tekmovanjem v slalomu na progi s 130 m višinske razlike ter s 40 vratci. Kot včeraj v veleslalomu, je tudi danes zmagala Italijanka Carla Marchelli. Njena najnevarnejša nasprotnica Avstrijka Kle-cker, ki je v drugem spustu dosegla najboljši čas je bila kaznovana z odbitkom 5 sekund. ker je spustila ena vratca. V prvem spustu pa je dosegla najboljši čas Avstrijka Mittermayer, ki je bila za eno sekundo hitrejša od Italijanke. Presenečenje dneva je predstavljala mlada Švicarka Michel. Odločitev je padla v drugem spustu. Mittermayer je padla in Marchelli je s ponovno odlično vožnjo zmagala. Vrstni red na cilju: 1. Carla Marchelli (It.) 102.3 (52, 50,3); 2. Putzi Frandl (Av.) 102 9 (52.9, 50); 3. Frie-da Daenzer (Šv.) 104 ( 53 . 51); 4. Helena Grocholska (Polj.) 104.9 (53. 51.9); 5. L. Michel (Šv.) 106 ( 53,8, 52,2); 6. Vera Schenone (It.) 107,1 (55,1, 52); 7. Thea HocHleitner (Av.) 108 (54,3. 53,7); 8. Luise Jaretz (Av.) 109.4 (54.1. 55.3); 9. A-na Gogolr.ka (Polj.) 110.3 (57.6, 52.7); 10. Mittermeyer (Av.) 110.5 (51. 59,5, 5); Diskvalificirane: Trude Kle-cker, Lotte Blattl, Hilde Ho-fherr (Avstrija). Ostale Italijanke «o se plasirale: Micheluzzi na 19., Schir na 23. in Bereda na 28. mesto. KOLESARSTVO Petrovič in prispela v Kairo KAIRO, 10. — Jugoslovanska kolesarja Petrovič in Jugo sta z letalom prispela v Kairo. Oba se bosta udeležila mednarodne kolesarske dirke po Egiptu, ki bo od 12. do 25. t. m. na 1600 km dolgi progi, ki je razdeljena v 13 etap. V Egiptu so že kolesarji Poljske Vzh. Nemčije in Bolgarije, kolesarske federacije Romunije. Sirije, Tunisa in Maroka pa so sporočile, da so njihove e-kipe na poti v Kairo. Pričakujejo še prijave Grčije, Turčije. Iraka, Libije in Libanona. AVTOMOBILIZEM Musso najhitrejši v Buenos Airesu BUENOS AIRES, 10. — Svetovni prvak Juan Manuel Fangio (Arg.) je pri preizkušanju svojega vozila Maserati na mestnem dirkališču v Buenos Airesu prevozil 3.192 Km dolgo progo v času 1’44” in s tem izboljšal lastni rekord za 1”6/10. Fangio je vozil v prisotnosti nekega mehanika, ki je tudi izmeril doseženi čas. Pozneje je v uradnih vožnjah dosegel najhitrejši čas Italijan Luigi Musso z avtom Ferrari in sicer 1’47”3. za njim pa Ca-stellotti z 1’48’'8. Collins 1’48"9 in Mike Hawthorn 1’50” vsi z avtomobili znamke Ferrari Prvenstvo rezerv BOKS Johansson - Cooper 17. marca na Švedskem LONDON, 10. — Ingemar Johansson, evropski prvak težke kategorije, bo branil svoj naslov proti Angležu Henryju Cooperju 17. marca. Evropska boksarska zveza bo. morala sedaj ta datum odobriti. Zdi se, da bo dveboj na švedskem v Stockholmu ali pa v Gothen-burgu. * * * NEW YORK, 10. — Svetovni prvak srednjelahke kategorije Carmen Basilio je zaprosil za preložitev dvoboja s Saxtonom, ki je bil predviden za 18. jan, v Clevelandu. Iltltllllll IIMttll lltllllHIIIIIIIIIIIIIIIMlIllMIIIIIIIMIIMlIlllllllllllllHllllllllllllllllll IIIII llllllll lllllllllIlliailltll.lllllllllltlllHIIIIItltllllllllllltllltHI MM Košarka za oooooooooooooooooooooooooooooooo)ocoocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo DOBRIČA ČOSIČ muc ie smet Partizani so se spogledovali. Nekaj takšnega se ni še ikoli zgodilo, odkar obstoji odred. Uča je povesil glavo in edal predse. »Jaz grem!« je Aca stopil pred vrsto. Pavle in ostali so ga začudeno pogledali. — «čemu on? ritikaster je, ni v redu! Morda bo... Ne smem se upirati... aglo, naglo je treba odločati!