Inovoles LETO X. ŠTEVILKA 9 Straža, 28. decembra 1972 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOLES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU Novoletni intervju Na „paket" smo pripravljeni Leto 1972 je bilo za nas obdobje notranje stabilizacije — Tovariš direktor, kako bi lahko na kratko označili poslovanje »Novolesa« v gospodarskem letu, ki se izteka? — Leto 1972 je pomeniio za naše podjetje čas notranje stabilizacije po vlaganjih v prejšnjih letih. Do konca smo aktivirali ta vlaganja, kar se je odrazilo v povečani proizvodnji in boljšem gospodarjenju, čeprav smo morali v tem letu premagovati — podobno kot druga podjetja — najrazličnejše težave, zlasti v zvezi s stroški, ki so precej otežili uspehe. Poleg tega smo reševali vsa vprašanja, ki so bila za vse značilna v gospodarskem letu 1972: likvidnost in v zadnjem tromesečju zmanjševanje proizvodnje, o čemer je bilo več napisanega v prejšnji številki našega glasila. — Leta 1973 se precej gospodarskih organizacij boji, saj novoletni ukrepi ZIS, kot slišamo, ne bodo prizanesljivi. Kaj pričakujete vi? — Kot je znano, vsebuje napovedani zvezni »paket« ukrepe za izboljšanje likvidnosti v gospodarstvu in s tem v zvezi spodbuja večjo tržno in finančno disciplino. Omenil sem že, da je bilo leto 1972 za nas leto notranje stabilizacije, zato nas leto 1973 v tem po- gledu ne bo zateklo nepripravljene. Čeprav smo precej pripravljeni, ne morem reči, da bo šlo vse gladko. Zavedam se. da je pred durmi čas, ki bo od gospodarstva zahteval, da opravi s slabostmi, odstrani nesoglasje in ustvari novo zasnovo na področju samoupravnih in tržnih odnosov. Znotraj take, skoraj nujne nemirnosti domačega trga bo »Novoles« tudi leta 1973 iskal izhod v večjem izvozu — seveda, če ne bo kaj narobe z reprodukcijskim materialom. — Tovariš direktor, najbrž se strinjate, da morava zdaj še nekaj reči o tem, kje je »Novoles« trenutno pri izvajanju ustavnih dopolnil. — Ko smo vprašali kolektiv, sta se pokazali dve glavni zahtevi: 1. odlo- čanje je potrebno dejansko približati ljudem, 2. zagotoviti je stopnjo notranje solidarnosti, kakršno ima podjetje zastavljeno že zdaj in tudi preizkušeno v praksi (na področju osebnih dohodkov, razlika pri poslovanju itd.). Kar zadeva organizacijsko vprašanje, smo začeli pogovore z novomeškim Gozdnim gospodarstvom o oblikovanju skup. ne delovne organizacije. — Kakšno novoletno poslanico želite sporočiti kolektivu, ki ga vodite? — Glede na to, kar je v sedanjem trenutku naloženo gospodarstvu v vsej Jugoslaviji, si mora tudi naše podjetje prizadevati, da bo aktivno v premagovanju težav. Svoj prispevek vidimo v večjem izvozu, povečani storilnosti in varčevanju. Tega kolektivu ne sporočam z namenom, da bi ga kakorkoli strašil, ampak nai moje besede jemlje kot opozorilo, na kaj se moramo vsi pripraviti z vstopom v novo poslovno leto. Seveda ob vsem tem ne bomo pozabili na razreševanje problemov slehernega našega zaposlenega. Vprašali smo jih za mnenje Obratovodje in predsedniki obratnih delavskih svetov so pred novim letom odgovorili na naslednja vprašanja: 1. Vaše pripombe na izpolnjevanje proizvodnih nalog 2. Kaj pričakujete od leta 1973? 