Proletarci vseh dežel,združite se! DELAVSKA ENOTNOST aprila 1969 Št. 17—18, isto XXVII ^gNE KROPUŠEK Petdeset let naših sindikatov ^vleček iz govora predsednika RS ZSS Toneta Kronska na slavnostni seji v počastitev 50. obletnice ustanovitve sindikatov Jugoslavije Ob proslavljanju 50-Ietnice ,evolucionarnega delavskega gi-bania v Jugoslaviji, ki mu je' ‘Ja Pomemben mejnik užtano-,ltev Socialistične delavske ranke Jugoslavije (komuni-. °v), Enotnih delavskih sindi-atov Jugoslavije ih Zveze ko~\ unistične mladine Jugoslavije s lgtu 1919, skušamo obuditi jPomin tudi na slovensko revo-. Clonarno gibanje nasploh in b Posebej na delovanje sindi-dii ov.v Preteklosti. Napredni sin-so bili zlasti ob idejnem dstvu in spodbudi KP mobili-!a ?r. organizator boja de-vskih množic, ki so se upirale rin o ^ in naci°n3lni brezprav-sti in so SV0j0 voljo končaj, nresničile v narodnoosvobo-hem boju in socialistični re-Volbciji. ^Revolucionarnim delavskim tovarn je bila po prvi sve-UsR v°ini nujno potrebna nova CiRezna organizacija, ki naj bi reRhiogla, da bi delavski raz-st lahko enotneje in v bolj c;Ropih vrstah uveljavljal so-Sv .tstične ideje in si izbojeval hih'16 pravice- Ustanovitev enot-s;nd organizacij — komunistov, ___ Plkata in napredne mladine stiR alovhnskemu sbciali- dg ?ernu gibanju nove spodbu-tUd?n nov polet, čeprav so bili -V l®11 organizacijah se ItraR ostanhi socialno-demo-»mu-h pogledov na posamezna hja 'n družbena vpraša- Pov J° novo obdobje,, ki. je na-odločnejše revolucio-akcije delavskega razreda p. ,.. vodstvom Komunistične rnlR6’ sindikatov in napredne tiste 'ne’ ie Pomenilo začetek aken rev°lucionarnega delav-slovZ, Fibania> ki 3e popeljalo socR- . množice v zmagovito, pgi^hslično revolucijo in v da- obraib0b°3 revolucijo za družbeno pre- in nasilja, ki so se jster, jih je že nekaj odbral, ko se je ustavil pred Pepco: »Ja kaj bi pa ti rada, punčka?« p0 očetovsko jo je potrep-i]al p0 ranii in nadaljeval: ^ate bi bilo bolje, če bi se še ttiarne držala za krilo.« »Saj bi se,« je odvrnila Pep-c.a,« če bi me mogla preživ- Uati.« ^ in Pepca je bila sprejeta v ^aturnus, ki ga še zdaj, po to-nkih letih, rada obišče. . Spomini! Leta 1929 je z vse-thi delavkami in delavci iz nji- hove tovarne praznovala 1. maj. Rdeč nagelj v gumbnici, Živi val praznično razpoloženih delavcev jo je ponesel s seboj v Ljubljano. Prva delavska manifestacija, ki je ni samo gledala, ampak je manifestirala. Na pol otrok... V tovarni je odrasla in tu se je začela njena revolucionarna pot. Najprej manjše naloge v sindikatu, potem ... Zbirali so za Rdečo pomoč. Denar je bil namenjen političnim kaznjencem, komunistom. Če bi policija zvedela, bi pozaprla tudi darovalce ... Pa so vseeno dajali denar. Saturnusov kolektiv je bil pri tem vzoren. »Ko so tekstilci stavkali, smo zbirali zanje denar in hrano. Sploh je vsaka politična akcija vzvalovila tudi nas.« »Se spominjate kake podrobnosti v zvezi s teksitlno stavko?« »KDAJ DRUGIČ SE DOBIVA« OBLJUBA MHESTO SPOMINOV FRANCA LESKOŠKA “Vsi trije stari revolucionarji, ki sem jih te dni in-tervjuvala, so govorili pravzaprav več o vas kot o sebi,« sem začela. »Za predvojne sindikalne člane ste legendarni junak, tribun delavskega gibanja.