« se je Pavletu bliskalo v glavi. «Ga sprejmete?« Spet jih je le nekoliko odgovorilo, da ga sprejmejo. »Cernu molče? Ne strinjajo se... V dvomu so... Vsi so v žornu!...« je neurejeno razmišljal Pavle in čelo se mu Je ibralo v velike grbance. Bil je v vročici; čutil je, da se igaja nekaj velikega, usodnega za odred. Začel Je, zdaj ne ore nazaj. Iti mora do kraja, naj bo karkoli. Napel je vse le, da bi se mu vrnila hladnokrvnost in prisebnost. S tujim asom je zamolklo dejal: »Umaknite se v gozd in odločite!« Ti so se v gruči umaknili v borovje. Zadnji je hodil Uča. Nebo je bilo težko in sivo, in ta sivina je neslisno pršila i zemljo na planino in njeno tišino. Daleč, globoko v planini i zatulili volkovi; lačni so se pred nočjo sklicevali. Pavle je sdrhtel in odganjal od sebe črne slutnje. Partizani so stali »mo in mirno kot zmrznjeno drevje. Nobene besede; nobe-Žga šuma. Gvozden je stal in gledal preko njih, kakor da jzorno prisluškuje tuljenju zveri. ___ »Mirko! Preberi šemam na novo razporejenih oatl« je rekel Pavle, da bi prekinil to pošastno tišino in obrnil ljudem misli na drugo stvar. Mirko je naglo bral. Tisti, ki so bili določeni za prvo četo, so stopali korak naprej. Ob takšnih priložnostih so partizani običajno hrupni, ugovarjajo, se med seboj dražijo in obmetavajo z dovtipi. Cete živijo kakor družine: ljudje se navadijo drug na drugega, prav do podrobnosti spoznajo življenje drugih, njihove napake in vrline in se zrastejo v isti rod. Zato nimajo radi premeščanj, ker se s tem trgajo iz živega telesa čete, ki so zrasli v njen organizem. Vsaka četa ima svoj poseben značaj, moralo, skrivnost, svoje navade v boju in počitku, svoje pesmi in dovtipe; svojo nečimrnost in ambicijo. Tokrat je bilo ljudem vseeno, v katero četo jih določijo. Mirko je ravno dokončal z branjem, ko so se vrnili Uča, Vuk in ostali, šli so počasi, s težko hojo, kakor da so jim noge okovane. Vprašujoči pogledi vsega odreda so se zapičili vanje Vedenje vojnega sodišča jim je nedvomno odgovarjalo na vprašanje, ki jih je mučilo. Samo Gvozden je se vedno ostal v istem položaju, kakor da še zmerom prisluškuje tuljenju lačnih volkov. »Vuk, objavi razsodbo!« je Uča prekinil molk; Pavle je pogledal po partizanskih vrstah. Zamrl je poslednji gib, možje skoraj niso dihali. Nekateri so imeli usta na pol odprta, da bi bolje slišali. Vuk je zakašljal, se namrščil in z drhtečim glasom spregovoril : »Vojno sodišče je tovariša Gvozdena obsodilo na smrt...« Nekdo je v vrsti zaječal; nekaj jih je globoko vzdihnilo. Vuk Je pomolčal, kakor bi pričakoval, da bo kdo kaj rekel, pa nadaljeval: »...ker je v najtežjih trenutkih našega boja poskušal sprožiti upor v odredu in s tem izvršil najhujšo izdajo! Postal je izdajalec!... To smo mi odločili... soglasno!« je zaklical na koncu, kakor da se nečesa otresa in v zadregi zaradi svojega jecljanja. Po vrsti je od presenečenja zašumelo; vsak Je napravil kakšen gib z roko ali drugim delom telesa, vzdihnil ali šepnil; zavrtal je šepet, kakor šum vetra v njivi suhe koruze. Samo Gvozden se je na to močneje zdrznil) stresel, obrnil glavo, pogledal Vuka — in obnemel. Roke so se oprijele robov jopiča in se krčevito stegnile. Kri je splahnila z obraza in se odlila nekam globlje, obraz pa je nenadoma postal siv ter je tako siv in nem ostal do konca. Objava smrtne obsodbe 'je nekako osupnila tudi