3. Kako bi vi oblikovali TOZD? Obratovodje JOŽE BEZEK, žaga Straža: 1. Žaga letnega načrta ne bo izpolnila zaradi pomanjkanja surovin. Najhuje je bilo oktobra. Ljudje so ta čas izrabili letni dopust, nekateri so dobili do šest dni brezplačnega dopusta, nekaj pa smo jih razporedili na druga delovna mesta v obratu. Poleg tega so proizvodnjo motili drugi razlogi: pomanjkanje elektrike in zraka (odvisni smo bili od drugih služb) ter nepredvidljive okvare na strojih. 2. Nič posebnega ne pričakujem. Če ne bo primanjkovalo surovin in če ne bo zastojev na trgu, bomo zvozili. Huje se nam obeta ob splošni krizi, ker bi imeli tedaj velike zaloge žaganega lesa, skladišč pa ni. 3. Nagibam se k temu, da bi ostali združeni — v eni temeljni organizaciji združenega dela. Takega mnenja so tudi drugi v našem obratu. Samostojna TOZD bi nam naložila le probleme, tega pa nočemo. Če bi bilo kako drugače, b i se morala nujno spremeniti organizacijska podoba žage. MILAN ČOLNAR, pomočnik obratovodje v TPP: 1. Po načrtu bi morali doseči 16,3 milijona din vredno proizvodnjo, a smo imeli težave Z nekoliko višjimi cenami izdelkov smo prišli do 12 milijonov s tem, da smo delno vpeljali tri in štiri izmene. Ob večjih cenah se bo stopnja dobička povečala na 7 odstotkov. 2. Želim, da bi stekle zastavljene investicije, ki jih ima obrat v načrtu prihodnje leto. S tem bi odpravili ozka grla in povečali proizvodnjo na 27,99 milijona din. 3. Glede TOZD sem še neopredeljen, bi se pa priključil zagovornikom druge variante, ki predvideva TOZD po dejavnostih (sektorjih). STANE ŠOBAR, obrat Soteska: 1. Načrta za leto 1972 ne bomo izpolnili zaradi zmanjšane proizvodnje žaganega lesa. Vzrok za to je bilo pomanjkanje hlodovine. Rezultati dela bodo kljub temu ugodni, celo boljši od predvidenih. 2. Za na šobrat sta leti 1972 in 1973 pomembni. Centralni delavski svet je sprejel sklep o preusmeritvi proizvodnje v Soteski. Odločil se je za novo proizvodnjo in v ta namen tudi odobril investicije. Priprave so stekle, proizvodnja pa naj bi poskusno začela sredi leta 1973. 3. Po mojem bi lahko imel Novoles tri TOZD: primarni in finalni sektor ter skupne službe. Sam obrat Soteska je premajhen za samostojno TOZD. inž. PETER CUJN1K, TVP: 1. Pri nas ie bilo za letos značilno postopno zmanjševanje proizvodnje vezanih plošč iz tropskih lesov. Zaradi povečane porabe bukovine smo dosegli zgornjo mejo surovinskih osnov in oktobra zmanjšali proizvodnjo. Zaradi prenizkih cen na domačem trgu smo povečali prodajo vezanih plošč v tujini. Med letom nam je poleg tega nagajala para, težave pa smo imeli tudi zaradi neurejenega tehnološkega postopka, transporta hlodov itd. 2. Urediti bi morali transport hlodov in tehnologijo stiskanja, vendar pa na tem področju izboljšave niso predvidene. Kažejo pa se obrisi, kako bi to uredili v daljšem obdobju. Zaostriti pa bomo morali varnostne ukrepe, ker je na delu še vse preveč poškodb. 3. Naš obrat nima pogojev za samostojno TOZD. Bolj se ogrevam za to, da bi TOZD organizirali po dejavnostih. TONE SOTLER, pomočnik obratovodje v TVP: 1. Letošnje leto je bilo za nas prelomno: prešli smo s proizvodnje lahkih gugalnikov na izdelavo težkih gugalnikov. Na to pa nismo dovolj pripravljeni. saj smo potrebne stroje dobili šele v drugem polletju. Plana nismo dosegli kljub delu ob prostih sobotah. Podjetje nam je letni načrt znižalo s 47 milijonov na 42,7 milijona din. To bomo dosegli in hkrati tud i zadovoljiv dohodek' dovoli sušilnih zmogljivosti, pokritega Glavne težave so bile še, ker ni bilo prostora in primernih surovin. 