« Ponovila sem še tisto, kako se ga je oblast skupaj s svojimi čuvarji bala. »To zapiši, kaj ni zadosti?« . . »Ampak vi se verjetno marsičesa bolj spominjate i tistih dni. Na primer o delavski solidarnosti, ki se je Pokazala tudi takrat, ko so vas socialni demokrati izrinili iz strokovne komisije in ste ostali brez dela in zaslužka.« »Spominov vsake vrste je toliko, da jih na hitro ne morem povedati,« je gdsekal Leskošek. »Sploh jih pomor am prej urediti. Zmeniva se za kdaj drugič, ko bom imel čas, ti povem. Za več nadaljevanj bo tega. Za prvi maj in jubilej ZK in sindikata pa delavcem samo obljuoi moje spomine na predvojno delavsko gibanje.« Naročilo navjplivnejšega predvojnega sindikalnega lavca sem s tem zapisom izpolnila. M- K- »Takrat sem vzela doma edinega konja, da sva s pokojno Angelo Ocepkovo zbirali na kmetih živež za stavkajoče. Prek Zadobrove - Svobode - smo bili politično povezani s kmeti, sicer pa so bile tudi druge vasi v tistem koncu takrat močni napredni centri in tako sva nabrale zelo dosti hrane.« Pa to je le utrinek iz tistih nemirnih in obenem veličastnih časov delavskega osveščanja Večkrat sem med tekstilno stavko obiskala Kranj in Tržič. Kot sel sem prenašala partijske direktive in informacije o poteku stavke. Čeprav se tega še dobro spominjam, vam ne morem opisati mojega navdušenja nad enotnostjo delavk in delavcev in nad njihovo hrabrostjo. Cela dva meseca so noč in dan stražili vhode v tovarne... Kovinarji nismo stavkali, stavkajočim pa smo vseskozi pomagali. Radi smo se odrekali zanje« Kakor da bi jo še zdaj bolelo, je potem pripovedovala o zlomu stavke. V orožnike preoblečeni klerikalci so z orožjem v rokah ukrotili uporne delavce. Delodajalci v 76 tekstilnih tovarnah na Slovenskem so triumfirali. Od 1936. leta do druge svetovne vojne so se stavke tekstilnih delavcev ponavljale, vendar niso prodrli s svojimi zahtevami. Delavska zavest in solidarnost pa sta se kljub temu krepili. Franc Leskošek je imel velik vpliv na Pepco Kardeljevo, kakor na druge delavce v Saturnusu. Čeprav so nekateri poskušali, jim ni uspelo razcepiti enotnosti med delavci. »Leskošek je loil popularen v naši tovarni in povsod po Sloveniji. Postal je tribun delavskega gibanja, ki je znal pridobiti široke množice.« »Dandanes se veliko govori o delavski solidarnosti,« je po- vzela Pepca Kardeljeva, »mogoče ne bo odveč, če povem, kako smo jo mi izražali, kadarkoli je bilo potrebno, ne samo ob stavkah. Nikoli ne bom pozabila dramatičnega sestanka v moji delovni organizaciji Saturnusu, ko je bilo rečeno, da bo treba odpustiti 30 delavk. Za zaposlitev drugje ni bilo nobene možnosti in veste, kaj smo sklenili? Enoglasno smo se odrekli nekajurnemu delu, da smo vsi ostali v tovarni. Vem, da danes takšna solidarnostna gesta ne bi bila umestna, odvečnim delavcem pa bi morali zagotoviti delo: ali z odpiranjem novih delovnih mest v lastni tovarni ali kje drugje.