Razne stvari. Iz domačlh lirajer. Katol. politično drnštvo za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. gor. priredi v nedeljo, doe 8 novem. svcj občni zbor in politicni shod, na katerega opozarjamo L> narčane in vse sosede. Nastopi več govornikov. Natančneji vspored objavimo prihodnjič. Pridite torej ta dan k Sv. Lenartu vsi zavedni rodoljubi celega okraja, da se natančno prgovorimo, kako bomo v bodoče delovali za napredek lenarškega okraja, branili naSo posest in krtačili vse tiste zaspance ia izdajice, ki delajo sramoto celemu slovenskencu okraju! Skrajni čas je, da začnemo z odločnim delom Politično druStvo bo zato v prihodnjih mesecih po vseh župnijah lenarčkega okraja skiicalo politične shcde. Osebne vesti. PreinešSeni so: davčni pristav Laop. HajnSek jz Maribora v Gradec, daveni cfuijal Ivan Vrabl iz Ptuja v Maribor, davčna praktikanta Maks M e r č u n iz Ptuja v Maribar in Jernej Videnšek iz Šmarja v Kozje. Poročil se je v nedeljo, dne 18 t. m. v Celju g. Alojzij Gregorin, c kr. dežel.sodai svetnik v Celju, z gospico Emo Le vičnikovo iz Celja. — Dne 29. t. m. se je poročil v Brežicah g Milan Marjanovič, urednik »Crvene Hrvatske« z gosp co Anto Mrazovac, učiteljico iz Zsgreba. Zaročil se je g. dr. Franc G e h, zdravnik z gospodično Ado Tratensek, hčerko postnega kontrolorja gospoda J. Tratenšok v Gradcu. Iz šole. V seji okr. Solskcga svtta na Vranskem dne 29. avg. t. 1. se je izreklo zahiralno priznanje naduč. Antonu F a r 6 n i k jn učiteljici FrančiSki Gonzl v Polzali zaradi gojenja in umnfga vodenja tamcSaje šolske kuhinje. — Na petrazredni narodni Soli pri Mali Nedelji ste začasno Dastavljeni abs. učiteljski kandidatinji gospiei Frandiška Jand 1 in Olga Cvahte. — V pokoj je stopil naduSitelj g. Karol Valentinič v LaSkem. Nadučiteljem so imenovsni sledeči pg.: na ljudski Soli v Koprivnici naduSitelj Al. T r o b i ž v Zdolah; na ljudski Soli v Sp. Sv. Kunigundi učitelj Martin Vodenik v Brežicah; na ljudski šoli pri Sv. Lenarlu pri Ormožu učit. Fr. M e g 1 a v Svetinjah. Kot šolski vcdja je nastavljen v VirStarju uSitelj Fortunat JelovSek iz D^bja. Kot učitelji ozir. učiteljice so nastavljeni sledeči gg. ozir. gdčte: na Ijudski šoli v Podovi učit. Avgjst A h i č od Sp. Sv. Kunigunde; na ljudski šoli v Srfdšču začasni učit. Ivan Najžer kot stalen učitelj; na Ijudski Soli v Čadramu pom. učiteljica Cecilija Teržan; na ljudski šoli v Laporju učileljica Terezija Z e v n i k od Sf. Benedikta v Sl. gor. Kot učiteljica žen. ročnih del je nastavljena na ljudski Soli v PameCah gospa Pavlina A r n e 16 i č rojena Barle. Prestavljeni so: učit. in Scl. vodja v Podovi Mart. G o b e c v isti lastnosti k Sv. Miklavžu ter učit. in fiol. vodja pri Sv. Miklavžu Vincenc J u g kot nadučit. v Podovo. Mariborske novice. Kakor slisimo, se mislijo udeležiti obč. vcMev tudi Slovenci v III razredu. — Tatu, ki je, kakor smo v zadnjem listu poročali, ukradel izloSbenn okno pri urarju Fehrenbachu, so že pnieli. Tat je 201etni delavec Martin Pednik. Ure je skril pri svojem bratu v Poberžah. — V zadnji seji mestnega &veta se je sklenil nakup hiSe »eskemptne banke«, da se razširi »Freihausgasse«. HiSa stane 116000 kron — Dravskemu pazniku Robiču je podelil občinski svet 100 K za njegove zasluge povodom povodni meseca septembra. — V četrtek, dne 18 L m. je aretirala žandarmarija na tukajSnjem kolodvoru 28 letnega zidarja Alojza Fekonja doma od Sv. Barbare pri