M*a*tni *rfa*ni£i
Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef uslužbencev v Ljubljani.
Letnik VIII.
V Ljubljani, dne I. marca 1928.
7. številka.
Kaj je z redukcijo?
V »Pošt glasniku« od 1. februarja smo obširno poročali o stališču organizacije do redukcije ptt. osobja v Sloveniji. Danes objavljamo obljubljeno spomenico, ki jo je poslala organizacija vsem slovenskim poslanskim klubom in trgovski zbornici. Objavlja tudi navodila, ki jih je izročil predsednik OPO gosp. direktorju za nastop proti redukciji.
Med tem časom pa se je prva redukcija že izvršila. Nemara ni bilo dobro, da se je direkcija tako hitro udala zahtevi ministrstva ter je dbenem z zatrdilom, da se ne more nič reducirati, vendarle poslala ministrstvu imena 39 uslužbencev, ki bi se končno lahko reducirali. Ministrstvo je tisto zatrjevanje prezrlo, pač pa zagrabilo po tistih 39 obsojencih. Najhujše pa je to, da danes nihče ne ve, iali je s temi 39 redukcija že končana ali ne. Ali spadajo ti k splošni redukciji, ali so za povrhu oziroma za predujem. Izgleda namreč, da se splošna redukcija šele pripravlja. Direkcija mora predložiti ministrstvu točen spisek vsega uslužbenstva po stanju od 1. marca 1928. Kaže torej, da bodo šele takrat strigli in žagali.. Morda bo Beograd zahteval neglede na že izvršeno redukcijo še določen odstotek dnevničarjev, da se morajo odpustiti iz poštne službe. V tem primeru bi bilo žrtvovanje 39 uslužbencev precej brez haska.
Nekateri se razburjajo ter dolže organizacijo, da so se izvršile te redukcije z njeno vedlnostjo oziroma sodelovanjem. Izjavljamo, đa organizacija niti za eno ime ni vedela. Večina prizadetih se sicer ni za organizacijo iirikoli nič brigala, iz tega sodimo po znani izkušnji, da se 'tudi ni brigala za službo, odtod pa ta posledica. Res pa je, da za nekatere ne vemo, kaj je vodilo direkcijo, da jih Je predlagala v redukcijo. Organizacija pa je pravočasno poskušala na vseh mestih, da prepreči to nesrečo. To se članstvo lahko prepriča az sledečih dlveh spomenic:
Spomenica na poslanske klube.
Po nalogu gospoda ministra pošte in telegrafa oziroma po zahtevi gospoda ministra financ se mora reducirati v oblastih vseh poštnih direkcij 10% poštnega, telegrafskega in telefonskega osobja. Tako bi odpadlo na ozemlje ljubljanskega poštnega in brzojavnega ravnateljstva okrog 50 oseb.
Ne glede na interese osobja, ki jih zastopa podpisana organizacija, se morajo pri tej Priliki poudarjati pred vsem interesi poštne, telegrafske in telefonske uprave v Sloveniji in Poštnega prometa. V področju ljubljanske poštne direkcije primanjkuje namreč že od leta 1923 dalje okrog 100 uslužbencev. Poštna direkcija v Ljubljani je že ponovno prosila ministrstvo pošte, da ji dovoli, sprejeti nove kvalificirane moči v poštno službo. Iz ne-itazumevanja prilik in potreb našega naroda le ministrstvo te prošnje vedno odklanjalo. Zato izkazuje poštni, telegrafski in telefonski promet v Slovenili zadnja leta očividno nazadovanje. V teku leta 1927 je bilo pomanjkanje ptt. osobja že tako občutno, da ni moglo to osobje kljub svoji naporni in odgovoril službi dobiti svojih po zakonu priznanih dopustov.
Prišlo je tako daleč, da je tako osobje, kakor poštna uprava na koncu svojih možno-
sti. Ali mora dobiti nov naraščaj, ali pa zapreti nekatere pošte oziroma ukiniti posamezne panoge poštne službe. Ravno v tem kritičnem času pa pride ministrstvo z nalogom, da je treba pavšalno, neglede na potrebe posameznih pokrajin oziroma direkcij, odpustiti 10% ptt. osobja iz poštne službe.
Ta zahteva ne pomeni nič drugega, nego ipotiisniti ptt. upravo v Sloveniji za par desetletij nazaj. Že danes se ukinja dostavna islužba, ekspresne pošiljke se ne dostavljajo, poštne vožnje se zamenjavajo zopet s poštnimi pešpoti, brzojavke se zakesnujejo itd. itd., skratka, poštni, telegrafski in telefonski promet v Sloveniji namesto da bi raste! in se razvijal v znamenju sedanjega hitrega napredka, pa hira in se približuje prejšnjemu stoletju.
Ne samo v interesu organizacije in poštne uprave v Sloveniji, nego v interesu vse javnosti in vsega slovenskega naroda je, da se prepreči ta napad na razvoj in napredek poštne, telegrafske im telefonske ustanove. Zato so poklicani v prvi vrsti parlamentarni zastopnikti našega naroda, da odbijejo ta napad in zastavijo vse svoje sile, da ostane sedanje osobje poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani neokrnjeno.
Slavni klub uljudno prosimo, dia nujno podvzame vse korake tako pri gospodu ministru pošte in telegrafa kakor v narodni skupščini proti tej nameri, kajti drugače bi bil soodgovoren, če se potisne slovenska poštna uprava za nekaj desetletij nazaj.