« Napredni Satumusovi delavci so svojo solidarnost pokazali tudi 1937. leta, ko so socialdemokrati skupaj z oblastjo onemogočili v strokovni komisiji njihovega nekdanjega mojstra in delavskega voditelja Franca Leskoška. Ostal je brez dela in zaslužka, vendar ne brez sredstev. Sindikalna organizacija iz Saturnusa mu je redno pošiljala denarno pomoč — prispevke naprednih delavcev. Zase se Pepca Kardeljeva v Saturnusu ni bala. Vse dotlej, dokler je niso zaprli, je uživala skupaj z drugimi političnimi delavci ugled pri delavcih, lastnik tovarne pa se je je bal. Odslovil jo je šele tedaj, ko je zaradi političnega dela presedela štiri mesece v zaporih. Eifler, lastnik tekstilne tovarne za pliše, jo je zaposlil in tako je 1938. leta postala tekstilna delavka. S tamkajšnjimi političnimi delavci je že prej kontaktirala in sodelovala... Medtem ko sva srebali kavo, je Pepca Kardeljeva nadaljevala: »S svojim možem sem se spoznala pri političnem delu. V letih stavk... Skupaj sva preživela najhujše življenjske preizkušnje... Nekateri pozabljajo, da je bilo kdaj hudo. Mladi se ne morejo vživeti v tiste čase in izgubljajo pravilne kriterije pri ocenjevanju revolucionarne preteklosti, ki zasluži vse spoštovanje.« MARIOLA KOBAL Premalo je bilo, če si znal samo rož’ce saditi... Pripoveduje Rudi Ganziti »Ne bom se pogovarjal s teboj o predvojni revolucionarnosti, če mi ne obljubiš, da obiščeš še Leskoška.« Takega začetka nisem pričakovala. Samogibno sem prikimala in iz previdnosti dodala: »Njega je težko pregovoriti. Zmeraj se mu kam mudi ali pa kratko malo ni razpoložen za obujanje spominov.« Ganziti je raztegnil usta. »Za nas, predvojne sindikalne delavce in člane, je Leskošek legendarni junak, učitelj, vzgojitelj in oče sindikalnih kadrov in delavcev. Ni znal samo dobro govoriti, ampak je bil tudi človeški, pogumen in iznajdljiv. Beseda delavski tribun premalo pove, bil je vzgojitelj sindikalnih delavcev. Nas, ki nismo imeli iskušenj, je za roko vodil...« Strahoma pomislim, kam me pripelje ta GanziUjeva zgovornost, ki me ni pustila do besede. Toda Ganziti je na srečo samoiniciativno odložil kadilnico, s katero je počez hvalil predvojnega sindikalnega voditelja Leskoška, in postal stvar- 716 jŠl. »Veš, kjer se je pojavil Leskošek, je že s svojd pojava vzbujal strah. Spet bo hudič, so govorili policisti in žandarji, Leskošek je prišel. Njegov prihod je pomenil burno zporovanje delavcev, še večkrat pa stavko.« »Ti, pred vojno si moral biti dober delavec in poštenjak, da so te izvolili za sindikalnega zaupnika. In demokrat. Ničesar nismo naredili brez soglasja članstva. Najprej smo sestavili delovni program, aktivisti so temu ustrezno ustvarili javno mnenje, kaj je prav in kaj ni. Na delavskih zborovanjih je bil obvezno komisar politične policije; če bi kakšno rekli, ki mu ne bi bila všeč, bi nas razgnal, Morali smo tako_ govoriti, da so nas delavci razumeli, komisar pa ne, če smo hoteli, da je bil izglasovan napreden predlog. In v tem je bil Leskošek največji mojster.« * * * »Kako, da ste gradbeni delavci tako sijajno uspeli s svojo stavko 1936. leta?