Vurbergu. Fekocja je žugal z nožem branjevcu Pavku, ker je ta naznanil njegovo ljubico radi tatvine. — Dninar Jožtf Radolič, o katerem smo zadnjič poročali, da ga je naSel zjutraj redar pijanega ležati v ttžaski ulici, je minoli pondeljek v bolniSnci utnrl. Zdravniki so naSli, da je imel zlomljenih več reber. Ali si je te vsled pijanosti sam zlomil, ali mu jih je kdo drugi, se ne ve. — Od vojakov je pobegnil dae 24 L ra. dragonec Fr. Ecker, 4. drsg. polka. Dne 26. t. m. se je sam javil pri žandarmariji pri S?. Lovrencu nad Mariborora. Iz Ptnjske gore se nam javlja zopet prav vesela vest. Pri občinskih volitvah dne 27. okt. je zmagala vnovič v vseh razredih slovernka narodoa stranka. Eiaka volitev pred dvema letoma izvrSena se je ovrgla radi pritožb »Štaierfi;ancev<. Žj so kričali »Š.ajerc« in njegovi sestrici »Pettauerc jn »Marburger Zsitung«, da pridejo v prihodnii volitvi oni na povržje. Zato je zavladalo tem večje veselje zdaj, ko je pravična stvar zopet obveljala. Bi li ne bila krivica, ako bi par zapeljanih kričačev nemškutarske »Štajerčeve« stranke gospoduvalo nad ogromno večino poStenih, vernih občanov ? Pri znani škodljivi popustljivosti in nebrižaosti ob vohtrah bi se skoro to zgodilo, ko bi nam ne prišli zopet na pomoč zavedni sosedi. H/ala jim, da se niso ustraSili naSih nahujskanih žganjariev. Ne bo še torej ukazoval našemu občinskemu odboru ptujtki pek Ocoigov Pepi, ki je v slovenskem zapeljivcu »Štajercu« v zadaji številki že trobil med svet, da je zoaaga na strani njegovih pristaSev. O ne! Zdaj še ne in v prihcdDjič tudi ne! Gospodarili si bomo le sami, in tudi ptujskemu okrajn. zastopu vedno pomagali k siovenski večini. Nas-li razumite, Omig? Letoinje vino je povsod izvrstno, imelo je po 16 stopinj sladkorja, če se \e poskuSalo doma. MeSetarji so to dobro vedeli, zato po nekod niso hoteli priti na dom, atnpak so naročali kmetom, da so ga morali voziti po 1—3 ure daleč; med potom je vino izgublo 2—3 stopinje sladkorja in se je kmetu tudi tako plačalo. Dorna bi bil dobil kmet za vino 16 — 20 kr., v Mariboru ali drugod pa je dobil komaj 12—14 kr. MeSetarji so seveda cd kupcev dobili poSteno plačano. To si kmetje zapomnite za naprej, da ne vozite moSta na ponudbo, kupec naj pride na dom, naj tam skuša in plača po vrednosti! Odlikovan slovenski obrtnik. Slovenski brivec, lasmčar in lasuljar gosp. Josip H o 1 y v Brežicah je bil odlikovan na dunajskt razstavi lasničarjev z zlato kolajno. G. Ho!y je bil letoa tudi v Prggi odlikovan z bronasto kolajno. Vrlega narcdojaka priporočamo naSim diletantom! Naše poštne razmere. V rokah imamo dopisnico, katera |e bila poslana od Sv. Lorrenca nad Mariborom v Zerkovce pri Mariboru. Na posto je bila oddana dne 2 julija 1903 ter je preromala skoro cele Slovenske gorice, ne da bi naSla Zerkovce pri Mariboru. Na dopisnici pa je toliko pečatov, da se je moral prilepiti listič, kjer so imeli prostor nadaljni pečati. Slednjič je doSla dopisnica čez tri mesece odpoSiljatelju nazaj. Seveda nam ni treba pripomniti, da je naslov popolnoma slovenski in to je tudi edini vzrot>. da ni prišla dopisnica na svoj naslov. Za mladeniče vojake. Veselo vest poročamo vsem mladeničem, ki so bili, so, ali bodo vojaki. S 15. nov. se namreč odpravi pri vojakih kazen »privezanja«, >špange< in »post«. Prvi dve kszni se bodeta samo v posebnih slučajih rabile v vojskinem času in pri vajah in sicer samo proti moStvu brez