Pavleta. Srce mu je močno in naglo udarilo. Glava mu je postala nenadoma težka kakor od topega in nepričakovanega udarca. ,Saj mora biti tako. Mora! To sem hotel in želel. Pravilno je... Kaj ml je sedaj?... Streljati ga... tako nenadoma... Je res treba? Morda pa ni treba.. Ne, ne! Treba je! Pravilno je, in potrebno,’ je kričalo v njem. Občutil je, da gleda vanj ves odred, dvignil Je glavo in hotel, kakor bj poslušal, kaj mu govori njegova notranjost, spregovoriti; ,žal mi je tovariša Gvozdena...,’ toda namesto tega je začel zgovorno in prepričevalno, z ogorčenjem in sovraštvom tolmačiti pravilnost takšnega sklepa sodisča. »Dovolj je!... Ne zasramuj me več!« je kakor zlomljena sablja zasikal Gvozdenov glas. Stopil je dva koraka naprej, se zravnal, srdito in ponosno dvignil glavo, vrgel pogled po partizanskih vrstah in z zategnjenim in trepetajočim glasom tiše dejal: »...Vi sedaj nimate časa, da bi razpravljali o pravici. Mudi se vam. Nikar ne izgubljajte časa zaradi mene.» Na videz malo pomirjen je hotel še nekaj reči, a se je nenadoma zdrznil, kakor bi se nečesa spomnil, in je poslovno dejal: »Nate, tovariši, kdor nima dobrega plašča, naj vzame moj jopič,« se je s široko kretnjo razpel in vrgel jopič pred vrsto. Ostal je v črnem obnošenem puloverju. Pavle je drhtel. Drhtel je tudi ves odred. Čutiti je bilo v tem molku, polnem groze in naglega pljuskanja krvi v srcih in žilah, da bi bila dovolj ena sama beseda, pa bi ves odred, vsi, tudi tisti, ki so ga strašno napadali, planili in ga rešili smrti. Isto je čutil tudi Pavle. To je bila najmočnejša in edina zavestna misel v njegovi glavi. ,Toda potem... Kaj bi bilo potem? Potem bi... Ne!’ Zavest mu je preblisnilo nekaj pretrganih misli, napel je vse sile, in ostro, zapovedo-valno dejal; »Vuk! Pojdi, vzemi še enega in izvrši kazen!« »Drugega ni treba! Pojdiva! Zdravo, tovariši!« je dodi Gvozden in sam odšel pred Vukom. Edini človek, katerega je pri odhodu pogledal, je bil Uči Ta je to občutil in mu odgovoril s praznim pogledom, ki i prav ničesar povedal. Gvozden in Vuk sta se potopila v gozd. Možje v vrsta so se spogledali. Z naperjeno brzostrelko je stopal Vuk za Gvozdenom. Vu mtI ,za *I1P ni podvomil v pravilnost takšne kazni, pa mu j vendar bilo hudo. Razmišljal je, kako se je to zgodilo. Skuš? se je spomniti vseh svojih pogovorov z Gvozdenom: spomn se je njegovega dvoma in strahu prejšnje noči, si obujal njt gove besede in iskal v njih opravičila za vse to. »Glej, lahko tu,» je mirno dejal Gvozden in se vstopil o prvem jarku, ki sta nanj naletela. Vuk, Je zadrhtel. Neodločno je nameril brzostrelko in m zrl v obraz, ki z njega še ni bil zdrknil mir, čeprav je bil od mraka temno. »Vuk! Vzemi cunjico iz cevi, sicer ti bo eksplodirala'» e je opomnil Gvozden. »Cernu to, Gvozden?... Kaj ti Je bilo?...« se je utrgalo Vuk m krč mu je skrivenčil obraz. »Streljaj v glavo, samo takoj!... Kaj čakaš? Daj!...« » Vuk je pritisnil na petelina. Ko je hodil nazaj, so ga noge komaj držale; tresel se > in imel občutek, da se bo vsak hip zrušil. ...Nekaj kasneje sta se dve kratki koloni pomikali skoz borovje v dveh smereh in puščali za seboj v večerno januarski meglo zavito Sokolovlco. 18. smrH° Jih P°mnimo in se J>h spominjamo M rad S , smn n«Prav> nenavadno tudi majhno, vsak č'™sško življenje. Junakov se najpogosteje spominjat™ zaradi nenavadne smrtL ..(■Nadaljevanje »ledij.