2. Želim, da bi prihodnje leto naposled uredili sušenje (z napravami za va-kumsko sušenje), da ne bi bilo težav s surovinami, dobava lesa pa pravočasna. 3. Ustanavljanje TOZD po sektorjih se mi zdi_ še najbolj primerna, saj bi tako združili sorodno proizvodnjo. Nise mpa za to, da bi imeli šest TOZD, ker bi imeli tako še večje stroške. SLAVKO MEDLE, TSP: 1. Načrt smo izpolnili kljub težavam pri uvozu z reprodukcijskim materialom. Ker smo še mlad kolektiv, smo imeli pri delu rezerve. Naši izdelki gredo dobro v prodajo, zalog sploh ni. 2. Glede prihodnjega leta ni treba biti črnogleg. Težav v prodaji ne pričakujemo, bojim pa se, da nam računov ne bi pokvarili povečani stroški. 3. Vprašanje TOZD moram obravnavati tako, da imamo v mislih povezovanje med obrati, ti pa so drug od drugega odvisni zavoljo nujne notranje kooperacije. Lahko bi bili vsi skupaj ena TOZD, seveda bi morali v isti sapi obratom zagotoviti večji vpliv pri odločanju o sredstvih, ki jih ustvarijo. Predsedniki DS FRANC BUKOVEC, član DS — obrat Soteska: 1. Če bi imeli sodobne prostore in ustrezno opremo, bi plan presegli, tudi hudih težav in nesreč ne bi bilo. To lahko rečem, saj je naš kolektiv eden najstarejših pri Novolesu. 2. Za nas bo prihodnje leto prelomnica: dobili bomo novo tovarno. Saj je že tudi čas: 27 let smo delali z Auerspergovimi stroji. 3. Samostojna TOZD Soteska najbrž ne more biti, vendar pa bi morali stvari obrniti tako, da bi obratu ostalo vsaj nekaj dobička. STEVO STRABIČ, predsednik TDP: 1. Mislim, da bomo letni načrt ob koncu leta dosegli. Če ne bi letos dobili veliko nove, neizkušene delavne sile in če se ne bi ukvarjali z novimi artikli, ki so »ponagajali« tudi starim, izkušenim delavcem, bi zastavljen plan stoodstotno izpolnili. Vseeno vsi delavci pri nas upamo, da bomo na koncu le uspeli. 2. Kaj pričakujem od prihodnjega leta? Če bo šlo tako naprej, bo prišlo do težav. Predvsem zaradi novih delovnih moči in artiklov. Želim pa, da bi sušilnico povečali, saj sedaj predstavlja ozk o grlo. še zlasti pozimi. 3. Naš obrat pogoje za TOZD vsekakor ima, mislim pa, da za samoosvoii-tev š e nismo zreli, saj bi v tem primeru potrebovali še veliko več ljudi. IVAN ROZENBERGER, predsednik TPP: 1. Plan pri nas ni kritičen. Nekaj artiklov, ki se niso obnesli, smo izločili. Vesel sem, ker je plan stalen, saj tako lažje delamo. Tarejo pa nas skladiščni prostori. Nekaj jih imamo v Srebrničah, nekaj v Vavti vasi. Težave pa imamo tudi z dostavo materiala. 2. Upam, da se bomo prihodnje leto pogovarjali o večjih in pomembnejših bomo nabavili kakšen nov stroj, da se dosežkih naše tovarne. Pričakujemo, da bo zboljšala organizacija dela in da bi dokončali skladišče. 3. To je težko reči. Morda bi bilo bolje, da bi bili samostojni, morda ne. Omeniti moram, da imamo velike težave z mehaničn o delavnico in z nabavo materiala. Koliko TOZD pri nas? Največ pristašev za predlog: Novoles ena temeljna organizacija združenega dela smo s predlogi seznanili na zboru delovnih ljudi slehernega našega delavca. Poudarek na teh zborih smo dali prevsem na razlagnje ustavnih dopolnil z vsebinskega vidika kakor tudi položaja Novolesovih enot. Ugotovili smo' da so naši delavci slabo saznanjeni z določili ustavnih dopolnil, zato je bilo potrebno veliko truda za prepričevanje vseh najpomembnejših pristojnosti, ki vejejo