Sarže. Vojno ministrstvo je tudi cdredilo, du se naj sploh pazi na to, da ne bode kazen škodljiva zdravju. Skrajni čas je že bil, da so se odpravile te nečastne kazni, katere so druge države že davno odpravile. Enžna bolezen pri knretini se je pojavila v okolici mariborski in sicer dozdaj v dveh krajih. Nekemu posestniku v Slivnici je pocrkalo okoli 80 kokoSi. Zato je uradno prepovedaao, perutnino iz tega kraja prodajati. Tudi v Poberžah se je že baje pojavila ta bolezen. Z Bogom je govoril. V pondeljek, dne 26 t. m. je priSel k okrožni sodniji v Maribor 51 letni dninar Aadrej Lubec iz MoSk a j n c ter dejal, da je govoril z Bogom in da 8e bode svet čez nekaj dni podrl. Tudi mu je Bog povedal, kdo je tega kriv ter je rekel, da hoCe javifi sodniii tega hudobneža. Ker ni hotel iti iz sodaijskega poslopja, poklicali so redarja, ki ga je odvedel. Revežu se je zmeSalo. Zločinstvo. Ko se je dne 25. t. mes. vračal narodni mladenič Andrej Marko od zborovanja »Mladenižke zveze« v Št. Ilju pri Mariboru, ga je nekdo sovražno napadel in nevarno ranil. Denar se je našel. Lastnik ga dobi pri c. kr. okrajni sodQiji pri S?. Lenartu v Slov. gor., oddelek I. V Ljutomeru ima »Slovensko polit. in gospodarsko društvo za Ijutomerski politični okrajc v nedeljo, dne 8. novembra občni zbor in Ijudski sbod. Umrl je minoli Cetrtek, dne 22. t. mes. v Ljutomeru gosp. Gabrijel Postružnik, posestnik in doilaženi uftitelj. Imenovanec se je kot sin taraošnjega učitelja narodil dne 1. iunija 1825. Lsta 1841 dovršil je učiteljišče v Gradcu ter je službo nastopil v rojstvenem kraju ob strani svojega očeta, v Ljutomeru. Tu je služboval eno leto, potem pa štiri leta pri Sv. Petru ob Ottersbachu na nemSkem delu dežele; cd tod se je zopet vrnil domov v Ljutomer, kjer je po svoiem očetu prevzel poaestvo in nepretrgoma uSitelieval do dne 1. septembra 1893, ko je stopil v zasluženi pokoj, katerega je vžival duševno in telesno krepek deset let. Učitelieval je nad pol stoletja in malo je župljanov, ki bi ne bili n|egovi učenci. Službo orgljavca pa je v cerkvi opravljal od 1. 1848. pa do dne 1. decembra 1897. Vrlemu učiteljU svetila večna luč! — V Slovenjgradcu je umrla gospa Kat. Wof, mati skladatelja H. Wolfa, v 80. letu svoje starosti. — V D o 1 i 6 u je umrl dne 23. okt. zaveden narodnjak Ivan Vivod, ki je storil veliko v probujo naroda. Bog mu bodi plačnik — naj v miru počiva! — V Dramljah je umrl Blaž Kačičnik, oče g. župnika na Stranicjh. Pogreb je bil včeraj, v sredo. Saniomor. V Slovenski Bistrici se je obesil vojak-novinec. NaSli so ga v nedeljo dopoldne obeSenega na neketn drevesu v bližDjem gozdu. Ogenj. V Vodulah, občina Kalobje, je zgorela klet in viničarija M. Vranka. Viničarju Aatonu Vuga je zgorelo vse pohiStvo in obleka. Nesreče. V T r n o v c i h pri Sv. Bolfenkn v Slov. gor. si je hotel 9. t. m. prirediti 73 letni prevžitkar Janez Kramberger kumare. Ker ni na§el takoj octa, prijel }e za steklenico, v kateri je bila octova kislina, od katere je eno žhco poku«l. Postalo mu je takoj slabo in je Se isti večer umrl. — Hiapca Filipa RakuS v Moškajncih je udaril konj tako močno po trebubu, da je 18. t. mes. v ptujski bolniSnici umrl. — V K r č e v i n i pri Ptuju se je igral 11 letni Franc MatjaSič s patrono, katero je nabasal s smodnikom ter užgal. Dobil je težke rane na obrazu ter so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. — Pavel Zagoršek je udaril 18. t. m. Šim. Herga