To resolucijo je poslala organizacija dne 14. januarja t. 1. vsem trem sdovenskim parlamentarnim klubom, nekaj dni pozneje pa podoben poziv Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, katera je kot zastopnica gospodarskih in pridobitnih slojev tudi močno interesirana na tem, dia ostane poštna uprava v Sloveniji neokrnjena.
Druga spomenica, ki jo je Izročil predsednik OPO g. direktorju pošte in telegrafa, se pa glasi:
Ukrepi zoper redukcijo.
1.	Direkcija maj sestavi uradno statistiko s točnimi razpredelki iz naslednjih podatkov: A: število pošt, telegrafov in telefonov v področju ljubljanske pt. direkcije a) dne 31.-V1II. 1923, b) dne 30.-IV. 1924, c) dne 31.-XII. 1927.
—	B: število delovnih enot od vseh pošt a) 31.-VIII. 1923, b) 30.-IV. 1924, c) 31.-XII. 1927.
—	C: število vseh prtt. namešč. a) 31..-VII1. 1923, b) 30.-IV. 1924, c) 31.-XII. 1927. — C:
od teh nameščencev je 1.) ........po zakonu
nastavljenih (kvalificiranih) dne a) 31.-VIII. 1923, b) 30.-IV. 1924, c) 31.-XII. 1927 in 2.)
.....pogodbenih poštarjev, dnevničarjev in
nadničariev (kontraktualnih uslužbencev) dne a) 30.-VIII. 1923, b) 30.-IV. 1924, c) 31.-XII. 1927.	— D: v procentih izraženi plus ali
minus od stanja dne 31.-VIII 1923 napram stanju od 30.-IV. 1924 oziroma napram stanju od 31 .-XII. 1927 tako glede števila pošt (A), kakor glede števila delovnih enot (B), kakor glede skupnega števila ptt. namščencev (C) in kakor glede specificiranja na pragmatične in začasne uslužbence (C) — E: koliko dle-ilovnih enot odpade povprečno na enega u-službenca. — Tako statistiko naj bi predložile vse direkdje, da bi se moglo ministrstvo
na osnovi točnih številk prepričati, kje je preveč in kje je premalo osobja.
II.	Poudarjati je treba dejstvo, da ni bilo v področju naše direkcije že od leta 1920 dalje nobenega strokovnega tečaja in zato že 8 let n-ikakega strokovno kvalificiranega naraščaja. Kolikor je bilo v Sloveniji naraščaja za II. kategorijo, ni imela naša direkcija od njega nilkaike koristi, ker je ves ta naraščaj po končani poštni- šoli ostal v področju dingih direkcij ali je pa moral odriniti k vojakom. Maloštevilni naraščaj III. kategorije se je rekrutiral s ceste, ker nismo imeli strokovnih tečajev.
III.	Temu pomanjkanju strokovnih tečajev in natečajev za III. kategorijo je sledila nujnost, da je morala direkcija sprejemati dnevničarje. Zato se pa naši duevničarji ne smejo tretirati tako kakor v drugih direkcijah in ne po sami besedi, ki pomenja zasilno, začasno pomožno moč v slučaju potrebe. Nasprotno, naši uradniški duevničarji so polno zaposleni uradniški namestniki na izpraznjenih sistemiziranih mestih II. in III. kategorije. Imajo po zakonu predpisano šolsko izobrazbo za uradnika, pa se zadržujejo kot dnevničarji samo iz razloga, ker ni ministrstvo razpisalo praznih mest III. kat. Poudariti je treba, da so naši dnevničarji kvalificirane moči, kakršne so v drugih direkcijah razvrščene po kategorijah. Zato bi se jim zgodila dvojna krivica, ako bi bili za svoje večletno polno zaposlenost in čakanje nagrajeni z odpustom iz poštne službe samo zaradi tega, ker so po krivdi uprave še danes na mestih dnevničairjev.
IV.	Predočiti je treba pomanjkanje o-sobja tudi iz vidika, da večina ptt. uslužbenstva ne pride do letnega odmora, ki jim je Po zakonu zajamčen. Ce se že uprava na to ne ozira, naj se naglasi, dia zaradi prevelikih naporov in premajhnih odmorov stalno raste odstotek obolelosti in onemoglosti osobja'. Će pojde v tem pravcu naprej, je neizbežno, da pride že tekom letošnjega poletja do Občutnega zastoja poštne, telegrafske ih telefonske službe v Sloveniji. Kajti že dbslej se je zgodilo, da je morala ostati pošta kak dan zaprta, ker je predstojnik obolel, pa ni imela direkcija nobene razpoložljive moči, da H jo mogla takoj odposlati v nadomestilo.
V.	Prikriti se mora veliko število brezplačnih vežbenk, ki maše vrzeli kvalificiranega uslužbenstva. Sploh smatra organizacija za socialen škandal, da izrablja poštna uprava reveže - zastonjkarje, četudi z njih lastno privolitvijo in prošnjo. Zakaj s tem se samo indirektno podpirajo brezvestne nakane centralne uprave, ki hoče okrniti ptt. o-sobje celo v Sloveniji, kjer se drži poštni, telegrafski in telefonski promet edinole z brez-primemo požrtvovalnostjo in samozatajeva-njem ptt. osobja. Direkcija bi morala ubirati baš nasprotno taktiko: dokazati s premajhnim številom osobja nemožnost življenja is razvoja ptt. ustanove v Sloveniji, ne pa da to po centrali zakrivljeno nezmožnost krpa * volonterji, ki so sramota današnje dobe.
VI.	Opozoriti je treba ministrstvo na posledice, ki bodo neminovno sdedile kakršnikoli, pa če tudi najmanjši 'redukciji ptt. osobja v Sloveniji. Po eni strani: omejitev posameznih panog ptt. službe, zakesnitve in nedostat-ki v vsem obratu in nazadovanje ptt prometa v Sloveniji za desetletja. Po drugi strani': sini protesti in pritožbe v dnevnem čašo-
pisju, od političnih strank, od pridobitnih krogov in od! vse slovenske javnosti, ko bo videla propadanje nekdaj renomirane slovenske poštne uprave. Odločno je treba že sedaj naglasiti, da se naša direkcija že naprej zavaruje pred vsemi temi očitki.
VII.	Ako bi vse to nič ne zaleglo in bi ministrstvo vztrajalo pri svoji zahtevi, da se mora brezpogojno reducirati tudi v Sloveniji neko število ptt. osobja, naj se določi to število na skrajni minimum. Za podlago naj služi prvotni predlog direkcije, da bi se odpustili uslužbenci s polno službeno diobo in pa manj vredne moči (stalni maroderji, nesposobni, nezanesljivi). Če minilstrstvo vztraja
Ambulanca in
ZAKAJ NE MORE BITI AMBULANCAR ČIST IN SNAŽEN.
Ko je pred meseci neki višji uradnik nadzoroval *ambulantno pošito Be-Ma 12, je med drugim tudi ugotovil, da je poduradniško in služabniško osebje skrajno slabo oblečeno.
To ga je talko razjezilo, da je sprevodniku-skladiščniku zagrozil, da ga bo takoj pustil odstraniti od vožnje ,ako ga še enkrat zaloti tako škandalozno oblečenega. Svojo grožnjo je utemeljeval s tem, češ da je sramota, da vrši poštni uslužbenec svojo službo v taki obleki pri odprtem vagonu, kjer ga vidi ves svet tujega in odličnega občinstva, katero se mora samo skandalizirati in čuditi, da poštna uprava kaj takega pusti. Do tu je vse v redu dn prav je imel ta gospod. Pričakovali smo, da bo v svojem službenem raportu opozoril službeno oblast tudi na to ugotovitev, da je nižje uslužbensitvo capinsko oblečeno. Pričakovali smo, da bo na pristojnem mestu urgira!, da se nemudoma razdeli zaostala obleka, ki jo poštno uslužbenstvo zaman že tako dolgo pričakuje. Izgleda’, da vsega tega ni bilo. Sicer pa je potrebno povedati ne samo prizadetemu g. višjemu poštnemu komisarju, ampak vsem merodajnim činiteljem naravnost. Ugotovitev revizijskega organa ne velja samo za amb. pošto Be-Ma 12, niti ne samo za ambulanoo, zakaj nižje uslužbenstvo je na vseh ambulancah, pa tudi pri vseh drugih panogah poštne službe skrajno slabo oblečen'©.
Čudimo pa se, da je ito opazil samo eden gospod in še ta samo na enem mestu. Še bolj se pa čudimo, da je oni gospod svoje ogorčenje nad stvarjo, ki so Jo zagrešili drugi faktorji, zlil nad ubogim uslužbencem. Mar mu ni znano, koliko oblek poštna uprava že dolguje nižjemu uslužbenstvu? Mar se čudi, da je osebje v ambulanci po končani vožnji umazano in raztrgano? Ali: ve, kakšno ogromno delo izvrši ena taka ambulanca, kakor je Maribor—Bbograd in nazaj? Ali je umestno, zgražati se nad ubogim ambulanč-nim uslužbencem, ki je zaradi prenapornega in ne baš čistega dela umazan'in zakrpan, ker ne dobi s pravilnikom predpisane službene obleke? Onim gospodom, katerim je ambulantna služba na dolgih progah znana, pa vkljub temu nočejo dati priznanja nižjemu uslužbenstvu za ujegovo prenaporno in odgovorno službo, kakor tudi onim, ki ne poznajo te panoge poštne službe, naj služijo sledeča pojasnila:
Služba na progi Ma—Be 12 in obratno traja za poduradnika 22 do 24 ur neprenehoma. Med tem časom morata dva človeka sprejeti in oddati vso pošto na dolgi progi od Maribora do Beograda. Poleg velikega števila uavadnih in vrednostnih paketov, za katere odgovarja skladiščnik moralno in materialno, sprejme omenjena amb. pošta še 70 do 80 vreč pisemske tvarine. Ves ta ogromni pisemski materijal, razen priporoke in na ambulanoo naslovljenih pisemskih svežnjev, izdelata oba uslužbenca, to je poduradnik v špediciji; in pa skladiščnik. Izdelata pa tudi
prisvoji nameri, da je treba reducirati dne viličarje, naj se vzamejo nekvalificirane moči in pa take, katerih manjak se bo najbolj občutil. če že namreč mora biti redukcija, naj bo taka, da je ne bodo občutili samo prizadeti uslužbenci, ampak vse prebivalstvo. Kajti temu bo sledili odpor in samo na ta način se dajo zajeziti te neprestane redukcije, ki so od silne škode za stroko, upravo in državo.
Kako se bo vsa stvar končala, ne vemo. Nečemo biti preroki, vendar še vedno upamo, da bo prevladala pamet in uvidevnost. Pa naj se zgodi klarkoli, ponavljamo, dia organizacija več ni mogla storiti kakor je.
ambulancarti.
vso pisemsko tvarino, ki pride V skupnih sklepih. Vso tvarino s priiporoko vred zopet odpravita v ravno tolikih vrečah, kolikor sta jih prejela, na določena mesta in kraje. In ko je to naporno delo končano, sta docela izčrpana, a samo ob sebi umevno tudi od prahu in nesnage umazana in prašna. S tem pa njihovo trpljenje še vedno ni koučano. Preden zapustita službeni vagon, morata voz pomesti in osnažiti, nanositi vodo v umivalnike ter gospodom uradnikom znositi njihovo prtljago. Šele potem gre ambulancar lahko v določeno stanovanje in k počitku.
Po vsem opisanem — tolikourna vožhja, izvršitev kolosalnega posla — mora biti vsakemu laiku jasno, da ne more biti ambulancar čist in snažen. Ne po licu in ne po obleki. To pa še toliko manj, ker ne dobi uradnik za to umazano službo nikake službene obleke, poduradnik in sluga pa je z obleko vedno dve leti v zaostanku. Če hočejo torej gospodje in uprava, da bomo ambulanca rji čisti in letpo oblečeni, naj poskrbe, da dobi osobje uemu-doma po dve novi obleki, ki nam jih poštna uprava dolguje.
Poleg tega naj dobi vsak ambulantni voz po par platnenih plaščev, ki bi varovali obleko nesnage in prahu. Take plašče že imajo nekatere ambulance. Tako bi nosili eno obleko pri delu, a drugo samo, kadar zapustimo službeni voz. Potem bo kmalu vse v redu in ne bo povoda za pritožbe ne od spodaj in ne od zgoraj. Dobro bi tudi bilo, da se enkrat reši zadeva nošenja uradniške prtljage. Kakor že omenjeno, morajo nižji amb. uslužbenci po končani službi odnesti iz vagona še uradniško prtljago, tako zvane rekvizite. Pred povratkom pa morajo zopet tiste zaprašene vreče prinesti nazaj v vagon. To delo gotovo ni niti prijetno niti primerno za poštnega uslužbenca. Kolikor ne vzame ugleda zvanič-niku ali sprevodniku že njegova obnošena obleka, ga mora vzeti njegovo prenašanje zaprašenih vreč po beograjskem kolodvoru.
ROPARSKI NAPAD NA KOČEVSKO AM-BULANCO.
V članku »Naše državno gospodarstvo« (Poštni glasnik štev. 24 od 15. dec. 1927) omenja pisec znana napada na dolenjsko am-bulanco ter zvrača krivdo na to, ker ni bila dodeljena tej ambulanci druga moč. Vidim,'da vlada tudi med poštnim uslužbenstvom —■ kaj šele med drugo javnostjo — še vedno velika neinformiranost in nepoznanje te zadeve, ki je zbudila svoj čas toliko prahu, kakor sploh nepoznanje zunanjega ustroja ambulance. Zato se mi zdi potrebno, povedati enkrat odkrito besedo o obeh napadih, o drugi moči na amb. pošti Ljubljana—-Kočevje 74 in še kaj drugega.
’ Pri februarskem napadu 1. 1926. je bil isti dan vstavljen v vlakovno garnituro, v kateri je občevala amb. 74, vagon Fkg 41513. Ta vagon je še prav starega tipa in je imel z zunanje strani po vsej dolžini voza pritrjeno desko v širini 30 cm. Od deske navpično v višini približno 130 cm je bil v isti dolžini
i PETSTEFOlkM.	\
• »
»Haben Sie den Brief in Laibach aufge- j geben?« — Tako lahko slišiš na direkciji, | I ko uradnik sprašuje kako nemško stranko. 1 Ce stranka res ne zna slovensko (največ- I ’ krat zna), naj že v božjem imenu govori J 1 uradnik ž njo nemško. Toda da reče SHS I uradnik napram nemški stranki v 10. letu ; samostojne narodne države »Laibach«, to ; | je škandal. Ali misli, da se ne more reči:	j
»Haben Sie dem Brief in Ljubljana aufge-geben?« — Ne bodimo take šalabarde! t Malo več samozavesti!
pritrjen železen ročaj tako udobno, da bi vlak lahko vozil z brzino od 100 km na uro, pa se ne bi moglo napadalcu nič zgoditi. Vagon je imel dvokrilna vhodna vrata, na enem krilu, v zgornjem delu druge polovice, je bilo vstavljeno okno, ki se je lahko odpiralo in zapiralo z vlačilnim jermenom. Zapirala so se s tako zvano centralno napravo, ki ni bila nič kaj posebno varna in zanesljiva. Poleg okna v vagomskih vratih je bil pritrjen ročaj, s katerim se je okno z obrnitvijo na levo ali desno odpiralo oziroma zapiralo.
Napadalec je stopil na nasprotni strani postajice Predole lepo na desko in ko se je pričel vlak pomikati proti Grosuplju, spustil okno navzdol, obrnil ročaj, na katero stran je bilo ravno potrebno, in že je bil v notranjosti poštnega voza. Kalan je bil najbrže obrnjen s hrbtom proti vratom, napadalec, energičen, z orožjem v roki, zakriči, Kalan se ne more prvi trenutek zavesti in že je bila katastrofa gotova.
In kaj sedaj? Kalan v zapor, sumnličeinje, porota, ogledi vagona na licu mesta, kjer se je rop izvršil, sadistično razpoloženje nekaterih preiskovalcev itd.
Prišel je nalog, da se morajo centralne zapore nadomestiti z drugimi. To se je tudi zgodilo, ali žalibog, na novo pritrjeni zapahi so bili še slabši in šibkejši, kakor centralna zapora. Pri marsikaterem vozu so se na novo pritrjeni vodoravni zapahi kar sami med vožnjo odpirali. Deske so pa ostale popolnoma nedotaknjene, čeprav so bile nepotrebne in edino pripravne za napadalca. Tako je prišel drugi napad med Škofljico in Šmarjem. Zaradi previdnosti uslužbenca, ki je tistega dne peljal (sigurno je imel znotraj vlačilni jermen od okna pritrjen), napadalcu ni uspelo okna hitro navzdol spustiti, med tem ga je pa ambulancar že zapazil in hitro potegnil zasilno zavoro.
Tukaj je že zopet bila deslka vzrok, da je napadalec poskusil svojo srečo. Le po slučaju in previdnosti poštnega uslužbenca se napad ni posrečil. Ambulancarji smo v raznih potnih poročilih pa tudi ustno javljali, da so na novo pritrjeni zapahi slabi in da so deske z zunanje strani odveč, pa vse ni nič pomagalo, naleteli smo na gluha ušesa. Radi zapahov srf rekli, da so bili pravilni naročeni, pa da je delavnica delo napačno izvršila. No dobro. Končno se je našel vagon, ki je po svoji varnostni napravi faktično ustrezal kočevski progi in se je nanjo tudi dirigiral. Direkcija je dala nalog, da mora ta vagon stalno voziti na tej progi, v primeru defekta pa da se mora skrbeti za primerno nadomestilo, to je za vagon, v katerem bodo varni in dobri znotranji zapahi.
Vagon, ki je bil priznan, da ima dobre in varne zapahe, je moral iti v letno revizijo1. Sedaj bi se moralo gledati, kateri voz je najbolj varen in prikladen za to progo. Pa se ni dosti premišljalo, ampak v kočevski vlak se je vstavil prvi razpoložljivi rezervni voz navzlic temu, da so bili zapahi skrajno šibki in pomanjkljivi. Dobil bi se pa morda lahko drug vagon, ker sta bila poleg omenjenega voza z dobrimi in varnimi zapahi na razpolago še dva vagona, ki sta imela isto tako
■dobre zapahe. Zaradi slabih zapahov smo zo-'pet poročali, vagon se je res zamenjal, toda imel je še slabše 'zapahe kakor njegov pred-rak. Im v tem vozu, 'se je izvršlila katastrofa tov. Bratoža.
Šele sedalj se je pristopilo k temeljiti pre-iuredbi zapahov in odstranitvi nepotrebnih desk, ko je bila poštna uprava že oškodovana za približno 438 tisoč Din. Alko hi se bili vagoni takoj po Kalanovem napadu tako preuredili kakor so danes, ko je skoraj izključeno priti v notranjost voza, če je uslužbenec le malo previden, bi bil drugi napad na Bratoža izostal, ker v takem vagonu napadalec ne bi Uspel lin državi bi ostalo 180.000 dinarjev.
Kočevska ambulanca nima dela za dve osebi in jih tudi ne potrebuje. Treba je samo to, da ima vedno vagon z dobrimi in varnimi zapahi na razpolago.
Zato naj bi direkcija, namesto da bi tirala — takrat, ko je že prepozno — nedolžne 'uslužbence pred poroto, naročila nadzorni pošti, da mora na to ambulainco dirigirati samo telesno in .duševno krepke uslužbence. Potem se ne bo treba bati pri eventualnem ponovnem napadu, da bi napadalec zopet Smel srečo. Danes pa vlada v tem oziru še velika pomanjkljivost.
ČETRT STOLETJA AMBULANCAR.
Redek jubilej, ki se zgodi morda vsakih 25 let enkrat, je obhajal te dni tovariš Rudolf ! Kol bežen, poštni uradnik II/2. kat. na po- ; šti Maribor 2. Dne 27. februarja t. 1. je poteklo 25 let, kar služi kot poštni ambulancar. Nepretrgoma 25 let, če izvzamemo kratko meddobje, ko je bil pred ‘par 'leti politično preganjan.
Že 25 let poštne službe je lepo število. Pomeni toliko kakor 35 let kakšne druge državne službe. Biti 25 let ambulancar ali telefonistka, pa je toliko kakor 50 let kake druge državne službe. Če rečemo povrhu še biti 25 let ambulancar v dobi, v kateri odpadejo 4 leta na svetovno vojno in 9 let na Jugoslavijo, pomeni to toliko kakor 75 let službe predvojnega avstrijskega ambulanč-.nega uradnika.
Ne bomo tukaj opisovali naporne ambu-lančne službe, ki jo več ali manj vsak poštar pozna. Ne bomo razlagali, kaj pomeni 25 let ambulance. Dotekniti pa se moramo najstrašnejših let vojske. V kakšnih razmerah in pod kakšnimi okolnostmi je vršil naš Kolbe-zen službo. Vozil je ambulanco ob italijanski fronti. Na progi Innichen-Toblach-Olang so streljali Italijani preko gora, tako da je bil vsak dan v smrtni nevarnosti. In kakšno življenje, kakšne razmere! Razbiti vagoni, mraz _ parafinska razsvetljava v vagonih, vojna prehrana na končnih postajah, kruh odmer-\en na karte in vse druge znane dobrote.
No pa naš Kolbezen je vse prestal. Odločen, poln odporne sile, neustrašen, žilav je vozil 25 let in v 26. letu spet kovček v roke in hajdi z železnim vozom zopet v Zagreb, v Beograd, na Rakek itd. Menimo, da nima para v vsej kraljevimi. Takemu možu pristoji zaslužni križec na prsa! Bog ve, ali vodi naša službena oblast kako evidenco o teh svojih pionirjih? Ali se je domislila na »srebrnega« svojega ambulancarja, ko je pred kratkim poslala predlog za odlikovanja? Ali je med tistimi mladimi povojnimi pisarniškimi poštarji tudi on, ki je eno celo generacijo preživel v poštnem vagonu?
Kot zvestemu tovarišu in članu mu želimo, da ostane pri svojem težkem pa častnem poslu do 351etnice, da ponese tako rekord med evropskimi ambulancarji.
Poštni uslužbenci kupujte pri trgovi ih, ki inserirojo v Poštnem glasniku.
To in ono.
Za soboto dne 3. marca t. 1. sklicuje Oblastna organizacija ptt. uslužbencev sestanek svojega članstva v Mariboru v vestibulu glavne pošto. Začetek točno ob osmih zvečer. Vabljeni so vsi mariborski in okoliški tovariši in tovarišice. Govorila bosta predsednik Jakše in blagajnik Martinšek.
Noben dnevničar ne more biti več sprejet v poštno službo. Po brzojavnem odloku poštnega ministrstva ne sme direkcija sprejeti nobenega dnevničarja v poštno službo.
Na napačni naslov. Gosp. H. Š. v 'Mariboru nam ie poslal karto sledeče vsebine: »Odpovem naročnino za »Poštni glasnik«. Bivši umrli upravnik pošte Maribor 1 je bil do smrti zvest naročnik — a je uredništvo registriralo njegovo smrt brez nadaljnega, kakor smrt zadnjega človeka med najzadnjimi s kratkim besedami:	Umrl je
Ludovik Joseck, upravnik pošte Maribor 1. Tako postopanje oziroma briskiranje vodje tako velikega urada — nasproti temu pa dolga kolona v pokoj odpravljenemu zvaničniku L. je vzbudila med tukajšnjim u služb en s tvom veliko začudenje.
Z odi. spošt. M. Š.« -- Vi ste napravili kratek proces. Dovolite g. S., da vam na kratko pa odločno odgovorimo tudi mi. Poštni glasnik se ne piše sam. Potrebuje prispevkov, člankov, dopisov od povsod. Uredništvo ne more vsega samo vedeti, zato je navezano na to, kar mu pošljejo. Pač smo izvedeli, da je g. Joseck umrl, vse drugo pa nam ni bilo znano. Vsak dan smo pričakovali krajšega ali daljšega članka iz Maribora kot memento po pokojnem upravniku. Toda od 120 uslužbencev mariborske glavne pošte se ni našel niti eden, ki 'bi bil posvetil svojemu dolgoletnemu šefu ob smrti par vrstic. Zakaj pričakujete teh vrstic od urednika iz Ljubljane, ki ga ni poznal ne od dobre ne od slabe strani? Kje ste hodili vi g. Š., da ste s citirano karto po enem mesecu počastili spomin g. Josecka? Ali se vam ne zdi bolj primerno, da bi bili vi napisali nekaj besed po umr- | lom upravniku? Vsako vrsto bi vam plačali po 2 kroni, tako da bi imeli naročnino za list plačano za eno leto. Tudi zvaničnika L. bi se uredništvo 'tic spomnilo, da ni prejelo tistega dopisa. Ne smete vsega zahtevati od urednika.
Odbor društva nižjih uslužbencev v Mariboru. Osrednje društvo niž. p. in brzj. usl. podr. Maribor je dne 12. febr. 1928. na občnem zboru izvolila sledeči odbor: predsednik: Božičev Matko, poduradnik; tajnik: Uhl Franc, zvaničnik; blagajnik: Petan Maks, zvaničnik; Tovariš Labovič je bil soglasno izvoljen za častnega predsednika. Odborniki pa so: Vrečko Ignac, pom. kond., Grafenauer Klement, pom. kon., Rabič Franc, slu-žitelj, Dasko Franc, služitelj, Verbič Ignac, služi-telj, Kranj Franc, pom. kond., Trunk Franc, slu-.žitelj, Hrastnik Avgust, služitelj, služitelj, Leg-Wart Miha, pom. kond., Lovti Josip, pom. kond., Fekonja Jakob, služitelj. Homec Franc, pom. kond., Maherl Jos., tel. nadz. in Filipič Vekoslav, pom. kond.
Kateri sluga iz Savinjske doline bi hotel zamenjati službo poštnega sluge v terni? Ponudbe na pošto terno pri Prevalju.
Zahvala. Najiskrenejše se zahvaljujem društvu nižjih uslužbencev, podružnica Maribor, za podporo, ki mi jo je naklonilo v skrajni sili družinskih razmer. Priporočam vsem tovarišem, da se oklenejo svojega društva in da se vsi organizirajo. — Emeršič Franc, nadz. t. t. linij, Maribora L
Za upokojenega tovariša Mohoriča se je nabralo na pošti Maribor 1 Din 214, na Mariboru 2 pa 266 Din, skupaj 480 Din. Največja zahvala gre pri tem nabiranju g. kontrolorju Koseriu in tov. Bruconu. Na občnem zboru mariborske krajevne skupine nižjih uslužbencev pa ie društvo nakazalo 500 Din nesrečnemu tovarišu. V imenu tov. Mohoriča se najprisrčnejše zahvaljujem vsem darovalcem in nabiralcem. — Ivan Maicen, pom. kondukter, Maribor 2.
Avstrijska poštna uprava. Vsa števlia, kakor tudi vse druge naredbe in ukrepi kažejo, kako avstrijska pošta napreduje, promet pospešuje, širi svoje poslovanje ter vobče ustreza naprednim zahtevam. — To izredno pohvalo priznava avstrijski pošti strokovno glasilo švicarske pošte, ki ima sama moderno, na višku današnjega časa stoječo upravo in poslovanje.
VI redni letni občni zbor
»Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani se bo vršil dne 4. marca 1928. ob pol 9. uri dopoldne v kurzni dvorani poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2-II. — Ce občni zbor ob tej uri ne bo sklepčen, se bo vršil eno uro kesneje t. j. ob pol 10. uri občni zbor, ki bo sklepčen neglede na število navzočih članov.
Dnevni red.
L Poročilo odbora.
2.	Poročilo pregledovalcev računov.
3.	Predlogi odbora in članov.
4.	Volitve predsednika, odbora jn pregledovalcev računov.
5.	Slučajnosti.
Predlogi članov se morajo najkesneje 8 dni pred občnim zborom prijaviti odboru, ker se sicer o njih na občnem zboru ne bo sklepalo.	ODBOR.
Pomladni plašči
in obleke očarajo s svojo izredno lepoto vsako damo in pri tem je cena tako nizka, da je ne more doseči noben domač atelje.
FRAN LUKIČ, Ljubljana
Stritarjeva ulica štev. 11.
Osebne vesti.
Postavljeni:	Ivana Majetič v Fari pri Ko-
čbevju in Anton Ožura v Osilnici, oba za pogodbena poštarja.
Napredovali: iz 4. skup. v 3. skupino II. kategorije so napredovali: Magdalena Ločnik, Emo Goderer, Marija Gostič roj. Šubic, Olga Skubic roj. Burnik, Antonija Simčič, Josipina Gaber, Franjo Žnidarič, Marija Gostič, Olga Moser, Ana Kratochvvill roj. Zadnikar. Pavla Jarh roj. Zajc, Ana Fabjančič in Justina Marušič roj. Rechberger na Ljubljani 1; Pavla Uršič, Dora Keržan, Karla Rabič roj. Hladnik in Marija Smerdu roj. Rojc na Ljubljani 2; Antonija Megušar na Ljubljani 3; Marica Kunst, Štefanija Schiffrer, Antonija Kor če, Helena Dekleva, Eliza Novak roj. Leban, Olga Slabina, Dora Detela roj. Ereigoj, Natalija Lin-golj, Marija Tomšič roj. Hreščak (sedaj reducirana), Emilija Trop roj. Eisselt (sedai reducirana), Marija Verlič, Slava Keluc roj. Rodič in Antonija Zmrzlikar roj. Drolc na Mariboru 1; Ciril Kokošar, Frida Baretto, Matilda Kogoj roj. Strašek, Josipina Makuc in Pavel Kandus na Mariboru 2; Zinka Grobelnik, Albin Della-Mea, Ana Kurent, Leopold Višner in Vida Modic v Celju; Marija Mozetič in Lota Horak v Murski Soboti; Vekoslava Čeme v Moravčah; Marija Globočnik v Žireh; Hilda Pfefferer pri X. ter. t. t. telin. sekciji v Mariboru; Dragica Ačimovič roj. Rebula na Rakeku; Roza Meglič v Rimskih Taplicah; Amalija Živko v Apačah; Marija Korošec roj. Franko v Sv. Lenartu v Slov. gor.; Terezija Lesjak v Podčetrtku; Antonija Koželj na Javorniku; Vera Jan v Šmatnem pri Litiji; Marija Gorjanec roj. Jamnik v Vinici pri Črnomlju; Lucija Cuderman v Radovljici; Ruža Vojsk roj. Abina v Beltincih; Ema Triller, Franja Kastelic in Katica Kosmač v Kranju; Marija Meden v Cerknici; Marija Kasjak v Krški vasi; Marija Bizjak v Ljutomeru; Amalija Lenard roj. Vidmar v Št. Vidu nad Ljubljano; Rafaela Knapič v Hrastniku; Marija Ažman v Tržiču; Marija Kržišnik v Mostah pri Ljubljani; Marija Kolar v Mežici; Viktorija Ragazzi v Radečah pri Zid. mostu; Ana Kupec v Ljubnem; Josipina Vidmar in Hilda Lichtencker v Brežicah; Lea Šoti roj. Novak v Laškem; Franja Kap-pus v Gorjah pri Bledu; Antonija Trstenjak roj. Kvas v Kamniku ter Franjo Žehelj v Dravogradu. — Za pisarje v 2. skup. III. kateg. so napredovali: Pavla Kavčič in Jožica Zavrtanik na ravnateljstvu ter Minka Pristavec pri III. ter t. t. teh. sekc. v Ljubljani. Za kondukteria v 2. skup. III. kategorije Vaclav Stanisalv na Mariboru 2, vsi uradniki 3. skup. III. kateg.
Premeščeni: pb. ur. H/5 Anica Kos iz Zidanega mosta v Loko pri Zid. mostu in dnev. Vladimir Mosolov z Ljubljane 3 na Ljubljano 1.
Upokojeni:	zvan. L skup. Franc Kokoi na
ravnateljstvu.
Odpuščeni; pog. pošt. Rozalija Kocmut v Sv, Urbanu pri Ptuju.
Ljubljanska gradbeno družba ziu.
Ljubljana}
Slomškova uLca 19, telef. 2527.
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohištvo.
Velika zaSoga tapetniških izdelkov, žime, afrika — solidno - najceneje nudi
Rudolf Sever
Ljubljana, Marijin trg 2.
Drž. uslužbencem tudi na obroke.
Franc Prevoršek
preje
M Ban, Ljubljana
se priporoča za nakup ntanufakturnega blaga
na obroke. Izdelujem obleke po meri za dame in gospode.
OoDro m poceni kupite samo:
nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galantenjo, potrtbščine za š vdje, čevljarje, krojače, sedlarje in tapetnike, razna mila, kravate pri
JOSIP PETELINC, Liubijana
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
ČEVLJE, NOGAVICE, MOŠKE KLOBUKE, KRAVATE, ROKAVICE, DOMAČE ČEVLJE
KUPITE NAJBOLJE.PRI
AN 161 TRAUN
MARIBOR GRAJSKI TRG ŠTEV. 1.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
Pri nakupu manufakturnoga blaga, kakor tudi mo* 81dh In otroških oblek vseh vrst, se priporoča tvrdka
FR. SL0VNIK
Ljubljana, Stari trg 2.
Obleke po meri se ceno, točno in najsolidneje Izdelujejo.
Poštni uradniki in uslužbenci Imajo posebne ugodnosti
	POHIŠTVO	03
o .o	Priporočam svojo veliko	n N *o
s	zalogo jedilnic, spalnic.	<
s	otoman, divanov, ma-	O
s	dracev, klubskih g ar-	o
S	nitur, sobe za gospo-	S
O	de, od priproste do	1
£ S	najfinejše izdelave. -	g
C	Zaročenci imajo po-	o
N £ CQ	- sebne ugodnosti. -	£ n
	ERNEST ZELENKA	
	Maribor, Ulica 10. oktobra št. 5	
L.	Poitnl urad tki In uslužbend Imajo posebne ugodnosti.	-J
A. Skedelj, Ljubljana
Stari trg 11 a
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice in papir
NA DROBNO!	NA DEBLLO!
JOSIP OLUP, Ljubljana
S priporoča svoji] £*1	o
trgovini z manufakturnim blagom In moškimi oblekam)
domačega izdelka po najnižjih cenah. Obleke po naročilu se najhitreje in najsolidneje izvršujejo.
Priporoča tudi svojo dobro gostilno „POD TRANČO" v kateri se točijo pristna najboljša štajerska in dolenjska vina.
Ustanovlieno 1852	Ustanovljeno 1888
TEODOR KORN, Ljubljana
Poljanska cesta 8.
(preje Henrik kom)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni Jtlepar. — instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave, zdelovanje posod iz pločevine za Lrnež, barvo, lak n med vsake velikosti kakor tudi posod (škateli za konsrrve.
NOVA ZALOŽBA
r. z. z o. z.
Ljubljana, Kongresni trg 19,
in podružnica Nove založbe, prej
L GIONTIN1
Ljubljana, Mestni trg'17.
priporoča v nakup šolske in pisarniške potrebščine, kakor tudi knjige vseh tu- in inozemskih založb.
Ne samo nizke cene,
ampak tudi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini pri
J. N. Šoštarič, Maribor
Vas zadovolji v vsakem oziru. Na zalogi je največja izbira najnovejšega blaga za moške in ženske obleke ter perilo. Izgotovljene obleke in perilo, kravate, robce, nogavice, odeje, posteljno perje itd.
SU©
Kljub nizkim cenam, dobite blago tndi
na obroke in se cene ne zvišajo.
3Š^©SS©&S©SS©SS©SS©S3®Sli©Sii

Dobro in poceni k''pl,e vb“ gTpH“'“™*
J. TRPI Ni Maribor
Glavni trg štev. 17.
Modna manufakturna tigovma
FABIANI & JURJOVEC
LJUBlJANA	Stritarjeva ulica 5.
1'riporoča se pil rabavl blaga la obleke. — ' rodaja nj obfuke potom Gospodarske zadruge p, it uh namefičencev.
Cene zmerne.	Postrežba ročna In solidna.
EDDDDDDDDDDDDDDDDnnnnnnnnnnrinnnn
2)
fjj) P. t. občinstvu ter poštnim uslužbencem se priporoča v nakup raznega špecerijskega,
kolonialnega blaga in delikatese
Matko Soklič, Ljubljana
Žabjak, Hrenova ui. 19.
Co	VJJ
Trgovina s kožuhovino
Filip Bizjak
krznarstvo
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6
se priporoča poštnim nastavljene m, katerim daje tudi na obroke.
Račun poštne'hranilnlce štev. 13.733.

Konceslonlrano električno podjetje
Ivan Bosataj
Ljubljana, kongresni trg 19
(Poleg nunske cerkve.)
Ček. račun št. 12.619	Telefon št 2003
Električne inštalacije:
Električna razsvetljava, telefonske centrale, hišni telefoni in zvonci.
Trgovina in zaloga:
inštalacijski materijal, motorji, telefonski aparati, modemi lestenci in svetiljke.
■
I
■
Priporočamo Vam najboljše testenine, in te so:
Dobijo se v vsaki trgovini!
- v__
FIRNEŽ, BARVE LAK, EMAJL
in vse v stroko spadajoče blago,
DOBRO IN CENO KUT3! DOBRO IN CENO
prt
■Y| j; »	d. z tovarna olja. laka In barv
necuc £cinKI O.Z. Ljubljana-Medvode Lastnik: Franjo Medič.
Izhaja 1„ 11. in 21. v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. lil.834.
Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika* v Ljubljami, Pred Pntlamd 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 3. Za »OH. organizacijo ptt. uslužbencev v LjtMjani* izdala in urejale Joško Jakše v Uubllard. — Za »Narodno tiskamo* Pran Jezeršek v Ljubi lani.