J. Rožencvet: Ljubljanski palčki. Dandanes, ko smo tako strašno vsevedni in imamo elektriko, letala in brzostrelne topove, seveda malokdo še verjame, da žive iia svetu palčki; in niti ne kaže siliti koga, naj verjame, če neče ati ne moi-e. Palčki zaradi tega vendarle živijo, in celo v Ljubljani, sredi mesta. Na severni strmini pod L.jubljanskim gradoin raste do poli Za ogra-jami gosto grmovje. Tja je uiestni vrtnar zaprl vse steze, da ne more nihče stikati po gosoi. To je prav, zakaj pod nekim grmotn v tisti gošči je vhod v kraljestvo palčkov, in gorje mestu, če bi poblepen človek skušal vdreti k njim. Grad bi se podsul iu pokopal pod seboj pol mesta, iz razvalin pa bi planil Ijubljauski zmaj ter porusil in poduŠil vse, kar bi še celega iu živega ostalo. Tuji Jjudje bi se poteiu sprehajali po zaraslih grobljah in govorili: »Tu je stalo nekdaj slavno ljubljansko mesto, ki — znu ni bilo enakega na svetu!« ¦ Tako pa žive meščani k areči brez strahu v svojih novih in starih ^ hišah, zakaj palčkov ne raoti nihče. Po mestnem trgu ropoČe in zvoni tranivaj, Ižanci vpijejo, ko poiiujajo drva, in Žeuske se kregajo; štirideset, petdeset raetrov odtod straui, v grajskera hribu, vlada pa iihota, ki je posvetni Šum nikoli ne zmoti. Velike, v več nadstropij zgrajcne dvorane so tam. V njih žive in gospodarijo palčki ter čuvajo svoje zakladc Ne-verjetno bogastvo je nakopičeno v hribu, iu niti palčki sami ne vedo, odkod in kako se je nabralo. V dvoranah so kupi najčistcjših diamantov, amaragdov, rubinov in drugega žlabtnega kamenja, a police ob stenah so do stropa natrpane s Šibami Suhega 2lata in srebra. Navaden Človek bi ponorel, ee bi zagledal te zaklade; palČkov pa ne vznemirjajo nič. Brez šuma in vika hodijo med njimi, jib prekladajo, brišejo in prestevajo, ter skrbe, da jih ohranijo mestu, kateremu so namenjeni. V starib mestnih bukvah, ki se tačas s trgovinskimi registri in raz-nimi dragocenimi lisiinami praše nekje pod streho Rresije, je zapisano o teh zakladih dolgo prcrokovftnje, ki se bo tudi do pičice izpolnilo- Zdaj, ko raestui arhiv nekaj urejujejo, bodo morda še te pozabljene knjige resili stoletnega prahu: potera bo vsak, kdor bo hotel, lahko sam čilal, kakšna sreča čaka Ijubljansko mesto. V teh starih bukvah stoji, da bodo nekdaj palčki sami prinesli svoje zaklade na dan in jib izročili županu, ki jib bo modro porabil v čast mesta in blagor meščauov. Župan bo najprej poptačal vse dolgove občine. Teh dolgov bo sicer precej, ali od tolikcga kupa bogastva se to ne bo dosti poznaio. Ljudetn bo pa že uamab zelo pomagano. Denar bo prišct meduje, delo se bo zacelo, trgovina in obrt bosta oživeli. A to bo šele zacetek. Drugo, kar bo storil, bo še več vredno. Peljal se bo v Trbovlje in vprasal: Koliko staiiejo vsi rudniki? Ko se bo po-godil za ceno, bo moŠko odštel kupnino in dejal: Tako, zdaj smo bot! Z Bogom, tujci, in nesreča z vami! — In rudarjein bo oznanil, da je zdaj Ijubljansko inesto gospodar vseb rovov in da bodo odslej v polnih šibtih za pošteno plačo kopali premog. \r Trbovljah bo prenehalo stradanje iu trpljeuje, rudarji bodo sedeli pri velikih blebcih belega kruba in polnih Ioncib mesa, in od hribov bo odmevala vesela trboveljska pesem. Ljubljanska mestna občina bo pa zgradila v Trbovljah velikansko kurilnico, pokurila v nji ves nakopani 132 premog ter napeljala gorkoto po ceveh pod zemljo na Ljubljansko polje in Barje. Podnebje se bo potem spremenilo. Okoli Ljubljane bo toplo kakor v južnih krajih. Po Šinarni gori bodo rasle pomaranče, okrog Iga fige, Sava bo tekla med palmoviiui gaji in ribiči bodo raorali paziti, da se ne bodo v reki krokodili zarediii. N« Barju bodo pridelovali banane, riž, poper in cimet, pa tudi po hribifa naokrog bo Še raslo in uspevalo marsikaj, kar sedaj niti ne vzkali. V Polhoveru Gradcu bodo imeli najbolj debel žlahteu kostauj na svetu, Turjak bo ves v zelenem lavorju, Krim bo poln ciprea in ceder, a ua Golovcu, Rožniku in po hribih onstran Save bodo imeli Ljubljanci svoje sloveče gorice. Najboljša trta bo rasla oa Golovcu; sam Tokajec bo proti golovški kapljici pusta kislica. In Ljubljanci se bodo pridno vabili v gorice. Seveda bo vse to veliko stalo, ali denarja bo še zmerom dovolj. Mesto bo lahko brez skrbi izpoloilo sleherno željo svojih mešcanov. Re-cimo bodo Ljubljanci dejali: zoprno je, da nas poleti mocijo plohe in pali sonce, — koj se bodo mestni žolnirji zgenili. Postavili bodo na fran-čiškanskem trgu tisoč metrov visoko marelo, da bo v dežju in pripeki mesto z graclom in vsemi neboticniki vred pod varno strebo. Po dobrih izkušnjah s prvo bodo postavili niešeanom take marele še v Šiški, na Viča, v Mostah, Trnovem in v Kurji vasi. Pogled na Ljubljano pod orjaL škimi, rdečimi marelami bo nekaj posebno veličastnega, s čimer se ne bo moglo ponašati nobeno drugo mesto na svetu. Seveda bodo te marele ua elektriko odpirali in zapirali. ni Mesto samo se bo precej spremenilo. Občina bo odkupila meščanom vse stare, grde podrtije in jim pozidala namesio njih visoke, marmoma#e nebotičnike. Tlak ulic, cest in trgov bo iz dragocenega mozaika, zasliižt nim mestnim oČetora bo pa občina postavljala pozlačeue spomenike. VreAnli jih bodo, zakaj gospodarili bodo z mestnim premoženjeni tako pošteno, da bodo pred svetom tahko za sleherni groš odgovor dajali. Tudi pravifini bodo, kakor se relikim možem. spodobi. Če bodo jemali v službo cestivtga ^^ pomeiaca, ne bodo izpraŠevali, kdo je njegov oče,- stric ali boter. Tisteg* ^H bodo nastavili, ki bo znal res uajbolje pometati. nuinq ^H Zato bo v Ljubljani tak red, kakor nikjer drugje na svetu. liMtfatb bo imelo vzorne šolc, bolnišnice in zavetišča, in nikjer ne bo stislce za prostor. Tudi drugth dobrot in ugodnosti bodo iraeli Ljubljanci nat^rdtefc, , zakaj ko bo najpotrebnejse storjeno, bo občina bogato poskrbdi iSo/t^ft lepoto in veselje. i*/ ftlunii Slikarji in kiparji bodo inieli polno naročil za krašenje ta&ffta\/iBri tem se jim bo dobro godilo, kakor se ni uinctnikom v zgodoviiini etiiini-koli. Tudi pesniki, če bodo znali le brati in pisati, bodo dobi^ait-vtivoaj mesta visoke plače. JiH/ /jain Ljubljancem se bo rodil umetnik, ki bo znal postavljatii; pofiebtio lepe mostove. ln da bo lahko vse postavil, kolikor si jih bo iziflisli»h,nboii{) mestni očctje sklenili, naj se v Trnovem med GradašČico in LijufclijaiM«© izpremene ulice v kanale. Ta del mesia bo potem prekosil TiS^> kavjho dosihdob lepega na svetu. Benetke se bodo pozabljene sestile ;m mobjei, zakaj kdo bo še hodil gledat trhlo starino, ko bo v Ljubljaai itfcrae filve krasotc na pretek ! ) V Trnoveni bodo stale ob vodi palace iz pisanega žlahtneganni&rmiGaja, druga krasnejša od druge, rože se' bodo sklanjale z obrežjflifinipBeki) vode se bodo vzpenjali uaostovi, tu iz brušenega kamenjaii'isohr^rsti[.taiA zlati, srebrni, stekleoi ali porcelanasti, in nihce ne bo ttidgelnppdsdditi, 133 fl fcateri je lepsi. A med (o hajuo razsvetljeno krasoto vseh krasot se hodo Ljubljanci poletue noci z godbo in petjein v ztatih čolnih prepeljavali po srebrni vodi, svet bo pa imenoval Ljubljano mesto, kjer veselje nikoli ne spi. In prav res, veselje ne bo v Ljubljani uikoli spalo. Mesto bo vzdr-s-evalo dvanajst velikih godb. Šest jih bo godlo poduevi, šest ponoci, slav-nasti, predstave in veselice s plesom bodo na vseh koncih in krajili. Nibče ne bo stokal, da se dolgočasi, še maiij pa, da nima dcnarja, zakaj sleberni bo imel svoje delo i« zaslužek. Nikomur ne bo treba s tremi ah J štirimi plaČanimi službami brezposelairu kruha ddjedati. I Vse, kar bo raesto izdalo za Iepoto in veselje, bo namreč dobro na- 1 ložen deoar, zakaj Ljubljana bo zaslovela po vesoljnem svetu. Kmalu ue 1 bo nikjer vee človeka, ki je ne bi faotel vsaj enkrat prcd smrtjo videti. ^ To bo Ljubljanceni toliko neslo, da ,tib ne bo skrb za življenje. Bogateli bodo, da še sauii ue bodo vedeli, kako. Ne davkov ne doklad jira ue bo treba plačevati in povrii bodo imeli vodo, plauinski zrak, elektriko, plin in traravaj zastonj, radio tn telefon pa čisto poceni. ¦ Niti uŽitnine in uvoznine ne bo obeina več pobirala, id le zaradi ^ preskrbe bo obdržala Še dacarje v službi. Ti bodo na občinske stroške pogošča)i in s cvetjem obdarovali vsakogar, ki bo prisei v mesto. Oziim, ki bodo iz mesta odhajati, bodo pa izročali dragoceue spomiuke, in avto-mobilisti in letalci bodo dobivali od daearjev bencina za popotiijo. | \ tako bo^atem mcstu bodo poleg umetnosti cvetele tudi vse znanqsti 1 in učenosti. da se bo svet čudil in zgledoval. Profesorji Ijubljanskega 1 vseučilišča bodo s križanjem brvaskega sirka z bloškim bobom vzgojili 1 hovo vrsto pšenice, ki bo rodila tivakrat na leto, imeta tri pedi dolgo 1 klasje in dajala najbolj trdo, za ftžol debelo zrnje. Potem ue bo več j lakote na svetu. I Poleg neštetih koristnih in učenih stvari bodo iznašli tudi raketne 1 čevtje, ki hodo sčasoiua 1'zpodriniJi vsa tiruga pronieiua sredstva. Te 1 raketne čevlje bodo Ijubljanski čfvljarji čudovito poceni izdelovali in i po vsem sTetu razpošjjjali. Tovarue, ki bodo dosibdob z nit-vredjiimi co- 1 patami reveže odirale, bodu propadle. Svet si bo oddehnil ter v raketnih I čevljih veselo poskakoval. Ali najlepše bodo imeli v Ljubljani otroci. Zanje bo občina najbolj skrbela, ia nibce ne bo godrnjal, da jih je preveč, ali da niso pridui. Živeli bodo po svoje, ne da bi bili komu v nadlego, zakaj Ljubljana bo t imela velikanske vrtove, prave čudeže lepote. a v njih igrišČa, ki bodo pravi otroški raji, Tam bodo veliki kupi najlepsega peska za prekopa-vanje, kanienja za skladanje in zidanje, iinenitne luže za bra.zdatije, ro~ govilasto drevje za plezanje, trate za prekopicovanje, skakalnice, gugal-uice, vrtiljaki, drČe, plavalisca in drsališča, hišice in vrtički nalašč za otroke, a okrog ia okrog igrišča bo tekla čez mostičke in skozi umefue predore železnica. Otroci se bodo z njo vozili. kotikor bodo hoteli. Pri gospodičui na igrišču si bo tudi vsak otrok laliko izposodil katerokoli igračo. Žoge, obroci, vrvi, vedra, lopate, samokolnice, vozički, čolnički, kolesa in dilce, vse bo na razpolago. Kdor bo posebno priden, se bo smel celo igrati z mlaciimi psi, koštruni, žrebički in telicki. Če se bo pa kateri otrok na igtišču kaj pregrešil, ga bodo zato kar otroci sami sodili in po pameti nabili. Gospodičua bo le pazila, da ga pe bodo prebudo. In matere ne bo nikoli skrbelo, kje so otroci io kaj pocno. Če jih bodo hotele iineti, bodo kar telefonirale, in gospodična jim jib bo poslaia umite in čedne domov. 134 Vsi športi bodo za otroke eisto zastonj in tudi zimskega veselja bodo imeli na pretek. Ljudje bodo takrat lahko delali lcd poleti in pozimi in ohranili po planiueli blizu Ljubljane zmeroin dovolj snega. Torej ne bo nihee siradal ne kepanja, ne saukanja, ne drsaoja, ne smučkaiija. Igrali in veselili se bodo pa otroei tistih dob brez skrbi, zakaj nalog ue bodo inieli doma nič, in v šoli tudi nič križev in težav. Učitelji jim bodo znali vse tako lepo in zanimivo dopovedati, da jim bo šlo lahko v glavo. Same dobre rede bodo dobivali, in vse posteno zaslužene. Le v višjih razredih bo eo predmet. ki bo delal otrokora preglavice. Ta pred-met se bo imenoval: K.RIZA. — Dijaki kar iie bodo mogli razumeti, kaj je to, in kako je bilo inogoče, da so bili kdaj očetje brezposelni, če je bilo na svetu toliko dela nestorjenega. — Pa bodo učitelji konec leta dejali: >Saj je človek tudi lahko ucen, srecen in posten, če mč ne ve o krizj^ — Jn usmiljeno bodo dijakom še v tein predmetu dali dober red, da ne bodo spričevala skažuna. Srečni časi! beveda bi neniara vsak rad vedel, kdaj se v Ljubljani začao! ? V mestnih bukvah je zapisano, da bodo dali palčki svoje zakladc takrat iz rok, ko bodo Ljubljanci sklenili, da si pogtavijo novo mestno hišo, mogočno, krasno id vredno slare slave ljubljanskega tnesta, ter ua ta sklep pri priČi tako globoko posesli v svoje žepc, da bo nova misel šinila v vse glave, da bodo lahko začele graditi vse brezdelne roke ter bodo tudi slikarji veseli pripravljali svoje barve in kiparji zastaviii dleta in zavihteli kladiva. Morda sklenete in storite (ako vi, ki sie danea sami palčki, zakaj rod, ki zdaj gospodari, za velike stvari še ne kaŽe prave volje in moči.