v Dornovi tako močno za ubo, da mu je raztrgal ušesno mreno. — Dae 18. t. ra. }e padel Jožef Zupan, posest. v obCini L o k a, rsz oreha, ko je hotel otresti orehe. Padel je tako nesrečno, da je kmalo izdahnil svojo duSo. —8 Mlad zidar, imeuom Fr. Vogrinec, doma pri Ljutomeru, je dne 27. t. m. delal pri urarju Jlgerju v Mariboru po daevu kuhinjo, po nofii pa je imel nalogo 8 premogom kuriti v majhni peči. Siromak jo bil zaspal ter se zaduSil z og'jevira plinom. Cesarski namestnik grof Clary v Konjicah. Kakor se nam poroča, je dospel namestnik grcf C!ary minuli ponedeljek predpoldne v Konjice, da si og'eda začasne prcHtore za novo c. kr. okrajno glavarstvo. Na povabilo okrajnega glavarja barona Miillerja so se pred3tavili namesfniku duhovniki, učitelji, župani, uradi in druga zastopstva. Popoldne ie naredil nameatnik izlet v Čadram, da si ogleda tamcSajo novo cerkev. Po trgu Konjice so visele avstrijske, cesarske in deželne zastave. Cenilna komisija za osebni dohodninski davek za Maribor in .mariborski okraj. Volilni imenik vsek treh razredov je že izgotovljen ter je na vpogled od 1. do 7. novembra pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru, uradm soba št. 6 med uradDimi urami od 8—12 dop. in od 2—6 popoldae, kjer se sprejemajo tudi tozadevne pritožbe. Vpcgled se dovoli saino tem osebam, ki se izkažejo kot volilci. V železničnem vozu nmrla. V soboto je umrla v pošinem vlaku, ki vozi okoli 3. ure zjutrai, med Poljčanami in Ponikvo 131etna deklica Frančiska Wildner iz Danaja. Peljala se je v južne kraje iskat zdravja. V Celju so truplo vzeli iz vlaka ter obvestili stariSe. Celjske novice. Sklep okrajnega zastopa celjskega, s katerim je bil odobren računski sklep za leto 1902, je deželni odbor razveljavil vsled pritožbe celjskih Nerrcev. Deželai odbor je zopet storil svojim ljubljencem, celjskim Nemcem, majhno uslugo. — Š3 enkrat opozarjamo na gledalisko predstavo >Na Osojah«, ki se vrši na dan vseb svetnikov v Narod. domu. — Včeraj dne 28. okt. je imel klub siovenskih kolesarjev »Celje* svcj prvi občni zbor. — V petek, dne 23. t. mes. padla je dveletna hčerka posesln. LipovSeka v Medlogu pri Celju v mlako pri hiši. Ko 80 jo naSli, je b la že mrtva. — Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov priredi dne 15 novembra v eeljakem Narodnem domu koncert s sodelovanjem diletantov celjsk. pev. drustva. Na vsporedu je godba, petje, Saloigra »Dr. Hribar«, predstava voSSenih figur, dražba Martinove gosi in ples. VoSčene figure so cbudile že lani sploSno pozornost. ZunaDji tovarisi pevci so proSeni, da se uSijo pesmi St, 59, 60, 61, 69 II. in 8t. 50 I. dela Muhorske pesmarice, s katerimi se bode nastopilo. Natančni vspored se Se objavi. — Na okoliSkem pokopališču pel bode letos na Vseh svetnikov dan popoldne ob 3. uri pomnožen pevski zbor del. podp. druStva skupno s celjskim pevskim druStvom žalostinke v spcinin rajnkim. Porotniki pri celjskem okrožnem sodišču za četrto porotno zasedanje: Glavai porotniki: Aat. Ožlak, posest. in trgovee na Ponikvi; Lorenc Majcen, posest. na Laškem; dr. Aat. Š/ab, zdravnik v Celju; Fdip PungerSek, posestnik v Pameču; Avg. Beheim, trgovec v Rogački Slatini; Janez Rak, posest. v Velenju; Jakob Božič, trgovec v Gornjem gradu; M. Benčan, knjigovodja juž.