« , Ganziti se je razživel: »Uspela je, in kako na široko. Isti dan se je ustavilo delo na vseh gradbiščih v Ljubljani in v okolici, v Mariboru,^ Celju in v Kranju, pozneje po sa začeli stavkati še gradbeni delavci v drugih krajih... Ta stavka pa je bila samo epilog našega poprejšnjega dela in ognjeni krst sindikata, gradbincev. Skoda, da je bil Tomo Brejc pred tem izgnan. Množice j,e potegnil za seboj s pravilno taktiko in strategijo, česar se je naučil kot politični kaznjenec. Bil je pa tudi dosleden demokrat. Lahko rečem, da je bil steber delavskega gibanja v tedanjem gradbeništvu. Za temeljite priprave na to stavko smo njemu dolžni zahvalo. Uspeli smo pa tudi zato, ker nas je javnost moralno in materialno podprla. Znali smo jo pridobiti. Na vsako naše zborovanje smo povabili novinarje Slovenskega naroda, Jutra in drugih časnikov. Karkoli so poročali, je bila propaganda za nas. Med pripravami smo javnost prosili, naj nas podpre. Vsaka stranka v hiši je dobila naš letak. Ljubljančani so se čudovito izkazali. Peki in mesarji so zbiralcem prispevkov za stavkajoče dajali živež. Če naših ekip ni bilo takoj k njim,, so pošiljali vajence vprašat na naš stavkovni odbor, ki je noč in dan zasedal, zakaj ne pridejo k njim. Lahko si misliš, kako smo triumfirali po zmagi. Osebni dohodki, ki so med gospodarsko krizo zelo padli — urni zaslužek se je s 3 do 4 dinarjev zmanjšal ponekod na 2 din — so.„se normalizirali, nadure so nam začeli redno plačevati s približno 20 % pribitkom in, kar je še posebej pomembno, gradbinci smo prvi sklenili kolektivno pogodbo za vsa podjetja v Sloveniji. Nepozabna je ta stavka. Povsod stroga disciplina, strog nadzor nad gradbišči. Prvi dan so stavkovne kontrole pregnale delavce s treh delovišč, že naslednji dan pa smo bili popolnoma enotni.« * * * »Kaj pa meniš o današnjem delavskem gibanju?« »Nikdar nisem maral biti učitelj. Delavci še danes bolj cenijo svetovalce in vzornike... Ko sem prišel kmalu po vojni na Primorsko, sem domačine bodril, naj primejo za delo. Hvaležni so mi bili. Do zdaj, so mi rekli, so nam vsi pridigali, da nas je fašizem zatrl, da smo reveži, ker se nismo mogli šolati, nazadnje smo še sami začeli verjeti, da ničesar ne vemo. in ne znamo. Lej, ti pa praviš, da smo še za rabo. Si mogoče Pri- morec?« M. K. l|S ini lllllllllllllllllllllllllllllllllll lili!ll!lllllll!l!l]llll!llllll!llll!!(llili!!l!!l!!MiH lllllllllllllllllllllllllllllllililllllllllllllllilllirillllllllllllllllllllllllllllllllllffl »Hilli OB 50- LETNICI REVOLUCIONARNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE IN ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA 1. MAJ ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINSKI SINDIKALNI SVET LAŠKO OBČINSKA SKUPŠČINA LAŠKO OBČINSKA KONFERENCA SZDL LAŠKO OBČINSKA KONFERENCA ZK LAŠKO OBČINSKA KONFERENCA ZMS LAŠKO ZVEZA ZDRUŽENJA BORCEV NOV OBČINE LAŠKO llllll!l!ll!!lll!!ll!!!!IIIJ!!ll!llll!!ll!!!lll!!ll!!!l!l!!lll!!llll!!llinilll!lll!ni!!lll!llllll!!!llll!ll!!lllll!ll!!ll!l!!!ll!!lllll!ll!in!llllllll!!lll!!llll!llllllllli» lllllllllllllll!llllllll!llllllllll!!illll!!!lll!llll!llll!!llllil!^^ Illllllllllllllllllllllllilllllllllilllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OB 50. OBLETNICI SLOVENSKIH SINDIKATOV POZDRAVLJA VSE ČLANE SINDIKALNE ORGANIZACIJE IN JIM HKRATI ČESTITA ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ mil Občinski sindikalni svet Idrija llllll!!llll!lllil!lllllll!llll!lllllllllllllllll!llll!IIIIUl lllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli® NJIHOVEGA POL STOLETJA f-jj a stare Avstroogrske in M. tudi v prejšnji Jugoslaviji so senovski rudnik prištevali med •»kmečke« rudnike. Razen drugega je to pomenilo, da pretežni večini rudarjev delo v jami nd bilo edini vir'za preživljanje. Toda čeprav senovski rudarji samostojno nikoli nišo stavkali, to še ne pomeni, da ne bi bili solidarna z drugimi slovenskimi rudarji, da ne bi zahtevala izboljšanja delovnih in življenjskih razmer. r~v ačelo se je že zelo zgodaj, J?. takoj po zlomu avstroogr-ske monarhije, ko so tudi v Senovem izbruhnili nemiri. Delavci so zahtevali, naj oblast kaznuje trgovce, ki bogatijo na račun oderuškega navijanja cen za osnovna živila in ki imajo trgovine raje zaprte, kakor da bi prodajali po primernih cenah lačnim rudarjem moko, sladkor in druga živila. Sestradani rudarji so tedaj tudi vdrli v nekatere trgovine. Ko so se zaradi tega nekateri delavci morali zagovarjati pred celjskim sedišičem, so bili oproščeni! Sodišče jim namreč ni moglo dokazati, da so vdrli -zato, da bi ropali, marveč so le hoteli kupiti živila po primernih cenah... »Ko "s spominjam teh in kasnejših dogodkov, sem ponosen, da med aretiranimi nikoli ni bilo izdajalca,« se spominja Alojz Omerzu, ki je 46 let kopal premog v senovskem rudniku in ki ga je gestapo v letu 1941 aretiral zaradi tega, ker j« iz rudniškega skladišča odnesel v partizane 12 kg smodnika in 25 vžigalnih kapic, da bi lahko minirali most prek Save pri Krškem, “Tako je sodišče lahko izreklo kazni samo tistim, ki jim je krivdo nesporno lahko dokazalo. Z medsebojnim obtoževanjem mu delavci pri tem nismo pomagali, čeprav je sodišče od nas kmečkih rudarjev to pričakovalo.« v h tem drobnem primeru I J iz najstarejše revolucionar-ne preteklosti senovskih rudarjev, se lahko prepričamo, kako zgodaj sta se začeli kaliti njihova delavska zavest in solidarnost. Se neštetokrat so jo izpričali v kasnejših letih, ko so se morali z vso voljo, iznajdljivostjo in pogumom postavljati po robu delodajalcu, orožnikom in odpadnikom iz lastnih vrst. “Dobro se še spominjam, kako je bilo takrat, ko so orjunaši spodbujali razdor in nemire tudi pri nas na Senovem,« je pripovedoval Jožef ZIDARIČ, kurjač na “mali železnici« od rudnika do rajhenbunške, sedanje brestaniške železniške postaje. »Nekoč je naneslo, da smo se z njimi najprej z besedami, potem pa še z rokami spopadli v rudarskem domu. Ko se je pretep dobro razmahnil, sem ugasnil luč in se skupaj z nekaterimi tovariši izmuznil iz dvorane. Kasneje se je izkazalo, da so za nami odšli tudi drugi zavedni radarji. Nazadnje, ko je nekdo spet prižgal luč, se je izkazalo, da se med seboj mikastijo samo še orjunaši ... No, jaz sem se vseeno bal, da bi me dobili na samem in me pretepli. Zato sem si v rudniških delavnicah izdelal nekakšen pendrek. Pri tem delu me je zalotil rudniški paznik, ki me je brž zatožil ravnatelju. Ko sem se potem zglasil pri ravnatelju, ni nič rekel, ko sem mu pojasnil, da tisto palico potrebujem za svojo osebno zaščito ...« Tjripovedujejo o pogostih od-r pustih, o tem, da so najbolj rednim med njimi poskušali vzeti tudi domovinsko pravico in bi to najbrž tudi dosegli, če se Jožef Zidarič ne bi z uspehom pritožil na ministrstvo v Beograd. Medtem ko so se borili za vsakdanji kruh in za boljše življenjske razmere, je vendarle ostajalo tudi dovolj časa za kulturno delovanje v »Svobodi« in v »Vzjamenosti« ter dovolj vneme za vsakoletno oraznovamje delavskega praznika — 1. maja. “Nikoli ne bom pozabil, ko smo Se 1. maja 1938 zbrali na Vrheh,« se spominja Anton HRUSOVAR, upokojeni kopač. “Jaso, kjer smo praznovali, pa so kmalu obkolili orožniki. Nismo se dali motiti in smo nadaljevali s programom. Ko je prišel na vrsto zabavni del, so orožniki le spoznali, da se nam godi bolje kot njim, ki so bili poskriti po grmovju. In so prišli med nas, da bi naprej skupaj praznovali... Najbrž je bilo tako tudi zaradi tega, ker je takratni orožniški komandir na Senovem, za Kosarja se je pisal, po tihem z nami držal. Nekoč je namreč rekel, da bo že še naša prišla, ampak dotlej moramo počakati, sicer nas bo moral zapreti in poslati v Glav-njačo!« enoski rudarji so bili vsa leta tesno povezani s tovariši iz Trbovelj in iz drugih zasavskih revirjev. 20. novembra 1940. leta je v njihov kolektiv prišel Karel Šterban, dotlej zaposlen v hrastniškem rudniku, udeleženec rudarskih stavk leta 1922 in 1923, gladovne stavke leta 1933 ter velike rudarske stavke v letu 1939, ko je bil odpuščen in interniran v Ljubljani. Tega prekaljenega revolucionarja, dolgoletnega delavskega zaupnika in odbornika Zveze rudarjev vodstvo senovskbga rudnika ni sprejelo s posebnim veseljem. “Ce ne boš zdrahe delal, boš imel dobro plačo, sicer pa pojdeš takoj nazaj pa cesto, saj si komunist,« mu je ob nastopu službe dejal tedanji ravnatelj Dular, ki je bil pri Sokolih, “Na- cesto me le niso pognali, čeprav sva se z ravnateljem dostikrat sporekla, ko se niše' hotel zapreti čisto vase,« se spominja Karel Šterban. “Najbolj me je direktor ošteval zaradi tega, ker sem bil eden redkih, ki so znali izračunati dnevni zaslužek in ker sem ga računal tudi za tovariše. Svoje imate pošfeno plačano, druge pa pri miru pustite, je ob takih priložnostih imel navado reči ravnatelj Dular.« Tudi ta epizoda iz revolucionarnega delovanja Karla Šter-bana očitno priča o tem, da tudi tedanji uradniki Trboveljske premogokopne družbe, ki ji je pripadal tudi senovski rudnik^ vsaj v nekaterih primerih niso mogli skriti spoštovanja pred doslednim prepričanjem in delovanjem skoraj brezpravnih rudarjev in njihovih predstavnikov — sindikalnih delavcev. M. G. NIKOLI SE NISO UKLONILI 'tr ^selej napredno usmerjeni rudarji zasavskih revirjev so že jeseni 1919. leta začeli V boj za pristop rudarskih sindikatov, ki so jih tedaj vodili socialdemokrati, k enot-v ni jugoslovanski sindikalni sveži. Komunistične ideje so prevladovale med ril' darji, ki so na številnih shodih zahtevali združitev in hkrati bičali politiko tedanjih sindikalnih voditeljev. Njihova želja in zahteva je bila izpolnjena 22. in 23. maja 1920. leta, ko je bila na kongresu zedinjenja ustanovljena Zveza rudarskih delavcev Jugosla* vije. V njej so bili zastopani tudi predstavniki zasavskih revirjev. PREPRIČLJIV REFERENDUM Pretežna večina rudarjev iz revirjev ni več zaupala stari sindikalni organizaciji — Uniji rudarjev. Prav zato so se v dneh med 4. in 8. julijem 1920. leta v revirjih zvrstili veliki shodi delavcev-rudarjev. Samo shoda v Trbovljah se je na primer udeležilo več kot 3000 ljudi. Po ostrem besednem boju ■med pristaši Unije rudarjev in pobudniki zedinjenja je predsedujoči predsednik pozval navzoče: »Kdor je za združitev, naj gre na levo; kdor pa ni, naj stopi na desno!« Iz najstarejše zgodovine sindikalnega gibanja v revirjih Kronist, ki je zabeležil ta referendum med rudarji, je na koncu svoje beležke še pristavil: “Ogromna večina je šla na levo. Le kakih 50 rudarjev je ostalo na desni.« “Levičarji« so takrat prvič in tudi zelo prepričljivo zmagali. Pripravljalni odbor, ki so ga še istega dne izbrali “Pri Božiču« v Trbovljah, je že 29. avgusta 1920. leta potrdil program Zveze rudarjev, kakor so tistikrat na kratko imenovali enotno jugoslovansko rudarsko sindikalno organizacijo. Za 12. september istega leta pa so sklicali ustanovni občni zbor trboveljske podružnice Zveze rudarjev. Udeležilo se ga je več kot 2000 rudarjev, ki so za prvega predsednika izvolili Rudolfa Persoglia. Nekaj dni kasneje sta bili na podoben način ustanovljeni tudi podružnici Zveze rudarjev v Zagorju in Hrastniku. PRVI ENOTNI NASTOP SE JE ZAKLJUČIL Z ZMAGO Komaj dva meseca kasneje. 17. decembra 1920. leta je Zveza rudarjev povedla delavski razred v revirjih v veliko stavko.' Trajala je do 11. januarja 1921. leta, ko se je zaključila z zmago rudarjev. Rudarji so dosegli 30 do 50 °/o povišanje mezd, razen tega pa so dobili še načelno soglasje Trboveljske premokopne družbe, da se bodo zaslužki prilagajali naraščanju draginje. Toda — če se je ta prvi enotni nastop rudarjev zasavskih revirjev zaključil z zmago, se je delavski razred s tem zna- šel tudi pred novimi preizkušnjami. Z “Obznano«, proslulim zakonom o zaščiti države, je bila razpuščena tudi njihova sindikalna organizacija. Kaj naj storijo, kako naj ravnajo, da bi si vendarle zagotovili vsaj minimalne pravice? Izkušnje iz najbližje preteklosti so jih opozarjale, da je njihova moč predvsem v slogi, v eotnosti. Tako je 26. junija 1921. Teta na shod v Trbovljah prišlo rekordno število rudarjev. Kar 4.000! Težko je zdaj, po 48 letih podrobneje poročati o vsem, o čemer so takrat govorili. Toda nekaj je nesporno: rudarji so podprli obstoj in nadaljnje delo Neodvisnih sindikatov Jugoslavije, ki jih je osnovala takrat že prepovedana Komunistična stranka Jugoslavije. USTANOVITEV “ZVEZE RUDARSKIH DELAVCEV« Iz še ohranjenih dokumentov povzemamo, da je 23. februarja 1922. leta začela delovati neodvisna strokovna organizacija »Zveza rudarskih delavcev« s sedežem v Trbovljah in da je bil 19. februarja istega leta v Trbovljah tudi prvi kongres Zveze rudarskih delavcev, ki je izvolil Centralni odbor za vso Slovenijo. Za predsednika odbora je bil izvoljen Andrej Forte iz Trbovelj, člani pa so bili: Tončka Cee, Karel Veber, Rudolf Naiprudnik, