Izdaja zavod za gospodarsko propagando Domžale. Ljubljanska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flerln
— Izhaja vsakega 15. v mesecu — Žiro račun 508/ 602-6  —  Cena  20 dinarjev
— Tiska  tiskarna »Toneta Tomslca« v LJubljani
Leto IV. št. 9 Domžale, 15. novembra 1965
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
29. november Vztrajno delo
praznik delovnega cloveka-samoupravljavca    rodi sadove!
Delovni ljudje proslavljamo letošnji 29. november hkrati z 20. obletnico osvoboditve in zmage socialistične revolucije. S ponosom se oziramo na pot, ki smo jo prehodili pod vodstvom komunistične partije, ki je združila vse napredne sile slovenskega naroda v osvobodilni fronti. Spominjamo se velikih žrtev, ki jih je dalo slovensko ljudstvo skupaj z ostalimi narodi Jugoslavije. Kot smo bili med narodnoosvobodilno borbo neločljivo povezani z bratskimi narodi Jugoslavije, kar nam je omogočilo uresničiti narodno suverenost kot davno zgodovinsko željo, tako smo na skupnih interesih temelječo usodno povezanost enakopravnih narodov Jugoslavije dalje razvijali s socialistično graditvijo Slovenije in Jugoslavije.
Številne slavn* ti, konference in posvetovanja so priložnost, da presodimo, kaj smo v minulem obdobju dosegli. V obračunih za minulo obdobje bodo nedvomno pomembne ugotovitve o hitrem in zato marsikdaj neskladnem razvoju  gospodarskih  in negospodarskih
i
* I
■ ■■ i
j PO BORBI j
II ZMAGA
,H PO ZMAGI
1    SOCIALIZEM \
i
' "1
/mmmmmm
dejavnosti in o velikih uspehih, ki smo jih dosegli, čeprav ne na vseh področjih v enaki meri. Dosežene rezultate lahko presojamo z vidika, v kolikšni meri so nam ti omogočili uresničevanje osnovnega cilja naše socialistične revolucije — osvoboditve človeka.
V to smer nas vodi samoupravljanje, ki je v dosedanji praksi dokazalo, da je v naših razmerah edina pot, ki omogoča polno sproščanje človekove ustvarjalnosti, razvija celovito osebnost in človekovo zavest o nujni medsebojni povezanosti vseh ljudi pri zadovoljevanju posameznih in skupnih interesov.
Samoupravljanje je kot socialističen odnos med ljudmi in obenem izraz potreb in možnosti našega časa, kot osnova in sredstvo za osvobajanje človeka, tista pridobitev naše stvarnosti, na katero smo vsi delovni ljudje najbolj ponosni. Tako oceno daje samoupravljanju vsak dan življenje, delovni ljudje pa bodo ob sedanjem jubileju ponovno lahko proučili, kaj je treba napraviti, da bo njihov in družbeni napredek še hitrejši, da bo življenje človeka in druž-
V SOCIALIZMU TOVARNE
DELAVCEM-i6.iXJ930
Ob pregledu devetmesečnih rezultatov poslovanja domžalske industrije že bežnega poznavalca gospodarskih dogajanj prijetno preseneti gibanje izvoza. Izvoz, ki sicer po nekaterih manj objektivnih kriterijih kaže izreden vzpon, tudi pri kritičnem pogledu, to je pri analizi deleža izvoza od celotne proizvodnje občutno raste.
Morda je ravno sedaj v pričetku intenzivnejšega uveljavljanja novih gospodarskih ukrepov potrebno proučiti uspešnost večletnih naporov. Vsakomur je verjetno jasno, da bi bila nesmiselna trditev o pozitivnih gibanjih v izvozu, če bi proučili le poreformno obdobje. Mednarodni trg je več ali manj umirjen. Kot tak pa ne more biti sprejemljiv na tako ali drugačno kratkoročno politiko prodaje. Na mednarodni trg se torej lahko solidno in trajno vključimo le s perspektivno in dolgoročno politiko izvoza.
Domžalska industrijska podjetja so, nekatera bolj druga manj, v preteklih treh letih občutila težavnost vključevanja v mednarodni trg. Ni redko podjetje, ki je že v letu 1961 planiralo novo ali povečano prodajo v inozemstvu, pa se je dejanski izvoz posrečil šele v letošnjem letu. Res je, da imamo tudi nekaj podjetij, ki zelo lahko povečajo prodajo na mednarodni trg, vendar so to podjetja, ki prodajajo svetovno manjkajoče proizvode (npr. papir). Pri enih in drugih podjetjih pa je problematično rentabilno vključevanje v mednarodni trg, ki pa, dokler se bo izvozni dolar obračunaval s primom, lahko služi le za opozorilo, da nas pri vključevanju na mednarodni trg čaka naporno delo, če se želimo postaviti v inozemstvu kot enakovredni partnerji.
Delež izvoza od skupne proizvodnje sicer iz meseca v mesec malce odstopa, vendar kljub temu zasledimo v triletnem obdobju stalen porast. Industrijska podjetja domžalske občine so v obdobju januar—september leta 196* izvozila 8(»9°/t vse proizvodnje. V letu 1964 v enakem obdobju zasledimo že 10.9 •/». v letošnjem letu pa že 12.76 •/• izvoza. Res je. da je ta delež izpod slovenskega deleža izvoza (ca. 15'/«), vendar je hitrost rasti deleža ohrabrujoča. Od vseh podjetij je na prvem mestu po deležu izvoza podjetie LIP Radomlje, ki je letos izvozilo kar vse proizvodnje. LIP pa sledijo Me'odiia I 19.1 Vi. Na nasledniem mestu je TOKO Domžale z 18 2*/t. Tem trem podjetjem slede Papirnica Količevo. Univer:«'e Domžale, Združena kemična indnsfriia Domžale, Tovarna sanitetnega materiala Vir itd.
be še bogatejše, še svobodnejše in še bolj človeško.
Morda najbolj reprezentativen odraz razmišljanj ob tej obletnici in ob prazniku republike bodo prizadevanja delovnih kolektivov, samoupravnih organov in posameznikov k doslednejšemu izvajanju in uveljavljanju načel gospodarske reforme.
Samoupravni organi bodo s kritičnim vrednotniem preteklosti in sedanjosti odpirali perspektive bodočnosti, kar mora in bo izzvenelo kot družbeni dogovor predstavnikov samoupravljav-cev in hkrati kot poziv vsem delovnim ljudem, da si z vsemi silami prizadevajo uveljaviti ekonomske zakonitosti in samoupravni sistem.
Vsa prizadevanja delovnih ljudi, samoupravnih organov in predstavnikov morajo odločno manifestirati življenjsko silo človeka, ki hoče svoje in družbene zadeve urediti čim bolj neposredno sam, ali preko od njega izvoljenih
Javnost dela - pogoj
Občinski odbor je prejel informacijo o arondaciji na območju Jarš in Mengša v sredini julija t. 1. Zato sta se predsednik in sekretar Občinskega odbora oglasila pri direktorju Kmetijskega poskusnega centra Jablje z namenom, ugotoviti, kakšen obseg zavzema območje arondacije, kakšni so načrti Centra in kakšni problemi se v zvezi z arondacijo pojavljajo. V daljšem razgovoru je bilo ugotovljeno, da arondacija ni politični problem, da obstaja program razvoja centra, da dosegajo večje hektarske donose kot individualni kmetje itd. O tej arondaciji smo razpravljali tudi na javnih tribunah v Radomljah in Mengšu. Tu je Občinski odbor SZDL ugotovil, da je arondacija na tem območju vprašanje, ki zanima široko javnost. Zato je KPC Jablje poslal dopis z naslednjimi vprašanji:
o letnem finančnem načrtu z obrazložitvijo,
o proizvodnem programu za arondirano območje.
o dosedanjih uspehih in načinu dela v centru in drugih podatkih, ki karakteri-zirajo uspehe in probleme centra, s prošnjo, da uprava Centra posreduje odgovor uredništvu Občinskega poročevalca zaradi objave v septembrski številki. Ker do roka nismo prejeli odgovora, smo v septembrski številki objavili članek »Posto-
V prvih devetih mesecih letošnjega leta ie industriia domžalske občine izvozila blaga v vrednosti 2 milijardi 207 milijonov din. Letni plan i/\ozu je še za mili-nrdo din »Mi. Visok letni olan bo težko doseči v oičlih treh mesecih, kljub temu pa. tudi če ne bo dosežen, lahko pozdravimo napore za večje uveljavljanje na /ii"nnjem 'rgu.
Dosedanji usnelii na področju izvoza oa so lahko tudi poučni, še vedno imamo mnogo nerešenih problemov, ki bi jih morali reševati / enako upornostjo, kot smo se lotili izvoza. In prav v izvozu imamo zgled, da uporno delo vedno rodi sadove.
in njemu odgovornih predstavnikov in predstavniških organov. Z naslonitvijo na sedanjo aktualno problematiko bo samoupravni mehanizem lahko prispeval tehtne predloge k uresničevanju in reševanju družbenih dogovorov, ki smo jih sprejeli v programu ZK kot osnovi za vse naše družbene dejavnosti in v ustavi kot nadaljnji afirmaciji človeka-samoupravljavca, v skupščinski resoluciji o nadaljnjem razvoju našega gospodarskega sistema in na VIII. kongresu ZKJ. Ti in drugi dogovori ZK in socialistične zveze so organizirani izraz teženj vseh delovnih ljudi, kar jim daje največjo avtoriteto.
Z doslednejšim uveljavljanjem delitve dohodka po delu in ustvarjanjem drugih pogojev, ki bodo pospešeno sproščali ustvarjalnost delovnega človeka, lahko prav sedaj v delovnih organizacijah veliko prispevamo k realnejšemu vrednotenju mesta posameznika in delovnega kolektiva v družbi.
za družbeno podporo
pek bi lahko bil drugačen« kot mnenje širšega kroga občanov in javno vprašanje KPC Jablje, kako poteka arondacija in kakšen je program obdelave. 2. oktobra smo prejeli odgovor uprave KPC Jablje na dopis občinskega odbora SZDL. ki sicer ni v celoti izpolnil želje in vprašanj, vendar nam posreduje nekatere zanimive podatke, zato ga objavljamo v celoti. Hkrati želimo, da se o teh in drugih problemih razvije javna razprava v našem časopisu. Smatramo, da je sleherni kolektiv, v tem primeru KPC Jablje, dolžan obveščati javnost in prizadete posameznike o svojem delu.
Uredništvo
Zakaj arondacija na kmetijskem poskusnem centru Jablje
Naše posestvo jc ustanovila v jeseni 1961. leta Biotehniška fakulteta, agronomski oddelek in Kmetijski inštitut Slovenije. Obe omenjeni ustanovi sta že dalj časa stremeli, da dobita primeren obrat. Vse prejšnje obrate sta izgubili v času združevanja posestev v večje ugrokornbi-nate. V naši občini se je ponudila prilika in možnost ter razumevanje organov družbene oblasti, da se ustanovi posestvo, ki bo služilo potrebam obeh ustanoviteljev.
Kmalu bomo obhajali obletnico datuma, ko bi moral biti prvi izmed stolpičev ob Kamniški cesti izročen uporabnikom. Zavlačevanje dograditve je povzročilo dvojno škodo. Stanovalci, ki bi že morali biti vseljeni v nova stanovanja, ne plačujejo najemnine, cene gradbenih storitev pa so se prav v času, ko bi moralo biti delo že opravljeno, pa ni bilo, občutno dvignile. Ker so kupci stanovanj v prvem stolpiču že pred časom prejeli ključe svojih stano-
V teh prizadevanjih bomo toliko uspešnejši, kolikor bolj se bo lahko uveljavljajo znanje in interes vsakega posameznika. Zaradi tega se moramo na eni strani z organizirano dejavnostjo vseh subjektivnih sil boriti zoper vse pojave birokratizma in tehnokratizma, na drugi strani pa moramo mnogo hitreje dvigniti človekovo splošno in strokovno znanje.
Z obračuni prehojene poti in samoupravnimi dogovori za prihodnost bodo delovni ljudje lahko najlepše proslavili dan republike 29. november in vsa prizadevanja k utiranju novih poti.
K čestitkam za praznik republike se pridružuje tudi občinski odbor SZDL ter želi vsem delovnim ljudem občine Domžale mnogo uspehov v nadaljnjih prizadevanjih za uresničevanje načel reforme.
Občinski odbor SZDL Domžale
Skromni so bili začetki v poslovnem letu 1962. urejanje posestva pa ni bilo lahko zato. ker smo prevzeli raztresena zemljišča na polju med cestami Trzin—Domžale, Domžale—Jarše, Jarše—Mengeš in Mengeš—Trzin. Edini večji kompleks smo prevzeli od Agrokombinata Ljubljana v jablah in Grobljali. Neznatnu osnovna sredstva, ki smo jih prevzeli od prednikov, smo le za silo dopolnili s sredstvi obeh ustanoviteljev, ki v ta namen nista bila deležna pomoči in podpore republiških organov. V takih pogojih smo pričeli urejati in usposabljati obrat, na katerem smo istočasno pričeli z delom na:
a) raziskovalnem delu v kmetijstvu.
b) usposabljanju študentov agronomije.
c) proizvodnji osnovnega semena in
č) kontroli proizvodne vrednosti plemenske živine.
Začetne težave, kot usposabljali je kolektiva in ooreml jun je z mehanizacijo, ter nakup osnovne črede (pričeli smo s praznimi hlevi in najeto živino) nam je nalagalo precejšnje hrome. Uspelo nam je, da smo vse do sedaj delali /. enako produktivnostjo ali še večjo kot na drugih posestvih, čepruv z manjšimi osebnimi dohodki. Z izvedbo prve arondacije v zimi 1962/63 smo pričeli urejati zemljišča z lastnim "denarjem, kajti kredit smo dobili le za odkup zemlje. V letošnjem proizvodnem letu so te površine drugo leto v obdelavi. Zemljišča smo že precej iz-
'u„.........mmamms«?
enačili. Proizvodnja na teh zemljiščih nam je dala kar lepe pridelke.
Naj navedem le glavne:
pšenica na 80ha poprečno 3200kg zrna na hektar,
oz. ječmen na 17 ha poprečno 280Okg zrna na hektar,
jari ječmen na 30 ha poprečno 2900 kg zrna na hektar,
pš-enica z oz. grašico za seme na 15 ha poprečno 2900 kg pšenice in 550kg gra-šice na hektar,
koruze za kisal in zrnje imamo 40 ha, ki dobro obeta,
proso na 13 ha poprečno 2500 kg zrna na hektar,
jedilni krompir na 10 ha poprečno 17.000 kilogramov na ha,
industrijskega krompirja imamo 15 ha, po oceni okrog 18.000 Kg po ha,
lucerne imamo 43 ha,
travnikov pa 63 ha.
Poskusnu dejavnost:
V poljedelstvu imamo na 20 ha osnovne raziskave i'n na 35 ha sortne poskuse na večjih površinah s perspektivnimi sortami, ki bodo v bližnji prihodnosti ali so že pri nas v proizvodnji.
V živinoreji imamo na celotni čredi poskuse. Naša čreda šteje danes 230 glav goveje živine, ki kljub motenju zaradi poskusov daje lepo proizvodnjo, saj imamo po kravi 3400 1 mleka letno. Tako bomo letošnje loto imeli vrednost bruto proizvodnje preko 200 rnilij. din. kljub temu, da je osnovni namen našega posestva dopolnjevanje dela v raziskavah in usposabljanju strokovnega kadra, daje posestvo precej tržne proizvodnje in se v letošnjem letu finančno vzdržuje popolnoma samostojno.
Izkušnje, ki smo jih pridobili ob prvi arondaciji, nam narekujejo, da bomo na novo pridobljenih zemljiščih nekaj let proizvajali tnerkantilne proizvode za tržišče
in jih na ta način usposobili ter postopoma vključevali v program poskusništva in semenske proizvodnje Tako bomo že sipomladi v celoti vključili v našo proizvodnjo vse na novi) pridobljene površine.
Ne glede na družbeno ureditev imajo vse dežele zakon o arondaciji. Arondacija ima namen zaokrožitev in pridobitev zemlje, ki jo v nekaj letih usposobimo za moderno obdelavo z višjimi hektarskimi donosi ob manjšem vlaganju dela. Zakon o arondaciji pa ščiti tudi lastnike zemlje, ki jim je lo edini vir preživljanja.
Z izvedbo arondacijo smo prizadeli tudi nekaj takih lastnikov-kmctov. vendar smo pretežni del teh že zudovoljili z zemljišči, ki leže izven arondacijskega kompleksa. Ostali so le štirje i/ Mengša, kuterim bomo v kratkem dodeliti zemljo na robu a ronda ei jskega kompleksa. Za odkup Zemlje imamo /e dve leti odobren kredit iz zveznih sredstev. Postopek plačevanja je precej zamuden, zato se je med prizadetimi lastniki razširila neresnična vest, če« »saj ne bodo plačali; kje imajo pa denar . I ,i bojazen je zhcga.la lastnike, ki so zato dajali zemljo v najem zn l^ let. Odobren kredit pa zato ne bomo mogli izkoristiti in nam bo kreditor zaračiinul penule (kazenske obresti).
Zavedamo se problemov, ki bodo nastali s povečanjem zemljišč, zato se je kolektiv na to že pripravil. Izkušnje, ki smo jih pridobili že ob pivi arondacaja, nam bodo pomagale rešili nastatajoče probleme, zalo ni bojazni, da ne bomo kos nalogi, ki sloji pred nami.
Naša družba zaradi situacije, ki je nastala v muloposestniški proizvodnji (drobljenje že itak malih parcel in stalno upadanje proizvodnje za trg. to je blagovne proizvodnje) usmerila družbena posestva k pridobivanju zemlje z arondacijo. Prav
v istem položaju so ostale dežele Evrope razen izjem, ki so to že napravice (nekatere socialistične, od kapitalističnih pa Danska v celoti, ostale pa delno).
Zakaj prihaja do takih odločitev prav v našem obdobju?
Vzrokov za to je več, vseh naštevati ni moj namen, vendar bi osvetlil le najvažnejšega. Vzporedno z razvojem družbe se razviju znanost in tehnika. S tem narašča število nekmečkega prebivalstva, ki zahteva več hrane. Kmetijstvo lahko .svojo proizvodnjo dvigne sumo s povečanjem hektarskega donosu. Moč gospodarstva neke dežele je odvisna od moči osebnih gospodarskih dejavnosti. Na prvem mestu med temi osnovnimi panogami je kmetijstvo, ki z gozdarstvom, rudarstvom ter bogastvom voda ustvarja pogoje za obstoj in napredek človeštva, ter nudi surovine vsem ostalim gos|>odarskim panogam. Zato se človoški rod stalno ukvar-je z iskanjem novih oblik organizacije in novimi načini proizvodnje, ki vodijo k povečanju prehrambenih dobrin.
Razvite dežele imajo kmetijsko proizvodnjo predvsem na arondiranih površinah. Tak način proizvodnje je bolj rentabilen ob manjšem vlaganju dela, zalo je produktivnost delovne sile na urejenih kompleksih mnogo večja. Rezultati, ki nam jih posreduje statistika, nam kažejo, da je proizvodnja na družbenem sektorju v kmetijstvu za 40'/«, ponekod celo več, višja od zasebnega sektorja. Istočasno pa se je produktivnost delovne sile, zaposlene v kmetijstvu na družbenem sektorju zelo povečala, ker smo na večjih kompleksih moderno mehanizacijo v kmetijstvu lahko mnogo bolj racionalno izkoristili. Z ozirom na ta dejstva je postal družbeni sektor kmetijstva pri nas velik blagovni proizvajalec. S tem je dosežen smoter in hkrati potrjena pravilnost naše kmetijske politike.
Predsednik
Na povabilo občinskega odbora SZDL Kamnik in Domžale, se je udeležil posveta o novih gospodarskih ukrepih tudi predsednik Izvršnega sveta Slovenije Janko Smole. Na posvet, ki je bil v mali dvorani kina Kamnik, je prišlo 72 predstavnikov družbeno-političnih in delovnih organizacij. Z ozirom na to. da je bilo vabljenih Dreko 140, je bila udeležba šibka. Kljub temu pa smo tisti ki smo se posveta udeležili, bili priče zanimivim izvajanjem.
Tovariš Smole je posebno poudaril, da tisti, ki črpajo informacije o reformi in načinu ospodarjenja samo iz tiska, obe preslabe infmormacije. kajti tisk le preenostavno informira. Na nekoliko primerih nam je nakazal, kako izgledajo nekateri pojavi v svojem bistvu.
Ko se je dalj časa v uvodnem delu zadržal pri problemih gospodarske reforme, je tov. Smole predvsem poudaril, da je gospodarska reforma dolgotrajen proces, ki bo zahteva! preobrazbo načina gospodarjenja. Opozoril je predvsem na to. da smo šele na začetku reformnih dogajanj.
V naslednjem pa je podal še tale stališča:
— Gospodarska reforma za-
IS SRS, Janko Smole
hteva svoboden tržni mehanizem cen. Zalo bo potrebno v čim krajšem možnem čn»u cene odmrzniti. Cene in kreditna politika sta med seboj povezani.
— Na področju kreditne politike se bomo oslonili na samostojno akumuliranje sredstev in ne več, tako kot doslej, z eniivijo.
— Potrošniške kredite naj organizirata trgovina in industrija, to pač takrat ko se bosta borili za kupca, ne pa. da s krediti, tnko kot doslej, umetno ustvarjamo kupno moč.
— Izvoz mora sloneti na ekvivalentni mednarodni menjavi, ne pa. da je z vseh strani družbeno subvencioniran in kreditiran.
— 7.e prvi rezultati so pokazali, da se potrošnja zmanjšuje. To se bo pričelo odražati v rezultatih posameznih delovnih organizacij. Problem znižanega popraševanjn bodo morale reševati same delovne organizacije z zniževanjem cen. ne pa do bodo kol doslej zahtevale družbeno intervencijo za umetno ustvarjanje kupne moči s pomočjo potrošniških kreditov.
— Tržni   mehanizem mora
prinesti spremembo da se ho gospodarstvo dogovarjalo glede
v Kamniku
cen s trgovino in potrošnikom, ne pa, kot sedaj, z uradom za cene.
— Težko je dolo'iti enake starta e osnove, sicer pn določitev teh ni bistvena. Pač pa je bistveno, da so enaki instrumenti, ki zagotavljajo enak razvoj in rezultate ob enako kvali'elnem delu.
— Danes se izvoz se vedno stimulira s premijami. Po mnenju tov. Smoleta se moralo premije ukiniti in preiti na enakopravno konkurenco na mednarodnem trgu.
— V novih gospodarskih pogojih gospodarske organizacije nimajo praktično vzeto nobenih davkov. Prav s to oprostitvijo na je hotela družba gospodarskim organizacijam jasno pokazali, da so odvisne od sebe in od kvalitete gospodar jenja.
— Gospodarska reforma nima namena znižati standarda, nasprotno, njen namen ie. do v okviru možnosti vpliva na standnrd iu da bolj življenjsko zainteresira kolektive za boljše gospodarjenje.
— Pojavlja se miselnost, da
v naslednjem letu ne bomo mogli povečati proizvodnje in izvozu. Ta miselnost je neosnovana kajti tudi dvig s nomočjo povišanja cen ni predstavljal
pravega dviga. V prihodnjem letu ne bo moroče iskati take diletantske rešitve, pač pa bo potrebno iskati strokovnih rešitev za napredek proizvodnje in izvoza.
— Strokovnemu kadru moramo dali tako oporo, da čuti '.'gurnost pri delu. ne pa. da je za vsako noviteto napadan. Zavedati se namreč moramo, da nam bodo le nove s'rnkovne rešitve na vseh področjih omogočile napredek.
— Dostikrat ka*eara na inozemske kadre, koliko so boljši. »Prepričan sem.« je dejal tov. Smole ?da tuji strokovnjaki ni-<•■> nič bolišj od naših. Pač pa imaio boljše pnfnje dela. so boliše nagrajevani in n'so tako dušeni kot naši strokovnjaki.«
Vprašanja in odgovori
Dali časa se je tovariš Smole zudržal na vprašanjih, ki so mu bila ze pismeno dostavljena ali pa postavljena u«tno na sestanku samem. V nadaljnjem posredujemo nekaj izvlečkov in na j ve >np i!Ih cd"« v o rov:
Zakaj MATRFS (državne materialne rezerve) še vedno močno vplivajo na razdeljevanje surovin?
Tov. Smole je nakazal, da je res. da je >matres- !e vedno močun. vendar je tn moč v glavnem odra? temeni niših gospodarstvenikov. Slovenci so se sicer protivili tej moči >ma-
tresa.« vendar v svojih prepričevanjih niso imeli uspena.
Zakaj predlog zakona o gozdarstvu ni bil dan v razpravo širši javnosti?
Tov. Smole je povedal, da so že v mesecu februarju dostavili osnutek tega zakona občinskim skupščinam. Dalje je dejal, da je bila b-mesečna doba za konsultacijo in predloge dovolj dolga. Mnenja pa niso iskali samo pri občinskih skupščinah, temveč tudi pri strokovnjakih in društvih. S tem v zvezi je republiški izvršni svet skliceval tudi sestanke, konference in posvetovanja, na katera so bili povabljeni mnogi odgovorni predstavniki.
Nadalje je pri odgovarjanju na to vprašanje nakazal prednosti novega zakona, rekoč: >Ta zakon uvaja določeni družbeni režim pri gospodarjenju z gozdovi in ne dovoljuje špekulacije z lesom.c
Na vprašanje o finansiranju šolstva se je tov. Smole zavzel za to, da bi bilo potrebno zagotoviti stabilne vire sredstev in siguren način finansiran ja. (Ko to pišemo smo zvedeli, da je v razpravi predlog zakona, da naj bi bil uveden prispevek za šolstvo v obliki prispevka od osebnih dohodkov, torej na naj-sigurnejši osnovi — opomba pisca).
Vprašanje: Zakaj je sistem samofinansiranja sedaj tako prikrojen, da se sredstva lahko koristijo šele po končanem letnem obračunu, čeprav se ustvarjajo med letom?
Tov. Smole je nakazal, da tu ne moremo pričakovati spremembe, ker morajo biti sredstva pred delitvijo pač ustvarjena. In ker uspešnost gospo-
darjenja in ustvarjanja ugotavljamo enkrat letno, bo torej mogoče koristiti nova ustvarjena sredstva po ugotovitvi, to je po zaključnem računu.
Vprašanje: Kako ocenjujete mesto tekstilne industrije kot panoge v jugoslovanski industriji?
Mnoga tekstilnu podjetja so med najsodobnejšimi industrijskimi obrati v Jugoslaviji, mnoga pa že za v pokoj, je na kratko odgovoril.
Vprašanje: Slišijo se govorice, da se bo z novim letom zo-
Iiet menjal odnos dinar — do-ar. Ali so te govorice resnične?
Ne, te govorice niiso resnične. Menjavo kurza namreč mora Jugoslavija izvesti sporazumno z mednarodnim monetarnim fondom, katerega člani smo. Z oziram na to, da smo dosegli objektiven kurz z menjavo objavljeno dne 26. Vil. 1965 je iluzorna in neresnična trditev, da sc bo pariteta dinarja menjala. Predrtem je to utemeljil s tem. da smo z reformo registrirali pri med-narodiiiom monetarnem fondu novo tako imenovano »zlato podlago dinarja«. Tov. Smoletu je bilo postavljenih še precej vprašanj. Prejeti odgovori so nas prepričali, da moramo biti vsi trdno odločeni zastaviti vse sile za uspešno sprovaja-nje nove gospodarske reforme, ki mora sloneti na višji stopnji produktivnosti, ne pa na moledovanjih za izoboljsanje pogojev gospodarjenja, s pomočjo zvišanja cen ali drugačnih intervencij.
Slavko Matičio
DO KDAJ?
Z letne konference Zveze mladine občine Domžale »Ker produktivnost upa da. lahko sklepamo, da nameravajo podjetja zviševa ti osebne dohodke na podlagi višanja cen in iskanja rezerv, kjer jih po načelih reforme ni, npr.: v sredst vih za izobraževanje, z odpuščanjem delovne sile. z ukinjevanjem raznih regresov.«
Janez Cerar — Iz referata na konferenci
Pred nedavnim se je zbralo več kot 100 delegatov iz 31 aktivov Zveze mladine naše občine na redni letni konferenci. Udeležili so se je tudi predsednik občinske skupščine Jože Pogačnik sekretar CK ZMS Franček Hudej. sekretar ObK ZKS Jože Krevs. sekretar ObO SZDL Andrej Drmal, predsednik ObSS Ivan Mrak in drugi gostje.
Na konferenci so bila v ospredju vprašanja zaposlovanja mladine. štipendiranja, problemi učencev v gospodar-
stvu in izobraževanju nasploh. Zlasti ostro so na konferenci kritizirali pojave zapiranja vrat novim mladim delavcem, odpuščanja delovne sile, zmanjševanja števila učnih mest za vajence, odpovedovanja štipendijskih pogodb, kakršnim smo priče v naši občini zlasti po začetku uveljavljanja ukrepov gospodarske reforme.
Letos so delovne organizacije in privatni obrtniki sprejeli v uk polovico manj vajencev kot lani, čeprav narašča število tistih, ki zapustijo vsako lefo osemletko in kljub slabi kadrovski strukturi zaposlenih v naši občini. Ce k temu dodamo še. da v zadnjih mesecih podjetja sploh niso sprejemala novih delavcev, nam je razumljivo, da se letos junija ni moglo zaposliti 137 mladih, ki so zaključili obvozno šolanje, od tega jih je 60 s končanimi osmimi razredi. Poleg teh je brezposelnih še 91 mladih delavcev in tehnikov, ki so že bili zaposleni, zlasti tistih, ki so se jeseni vrnili iz JLA.
221 brezposelnih mladih lju-
V razpravo je posegel tudi predsednik občine tovariš Pogačnik
di, ki bi radi delali, se učili, ki morajo tudi vsak dan jesti, se oblačiti! Koliko neizkoriščene energije. Jo naj mar izvozimo v Nemčijo?
Ko so v nekaterih podjetjih (TOKO, farma bekonov fhan-AE) odpuščali delovno silo, so najprej pokazali vrata mladim, češ, se bodo že nekako preživeli (morda s kriminalom?!).
Število štipendistov na srednjih šolali se je /.manjšalo za 17. Nekatera podjetja (Melodija. Pile, Trak) ne štipendirajo nikogar, drugod pa niso zaposlili štipendistov po končanem šolanju (TOSAMA).
To vse nam kaže, kako kratkovidno kadrovsko politiko vodijo nekatera podjetja v naši občini.
Potem nam je tudi razumljivo, so poudarili na konferenci, da je produktivnost v gospodarstvu naše občine v prvih 8 mesecih letos padla za 2%> v primerjavi z lanskim letom, zaposlenost pa za 1 °/o.
Pri omenjenem zmrzovanju produktivnosti pa so podjetja po reformi napovedala, da bodo zvišala dohodke poprečno za 3S°/o, kar je v nasprotju s cilji reforme, ki hoče končno vendar enkrat vezati osebni dohodek s produktivnostjo.
Na konferenci so omenili, da bi lahko v gospodarstvu naše občine zaposlili še 3000 novih delavcev, da bi do največje mere izkoristili strojne zmogljivosti.
Ena glavnih nalog Zveze mladine v naši občini in bo zato v naslednjem obdobju ta, da v samoupravnih organih doseže drugačno kadrovsko politiko, drugačen odnos do izobraževa-
nja   in   boljše gospodarjenje
sploh.
Pri tem pa je premalo samo nakazovati probleme, bolj pomembno je najli rešitve zanje, kot je poudaril v diskusiji sekretar CK ZMS tovariš Hudej.
Opozorili so, da je takšno gospodarjenje, kakršnemu smo bili priča, doslej povzročilo, da so se nekatera podjetja znašla letos v zelo kritičnem položaju, npr. Melodija in Gradbeno podjetje.
V rešitvi omenjenih problemov lahko mladina v naši občini (posebno še tista, nezaposlena) vidi svojo perspektivo, ki trenutno ni prav nič rožnata.
Na konferenci so zahtevali, da se zaostri osebna odgovornost vodstvenih kadrov v gospodarstvu in družbenih službah in da tisti, ki so pripeljali omenjena podjetja v tak položaj, za to odgovarjajo kazensko, materialno in moralno.
Te naloge pa zahtevajo tudi bistveno drugačen način dela v Zvezi mladine. Vse sklepe in predloge je treba predložiti v obravnavo samoupravnim organom v delovnih organizacijah in občinski skupščini.
Ce bi na kratko ocenili delo konference, lahko trdimo, da predstavlja pomembno prelomnico v delu mladine in njene organizacije v naši občini, kar so dokazale zrele, argumentira-ne razprave na konferenci.
Za novega predsednika ObK ZMS je bila izvoljena Vida Dime, 19-letna absolvenkta ESŠ, zaposlena v tovarni TOKO.
Za najboljši aktiv pa so izbrali terenski aktiv Velika vas nad Moravčami.
Franci Gerbec
Svet zavoda Delavska univerza Domžale razpisuje delovno mesto »vodje sektorja za družbeno-ekonomsko izobraževanje.«
Pogoji: končana srednja ali njej sorodna šola. Razpis velja do 30. XI. 1965.
Prošnjo z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na Delavsko univerzo Domžale, Kolodvorska 6.
Na pol peti
RasmlilJanJa o IIP Radomlje
Lesno industrijsko podjetje Radomlje se je razvilo i/, klasičnega žagarskega obrata, iz leta v leto je razvijah) ler dopolnjevalo proizvodni program v korist finalne proizvodnje. Iz žagarskega obrata so se razvili še zabojarna, parketarna, lesni mlin in mizama, tako da predstavlja danes LIP enotno in homogeno gospodarsko organizacijo.
Enako uspešno in ob različnih pogojih, slabih in dobrih, pa se je razvijalo ludi samoupravi jun je. Demokratičnost razvoja samoupravljanja ni nikjer morda tako očitan kot prav v tein 350-članskera kolektivu. Pokazale pa so se (udi slabosti in to predvsem po strokovni plati. Kljub nenehnemu razvoju in pozitivnemu vplivu samoupravljanja in kljub raznim komercialnim rešitvam sla se pokazali kot slabo organizirani in ob teli pogojih slabo delujoči komercialna in tehnična služba.
2e leta nazaj, v zadnjem letu in pol pa še posebno, se je to kazalo v nizu pomanjkljivosti v proizvodnem programi!, v neenakomernih komercialnih naročilih, v slabi organizaciji dela in nekontinuiranosti medsebojnega notranjega poslovnega sodelovanja, zarad] česar je ob neodgovornosti vodilnih služb trpel celotni kolektiv.
In vse to je rodilo situacijo, da je kolektiv poslal neodločen in zadeve ni nikdar do konca razčistil, to pa zalo, ker je bilo to vprašanje odlašano in odln-ševano iz dneva v dan, iz tedna v teden. Sedaj pn je le končno napočil trenutek, ko kolektiv mora spregovoriti. Toda tu se pojavlju sedaj moralno vprašanje upravičenosti graje in pohvale, kajti grajati je težko, vzgajati pa še težje.
Vendar je sedaj napočil čas. ko se bo treba tudi za to odločiti. Kolektiv je pošten, delaven in veliko naporov je vložil v to, da se je obdržal nekje na meji rentabilnosti.
Bili so včasih že dobri časi, včasih tudi slabi, vendar je kolektiv vedno znotraj samega sebe našel pravilno rešitev.
Pred tako rešilvijo pa stoji tudi danes. Jasno se je pokazalo, da tehnična in komercialna služba nista izvršili posla, ki bi ga boljše komercialne in tehnološke rešitve zahtevale. Prav posebno se je to pokazalo tudi v pogojih gospodarske reforme. Reforma ue pozna nobenega usmiljenja In odločno zahteva, da se poišče najuspešnejšo poslovno rešitev. Tako rešitev mora sedaj najti kolektiv. Najti pn je ne more, ker so bili samoupravni organi o nekaterih stvareh iianačno informirani, napačno prepričani, ter so tudi sprejemali sklepe, ki ne nakazujejo nikakršnih rešitev.
Stališče sindikalne podružnice je bilo v tej situaciji edino pravilno. Zahtevala je, da se razpiše reelekcija za celotni vodilni kader. Zaradi enostranskega informiranja in pn od-sotnosli nekaterih pa je nastala situacija, ki so jo nekateri skušali izkoristili. Pravilno smer in rešitev lahko najde le celotni kolektiv na skupnem sestanku, kjer naj se pred njega razgrnejo odprle karte, kjer naj se kolektivu pove odkrilo vse da bo na podlagi jasne situacije lahko odločal.
Ce bo kolektivu objektivno prikazano stanje v vseh njegovih slabostih in vseh pozitivnih stvareh, se bo ta prav gotovo odločil za najracionalnejšo, najboljšo in najbolj pruvično rešitev. Zato je to težka naloga, katero pa morajo pričeli reševati sedaj družbene organizacije v kolektivu ter člane kolektiva že pred sestankom Informirati o vseh dejstvih, kajti kolekliv še danes ničesar ne ve 0 sklepu samoupravnega organa o zaupnici oziroma nezaupnici vodilnim (nezaupnica Je bila izrečena samo dvema). Po sklepu istega samoupravnega organa je bil celo objavljen razpis za prosto mesto direktorja in tehničnega vodje.
V sedanjih pogojih je nujno, da se rok razpisa podaljša za toliko časa, dokler zadeva v kolektivu ne bo razčiščena. Kajti če bo razpis veljal, bodo novi sodelavci samo izigrani, s tem pa izigran tudi celotni kolekliv.
Ce DO kolektiv enoten, če bo poiskal rešitev, ki bo podjetju v korist, če bo trdno stal na slališču, da je nujno uspešno premagati vse težave tehnološkega, komercialnega ter orgn-niznriiskegn znoSaja, če bo za to zahtevni določeno strokov-
3. Delavski svet mora takoj sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje tehnične in komercialne službe.
4. Za namerno povzročitev škode v vrednosti nad 50.000, se povzročitelja odpusti.
5. Izplačilo nadomestila za zmanjšane osebne dohodke, izplačane v maju, juniju in juli-
nost In Strokovno
šitev ob
odkritih nrVn-lev-niih slehernega sodelavca, bo težave premagal.
Vsako nadaljnje mogleuje situacije, vsaka dvoličnost, dvoumnost ler su;;!)! jen je negativnih sil za osebne interese pa vodi samo v še večje težave.
Medtem pn se ;<• kolektiv odločil:
Zbor delovne skupnosti LIP Radomlje je dne 9. It. t965 v triinpolurnj razpravi prišel do jasnih s'n'išč in sklepov za nadaljnje delo in rešitev sedanjih perečih problemov. Najvažnejši s';lepi so naslednji:
1. Delovna skrtsmoM prekvalificira sklep delavskega sveta in sklep o nezaupnici spremeni v toliko, da ••- direktorju ne-zaiip«:ci« p-«' ••*(..
2. Pre'■-"v. delavskega sveto se razreši te funkcije, ustrezni organ naj i/vo'i novega predsednica, za tehničnega vodjo pa se nezaupnico potrdi.
ju se izvrši v mesecu novembru po temeljitem pregledu in ocenitvi finančne situacije.
6. Delavski svet imenuje interno samoupravno kontrolno komisijo za preverjanje zakonitosti poslovanja v podjetju.
7. Nova seja delavskega sveta je sklicana za 15. ti. \¥K.
Vključevanje mladine v poklice
Vključevanje osnovnošolske mladine v poklice je potekalo letos pod posebnimi okolnost-mi, razen za mladino, ki nadaljnje šolanje v šolah druge stopnje, vendar so bile tudi te že prenapolnjene.
Operacija reforme poteku sicer po načrtu, nastopajo pa predvsem kadrovske težave, ki so zaprle vrata novemu sprejemanju delavcev, posebno mladini. l'o drugi strani pa so bile velika ovira pri vključevanju mladine močno povišane vajenske nagrade. Znani so primeri, da so nekatere gospodarske organizacije in tudi privatni obrtniki prijavili zavodu za za|>oslovan je delavcev po več prostih učnih mest. ki pa so jih pozneje od poved aJ i. Nekateri so tudi visoke nagrade obšli in se podali Da pot štipendiranja, kar pa ni ravno najprimernejša rešitev. Res je tudi, da je nagrada za vajence v prvem letu učenja 17.000 din previsoka, posebno še. ker je vujenec zaradi šolunja odsoten kar šest mesecev, en mesec ima letnega dopusta, pa le zimski odmor. Znano pa je, da Im> problem vajenskih nagrad kmalu rasen z odlokom občinske skupščine, oziroma s sklepi delavskih svetov po gospodarskih organizacijah. Popreček. le-teh pa bo obvezen tudi za privatne obrtnike.
Po nepopolnih podatkih (nismo prejeli od vseh nbsolven-tov odgovorov), se je od 52? fantov in deklet, ki so v osnovnih šolan domžalske komune končali letos šolsko obveznost, vključilo v poklice:
moilii ženske
avtomehanik  .   .   . I —
avtoklepar .... H —
uvtoličar    .... 7 —
strojni ključavničar 11 —
stavbni ključavničar 2 —
kovinnstrugnr    .   . 6 —
rezkar..... 1 —
orodjar..... 2 —
efekt romehanik .   . 8 —
vodovodni instalater 1 — instnlat. central.
kurjave  ...   . 1 —
linoinehanik   ... 3 —
cementninar-teracer 2 —
mizar...... 2 —
papirničar .... 4 —
pleskar..... 3 —
pek — slaščičar .   . 2 —
vrtnar..... 2 1
krojač — šivilja .   . — 9
frizer...... — 2
gostinstvo  .... 2 7
trgovina..... 2 5
moSkl lenske
. 1 — . 3 -.    1 -
galvanizer .  . .
pečar .....
kovinopeskar . . poklicna kovin.
šola......H -
grafična šola ... 2 — vojaška šola ...    1 —
V šole druge stopnje se je vključilo 46 moških in 79 žensk:
TSŠ strojna   . .
TSŠ gradbena .
TSŠ elektro   . .
TSŠ kemija   . .
TSŠ papir .  . .
TSŠ tekstil    . .
TSŠ lesna   .   • •
Usnjarska šola .
13 —
6 3
3 1
2 3
— 1
— 1 1 1
3 18
11
25
1
12
— 3
gimnazija   . . pedagoška
gimnazija srednja
vzgojit, šola srednja
ekonomska šola .   — 6 administrativna
šola .....— "
šola za otroške
sestre.....— 1
zobotehniška šola .  — 1 srednja
fizkuliturna šola .    2 — šola za sainitar.
tehnike .... 1 — srednja veter, šola 2 — PTT šola .... 1 -na kmetiji bo ostalo 3 2 zaposlilo se je . . 4 1 še eno leto v osn.
šolo .....48 45
od tega 4—5 po čl.
48 zakona o
osnovni šoli nezaposlenih
je ostalo ....   49 92 od teh 14 m. in 16 ž. s popolno
osemletko
K nezaposlenim je Meti še 11 moških, ki so se v začetku tekočega šolskega leta vpisali v Poklicno kovinarsko šolo pri Strokovnem izobraževalnem centru v Domžalah. V to poklicno šolo se je vpisalo iz obeh občin — domžalske in kamniške, le 14 fantov. Zaradi premajhnega števila vpisanih je zamisel »poklicne šole« propadla, zato je ravnateljstvo šole vseh 14 fantov priključilo teoretičnemu pouku rednega šolanja, medrtom ko praktičnega pouka nimajo. Vse te fante bo treba vključiti v uk kot vajence v gospodarske organizacije oziroma k privatnim obrtnikom in skleniti z njimi učne pogodbe.
Preseneča pa nas visoko šte-. vilo nezaposlenih s popolno osnovno šolo, tako fantov, kakor deklet. Za fante je zmanjkalo vajenskih mest avtomc-hanske. elektrotnehanske in fi-nomehanske stroke, za dekleta pa vajenskih mest v trgovini, frizerskih in modnih salonih. Vse šole druge stopnje, tako strokovne kakor splošno izobraževalne so nabito polne in v jesenskem naknadnem vpisu
z redko izjemo Usnjarske šole niso več sprejemale. Za vse te nezaposlene mlade ljudi je iskal zavod za zaposlovanje primerna učna mesta oz. zaposlitev v gospodarskih organizacijah in jih ima precej še sedaj v stalni evidenci.
Kajti mladino moramo zaposliti! To naj bi bila skrb ne samo zavoda za zaposlovanje, ampak vseh. ki se kakorkoli čatijo odgovorne za mladi rod!
Promet in prometne nesreče
Komisija za vzgojo in varnost v prometu naše občine je za čas od t. I. 1965 do 30. IX. 1965 napravila posebno poročilo, v katerem statistično prikazuje nenehni dvig Mevila nesreč na naših cestah. Obenem pa  nakazuje   tudi   vzroke in
ukrepe, ki bi naj to zaskrbljujoče dviganje zavrli.
Danes objavljamo samo nekaj statističnih podatkov, v naslednji številki pa bomo spregovorili o vzrokih in o ukrepih, ki bi bili za vsaj delno rešitev tega stanja potrebni.
Leta 1964
V devetih mesecih 1965
Prometne nesreče:
Vseh prometnih nesreč je bilo   ... 329 348 prometnih  nesreč s smrtnim izidom
hudo telesno poškodovanih..... 17 U
lažje telesno poškodovanih..... 27 94
prometnih   nesreč  brez   telesnih   po- 77 93
škodb............
materialna škoda  povzročena pri pro- 117 184
metnih nezgodah........ 48,633.000 49,932.000
Udeleženci pri prometnih nesrečah:
pešci ............. 51 38
vprežna vozila.......... 20 14
motorji  in mopedi........ 96 79
kolesarji............ 60 49
osebni avtomobili in avtobusi .... 231 307
tovorni avtomobili in traktorji ... 84 75
tuja vozila........... — 21
Kraj prometne nezgode:
cesta I reda........... 54 148
cesta  II.  reda.......... 21 30
cesta III. reda.......... 74
cesta IV. reda.......... 65 93
Vzroki prometnih nesreč:       so vzroki prometnih nesreč tudi  v letošnjem  letu približno Ti se bistveno ne razlikujejo   enaki. Tu bi našteli le nekaj od vzrokov v preteklem letu in   najpogostejših in sicer:
neprimerna  hitrost........... 5''
izsiljevanje  prednosti .   .     ....... 54
vinjenost............... 57
nepravilno prehitevanje......... 34
vožnja brez predpisanih luči....... 3
brez vozniškega izpita.......... 2
prečkanje ceste............ 16
nepravilno zavijanje........•   • 6
eeprevidn<wt pri srečevanju z drugim vozilom 12
Prekratka varnostna razdalja....... 19
lo-nia po levi strani ceste........ 10
poledica ............... 10
ostali ................ 29
OBVESTILO!
Delavska univerza Domžale sporoča, da je svojo pisarno preselila v prostore Krajevne skupnosti Domžale, Kidričeva 14, telefon 7 23 87.
Zdravstveni dom Domžale sprejme snažilko. Re-flektantke naj se javijo v upravi zavoda, Domžale, Ljubljanska 92
4 LEVO
VauZo irloUrs
»Na cesti zunaj naselja, kjer ni pločnika, mora hoditi pešec po skrajni levi strani cesle v smeri hoje.« To določa novi temeljni zakon o prometu. Pešci, upoštevajte to določilo! Opozarjajte na to tudi druge!
Razstava reprodukcijskih del renesančnih umetnikov
V času od 21. do 38. IX. je Narodna galerija iz Ljubljane v sodelovanju s I. osnovno šolo priredila v prostorih te šole razstavo del renesančnih umetnikov, katere je predstavila s 50 najpomembnejšimi in najti-pične.jšimi deli. Predstavljeni so bili umetniki italijanske, francoske, nemške in flamske šole tega obdobja. Namen razstave je bil. da bi se tudi naši občani, posebno pa še mladina, seznanili z dosežki enega viškov evropske umetnosti. Razstavo   si   je   ogledalo precej
odraslih, pomembno pa je v prvi vrsti to. da si jo je ob strokovni razlagi ogledalo nad 1800 učencev domžalskih in okoliških osnovnih šol v spremstvu svojih vzgojiteljev,
Sodeč po zanimanju, ki so ga obiskovalci pokazali, bi mogli sklepati, da je tudi pri nas živa želja, da bi bilo več takih in podobnih kulturnih prireditev, ki naj bi zadovoljile kulturne potrebe stalnih obiskovalcev razstav, obenem pa pritegnile tudi nove. posebno študente in mladino.
Simultanka Bruna Parme v Domžalah
Vršila se je 4. novembra 1965 v sejni dvorani občinske skupščine. Organiziral jo je šahovski klub »Domžale«, udeležencev je bilo 34, vsi iz Domžal in okolice.
Parma je dobil 24. remiziral 9, izgubil pn I partijo. Premagal ga je letošnji mladinski prvak Slovenije, član šahovskega kluba »Domžale«, Marjan Kamer.
Hemiz.irali so: Ivo Sonc, Lado Hren, Stane Laznik. Peter Zupančič, lože Skok. janež Hribar (Domžale),  Ivan Hlede (Pod-
gorje). Alojz Ocepek in Rudi Ocepek (Komenda).
Po končani simultanki je velemojster Parma izjavil, da je bil presenečen nad močnim odporom, ki so mu ga nudili domžalski šahisti. Njegovo izjavo potrjuje tudi čas, 4 in pol ure, ki ga je porabil za razmišljanje. To je sedaj njegova najdaljša simultanka.
Obiskal nas bo zopet v začetku naslednjega leta. Gledalcev je bilo veliko, kar priča o zanimanju za šah v Domžalah.
— dajejo svetu delovne skupnosti smernice za tlelo;
— odločajo o uporabi sredstev skupne porabe;
— dajejo mnenja in predloge o osnutku programa dela organa;
— dajejo mnenja in predloge o drugih vprašanjih iz področja notranjih odnosov v organih,
4. člen
Delovni ljudje v občinskih upravnih organih v soglasju s predstojnikom:
— sprejemajo pravilnik o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih, pravilnik o sredstvih in delitvi dohodka ter druge sploš-ne akte. s katerimi se urejajo vprašanja s jK)dročja notranjih odnosov v upravnih organih:
— sprejemajo finančni načrt in zaključni račun;
— odločajo o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest;
— odločajo o medsebojnih delovnih razmerjih, kadar je to z zakonom ali s pravilnikom tako določeno:
— delijo osebne dohodke po rezultatih d-da;
— skrbijo za strokovno izobraževanje;
— skrbijo za izboljšanje delovnih razmer in poslovanja ter zagotavljajo varstvo pri delu;
— sprejemajo plane rednih letnih dopustov;
— opravljajo še druge naloge, ki so določene z zakonom ali z drugimi predpisi.
5. člen
Predstojnik samostojno odloča na področju notranjih odnosov v upravnih organih o vprašanjih, za katera je pooblaščen z zakonom tor s pravilnikom organa.
6. člen
Ce se pri sprejemanju splošnih aktov ne doseže soglasje med delovno skupnostjo oziroma svetom delovne skupnosti in predstojnikom, se zadeva predloži v osmih dneh svetu za splošne in notranje zadeve, ki o njej dokončno odloči, potem ko dobi mnenje predsednika skupščine.
7. člen
Predstojnik zadrži izvršitev aktov delovne skupnosti oziroma sveta delovne
skupnosti, ki jih ta samostojno sprejema, če meni, da so v nasprotju z zakonom ali s splošnim družbenim interesom.
V primeru iz 1. odstavka tega člena mora predstojnik o svojem ukrepu takoj obvestiti svet za splošne in notranje zadeve, ki o njem dokončno odloči, potem ko dobi  mnenje predsednika skupščine.
8. člen
Ce se pri posameznih aktih, ki jih izdaja predstojnik v soglasju z delovno skupnostjo, ne doseže soglasje, velja odločitev predstojnika. V takem primeru lahko delovna skupnost zahteva, da o stva.ri odloča svet za splošne in notranje zadeve potem, ko dobi mnenje predsednika skupščine.
9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
Številka: 016-1/1965 Domžale, dne 26. 10. 1965
Predsednik skupščine občine Domžale
Jože Pogačnik 1. r.
Delo občinske skupščine v oktobru
Odborniki skupščine občine Domžale so se v mesecu oktobru in v začetku novembra kar trikrat odzvali vabilu, in sicer za dve seji skupščine in enemu za sejo kluba odbornikov.
Na slednji seji sta podpredsednik skupščine in občinski analitik seznanila odbornike z vplivi KvsnodarSke reforme na gospodarstvo v občini in to na podlagi podatkov, ki jih je pripravilo 10 večjih gospodarskih organizacij, v katerih je vključenih 70"/n zaposlenih v občini. Z nazornimi prikazi in njihovo obdelavo je občinski analitik prikaza! mesto domžalske industrije, kmetijstva, trgovine in gostinstva ter družbene obrti v primerjavi z. istimi panogami v ostalih slovenskih občinah in posebej z gorenjskimi in sosednjo kamniško. Primerjava je bila izdelana za leto 19fi3 in 1964 po 20. kategorijah podatkov. Ti pa v taki primerjavi niso Dokazali tako idealnega stanja občinskega gospodarstva kot si ga marsikdo večkrat Predstavlja. Odborniki so pozitivno ocenili tak način obravnavanja  oziroma orimer-
janja   gospodarstva. Vprašali
so se le. kako te ugotovitve posredovati tja. kamor spadajo, med člane delovnih skupnosti. Strinjali so se s stališčem lO občinskega odbora SZDI. Domžale naj bi se te analize na posebnih predavanjih obdelale po krajevnih skupnostih in delavskih svetih. DS oziroma samoupravni organi v podjetjih pa bodo morali najti pot, po kateri bodo člane delovne skunnosti seznanjali s takimi analizami, kajti le s prizadevanjem vse delovne skupnosti se bo občinsko gospodarstvo povzpelo na višjo stopnjo na
lestvici republiškega in jugoslovanskega gospodarstva.
Odborniki so se na seji odločili, naj se s tako obliko informiranja še nadaljuje. Za to bodo izrabili tudi program izobraževanja delavske univerze, ki ga je ta pripravila za zimske mesece. Na podlagi poteh ne ankete bodo odborniki iz programa izbrali teme, ki bodo za večino najbolj zunimive.
Za sejo obeh zborov občinske skupščine 26. X. 1965 so bila odbornikom predložena 4 poročila in sicer poročilo komisije za družbeni nadzor, poročila tržne inšpekcije, službe pravne pomoči občine Domžale in komisije za prošnje in pritožbe ter poročila odseka za dohodke o izterjavi družbenih obveznosti.
Poročilo komisije za družbeni nadzor je vsebovalo podatke o stanju Gradbenega podjetja v Domžalah, v katerega je podjetje prišlo zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja in predvsem bistveno spremenjene politike investiranja in stanovanjske gradnje. V obširni razpravi so se razčiščevali vzroki za tak položuj, ki jih Gradbeno podjetje predvsem vidi v tem, da je z investitorjem štirih stolpičev v Domžalah — stanovanjskim skladom — sklenilo pogodbo »na ključ«, medtem ko sedaj investitor ni pripravljen v celoti priznati razlike v ceni gradbenega materiala in v osebnih dohodkih. Po dveurni razpravi je skupščina sprejela sklep, da se priporoči gradbenemu podjetju, naj samoupravni organi o razmerjih v podjetju javno razpravljajo, pri čemer naj upoštevajo morebitno združitev z močnejšim  gradbenim podjetjem^
ter o svoji odločitvi v čimkraj-šem času poročajo občinski skupščini. Ze po dveh dneh je skupščina prejela obvestilo samoupravnih organov podjetja, ki so na priporočilo skupščine reagirali s sklepom, da odstopajo'vsi člani delavskega sveta in upravnega odbora, v katerem predlagajo skupščini, da imenuje začasno prisilno upravo. Ostavko je podal tudi direktor podjetja. Skupščina je na hitro sklicani seji obeh zborov 2. novembra z večino glasov sprejela sklep, da se gradbenemu podjetju za dobo treh mesecev postavi prisilna uprava, ki bo delala pod nadzorstvom oddelka za finance. Delo prisilne uprave bo opravljal odbor, v katerega so bili imenovani: za predsednika Ivan Zupan, upravnik vodne skupnosti Mengeš, za člana pa Štefan Kmetic, računovodja GP in Albin Pavlin, načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine. Odborniki so bili mnenja, da s sprejetim sklopom o prisilni upravi ne more prenehati odgovornost dosedanjih organov.
Poročilo tržne inšpekcije je
vsebovalo podatke o delu tega organa v tekočem letu. posebno po uveljavitvi gospodarske reforme. Iz poročila 0 delu službe pravne pomoči izhaja, da se je ta s svojim delovanjem povsem uveljavila, saj se je v teku enega leta obrnilo nanjo preko 800 strank. Prav pa bi bilo, da bi se nanjo v večji meri obračale tudi gospodarske organizacije, ki nimajo svoje pravne pomoči. Občinska služba pravne, pomoči opravlja nekaj mesecev tudi tajniško delo komisije za prošnje in pritožbe   občinske skupščine.
kar je posebno primerno, ker občanom, ki se pritožujejo, takoj nudi pravno pomoč in pod-vzame ukrepe za zaščito njihovih pravic, če se jim v resnici godi krivica. Iz poročila odseka za dohodke občine o izterjavi družbenih obveznosti, pa je bilo ugotovljeno, da je bil dosežen določen uspeh.
S posebnim odlokom, ki ga je skupščina soglasno spreje-jela, bodo prenesena sredstva kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Domžale v kreditni sklad KB Ljubljana — podružnica Domžale. Nadalje je skupščina sprejela odlok o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih občine Domžale, odlok o oprostitvi gospodarskih organizacij plačevanja obresti od sredstev poslovnega sklada, s katerimi opravljajo komunalno dejavnost, gostinsko dejavnost, turistično posredovanje ali storitveno obrt.
Za tem sta bila potrjena statuta krajevne skupnosti Pre-serje in Radomlje.
Predstavnik zu stanovanjsko gospodarstvo je informiral odbornike o poteku priprav za revalorizacijo in inventarizacijo najemnega stanovanjskega fonda v občini Domžale. V ta namen bo do konca leta popisan ves stanovanjski fond v občini. Nadalje je bil sprejet sklep, da se 19 gradbenim interesentom v Radomljah dodeli neurejeno gradbeno zemljišče, ki si ga bodo morali komunalno urediti na lastne stroške, ter sklep o ustanovitvi sklada o urejanju mestnih zemljišč.
Dopisujte v
Občinski poročevalec
Sklepi samoupravnih organov in gospodarska reforma
Misel je aktualnu, ker je v sestavku govor o načinih, metodah in prijemih za iskanje boljšega, ekonomičnejšega, racionalnejšega in rentaibilnejše-ga poslovanja naših delovnih organizacij, gledanih skozi prizmo sklepov samoupravnih organov. Da ne bi zašli v vode teoretično političnih predpostavk, bi kar napravili skop pregled teh sklepov v pogojih gos|HKla.rske reforme, pri čemer nobene strani seveda ne smemo idealizirati, kritični komentar javnosti pa naj bo resni napotek pri nadaljnjih naporih za prebroditev vrste nesmiselnosti, katere v gospodarstvu še nadalje ustvarjamo. Da bo primerjava mogoča, naj navedemo nekaj osnovnih ciljev gospodarske reforme:
— korenita izpopolnitev gospodarskega sistema na področju delitve dohodka,
— spremembe v sistemu in konceptu cen,
— osvoboditev blagovnega prometa vse administrativne regulative,
— izpopolnitev in razširjanje samouprave v vseh njenih oblikah,
— davek kot regulator tržišča,
— dohodek — dejansko merilo gospodarjenja,
— obračun z nvtarkičnim gospodarstvom,
— večje vključevanje v mednarodno delitev dela.
Če navedeno smiselno povežemo v celoto, se nam predstavi celoten kompleks gospodarjenja v novi luči. Kako pa so v teh novih pogojih ukrepali samoupravni organi, pa nam povedo njihovi sklepi:
INDUPLATI - JARŠE
Na sejah samoupravnih organov je bilo predvsem poudarjeno, da je potrebno zrnunjšati bolniški stalež delavcev na minimum, tako da lw>do v staležu res samo tisti delavci, ki so ga nujno potrebni, S tem naj bi na eni strani zmanjšali stroške, na drugi strani pa povečali proizvodnjo. Dvig proizvodnje naj bi bil j>oglavitni cilj v novih gospodarskih pogojih, za kar pa bo potrebno poiskati še druge možnosti, ki to omogočajo, predvsem pa boljša disciplina, boljša strojna oprema in nabava kvalitetnih surovin. Poudarja se iskanje bolj interesantnih artiklov za trg, boljša kvaliteta teh artiklov, povečanje izvoza kljub dosedanjemu doseganju izvoznega plana.
— Ekonomske enote so dolžne izdelati plan o notranjih ukrepih, nanašajočih se na posamezno ekonomsko enoto.
— Izdelati je treba program o reorganizaciji podjetja, ki naj temelji na analizi stroškov (potrebnih za proizvodnjo) predvsem z ugotovitvijo stroškov na podlagi novih predpi-
sov in novih odnosov v cenah. Program naj tudi predvidi potrebne ukrepe in oceni njihovo vrednost ter uspešnost.
— Na podlagi obračunov za čas od avgusta 1965 dalje je treba sestaviti realni plan proizvodnje in stroškov za zadnji kvartal leta 1965, kot osnovo za realnejša predvidevanja za leto 1966. Delavski svet naj bi na podlagi teh obračunov tudi ocenil, ali je bilo povišanje OD, sklonjeno za mesec avgust, realno z ozirom na doseganje do-hodka po reformi.
TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
— Pokreniti vse za nemoteno prodajo gotovih izdelkov,
— izdelati nove kalkulacije, ki IkkIo pokazale rentabilnost asortimenta, ki naj določi prihodnjo preusmeritev proizvodnje,
— uvesti stimulativnejši način nagrajevanja,
— iskati notranje rezerve % namenom, du se izboljša materialni položaj zaposlenih,
— analizirati stroške poslovanja.
— zboljšnti organizacijo tehnološkega procesa,
— zma.njsaiti odpadke in nekvalitetne izdelke (škart),
— zboljšat.i delovno disciplino.
In kaj nameravajo organi delavskega samoupravljanja Je obravnavati do konca leta?
— Odločati o delitvi dohodka na osebne dohodke in sklade za 5 mesecev leta 1965,
— dokončno odločiti o predlogu komisije za iskanje notranjih rezerv,
— razpravljati 0 novem pravilniku o delitvi dohodka za loto 1965,
— razpravljati o novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov za leto 1966, ki je v izdelavi in po katerem naj bi vsa ali večina delovnih mest bila vezana na individualni učinek,
— o statutu, pravilniku o delovnih razmerjih, pravilniku za HTV službo in drugi interni zakonodaji.
TOVARNA FILCA - MENGEŠ
— Naloge kolektiva kot celote v novih pogojih gospodarjenja,
— naloge posameznih služb pri reševanju notranjih problemov in pri iskanju notranjih rezerv,
— pregled in obravnava analiz v novih pogojih,
— obratna sredstva in investicije (prenos sredstev za investicije v obratna sredstva).
— odnosi med osebnimi dohodki in produktivnostjo,
— devizna reforma v pogledu podražitve osnovnih surovin itd.,
— priprava in obravnavanje statuta, pravilnika o nagrajevanju, pravilnika o delovnih
razmerjih in pravilnika o delitvi čistega dohodka,
— kako preiti na intenzivnejšo proizvodnjo, da se zago-tove sredstva za osebne dohodke in sklade,
— nagrajevanje v novih pogojih Ln odnos vseh zaposlenih do delovnega časa,
— pregled rezultatov, ki so bili doseženi pri organizaciji in uvajanju novih postopkov.
TRAK - MENGEŠ
— Organizacija služb podjetja in njihovo prizadevanje v iskanju notranjih rezerv,
— iskanje tehnoloških postopkov v proizvodnji, kar naj bi znižalo ceno proizvodnih stroškov,
— doslednejše izvajanje notranje kontrole v podjetju,
— zmanjšanje administracije in vključevanje strokovnjakov v proizvodnjo,
— sistem nagrajevanja naj poteka v smeri nagrajevanja po delu.
TOKO - DOMŽALE
— Proizvodni program oziroma proizvodni proces se mora rigorozno in brezkompromisno sestaviti tako, da ne bo nol>e-ni vmesnih čakalnih časov. Leti so neekonomični, upravičeni pa le v tehnološkem smislu. Takih proizvodnih faz pa naša stroka ne pozna. Čas čakanja je poglavitni razlog nenormalno dragega proizvodnega procesa. Vsi izgovori »sicer ne bi imeli kaj delati« so jalovi in v končni liniji pomenijo le, da gremo po poti najmanjšega odpora, saj so posledice le šc hujše in potencirane. Za izvršitev odgovoren vodja proizvodne službe;
— pod izjemen režim posta-v it i odločanje o izdelkih, ki jih sprejmemo v naš proizvodni program — drastično in rigorozno oženje asortimenta pri vseh skupinah izdelkov, ki niso izrazito modernega značaja. Ta sklep mora izvesti šef razvojne službe,
— pri sestavi proizvodnega programa je potrebno proučiti potrebo po delovni sili ter dati predlog za odpust morebitne odvečne delovne sile. Za izvedbo tega sklepa se zadolžita šef proizvodnje ter šef kadrovsko-organizacijske službe,
— dvoizmenski sistem naj se ukine v vseh oddelkih, razen oddelka rokavic in drobne galanterije. V tem oddelku naj se prouči možnost ukinitve druge izmene. Ta sklep izvrši šef proizvodne službe;
— prodajna služba je soodgovorna za sestavo proizvodnega programa. Po eni strani ga mora v okviru materialnih možnosti prilagoditi zahtevam trga. njena osnovna dolžnost pa je, da zagotovi prodajo izdelkov in proizvodnje v smislu
t. L, ker je to nujno za odmr-zovanje zalog materiala,
— v smislu določil SDK o ugotavljanju kreditne sposobnosti, se mora takoj prekiniti z vsakim investiranjem, ustrezni investicijski program za leto 1965 se razveljavi,
— uvede se strožji režim nagrajevanju po dejansko opravljenem delu oziroma delovnem mestu. Komisijo za osebne dohodke se zadolži za izvedbo tegu sklepa, računovodstvo pa ne sme obračunati osebnih dohodkov ki bi bili določeni v nasprotju s tem sklepom,
— posebno skrb je posvetiti kvaliteti izdelkov, ki bo pri morebitnem padcu kupne moči potrošniku odločilne važnosti. V ta namen mora kontrolna služba najstrožje izvajati oziroma sprožiti vse disciplinske in materialne ukrepe, ki so za to predvideni,
— razvojna služba pa naj takoj izdela program:
a) ne porednih ukrepov za ureditev in organizacijo tehnološkega procesa oziroma organizacijo   proizvodnje nasploh.
b) program tozadevnih perspektivnih ukrepov.
MLINOSTROJ - DOMŽALE
— DS je diskutira! o zboljšanju organizacije dela, vendar je določanje smernic šele v pripravi,
— do konca lota je naloga samoupravnih organov podjetja, da v celoti izvedejo notranjo organizacijo, izboljšajo proizvodne postopke ter tehnološke izboljšave pri proizvodnem procesu,
— točen program izvajanja reforme bo DS sprejel na naslednjem zasedanju.
SONČNICA - DOMŽALE
— Ustuvi se sprejemanje novih delavcev,
— od 23. VIII. 1965 dalje je v polnilnici uvedena tretja izmena,
— kot že omenjeno, bodo samoupravni organi v kratkem razpravljali o nadaljnjem iskanju notranjih rezerv kot ukrep za znižanje poslovnih stroškov,
— programu za izvajanje reforme podjetja še nima, vendur so pristojni organi zadolženi, da v najkrajšem času pripravijo ustrezne predloge.
GRAIJBENO PODJETJE — DOMŽALE
— Dosedanje razprave t. tej delovni organizaciji so ugotovile, da novi pogoji narekujejo še skrbnejše gospodarjenje kot doslej. Povečati morajo storilnost in do kraja odkriti notranje rezerve, ki se skrivajo predvsem v prevelikih izpadih delovnih ur in prenizki storilnosti na gradbiščih,
— do prihodnje seje je treba pripraviti analizo, koliko režij-
skih ur odpade na vsako gradbišče in stranske obrate in koliko na upravo podjetja,
— na gradbiščih in v upravi podjetja je treba dvigniti storilnost dela ter zmanjšati odsotnosti z dela,
— uvedli so Vsakodnevno poročanje o stanju delavcev na delu in v odsotnostih. Na ta način so lahko sproti ukrepali proti neupravičenim izostankom in primerom, ko so delavci zaposleni na »fušu«, naknadno pa skušajo dobiti stalež dela nezmožnih, ali pa so že v staležu in v tem času delajo pri privatnikih,
— glede zniževanja stroškov še ni bilo mogoče ničesar ukreniti, ker so cene gradbenega materiala v juliju in uvgustu porasle v nekaterih primerih tudi za 70%>. Prav tako so vsi obrtniki — kooperanti zvišali usluge najmanj za procent, za kolikor sc je podražil material, dvignili pa so se tudi osebni dohodki v obrtniški delavnosti,
— do konca letu bodo samoupravni organi še obravnavali spremembe oziroma dopolnitve statuta in drugih samoupravnih aktov,
— program izvajanja reforme ne obstaja, ker je popolnoma odvisno od tega, kako se bodo v bodoče formirale cene: za gradbeni material in ker jim ni znano, če bo kak investitor razpisal kako lecitacijo. Gradnje, ki jih sedaj izvajajo, pa bodo večji del prešle v prihodnjih mesecih v zaključno fazo. Kolikor pa sc bodo dela nadaljevala še v prihodnjem letu. pa bo potrebno koma i polovico letošnjih kapacitet. Zato podjetju ni mogoče postaviti realnega plana proizvodnje za naslednje leto.
CESTNO PODIKTJL -DOMŽALE
— Konkretne razprave v samoupravnih organih za naše podjetje še nismo imeli, ker imamo ravno v tem času razgovore glede ureditve financiranja vzdrževanja cest IV. reda, posledica tega na je, da do danes še nimamo sklenjene pogodbe z občino Domžale,
— glede znižanja stroškov smatramo, dn se v naši delovni organizaciji ne bodo mogli bistveno spremeniti, oz. zmanjšati, ker so že sedaj nizki, poleg tega pa tudi zaradi narave dela samega, ssj imamo 90 Vn delovnih mest itn terenu, čiroma vsa dida opravljamo izven podjetja, razen uprave.
— samoupravni organi bodo morali temeljito obravnavati situacijo podjetja, čim bodo znana razpoložljiva sredstva po rebalansu proračuna občine za vzdrževanje cest IV. reda za leto 1965.
LEK - MENGEŠ
— Ker je produktivnost in izkoriščanje kapacitet eden od važnih faktorjev ekonomike podjetja, je potrebno, da se de-
lovne naprave, ki so v posameznih obratih, izkoristijo do maksimuma in da se organizacija delu spelje tako, da bo dosegla maksimalni efekt. Zato je potrebno izdelati proizvodni program iz aspekta enakomernega izkoriščanja obstoječih kapacitet,
— do konca leta je potrebno izdelati kompletno tehnično dokumentacijo proizvodnje,
— ugotovljene so pomanjkljivosti vzdrževalne službe. Izboljšati je treba organizacijo, posebno pripravo dela in kontrolo vsega dela v oddelku. Poostriti delovno disciplino, specializirati je ljudi za vzdrževanje obstoječih in na novo instaliranih strojev,
— potrebno je uvesti skrajno štednjo z reprodukcijskim materialom, materialom za vzdrževanje, kakor tudi z energijo,
— razvojni sektor je zadolžen, da v najkrajš-em času izdela tehnološko obdelan program prvenstveno za tiste proizvode, ki so pomembni za izvoz, s kompletno dokumentacijo,
— v podjetju je potrebno zaostriti disciplino zlasti v pogledu izpolnjevanja prevzetih odgovornih nalog, kar zlasti velja za vodilne in vodstvene delavce,
— potrebno je obdelati proizvodnjo z ozirom na produktivnost, maksimalno koriščenje delovnih priprav in čim hitrejšo možnost aktiviranja delovnih priprav, ki stojijo neizkoriščene.
AVTOSERVIS - DOMŽALE
— Delavski svet podjetja je že razpravljal o načinu in delu v novih gospodarskih pogojih, vendar, ker vršimo uslužnostno dejavnost, nas niso prizadele niti spremenjene stopnje prometnega davka niti ne podražitve. Cena izvršene ure ostane ncizpremen jena.
— konkretnih sklepov še ni bilo. vendar je bil dan predlog, da se osebni dohodki zvišajo za tisti del kot so se znižali prispevki na osebne dohodke, tj. za ca. 15°/o na neto osebne dohodke, kar pa lx> končno odločil še delavski svet podjetja. Kar se tiče zniževanja stroškov, je pri nas poseben problem to, da nimamo svojih prostorov, ampak jih imamo pretežni del v najemu,
— do konca leta je še predvideno, da bomo razpravljali o sprejemu novih pravilnikov, povečanju osebnih dohodkov, zniževanju stroškov in povečanju produktivnosti dela ter po potrebi tudi o drugih vprašanjih,
— program izvajanja reforme ne obstaja, ker nam vsaj za sedaj ni bil potreben. Kolikor bo nabava materiala oziroma cena višja, se bo tudi cenn uslug povečala, ker material samo prefakturiramo z dodatkom stroškov za usluge.
INVALIDSKE DELAVNICE »ZLATO POLJE« - DOMŽALE
— Samoupravni organi nameravajo v letošnjem letu še naprej analizirati vpliv novih gospodarskih ukrepov na naš zavod, v načrtu je izdelava statuta in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, čistega dohodka, pravilnik o delovnih razmerjih, o poslovni tajnosti, o odgovornosti zaposlenih in pravilnik o HTZ, sprejemanju ukrepov za povečanje produktivnosti dela in izboljšanje kvalitete dela ter reševanje tekoče problematike,
— program izvajanja reforme obstoja.
REMONTNO PODJETJE -DOMŽALE
— Prevzeli bomo vsa možna vzdrževalna dela in adaptacije, kjer so se zmanjšale oziroma omejile investicije,
— ker je podjetje vezano na nizke storitvene cene, bo moralo odpustiti odvečno delovno silo in s tem doseči višjo storilnost dela in nižje osebne dohodke,
— samoupravni organi podjetja izvajajo nove ukrepe gospodarske reforme, kjer le s tem je zagotovljen obstoj podjetja.
NAPREDEK - DOMŽALE
— Ugotovljeno je, kar je pokazala tudi diskusija, da je od celotnih stroškov poslovanja več kot polovica takih, na katere kolektiv ne more vplivati. Vse stroške, na katere kolektiv lahko vpliva, bomo skušali zmanjšati na minimum. Pri tem pa bomo pazili, dn ne bo šlo to V škodo kulturne postrežbe potrošnikov. Veliko bi prihranili tudi s sprememlK) delovnega časa. V času poročanja posluje
sedemnajst trgovin z nedelje-nim delovnim časom, dočim ima sorodno podjetje v Kočevju samo eno tako trgovino.
— število zaposlenih ostane še v naprej ncizpremenjono,
— program izvajanja reforme v podjetju ne obstaja,
— samoupravni organi so razpravljali v zvezi z reformo o zmanjšanju materialnih stroškov, problemih nerentabilnih poslovalnic, ki obstojajo zaradi krajevnih potreb, o problemih mesarske in ostale trgovinske dejavnosti itd.
Komunalni zavod za socialno zavurovunje in Strokovni izobraževalni center STUGS so na zahtevo o informaciji odgovorili samo formalno, kolektivi Termit, ZKI, Universale, Papirnica, Lip Radomlje, Opekarna Radomlje. Melodiju Mengeš, Peč Mengeš-, Mizarstvo Dom-žulc, Tamiz Mengeš, Komunalno gospodarstvo Mengeš, Go-slinsko podjetje, Zavarovalnica Mengeš pn sploh niso posredovali želenih podatkov. Nastaja vprašanje, ali se njihovi organi samoupravljanja in vodstvu kolektivov ne čutijo odgovorni, da bi o svojem delu in naporih obveščali javnosti'
Če ste sklepe pazljivo preči-tali, ste v njih zasledili vrsto koristnih  in  nekoristnih odločitev. Določeno urejenost kažejo  na  primer sklepi samoupravnih organov v Leku in tovarni  TOKO.  dočim   bi ob sklepih samoupravljanja ostalih organizacij oziroma več ali manj   povsod   lahko postavili naslednje vprašanje: pravilno ali nepravilno, samoupravno ali upravno, strokovno ali nestrokovno, sposobno ali nesposobno.
Na ta vprašanja pa naj odgovorijo bralci in javnost!
Na Zgornjih Rojah pri Radomljah je zaradi gradenj novih hiš nastala cesta, ki nima nikjer /veze % ostalim cestnim omrežjem. Dostop do te ceste in do hiš ob njej je mogoč le preko privatnih parcel. Vozniki vprežnih in motornih vozil do teh niš, ki jih je po številu 16. »ploh ne morejo. Prebivalci te nove ulice so že pred tremi leli vložili na skupščino občine Domžale zahtevek za ureditev tega nevzdržnega stanja. Do danes pa se ni še ničesar ukrenilo, slišijo pn se govorice da je občinska skupščina ureditev tega problema prenesla na Sklad za stanovanjsko izgradnjo
Krajevne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva
Izredne letne konference SZDL so se letos odvijale v duhu priprav na kongres SZDL Slovenije. Večina konferenc je tako tudi točno opredelila vlogo in nuloge SZDL na svojem področju. Občani — člani SZDL so razpravljali o aktivnosti in delovanju tudi drugih družbe-no-političnih organizacij kot npr. mladine. ZB. konference žena itd. Kritično so ocenili delo posameznih članov ZB in ZK. če& da so aktivni samo tam in takrat, kadar gre za njihovo dobro. Povsem pravilno so ocenili, da tako delovanje zavira uveljavljanje socialistična demokracije in socialističnih odnosov ter da tako delovanje ni svojstveno nobeni od inieuova
nih organizacij, V zvezi s tem so bili občani mnenja, naj osnovne organizacije ZB in ZK poskrbijo, da bodo njihovi člani postali  aktivni delavci.
Vse krajevne konference so največ razpravljale o delu krajevnih skupnosti m financiranju le-teh, Če vse želje, mnenja
in včasih tudi malo preveč ostre besede združimo, potem lahko ugotovimo, dn se je pokazala izredna želja občanov po samoupravljanju — soodločanju v zadevah, ki se tičejo njih in njihove ožje okolice. Vse razprave v zvezi z delom krajevnih skupnosti so pokazale naslednje:
— tam, kjer niso formirane krajevne skupnosti, naj upravni organi pripravijo osnutek poslovnika za stalno predsedstvo zbora volivcev,
— Delavska univerza naj organizira predavanja za svete krajevnih skupnosti ter druge družbeno-politične delavce, _z druge strani pa občani želijo predavanja iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva, splošnega
ter družbeno-političnega znanja,
— krajevne skupnosti naj sprejmejo svoje programe dela, katere naj občinska skupščina v mejah možnosti upošteva v družbenem planu občine,
— programi dela krajevnih skupnosti naj se financirajo po naslednjih načelih:
a) hkrati s pristojnostmi, ki jih skupščina odstopa krajevni skupnosti, naj se za to zagotovijo oziroma prenesejo tudi sredstva,
h) samoprispevek naj se uvede takrat in tam, kjer občani želijo zadovoljevati svoje posebne (lokalne) potrebe, ki se ne morejo financirati iz prenesenih sredstev,
c) zn tiste dele programov krajevnih skupnosti, ki se tičejo družbenega standarda občanov, naj se zagotovijo sredstva iz delovnih organizacij na podlagi pogodbe in na osnovi števila zaposlenih. S tem bi dosegli, da bi se sredstva razporejala na tiste, ki jih ustvarjajo.
Poleg teh stvari so konference razpravljale tudi o odnosu krajevna skupnost — občinska skupščina ter o odbornikih kot neposrednih povezovalcih tega odnosa. Na nekaterih konferencah so ostro kritizirali delo odbornikov. Tudi na račun upravnih organov občinske skupščine so bile izrečene kritične pripombe predvsem v zvezi z neživi jen j s k i rti in ne-ekspeditivnim reševanjem problemov občanov. Iz vseh razprav lahko zaključimo naslednje:
— odborniki občinske skupščine naj se v klubu odbornikov in nn sejah skupščine večkrat pogovorijo o tekočih nalogah in problemih, ker edino na ta način lahko največ pripomo-
rejo k uveljavljanju krajevne samouprave;
— predsedstvo občinske skup ščine naj nadaljuje s prakso posvetov s predsedniki krujev-nih skupnosti;
— oddelek za družbeni plan in finance naj izdela sistem pobiranja samoprispevka in prispevka delovnih organizacij za tiste krajevne skupnosti, ki so se, ali ki se še bodo odločile za to;
— oddelek za splošne in družbene službe naj čimprej izdela sistem prenašanja pristoj-
Čestitamo!
Letos oktobra je dopolnil 6) let življenja Andrej 1'anger-aič. Njegovo življenje je bilo življenje aktivista in vsestranskega družbenega delavca.
Ze v letu 1944 je bi! sekretar celice KI' Podrečje in prvi predsednik OF Podrečje.
Po osvoboditvi je bil na prvih volitvah izvoljen za predsednika Krajevnega odbora Vir. Poslej ga je življenjska pot vodila preko raznih družbenih
nosti v krajevne skupnosti glede socialnih podpor in razdeljevanja sredstev ter nalog s področja socialnega varstva.
Konference so nadaljevale še vprašanja zasebnega kmetijstva, kooperacije, probleme v zvezi z nabavo drobne kmetijske mehanizacije itd. Vse konference, kot že rečeno, so pokazale izredno željo občanov po soodločanju, po oblikovanju politike. Prav zaradi tega bo v prihodnje morala občinska skupščina skupno z vsemi druž-beno-političnimi faktorji poskrbeti, da bo ustvarjenih čim prej in čim več pogojev za dosego teh zahtev.
Franc Gabrovšek
forumov. Bil je član OLO Kamnik, poverjenik za soc. skrbstvo OI.O Kamnik, poverjenik za finance OLO Kamnik, podpredsednik občinskega LO Domžale, član OLO Ljubijana-okolica in nazadnje direktor opekarne Mengeš.
Ko je odšel v zasluženi počitek, se je kot upokojenec še aktivneje vključil v javno življenje. Deloval je v Gradbenem odboru Delavskega doma, bil je sekretar osnovne organizacije ZKS in marljiv član sveta stanovanjske skupnosti. Ko pa so stanovanjske skupnosti prenehale z delom, je bil izvoljen za predsednika Krajevne skupnosti »Tomo Brejc« na Viru.
Danes ugotavljamo, da je ta Krajevna skupnost ena najbolj delavnih in dejansko prva skupnost, ki je takoj prešla na praktično delo in ni nikdar kazala mnlodiišja pred težavami. Svet skupnosti je kot delavna družina in sla vijence je k temu prispeval  velik delež
Občinski odbor SZDL se pridružuje željam občanov z območja Krajevne skupnosti »Tomo Breje« in sluvljeneu čestita.
Pravda za oslovo senco ali resnična zgodba o neresnih ljudeh
Zgodilo se je na novem odseku ceste Drtijn—Kandrše. Kmalu bo preteklo leto dni. kar sc je po idilični dolini potoka Drtijščice med polji, travniki in gozdovi prebil prvi kolesar, voz in avto. Mnogoletne prošnje in moledovanja so obrodila sad. Prepotrebna cesta je. bila dograjena in odprta za promet. Najbolj so bili ljudje veseli in /.adovoljni. ko je po cesti prvič pripeljal avtobus na progi Zagorje—Moravče Ljubljana. Sele. ko je začel voziti vsak dim. so ljudje spoznali, kako velika pridobitev je nova cesta.
Končno so bila določena avtobusna postajališča. SAP se je potrudil in namestil ob cesti lične oznake za postaje. Nekaj časa je bilo n redu. I'a so si Gorjanci zmi-slili. da bi bilo dobro prestaviti postajališče na Reki za dobrih 200 m proti Moravčam. Menili so, da avtobusna postaja o ostrem dvojnem ovinku in celo na mostu
ne ustreza varnosti potnikov, zato so prosili podjetje, da ustreže njihovi prošnji, •Samo zaradi varnosti potnikovi, so rekli.
SAP je uvidel, da imajo Gorjanci prav. pa so postajališče prestavili na primernejši kraj. tudi oznake niso pozabili — prestavili so jo na novo mesto.
To početje pa so prizadelo opazovali Rečani.
>Nak,i so rekli. >postaje nam ne bo nihče premikallt
Pozno zvečer so se zbrali na posvet. Najvplivnejša ženska v vasi — tam diši še malce po matriarhatu — je bila pripravljena uresničiti voljo vaščanov,
»Gorjancem bomo ukradli postajo.< so sklenili, »pa naj se zgodi karkoli.€
Opremljeni z lopatami, molikami in krampi so krenili na delo. V debeli uri je bila oznaka postaje izkopana in odnesena v oas. Tam so jo hranili do jutra in občasno menjali straže, da jim je ne bi kdo ukradel. Ob prvem svitu pa so jo svečano vkopali na prvoitio mesto.
Delo je bilo vsekakor opravljeno stro-kovnjaško, hitro in po mnenju Rečanov z vsemi potrebnimi častmi.
Gorjanci sc spoznali, da so jih Rečani
Ugnali v kozji rog. Tudi oni so sklicali bojni posnet. Odšli so v dolino s samo-kolnico, krampom, molikami in lopatami.
Menili so - ,lzkopljemo znamenje in ga pri pel jemo na tisto mesto, kjer bi moralo biti.k
Rečani so opazili vojsko, ki se je jela valiti s hriba. Bojnu pripravljenost še iz prejšnjega dne je prišla tokrat do popolne veljave. Vojska s koli. molikami in krampi je bila trenutno nared.
Ko so Gorjanci začeli premeščati postajni znak. se je iz doline zaslišalo: >Hura na Gorjance!"
>Orožje< se je pobliskooalo v jesenskem soncu in izgledalo je, da bo prišlo vsak čas do bojev.
Ko so Gorjanci uvideli, da je Rečanska vojska številnejša in bolje oi>remljena, so se spustili v paničen beg. Nekaj orodja so pustili kar na bojnem polju Rečani so bili seveda zelo ponosni na vojni plen.
Na bojnem polju je obležalo tudi znamenje za postajališče. Čeprav komaj rojeno — s številnimi sledovi borb — bo služilo poznejšim rodovom kot pomembna arheološka najdba za proučevanje zgodovine neke avtobusne postaje.
Dejavnost krajevnih organizacij SZDL
Tokrat smo za oceno izbrali krajevno organizacijo Radomlje
Po letni konferenci t%4 sc je novi odbor sestal, konstituiral in izdelal program dela. V tem programu so bile nanizane pomembne naloge: ustanovitev krajevne skupnosti, akcija za otroški vrtec, pomoč drugim organizacijam in ustanovitev turističnega društva. Za izvršitev vsake od teh nalog so imenovali komisije, ki naj bi samostojno pripravile vse potrebno za izvedbo naloge. Pozneje pa je krajevni odbor SZDL popustil v svoji aktivnosti, tako da je v določenem roku samo komisija za krajevno skupnost zadovoljivo opravila svoje delo. Sklican je bil zbor volivcev, sprejet statut in izvoljen svet krajevne skupnosti, ki je opravil prvo pomembnejšo akcijo: asfaltirana cesta, ki je bila dolgoletni problem prometa vaščanov Radomelj. Glede drugih nalog in aktivnosti pa je v kra-
ievnem odboru zavladalo ne-akšno mrtvilo, ki se je stopnjevalo od odhoda predsednika v inozemstvo. Predsednik KO SZDL Ivan Sraj je namreč v letošnjem poletju brez vednosti krajevnega in občinskega odbora SZDL odšel v tujino. Smatramo, da bi moral kot komunist in predsednik SZDL ob-
vestiti krajevni in občinski od-Ivor o odhodu in zagotoviti kontinuirano dejavnost krajevnega odbora.
V taki situaciji je bilo krajevnemu odboru SZDL brez predsednika zelo težko začeti delo v jesensko-zimski sezoni. S pomočjo občinskega odliora SZDL je podpredsedniku krajevnega odbora tovarišu 1'ran-eu 1'ančiirju in tajnici Sonji Urhas uspelo sklicati odbor in pripraviti program dela za zimsko sezono. V tem programu je bila predvidena tudi krajevna konferenca SZDL, ki je obravnavala naloge organizacije in program dela krajevne skupnosti. Ta konferenca je bila solidno pripravljena, zato je tudi vsebinsko in organizacijsko uspela. Poleg tega so se dogovorili, da bo krajevni odbor SZDL skupno s ZMS požive) športno in kulturno življenje v krajevni skupnosti. Uredili bodo organizacijske zadeve (matično knjigo, članarino), poleg tega pa bodo nudili potrebno pomoč turističncnpi društvu pri izvajanju njegovih nalog. Odboru SZDL in novemu predsedniku Francu Pančurju želimo pri uresničevanju teh nalog veliko uspeha.
Bife TD Domžale je bil potreben
Bife, ki ga je pred leti zgradilo Turistično društvo Domžale poleg bencinske črpalke, kaže tako po zunanjem licu kot tudi po blagovnem prometu v vsem času od otvoritve razveseljiv neprekinjen dvig. Poleg domačih gostov se v vedno večjem številu oglašajo v lokalu tudi tujci, ki so v času od januarja do septembra letos zamenjali v menjalnici, ki posluje v tem prostoru, za preko 1000 dolarjev tujih valut, od česar je imelo TD 65.521 din čistega dohodku.
Celotni promet je v tem obdobju znašal 12.830.000 din samo od glasbene skrinje pa so dobili 255.000 din.
Posrečena je bila zamisel po-
Občtna
Kamnik Index 1964
Domžale Index 1964
Dosedanji uspehi bifeja so dokazali, da je bila ideja o postavitvi tega objekta na mesta, kjer je, pravilna. Prav pa bi bilo, če bi v bodoče še v
stavitve velikega nudstrešja pred lokalom samim, ki s svojo slikovitostjo posebno v poletnih mesecih privablja mimoidoče. Stroški za to streho iz plastične mase so znašali ca. 850.000 din.
Društvo posreduje turistom tudi prenočišča v privatnih sobah. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je tu iskalo in našlo prenočišče 64 domačih in 134 tujih gostov, ki so plačali skupno 275 nočnin.
Zanimiva je primerjavu turističnega prometa, če ga ocenjujemo po številu nočnin v obdobju jaunar — september 1065. v odnosu do istega obdobja lanskega leta v občini Domžale in občini Kamnik.
Leto	doma«	Gostje 1PU	skupaj	Prenočitve domači tuli		skupaj
1964	9.679	338	10.017	19.064	733	19.807
1965	12.330	546	12.876	23.992	1.410	25.402
100	127	162	128	126	192	128
1964	1.606	765	2.371	2.816	866	3.682
1965	2.002	889	3.000	3.512	t.411	4.923
100	125	130	127	125	163	134
večji meri gledali na to, da bi tujec dobil o njem kar najboljši vtis v vsakem oziru in da bi se otresali pijanih gostov, ki lokalu prav gotovo niso v čast.
Šolska    mladina je okrasila grobove padlih borcev in talcev in jim prižgala svečke
Svečanosti ob Dnevsi mrtvih
Kot vsako leto smo se tudi lotos ob dnevu mrtvih zbrali na pokopališču, da obudimo spomine na svojce, prijatelje in tovariše, ki so odšli pran na. mi v prerani grob. Prijetno srno bili presenečeni, ker je bilo po kopališče lepo in prazniku primerno urejeno. Ljudje, ki leto za letom hodijo na pokopališče so lahko ugotovili, da je nekdo poskrbel za to, da je vse izgledalo res svečano. Zuto se moramo zahvaliti Krajevni skupnosti Domžale, ki je poskrliela, da so bile  steze  ponovno  posute in
odstranjene smeti, ki so mnogo let ustvarjali' videz zanemarjenosti. Poleg tega je krajevna skupnost poskrbela tudi za obnovo spomenikov padlih borcev in za ureditev pokopališča v Šenpuvlu.
Sedaj lahko Ugotovimo, da nam pokopališče iu spomeniki niso več v sramoto, ker smo jih uredili in to z Željo, da bi o'.'.ali taki vse leto. Krajevni skupnosti in ljudem, ki so sodelovali pri ureditvi in obnovi pokopališč in spomenikov pn naj velja zahvala v imenu vseh občanov!
Ob Dnevu mrtvih v Moravčah
V Moravčah imamo dva spomenika padlim v prvi in drugi svetovni vojni ter spominsko ploščo v ljudski revoluciji ustreljenih sedmih talcev. Grobovi kakor tudi oba spomenika so bili za letošnji 1. november dostojno in lepo okrašeni, le spominska plošča talcem vzidana v hišo poleg šole. pred katero so bili ustreljeni, je ostala ncokrašena.
Vsa leta p« osvoboditvi je šolska mladina moravske osemletke izvedla na dan pred dnevom mrtvih komemoracijo pred ploščo, katero so učenci dobesedno obsuli s cvetjem, kar je postalo že kar lep običaj. Letos pa tega ni bilo, niti ne žalne
komemoracije, pa tudi cvetja ne.
Vva povojna leta so bile pred ploščo Žalne svečanosti s primernim govorom, ki je oživljal mladini spomin na grozno trpljenje pn tudi junaška dejanja njihovih prednikov.
Zakaj letos tega ni bilo?
Do 13. ure sem čakal v upanju, da se bo morda le kdo spomnil tudi teh padlih junakov, n zaman! Zato Mm šel in pri dobrih ljudeh dobil toliko cvetja, da sem naredil dva dostojna šopka ter jih postavil na vsako stran plošče, na sredini pn prižgal sveče.
/i vi ljudje, ne pozabimo na mrtve tovariše!
Janko Zupan, Moravče
Ali je to dolžnost mengeške šole?
Na pobudo ravnateljstva Osnovne šole Mengeš učenci te šole vsako leto ob prazniku dneva mrtvih marljivo čistijo in urejajo mestne ulice, parke, spominske plošče narodnih herojev, spomenike talcev, stari grad na mengeški Gobovici, vse stranske poti in stezice.
To delo opravljajo učenci pod vodstvom tovarišic učiteljic, ki so pri delu stalno prisotne in jih nadzirajo.
Dn, tako dolžnost si je naložil kolektiv mengeške šole, in zato je bil tudi Mengeš očiščen in pripravljen na praznik dneva mrtvih.
Mar ne bi take in podobne akcije organizirale tudi druge šole na območju občine Domžale?
Sicer pn naj bi hi In to prva in osnovna dolžnost turističnega društva in krajevne skupnosti!
Šolstvo v Črnem grabnu
Marsikaj sni« že povedali d tem, vendar l>o treba še. pa ne samo zato. da se s tem seznanimo, ampak tudi. da šole čimprej dosežejo tisto višino, ki jo nujno zahteva življenje.
Pogosto kritiziramo slabe uspehe učencev, kujemo načrte, kako bi morali poučevati, pri tem pa ne pomislimo, ali pa nalašč nočemo upoštevati, da niti za urejeno poučevanje po starem ni možnosti.
Poglejmo Brdo! Tam sc gradi novo poslopje, ki bo le del celotne šole, investitor pa se nii pogodil za ureditev starega poslopja, če hočemo, da bo šola lahko normalno delala. Novi del poslopja bo imel le osem učilnic, knr je samo po sebi premalo, posebno sedaj, ko težimo k enoizmenskemii pouku. Letos je na Brdu trinajst oddelkov, biti bi jih moralo pa
vsaj 15, saj je samo v petem razredu čez devetdeset učencev, oddelka pa samo dva. V najmanjši učilnici, kjer je prostora za 20 otrok, jih je sedaj 40. klopi so tik do sten ter se le težko pride do sedežev. Zrak In prav gotovo ni ugoden za duševno delo. posebno, ker lelos učilnic niso beleli. saj so upali, da bode v drugem polletju že v novem delu šole. V prihodnjem šolskem letu bo najmanj 16 oddelkov, zato že sedaj ugotavljajo dn bosta Brdu stara in nova stavba, ki tvorita le eno šolo. v prihodnjem šolskem letu nujno potrebni.
In kako bo drugo loto na Brdu s kadrom? Treba ga bo več, šola pa že letos ni zasedena. Ze letos se mora voziti sedem učnih mo&i. ker mi stanovanj. Obljubljena gradnja stanovanjske stavbe za učni kader mora biti realizirana!
Domžale prireditelj prvenstva v kegljanju
6. in 7. novembra je bilo na novem štiristeznem kegljišču v Domžalah ekipno keglja.ško dr-žuvno prvenstvo v borbenih igrah. Udeležilo sc ga je 240 tekmovalcev iz 24 klubov. Za-stopane so bile vse naše republike razen Makedonije. Doseženi so bili naslednji rezultati:
1. Medvešičak — Zagreb, 1.777 podrtih kegljev;
2. Branik - Maribor. 1.775 podrtih kegljev;
3. Luka — Split, 1.748 podrtih kegljev;
4. Triglav — Kranj. 1.705 podrtih kegljev;
5. Gradiš — Ljubljana, 1.692 podrtih kegljev;
Glavno breme pri gradnji novega kegljišča in organizaciji državnega prvenstva je nosila ObZTK Domžale, ki je svoje delo odlično opravila.
Povprašal sem dolgoletnega kcgljaškcga delavca ter člana UO KZS tov. Pavla Satlerja. kaj misli o novem domžalskem objektu ter o organizaciji državnega prvenstva,
»Ako pogledamo dejstvo,« je začel tov, Satler. »da so bili pred enim mesecem na tem mestu le zidovi, je novo kegljišče nadvse kvalitetno.
Običajno se na novih kegljiščih dosegajo slabši rezultati, v Doinžaluh pa temu ni tako, saj je ekipa Medvcščakn iz Zagreba že prvi dan tekmovanja dosegla nov državni rekord v borbenih igrah — 1777 podrtih kegljev. Kegljišče je trdo, steze zelo kvalitetne. Za dobro organizacijo tekmovanja in tudi za dograditev objekta v predvidenem času pa ima največ zaslug predsednik ObZTK tov. Jože Zevnik, ki je bil tako rekoč duša tekmovanja.
Ne moremo pa mimo vloge, ki naj bi jo v prihodnosti imelo kegljišče za ves domžalski tekmovalni in rekreativni .šport. Prepričan sem. da so seda j .dani vsi pogoji, da tudi l>omžale postanejo kegljoški center, kar so nekoč že bile. Za propagando kegljnškega športa v Domžalah so bile v soboto in nedeljo (13. in 14. nov.) izbirne tekme za uvrstitev v državno reprezentanco.«
O samem poteku in organizaciji državnega prvenstva ter 0 novem objektu bo v naslednji številki objavljen intervju s predsednikom ObZTK tov, Jožetom Zevnikotn.
Občni zbor IMV11 v Domžalah
Pred kratkim je Društvo prijateljev mladine iz Domžal imelo svoj redni letni občni zbor. Predsednik društva. Anton Mi-klavčič je v svojem poročilu ugotovil, da se je delo v pretekli poslovni dobi odvijalo v treh smereh in to tako, da je društvo utrjevalo sodelovanje z drugimi družbcno-političniini organizacijami, da je razvijalo svojo dejavnost v pravcu izvajanja delovnega načrta, ki si ga
je postavilo na lanskoletnem obenem zboru in končno, da je skušalo urediti nekatera pereča organizacijska vprašanja.
Blagajničnrkn Francka Pezdir je ugotovila, da je bilo skupnih dohodkov 408.644 din. da je bilo porabljenih i:(>.r>7l din in da je ostalo v blagajni še 232.073 din.
Občnega zbora so se udeležili tudi predsednik Občinske ZPM Domžale Jakob Cerne in njen tajnik France Rak.
Zadnja zima je Savsko cesto v Domžalah in vso pot do Dra-gomlja in savskega mosta močno prizadela, spomladanski promet pa jo je do konca uničil. Vozniki so se te ceste začeli izogibati, ker je postala že kar nevarna, s tem pa je odpadla edina vzporedna zveza Gorenjske z Ljubljano. Da bi jo spet Usposobili za uporabo, so v začetku novembra pričeli polagati na staro podlago novo asfaltno plast po posebnem postopku, da bo rekonstrukciju cesto usposobila za daljše obdobje
Pred leli postavljena zahteva Radomljanov po ureditvi križišča ob spomeniku iz NOB se je letos uresničila. S sodelovanjem občine in gospodarskih organizacij so križišče sodobno uredili in asfaltirali ter s tem povezali jarško in količevsko
cesto
Vse prepogoste so prometne nesreče na cestah v naSi občini, in vse preveč življenj zahtevajo. Še en opomin naj bo za voznike motornih vozil nesreč« na 1'revojah, kjer je moral mlad človek neprevidno prehitevanje plačati z življenjem. Šoferji, pomnite: Bolje pet minut kasneje kot nikolil
Tovariš Cerne je nakazal nekaj smernic za bodoče delo in podčrtal še posebej dejstvo, da se bo treba z mladino v naši občini še posebno intenzivno ukvarjati, saj je naše področje industrijsko in zato večino glasnejša zahteva, da je treba mladini posvetiti čimvečjo skrb, saj so starši prezaposleni in se ne utegnejo ukvurjati tako, kakor bi se lahko z otroki sicer.
Ugotovljeno je bilo, da je varstvo otrok trenutno najbolj pereč problem v občini.
Slavko Matičič je nato s tem v zvezi podal pregled o dosedanjih izsledkih in analiziral potrebe po gradnji varstvenih ustunov. To analizo je podal ob podatkih iz ankete, ki je bila izvedena pred dvema letoma. Iz nje je moč izluščiti dejstvo, kako kritičen je ta problem. Podrobno in s pomočjo grafičnega prikaza
i'e analiziral anketo z vidika, ;akšne so možnosti staršev, da bi lahko nudili otrokom kvalitetno varstvo, koliko staršev je pripravljenih dati otroke v varstvene ustanove, koliko otrok je varstva potrebno, kje so otroci trenutno najbolj koncentrirani in končno, kam hodijo otroci v šolo. Vsa ta vprašanja je podrobno razčlenil in obenem nakazal pot, kako bi bilo mogoče
priti do denarnih sredstev, ki bi bila potrebna za čimhitrejšo realizacijo varstvenih ustanov in kuko zagotoviti, kje so trenutno potrebe največje.
Ugotovljeno je tudi bilo, kako važno vlogo imajo pri odločanju o vsem tem starši, ki ali kot proizvajalci in upravljavci preko samoupravnih organov ali kot občani preko zborov volivcev,   stavljajo   svoje predloge.
Poleg drugega je bil obrav-navantudi načrt dela društva za prihodnjo poslovno dobo. Osvojeni so bili predlogi, da se dokončno uredi otroško igrišče, da se izvoli pionirski starešinski svet, ki naj bi koordiniral delo v smeri razvijanja interesnih dejavnosti med pionirji obeh domžalskih šol, društvo naj organizira vzgojna in zdravstvena predavanja za starše, dalje naj bi orguniziral družabni večer za starše šoloobveznih otrok. Društvo sc je obvezalo, da bo nudilo kakor vsako leto, pomoč pri izbiri otrok in financiranju letovanja in da bo preskrbelo denarna sredstva za pogostitev prvošolcev in za sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo.
V novi odbor je bilo izvoljenih sedemnajst članov, v nadzorni pa trije, ki se bodo v kratkem sestali in konstituirali.
Franca Goriška ni več
Po daljši bolezni je prejšnji mesec umrl na Trojanah daleč okoli znani Franc Gorišek, posestnik in mesar star 56 let. Kako zelo je bil pokojnik priljubljen je pokazal njegov pogreb, ki se ga je udeležila velika množica ljudi. Pokojni Franc je bil po srcu neizrečno dober, vedno delaven in napreden gospodar. Ni pa živel samo zase in za svojo družino temveč se je ves razdajal tudi za druge. Bil je duša domačega gasilskega društva, katerega predsednik in častni predsednik je bil nad 30 let. Član društva pa že nad 40 let. Pod njegovim predsedovanjem je trojansko društvo napredovalo tako, da je danes dobro opremljeno z vsem potrebnim orodjem, da je predlanskim razvilo svoj društveni prapor, si nabavilo prikolico za prevoz motorke in du se za bodoče leto pripravlja na zidavo novega velikega društvenega doma. Njegovi trojanski gasilci pa niso bili samo čuvarji požarne varnosti, temveč tudi nosilci kultu rno-prosvetnega delu v svojem
kraju. Vse to je bilo prav gotovo v veliki meri zasluga pokojnega Franceta.
Na njegovi zadnji poti so ga spremili številni njegovi gasilski tovariši. V sprevodu je korakalo 137 uniformiranih gasilcev z 22 društvenimi prapori, med njimi skoraj vsi člani Občinske gasilske zveze Domžale in zastopniki Občinskih gasilskih zvez iz Zagorja in Vrnnskega. V sprevodu je korakalo tudi 32 njegovih lovskih tovurišev s svojim zelenim [naporom. Na po-kopulišču v prijuzni vusici Šent-goturd so mu spregovorili v slovo sedanji predsednik gusilske-ga društva Trojane Štefan Br-oar. društveni tajnik tovariš Cukiati, zastopnik lovskega društva in Nace Vodnik kot zastopnik Občinske gasilske zveze Domžale. Mrak je že zagrinjal zemljo, ko so pokojnega Franceta položili ob trikratni salvi njegovih lovskih tovarišev in žalostnem trobi jen ju lovskega rogu v prerani gred). 23 društvenih praporov sc je poklonilo njegovemu spominu.
Drugo pismo s Himalaje
Bara 4900 m
27. IX. 1965
Počasi, s težkimi koraki korakamo iz baznega taborišča proti taboru I. Megla, ki se vleče po ledeniku Ramtang, pre-
EreČuje pogled na goro Kang-ačen, kjer se bomo končno ustavili, seveda, če nam bo vreme naklonjeno. Ob 17. uri zelo utrujen zugledam tabor I. Pričakata me dva šerpa, ki imata že skuhan čaj. Kratek Domenek o trenutni situaciji: Tone in Metod sta v talioru II. kateregu sta danes postavila. Vreme se še kar drži, tako da imam upanje, da bosta jutri uspela storiti vse. kar je v načrtu. Zgodaj zjutraj me zbudita šerpa Dirmi in Dordo s tem, da mi prineseta čaj v šotor, nato pa težko obložena odhajata proti i.iIh.mi II. ki stoji na snežni terasi. 5800 m visoko. Sledim jima z očmi, dokler se ne skrijeta na ledeniku med se-raki, nato grem zopet sput. Zopet sem sam v taboru. Tabor I stoji na višini 54<X) m na ledeniku, dva višinska šotora in dva večja, en zelen in en rumen, sestavljajo tabor na še kar udobnem prostoru, kjer smo varni pred plazovi.
Popoldne se je pooblačilo, začelo je snežiti. Začelo me je skrbeti, kaj je s Tonetom in
Metodam. Končno se iz megle le pokažejo štiri postave. Prihajajo Tone, Metod in oba šerpa. Hitro jim ponudim čaj, ki ga nihče ne odkloni, čeprav ni najboljše kvalitete. Povedo, da so bili v sedlu in da so zaradi slal>oga vremena morali nazaj. Zvečer pridejo v tabor f še dva šerpa, Datja in Karma in sa-hib Tonač. Po kratkem pomen-ku sklenemo, da gremo jutri mi štirje v sedlo.
Zjutraj, ko pogledam iz šotora, je 10 cm novega snega in še vedno močno sneži, no, v takem vremenu ne bo nič. Počakamo, da je ura 8 zjutraj. Po radiu nam vod [a odprave |M)ve, da naj Tonač in jaz z dvema šerpama počakamo v taboru I, drugi pa naj sestopijo v bazno taborišče.
Popoldne se je zjasnilo, sonce je prebilo oblake in začelo z vso močjo ogrevati novo zapadli sneg. Nisva dolgo čakala in že so se začeli plazovi, sprva bolj majhni, nato pa čedalje večji in splačalo se je gledati iz varne razdalje, kako ogromne snežene mase padajo čez 2000 m visoko steno na samo teraso. Ugotoviva, da bomo šli jutri naprej. Zvečer je nebo brez oblakov in mirnih src poležemo v šotorih. Zjutraj, ko
posveti sonce, smo že na snežni terasi, na katero so se včeraj s tako silo usipali plazovi. Dopoldne smo taboru II, sonce neusmiljeno žge, ne preostane nam drugega, kot da nadaljujemo pot. Od tabora II se pot strmo dviga proti sodil u, ki leži med Kangbačenotn in Belim Valom. S Tonačcrn nosivn po 15 kilogramov, šerpa pa 25 kilogramov, skratka dva šotora in vso opremo, ki spada zraven ter hrano za dva dni. Premišljujem spotoma, kaj imam od tega, ko se tako mučim; višina čez 6000 m, redek zrak in še ta nahrbtnik, ki tako neusmiljeno pritiska navzdol. Zaključnu, danes naj bo. potem naj se pa drugi mučijo naprej', jaz se ne Inun Več.
Proti večeru pridemo na sedlo in tu je tudi prostor za tabor III. Pogled na višinomer pokaže 6200 m. Kmalu stn stala oba šotorčka, za prijetno vzduš-
je pn je brnel butnnski kuhalnik na katerem se je že kuhal čaj. Pozabljen Je vcs napor, pozabljeni so lopi sklepi, samo da sem v Himalaji, to je zndošče-nje. Šimenc Puvle
MM
17. oktobra 1965 je bil za člane ZB, pn tudi za ostale prebivalce Zlatega polja in okoliških vasi, svečan dan.
V vasi ObrJe so razvili prapor ZB in odkrili spomenik padlemu sovaščanu — organizatorju OF na tem področju.
Pri razvitju prapora in odkritju spomenika sta imela krajša govora predsednik ZB Zlato polje in predsednik ZB občine Domžale Franc AvbelJ-Lojko.
Spomenik padlemu Tomažu Novaku-Srečku stoji nn obronku gozda nad vasjo Obrše, kjer so še vidni ostanki požgane Novakove domačije.
Vlagajte svoje prihranke v domžalsko komunalno banko!
5 minul z Vinkom Vidmarjem
Veteran domžalskih telovadcev s svojo vzorno vrslo (1958)
Mulo je športnih delavcev, ki l)i bili toliko lei prodani enemu športu — telovadbi, kot je Vinko Vidmar, dolgoletni domžul-ski športni delavec.
»Telovadba mi je v mladih letih pomenila vse,« je začel tovariš Vidmar, ko sem ga obiskal, »verjemite mi, da mi še danes mnogo pomeni. Celo danes ne morem biti brez nje.«
»Tov. Vidmar, kdaj ste se pr-več seznanili s telovadbo, garaškim, toda zdravim športom?« sem ga povprašal, ko sva brskala po kupu spominov, člankov m fotografij, ki jih tov. Vdmar še danes zvesto hrani.
»Telovaditi sem začel po prvi svetovni vojni v sokolskem društvu v Domžalah kot osem-nnjstlelni fant. /a telovadbo me je navdušil Ivan Tratnik, ki se je priselil v Domžale iz Idrije. Vzor. ki sem ga kot osemnnjst-letnik imel. pa je bil Jožko Ga-šperiii, ki me je tudi prvi m>-peljal v svet droga, bradlje, preskokov in sklopk.
Telovadba v Domžalah se je prav razvila šele po prvi svetovni vojni. Velika sta k temu pripomogla učitelja Petrovce in Stenovec. V Domžalah sem telovadil do leta 1922. ko sem bil premeščen v Prevalje na Koroškem: tam sem preživel celih enaist let in nastopal v vrsti odličnih tekmovalcev. Kasneje sem bil s skrajnega severa premeščen na skrajni jug nnš-o države v DEBATI na albanski meji. Ce sem hotel telovaditi, sem moral peš hoditi 5 km daleč. Po enem letu sem odšel v Skopje in tam ostal do izbruha vojne. Po vojni sein se znašel spet v Domžalah in bil več let načelnik lelovadnegn društva, vodnik pa skoraj vsa leta do 1937. Po letu tU'57 pa sem sodeloval v pripravah raznih akademij.«
V svoji dolgoletni telovadni karieri ste doživeli marsikaj lepesn. Kaj se vam zdi najlepše?«
»Najlepše dni svojega življenja sem preživel v delu z mla-
dino. Fantov, ki sem iih zbral leta 1953, ne bom nik>li pozabil.
Miro Zule, Dimitrij !.ederer, Jože Ločniknr-Zcfko Dušan Mermal, Franci Košu!., ione Irankar, Ivan Zargi, Lolfi Zu-panek so tvorili vrsto, li je zasedala odlična mesta le samo v okrajnem, temveč tudi v republiškem merilu. Ne e, da so bili odlični tekmovalci, bili smo tudi dobri prijatelji.«
»Povejte mi, prositi, zakaj danes ne uspevajo vej društva Partizan, da je množt-nost postala res skorajda že zrnz preteklosti.«
»Naše priprave Za lavne nastope so vedno privalljale mlade ljudi v telovadnic«.' javni nastopi pa so društvorodajali polet in bili hkruti najloljša propaganda telovadbe. S> v ne tako oddaljeni preteklfeti je vsako telovadno društv* prirejalo svoj obvezni letni te!>vadni r,a-stop, danes pa tel nastopov skoraj ni več.
Za nastope pa sc najboljša podlaga obvezne poste vaje. Pri tem izražam inšljenjc. ki se bo morda konn zdelo ;a-starelo, namreč, di je vadba prostih vaj nujno p>trebnu. Ne morda dolgotrajni garaško utrujanje; nekaj ni u u t pruiil-ne vadbe popolnom -afostijc.
Mislim, da bi pnstim vajini morali le dati večj poudurtk. suj nam pomagu kjravilni opi in lepi hoji. Dans se prode vaje izključil jejo k telovndlih programov; po nitjem mnelju je velika škiKla. la se to loga j a.
Včasih so vsa duštra varila iste proste vaje. ki se omogočale lepe in res nnoficne iu-stope. V enem natopu je tiko lahko sodelovalo)več drnšfv. Prepričan sem. h ni lepšiga, kot nastop skiiPie telovadtev z dobro naučenif prostimi vajami. Na eno snio povelje se spremeni slika dovadišča. en sam takt glasbi ima čudečo moč.
Prepričan sen, da so s<m° proste vaje oraoočile množfne
nastope, orodna telovadba in lahkoatletske discipline pa so nastop le dopolnjevale in poživljale.«
»Še vedno telovadite?«
»Seveda. Zjutraj najmunj 20 minut. Pa tudi sprehodim se rad. V bližnjo in daljno okolico Domžal. S sinom, ki me največkrat spremlja, narediva dnevno najmanj 5 kilometrov; včasih pa š-e dosti več.«
Tovarišu Vidmarju sem se za razgovor zahvalil z željo, da bi
kljub odhodu v pokoj ostal še dolgo tako čil in veder, kakršnega sem srečal tokrat, da bi
še naprej ostal mentor mladim telovadcem in da bi s svojimi bogatimi skušnjami kot telovadec in kot telovadni pedagog stal 0'b struni tistim, ki se trudijo, da splošna telesna vadba ne bi bila samo stvar preteklosti, ampak sestavni del zdravega ,'ivijenja dunušnje mlade generacije.
Matjaž Brojan
Nogomet: jesenska bilanca
Nogometaši  klubov  iz dom- žulski nogomet Da nekdanjo ra-
žalske občine  so zaključili   s ven.
svojimi tekmovanji. Dosegi, so ,/k;l/,-: )udi (ž , T
lepe uspehe. Zlasti so se izka- s I1(.rll aogometafii In-
zal. mladine Nk Domžale k, . ^ " Jh      kj se
so po končanem jesenskem delu ng n^ , fc   . _
prvenstva zasedi, v svoj, kon- ,   Tako ravnanje je obscZ
kurenc, prvo mesto brez izgub- }    }        d . s   t'.|U „„_
Ijene  tekme.  Delo  z   mladim zgovorno ■     ■ >, ugledom, ki
moštvom je edina prava po t. ki domžalski šport
more in mora pripeljati dom- r '
Podzvezna liga
Lestvica po 8. kolu:
1. Litija......7     6 t      0     28:7 |3
2. Zagorje.....8     6 0     2     39:15 12
3. Domžule.....8      6 0     2     24:8 12
4. Sava......                           8      4 3      1      19:13 II
5. Induplati    ....  7      3 l      3      14:19 7
6. Rudar B.....                   7     2 1      4      20:13 3
7. Rakek .....                       7     2 1      4      14:28 5
8. Svoboda.....                    7      2 0     5      15:25 4
9. Dob......8      1 1      6      11 :37 3
10. Ihan......7      1 0      <»       8:28 2
Mladinska podzvezna liga
Lestvica po 8. kolu:
1. Domžale     ....   7     7 0     0      18:2 14
2. Zagorje.....                     7     4 2      1      26:7 10
3. Litija......                        7      5 0     2     30:12 10
4. Induplati    ....   7     4 1      2      16:9 9
5. Sava......6     3 1      2      18:12 7
6. Rakek .....                       6     2 0     3      19:25 6
7. Dob......                          8     2 0     5       7:27 4
8. Rudar B.....                   7      1 0     6       7:21 2
9. Svoboda.....                     7      1 0      6       8:34 2-
Manjkajo še tekme Dob ; Sa- je : Litija.   Ihan : Svoboda, Ru-
va.    Induplati : Rakek.   Zagor- dar B : Domžale.
Avto-inoto društvo Domžale je z lastnimi sredstvi /gradilo garaže za svoj vozni park. V prihodnje bo tu zraslo še šolsko poslopje in pa mehanična delavnica. Prizadevnost društvene uprave je vredna vsega priznanja
NOV TEČAJ VEČERNE OSNOVNE SOLE ZA ODRASLE
V začetku decembra 1965 se bo pričel pri I. osnovni šoli v Domžalah nov tečaj za vse tiste, ki bi želeli dovršiti osnovno šolo.
Vpišejo se lahko vsi, ki so že dovršili šolsko obveznost. Informacije daje in prijave sprejema I. osnovna šola Domžale, telefon 7 22 65.
Za praznik republike čestitajo:
★
Občinska skupščina Domžale Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet
množične organizacije in društva
TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV
TOKO
DOMŽALE
Vse vrste kvalitetne usnjene galanterije dobite v specialnih trgovinah in lastnih prodajalnah v vseh večjih mestih
TOSAMA
TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA VIR—DOMŽALE
Sanitetni material, vata, gaza, hidro-filna, kaliko in muli ovoji, predmeti za žensko higieno, cigaretni filter
INDUPLATI
JARŠE
Industrija platnenih izdelkov
Izdelujemo razno tekstilno blago: lanene, pol-lanene in bombažne izdelke, brisače, brisalke, namizne garniture, damast in tiskanine, posteljno platno, dekorativno blago, enobarvno in tiskano, športna platna, zavese itd.
Papirnica Ko I i čevo
Plakatni papir, pergamentni nadomestek, pergamin, havana, prepisni, toaletni, ser vietni in klobučni papir, razne kartone, specialne lepenke
Bogata izbira ■   konkurenčne cene
Zdnžena kemična industrija
DOMŽALE
nudi n priporoča svinčene okside, minij, glajcnko. svinčao belilo, temeljne barve in kite, oljnate barve nltro Vke In emajle za les in kovino, dvokomponentnr lake, hzeinske in kolodijske barve za usnje, helyopoi in helpplast, karbamidno lepilo za les itd.
izdeluje livarske peske, egzoterna sredstva, talila, livarska črnila in ostala livarska pomožna s-edstva
Tovarna Jedilnih in tehničnih olj
SONČNICA
VIR—DOM2ALE
Jedilna in tehnična olja, oljne pogače in maščobne kisline
MELODIJA
Mengeš
Glasbeni inštrumenti
Tovarna filca
Mengeš
Vse vrste filcev
za obrt
in industrijo
Tovarna pozamenerije
TRAK
nudi: vse vrste elstičnih in neelastičnih trakov tei drugih izdelkov svoje stroke
UN1VERSALE
Domžale
Zesko,  miško,  in itroško konfekcijo, volnene tulce, klotuke in slmnike dobite v vseh renomiranh in speialnih trgovinah
Trgovsko podjetje NAPBEDEK
Domžale
Solidna postrežba konkurerfne cen<»
LIP, Radomlje
Pohištvena oprema, parketi in žagan les
MLINOSTROJ
Domžale
Strojna oprema za opekarsko in mlinsko industrijo
TAMIZ, Mcnge«
Specialno mizarstvo in stavbeno pohištvo