-štajerske hraailnice; Franc Fon, posestnik v Loki; Josip Hočevar, krojaški mojster v Celju; Franc Stiglic, župan v Reftici; Franc Cotl, trgovec v Vojniku; Chkar Reiter, trgovec v Slovenjgradcu; Gustav Šalk, trgovec v Sevnici; Viktor PariS, posest na Ljubnem; Joži I Rest, posestnik v Konjicah; Avgust Madved, lončar v Celju; Jožef Polanc, trg^vec v Petrovčah; Leopold Hi fer, trgovec v Št. Ilju; Iv. Cesar, kipar v Mozirju; Gustav Lahnit, pek v Celju; Vilibald Svoboda, c. kr. notar v Konjicah; Miroalav Vambrehtzamer, trgovec na Planini; Franc Širb, trgoven v GorDjemgradu; Anton Kunej, posestnik v Šiolovniku; Anton Mlinar, trgovec in gostiln. v Mozirju; Jan. ZidanSek, posestnik v Suhem dolu; Jakob Majdič, posestnik v OtiSkem vrhu; Lorenc Vaupot, knjigovodja hranilnice v Slovenjgradcu; Fr. Vaukan, lesni trgovec v Š nartnu pri Slov. gradcu; Karol Šventner, trgovec na Vranakem; Karol Ban, posestnik v Babnem; Andr. Rom, posestnik v KoSenci; Viktor Lihteneker, trgovec v Celju; Janez Konečnik, posestnik v Vrheh; Franc Hausbaum, kavarnar v Celju; Namestniki porotnikov: Janez TerSek, hotelir v Celju; Franc Folgruber, mesar v Celju; Karol Vani«, trgovec v Celju; Lorenc Baš, c. kr. notar v Celju; Adolf Kosta Kun, knjigovodja v Celju; Aaton GajSek, ležni trgovec v Celju; Jokob LeskoSek, mesarski mojster v Cslju; Anton Maloprou, založaik piva v C-jlju; Janez Hjfrnan, krojač v Celju. Vtopljenec. Nekoliko nižje pod mostom, ki veže KrSko in Videm, se je naSlo prete6eni petek ob savskem obrežiu na Stajerski strani mrtvo telo možkega, katero je Sava vrga na suho. Mož je velike postave. Zdravnik ni mogel zaslediti, da bi se mu zgod.la sila; zato se je truplo pokopalo na videmskem pokopali8lu. TrojCke ie povila 221etna soproga strojnega čuvaja DolinSega v Hrastniku in sicer tri deklice, ki so fivrste in zdrave. Iz Rajhenbarga se poroča, da je trgatev dokončana. Ž8 dolgo ni bilo tako dobrega mosta. Najmani sladkoria je 12°, Sremič pa daja moSt, ki ima od 17°—22° sladkobe. Cerkvene strArl. Mili darovi za drnžbo vednega češženja: Laporje 46 63 K, Zavrče 8 80 K, Sv. Miklavž nad Laškim 12 K, Slivnica pri Mariboru 63 K, Svetinje 14 34 K, Vuzenica 22 K, Sv. Križ pri Ljutomeru 35 60 K, Griže 700 K, Škale 17 K, Belevode 10 K, cerkev sv. Alojziia v Mariboru 1191 K, Sv. Frančišek na Slražah 13 61 K, Fraokolovo 48 bO K. V Jarenini imamo tri stranske altarje jako okusno prenovljene. Naš veleč. g. dekan so jih blagoslovili v nedeljo, dne 8. oktobra. Prenovil jih je naš domači umetnik mariborski zlatar Šket. Ga toplo priporočamo 1 l>rušiveiia poročlla. Gledališka predstava v Narodnem domu je bila zadnjo nedeljo prav dobro obiskana. Igri »Popolna žena« in »Bratranec« sta se spretno uprizorili in vzbudili mncgo smeha. Te predstave je priredila »Č talnica«. Ako bo poscjilnica dala prostore, bo kmalu igralo tudi bralno in pev. draštvo »Maribor«. Zdaj še jih noče dovoliti, ker bi rada izsihla združenje dramatikih odsekov obeh druStev, česar pa druStvi sami več ne želita. nPodporno društvo organistov« s sedežem v Celju ima svoj občni zbor dne 17. novem. 1903, ob 11. uri dopol. v dvorani >Narod. doma« v Mariboru. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vr8i se drugi dve uri kasneje, pri katerem se sklepa v smislu § 24. društvenih pravil ne glede na Stevilo udeležencev. Redne ude lahko zastopajo pooblaščenci, vendar tem ni dovoljeno več udov zastopati. Vsi samostoini predlogi se morajo vsaj 8 dni pred občnim zborom druStvenemu vodstvu naznaniti. V zvezi z občnim zborom se bere ob 10. uri dopol. elovesna sv. maša v stolni cerkvi, pri kateri poje iz prijaznosti stolni pevski zbor. Narodna čitalnica v Ptuju priredi v sredo, dne 11. novem. t. 1. ob 8. uri zvečer običajni »Martinov večer« 8 tamburanjem in petjem. K prav obilni vdeležbi vabi vse p. n. člane in prijatelie čitalaice odbor. ^Slov. pevsko društvo" v Ptuju naznanja, da se vr8i glavni občni zbor omenjenega druStva v nedeljo, dae 8. novembra 1903 ob 2. uri, oziroma pri vsakem Stevilu dožlih članov ob 3. uri popol. v Narodnem domu po sledečem vsporedu: 1. pozdrav predsedtnka, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika in revizorjev, 3. volitev predsednika, odbora in revizorjev, 4 slučajnosti. Zunanji gg. odborniki in člani, katerim se ni mogoče vdeležiti zborovanja, pa se prosijo, da svoje želje glede pesmi, kraja in časa za prihodnji koncert naznanijo odboru pismeno do 8. nov. t. 1. K mnogobroini vdeležbi vabi odbor. Jarenina. Zadnjo nedeljo, dne 25. okt. je bila naSa čit&lnica natlačeno polna. Oobro, da smo se v zadnjem naSem listu rcalo skregali. Najprej je deklamirala deklica »dekližke zveze« krasno Gregorčičevo »Domovini«. Nato [e bilo poučno predavanje o šledljivosti. V ostrih besedeh je ožigosal zapravljivost naSega ljudstva. Naža mladina se mora začeti ufiiti Stedenja. Ne govorimo samo vedno — itak preveč govorimo — ampak pokažimo tudi v dejanju, da se hočemo poboljSati. Le po umnein Stedenju bomo prišli do boljšega stanja. Le modro štedenje, zvesta ljubezen do Boga in neupcgljivo narodno mišlienje more reSiti naS narod. Naj bo ta poučni shod ob enem ustanovni shod »Čabelice za mladenisko in deklisko zvezo«! In res fe 40 mladeničev in deklet takoj oglasilo svoj pristop k >Čebelici«. Zdaj pa pridno nosite kakor čebelice v koSe vinarje in kronice. Privadili se boste štedljivost', tej socialni čednosti, ki je velikanskega pomena. Navdušujte tudi druge, da pristopijo k »Čsbelici«! — Cetrti poučni shod bo v nedeljo, dne 8 novembra. Pcučno predavanje bo imel nek mladenič o jako zanimivem predmetu. Iz drnglh krajer. Nevarno obolela je v Lueernu v Švici grcfica Štefanija Lonyay na vnetju trebuSne mrene. Eedaj je čas žetve po raznih krajih? Čas žetve je po raznih krajih različen; vendar žanje se na svtti skoraj vsak mesec v letu. Januvarja žanjejo svojo pSenico Novozelandci in Argentinei; v februvarju in marcu prebivalci zapadne Indije in Egipčam. Aprila se žanje na otoku Cipru, v Mali Aziji, v Perziji in na Kubi; maja meseca na Japonskem in Kitajskem, meseca junija in julija pa v južni Evropi in južni Ameriki. V srednji Evropi in na Britanskem se pripravljajo na žetev meseca avgusta, na Šredskem in NorveSkem pa septembra in oktobra. V južni Afriki dozoreva žito v novembru, meseca decembra pa se nikjer na svetu ne žanje. Čadne ženitve. Znan pariški bogataš se je zopet oženil s svojo ženo, od katere se je ločil pred 30. leti. Po ločitvi se je oženil z drugo, ko pa je ta umtla, se mu je zdelo življenje kot vdovcu neznosno. Poiskal je torej svojo prejsno ženo, ker si drugače ni znal poraagati, ter se zopet poročil ž njo. Mož se je torej trikrat poročil, imel pa je le dve ženi. Skrajna raztresenost. V Norimbergu na NemSkem je uradnik vodil razprodajo v neki zastavnici in je v raztresenosti prodal tudi svoj klobuk, ki ga je položil na mizo Moral je brez klobuka domov. Amerikanski dvoboj. V Louisville (Ohis) v Ameriki }e razžalil John Fowlers Reverenda Bowman, ker ga \e zasmehoval. Zato ga je imenoval Bowman »osla«. Zaradi tega izraza ga je Fowlers pozval na dvoboj, katerega je njegov nasprotnik tudi sprejel. Ker pa ima na dvoboj pozvani pravico izvoliti si orožje, s katerim se bodeta dvobojpvala, izvolil si je Bowman »gajila jajca«. Csravno se je Fowlers straSno togotil, vendar je dvoboj moral sprejeti, sicer se mu bi predbacivalo, da je strahopetnež. Določeni dan sta prisla dvobojevalca, postavila se 15 korakov narazen in vsak je dobil koSarico smrdlivih jaic Vsak prime jajce v roko in bums je dobil Fowlers jajce v desno oko, da mu je kar lila smrdliva tekočina čez lica. Hotel je prekolniti, toda ko je odprl usta — bums je imel drugo jajce v ustih. Divji od jeze je začel metati jajce v svojega nasprotnika, toda niti z jednim ga ni zadel. Bowman mu je pa hladnckrvno poslal jajce za jajcem: tretje v čelo, četrto v uho, peto in Sesto v glavo, sedmo zopet v usta, ko jih je revež malo odprl, da bi si oddahnil. Ko je pa smrdlivo tekočino izplunil ter začel preklinjati, razbilo se je že osmo jajce med njegovimi zobmi. Zdaj se pa ni mogel več premagati ter je začel prositi svojega nasprotaika, naj odjenja, kar je ta tudi milosrčno storil. Fowlers pa je baje prisegel, da ne bode nikogar več pozval na dvoboj. Pridelek češpelj v Srbiji. Aprilski mraz je tako zelo škodoval drevesom, da bode čeSpljeva letina v Srbiji zelo slaba. V lansko leto se jih je pridelalo v Srbiji 3800 vagonov, letos pa jih bode komaj 1200 vagonov. Med tem, ko se ie pripeljalo lansko leto 11,994.860 kg svežih čeSpelj in 2,028.296 kg suhih, znada izvoz letoSnjega leta le 1,788.704 kg svežih in 343080 kg suhih CeSpelj. BoljSa je pa letina za žito. Upanje je torej, da se luknje, katere nastanejo vsled slabega pridelka čeSpelj v trgovski bilanci, zamašijo z izvrstnim pridelkom žita. Otroške besede. V Berolinu je požrl Stirileten deček tri srebrnjake. Jokajoč je letel k stariSem ter jlm to povedal. Seveda sta se stariSa močno prestraSila posebno pa stara mati, ki je začela glasno ihteti radi te nesreče. Eo pa vidi fantič, da se joka njegova preljubljena babica, neha sam jokati ter jo potolaži z besedami: »Saj ni tako hudo. babica, oče 8e ja imajo več denarja !< Cadno maščevanje. V neki majhni gorski vasici na Italijanskem se je sprl neki mož s poStnim potom, s katerim sta si bila prej dobra prijatelja. Ves razjarjen je prodal domačijo ter odpotoval v tujino. Sklenil je, se hudo maSfievati nad svojim sovražnikom. Odposlal ja namreč vsak dan pismo na vsakega vaSčana dotičnega okoliSča, kjer je bil njegov nasprotnik poSten pot. Na ta način je bil revež primoraa, da je obiskal dan za dnevom najoddaljene, po gorovju raztresene koče. Prevaran redar. Kolesar se je pripeljal zvečer v mesto. Ker ni imel prižgane luči, prijel ga je redar ter vprašal: >Kje imate svetilnico ?« »Tukaj, kakor vidite« mu odgovori kolesar. »Da, pa zakaj je niste prižgali?« »Kaj, ni prižgana? Pred nekoliko trenutki je Se gorela!« »Neumnost! Saj je ploSSevina popolaoma mrzla. Vi je 8e sploh nocoj niste prižgali!«, zakriči redar. >Kaj Se! ploSčevina }e tako tenka, da se v par minutah ohladi. To vam boradokazal! Prižgal bom svetilnico ter jo zopet ugasnil; potem se bodera peljal tja do vcgla hiše ter zopet nazaj in videli bodete, da bode ploščevina svetilnice popolnoma mrzla.< Policaj {e bil s tem zadovoljen. Kolesar se je vsedel na svojega železnega konja, se peljal do prihodnjega vogala ter izginil za njim. In polieist....?