iz ustavnih dopolnil in ki omogočajo neposrednemu proizvajalcu aktivno krojiti svoje pravice in dolžnosti v upravljanju in gospodarjenju. Vsi člani zborov delovnih skupnosti so pokazali veliko zanimanje za vsebino ustavnih dopolnil, posebno pa jih je zanimalo, kako bo Novoles ta dopolnila ukrojil v svoji samoupravni organiza- ciji. Vsi so meili, da so odločitve svetov delovnih enot pravilne za posamezne variante predloga komisije. In katere variante so prejele največ podpore? Prva, to je, da je Novoles ena TOZD, in druga, da sastavljajo Novoles tri temeljne organizacije združenega dela (sektorji). Te odločitve so tudi nadaljnja izhodišča za delo komisije. Seveda bo kljub temu morala komisija pri določitvi predloga bodoče samoupravne organizacije Novolesa imeti pred očmi osnovni ustavni pogoj, da ostane nedotaknjen bistveni element naše samoupravne neodtudljiva pravica slehernega proizvajalca, da še naprej razpolaga s celotnim dohodkom, ki ga dosega s sredstvi družbene reprodukcije, danimi v upravljanje. Miha Šuštar: po 27 letih v pokoj Že več kot leto dni je minilo odkar je zvezna skupščina sprejela ustavna dopolnila, toda takoj lahko ugotovimo, da se je prava in temeljita akcija za uresničitev pričela šele pred kratkim, tako rekoč šele po pismu tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Kaj Je bistvo teh dopolnil? Če pogledamo malo nazaj v zgodovino razvoja našega delavskega samoupravljanja, ki se je začelo leta 1950 z zakonom o delavskih svetih, bomo ugotovili, kaj vse smo storili, da smo ta bistveni element našega družbeno političnega sistema postavili na trdne noge. Spomnim naj le na ustavo iz leta 1963 in gospodarsko reformo v letu 1965, ko je samoupravljanje dobilo nadaljnje kvalitetne razsežnosti. Šele določila XXI. in XXII. ustavnega dopolnila so prižgala zeleno luč odločanja neposrednemu proizvajalcu, da najbolj neposredno odloča o vseh bistvenih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Da pa bi delavec lahko resnično odločal, so ustavna dopolnila to pravico zajamčila s temeljnimi organizacijami združenega dela, ki so najosnovnejše celice sistema združenega dela. In kai je temeljna organizacija združenega dela? To je vsak del delovne organizacije, ki pomeni delovno enoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražen. Da bi tudi v Novolesu čimprej začeli uresničevati ustavna dopolnila, je delavski svet imenoval na seji 14. junija 1972 komisijo, ki naj prouči pogoje za ustanovitev TOZD ter pripravi samoupravni sporazum o združevanju TOZD. Komisija je takoj začela delati ter pripravila koncept z več variantami, ki so: 1. Novoles kot celota je TOZD, 2. 3 TOZD — finalni sektor, primarni setor in skupne službe. 3. Vsaka delovna enota je temeljna organizacija združenega dela, torej naj bi bilo v Novolesu 7 temeljnih organizacij združenega dela, ker je v samoupravni organizaciji našega podjetja 7 delovnih enot. Odločilni element pri oblikovanju variant, na podlagi katerih bi ustanovili temeljne organizacije združenega dela, je tehnologija in organizacija dela. S temi predlogi je komisija najprej vprašala za mnenje člane izvršnih odborov družbeno političnih organizacij, (Zvezo komunistov, sindikat, mladino) in sicer v septembru in oktobru letošnjega leta. Hrati so bili razgovori s člani svetov delovnih enot, kakor tudi z izvršnimi odbori sindikata. V drugi fazi razprav, ki so potekale v novembru, V letošnjem letu odhaja iz naših vrst najstarejši sodelavec podjetja, Miha Šuštar, direktor komercialnega sektorja. Oglasili smo se pri njem in ga prosili, da bi mi za naše glasilo povedal nekaj svojih vtisov iz 27 let, 3 meseca in 15 dni dolgega sodelovanja v podjetju. Takole je dejal: »Z 28. leti sem pričel z delom v Novolesu, to je bilo takoj po osvoboditvi, in sicer 15. 9. 1945. Svoje delo sem pričel na žagi v Soteski, ki je bila takrat edina v družbenem upravljanju v tej dolini. Normalno je bilo, da je bilo delo takrat precej drugačno kot danes, saj smo morali delati tako rekoč noč in dan, ker je bilo lesa vedno premalo za obnovo in izgradnjo porušene domovine. Do leta 1949 sem bil na več delovnih mestih, od žagovodje, materialnega knjigovodje, do šefa komerciale, kar sem ostal do danes s tem, da so se imena delovnega mesta večkrat spreminjala. Kljub težjim delovnim razmeram v letih po osvoboditvi, pa se teh časov danes z veseljem spomnim, saj je že tako, da človek hitro pozabi neprijetne dogodke, ostanejo pa mu spomini na lepe dni, spomini na tovarištvo, ki je bilo v tistih časih res veliko, saj bi verjetno drugače ne bilo mogoče doseči tega, kar smo v tem obdobju dosegli. V času mojega službovanja v Novolesu se je na delovnem mestu direktorja podjetja menialo pri-bližno 20 ljudi, najdalj pa sodelujem s sedanjim direktorjem, katereqa lahko štejemo med starejše Novolesovce. Veseli me, da smo v tem času pri Novolesu napravili tako veliki korak naprej, saj je bila realizacija prodaje ob mojem nastopu službe le 240 milj. din letno, danes pa je že mesečna realizacija čez miljardo starih din, tako da predvidevam, da bom svoje delo pri podjetju zaključil s 15 miljardami. Ob svojem odhodu v pokoj bi želel povedati še tole. Odnosi mlajših sodelavcev podjetja do starejših naj bi se izboljšali, ker me- nim, da niso popolnoma v redu. Zavedati se moramo, da so stari že opravili veliko dela in da ne morejo več dohajati mladih, ustvarili pa so pogoje za razvoj Novolesa in to v zelo težkih delovnih okoliščinah. Srečen sem, da sem ves čas svojega službovanja imel v sektorju ljudi, tudi mlajše, ki so bili pripravljeni delati in sodelovati, saj bi brez njih ne bilo uspehov, kakršne smo dosegli. Celotnemu kolektivu Novolesa želim ob svojem odhodu iz podjetja veliko uspehov, obenem pa jim želim srečno Novo leto.« Razstavljali smo v Beogradu NOVOLES nastopa z deveterico Od 11. do 18. novembra je bil v Beogradu X. jubilejni sejem pohištva in in notranje dekoracije ter lil. jugoslovanski salon pohištva. Na tej prireditvi je Novoles samostojno razstavljali šele drugič, do zdaj se je predstavljal v okviru prodajnih organizacij. Novoles je član skupine 9 — skupine slovenskih proizvajalcev pohištva. Skupino 9 so ustanovili le za skupno nastopanje na sejmih in morebitnih drugih propagandnih akcijah. Sestavljajo je: Alpes Železnik, Brest Cerknica, Javor Pivka, Lipa Ajdovščina, Marles Maribor, Meblo Nova Gorica, Novoles Novo mesto, Stol Kamnik. Na sejmih nastapa tako, da tudi navzven nastopa celovito. Seveda se temu podrejajo in nobeden ne izstopa. (Tiskajo skupen propagandni material, obešajo zastave vseh, pišejo enotne panoje). V Beogradu zasedamo paviljona 8 in 7. Novoles je letos razstavljal 3 garniture stilnega pohištva ter dve spalnici TPP-ja: jedilnico Mana- co v standardni sestavi, dnevno sobo Como z omaro, sestavljeno iz elementov A B C D E F, sedežno garnituro Can-Can s štirimi fotelji in coctail mizico, spalnico EVO, tokrat tapecirano s črnim skajem, spalnico DESIREE z mostičkom ter spalnico ALMO v standardni zeleni barvi. Naši predstavniki, ki so ves čas sejma sprejemali obsko-valce in stregli z informacijami, so nam povedali, da je bil Novolesov razstavni prostor izjemno obiskan. Obiskovalci so se zelo zanimali tako za stilni program, kot tudi za naše moderno pohištvo. Smo pravzaprav edino slovensko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo »stilnega« pohištva tako širokega asortimenta, po prodajnem efektu pa vemo, da gre to pohištvo izredno dobro v prodajo. Zategadelj je salon pohištva v Beogradu za nas komercialni sejem. Po namenu je ta prireditev namreč vzorčni sejem, na katerem podeljujejo najvišje nagrade za sodobno, praktično in ceneno pohištvo, ki ustreza povprečni kvadraturi naših vsakdanjih stanovanj. Mislim, da smo z nastopom v Beogradu zelo uspešno zaključili leto 1972 in nakazali proizvodni program za 1973. M. Račečič Doklej na dežju? JOŽE ŠENICA, predsednik DS TSP: Pripomb na izvrševanje letnega načrta nimam. Veseli smo, ker ga bomo dosegli in celo presegli. Ne strinjam pa se s planom za drugo leto. Po našem mnenju je zaenkrat postavljen precej visoko, če bomo dobili stroje, težav s planom ne bomo imeli. Prav tako mislim, da bi morali izboljšati pogoje dela, dobavljati boljši les in po misliti o novem skladišču. Postavili bi vsaj navadno streho, tako, da les ne bi bil ob vsakem dežju namočen, saj tako trpi njegova kvaliteta. Prav tako je slabo skladišče drobnih izdelkov, obenem pa je še prema jhno. Spalnica EVA — naš uspešen prispevek na letošnjem jubilejnem beograjskem sejmu pohištva Pomlajeno vodstvo mladine Delo mladinske organizacjje v naši tovarni ni bilo zadovoljivo, pa tudi prezreti ga ne moremo V trenutni situaciji temeljitih gospodarskih in političnih sprememb in ob važnih smernicah pisma CK ZKJ ter po 3. konferenci ZKJ je čas, da tudi mladina v Novolesu pove, kaj je delala in kakšne načrte ima za naprej. Prejšnje delo ni zavidljivo, pa tudi prezreti ga ne smemo. Sodelovali smo pri akcijah v občinskem merilu, na izobraževalnih seminarjih, pri akciji 16, udeležili smo se spominskih pohodov, štafete in ostalih proslav v mesecu mladosti. Omeniti moramo obiske v občinskem in republiškem merilu, obisk predstavnikov mladinskega kroga iz Ditzingena ter obisk mladincev iz Stuttgarta. Sodelovali smo še na lesariadi in delavskih športnih igrah, ne smemo pa pozabiti tudi akcije mladine v obratih. Člani predsedstva mladinske organizacije vedo, da ie bil program obsežnejši. Razen sodelovanja z mladinsko organizacijo v Straži kaj več ni bilo narejenega. Samokritično moramo priznati. da so za to krivi člani predsedstva mladinske organizacije v našem podjetju in predsednik mladih, ki ni pravočasno opozarjal na probleme in zanimivejše dogodke. Drug vzrok — ne' zainteresiranost mladih, ki pa se odraža tudi v slabem informiranju in nese-stajanju mladih. Po pismu tovariša Tita in CK ZKJ je mladinska organizacija prenovila svoje vodstvo in pomladila predsedstvo. Razpravljala je o težavah, ob koncu pa sprejela program dela, ki obsega naslednje dejavnosti: razprave o ustavnih dopolnilih, izobraževanje mladih in vzgojo v marksističnem duhu, vključevanje mladine v samoupravne organe, kadrovsko politiko, stanovanjsko pro- blematiko, pogovore o družbenokultur-nem življenju, ki ga bomo popestrili, šport in rekreacijo. Pogovarjali smo s tudi oobveščanju in se domenili, da bodo nekateri člani predsedstva kot mladi novinarji o na' šem delu vse obveščali v »Novoleso-vem« glasilu. Odslej ne bomo imeli težav s sestajanjem. Skupaj z 00 ZK smo ugotovili pomembnost resnega dela, ki se ga lahko zagotovi le med delovnim časom. Predsednik ZK ZMS Stane Zupančič Kako je delal sindikat? Dela ne moremo oceniti kot učinkovito Zamujeno nadoknaditi v prihodnjem obdobju Nekateri važnejši dogodki iz preteklega in letošnjega leta, kot so samoupravni sporazumi, ustavna dopolnila, akcija za združitev kmečkega in delavskega zavarovanja, referendum za gradnjo šol, ustanavljanje TOZD, 1. konferenca sindikatov novomeške občine in podobno, nam pove, da smo imeli v tem obdobju pestro in važno vsebino dela. Kloniti moramo pred dejstvom, da naš odbor ni bil prisoten pri reševanju vseh težav. Zaradi obilice dela Kdaj nova kuhinja? Primerno jedilnico ima le TDP, v letu 1973 pa bodo urejene tudi jedilnice v TSP in v TVP! Da bi bil družbeni standard v Novolesu kar najboljši, smo se v letošnjem letu pogovarjali tudi o novi kuhinji. Vsi vemo, v kakšnih neprimernih prostorih deluje sedanja kuhinja. Po prodaji in demontaži lokomobile na stari žagi smo pridobili potreben prostor za ureditev skladišča ali menze. K ureditvi tega problema smo nato takoj pristopili strokovno. Obdelali smo naslednje tri možne variante: 1. obnovitev prostora, kjer je prej bila lokomobila, © Postanite krvodajalec! 2. zgraditi novo stavbo za družbeno prehrano in 3. preureditev skladišča, se pravi prostora, ki je pred prostorom, v katerem je bila lokomobila v kuhinjo s tem. da se gornji, sedanji prostor preuredi v jedilnico. Glede na razpoložljiv denar smo se odločiji za tretjo varianto, ki je še najcenejša in najbolj racionalna, saj smo tako dobili še skladiščni prostor za repromaterial. K tej varianti nas je prisilil tudi vzrok, da koncept družbene prehrane Novolesa temelji na centralni kuhinji in jedilnicah v obratih. Sedaj ima primerno jedilnico le TDP, v letu 1973 pa bodo urejene tudi jedilnici v TSP in v TVP, kjer so s prostori še najbolj na tesnem. Na dlani je tudi, da bo do spomladi 1973 uresničen načrt ureditve centralne kuhinje, kj bo omogočila pripravo hrane po sodobnem postopku, istočasno pa narmalizi-rala delavne pogoje naših kuharic. na delovnih mestih, je postal odbor marljivejši predvsem na področju »klasičnega« dela iz predhodnih let. Kljub temu moramo priznati, da smo določene probleme in novosti obravnavali in sprejeli ustrezne sklepe. Odbor je sodeloval pri razgovorih s predsednikom občinskega odbora sindikata, na 1. konferenci sindikatov v Novem mestu, pri organizaciji zborov zavarovancev, obravnaval ze poročilo in problematiko o dopustih in rekreaciji, nočno delo žena in mladine, podpiral je dejavnost godbe na pihala in športnega društva, organiziral praznovanje dneva žena, dedka Mraza, izlete in podobno. Čeprav dosedanje obdobje dela sindikata ne moremo oceniti kot dovolj učinkovito, se zavedamo, da bo potrebno zamujeno nadoknaditi v prihodnjem obdobju. Ob prestopu v Novo leto pa želimo vsem delavcem »Novolesa v letu 1973 veliko uspehov. P. M. oo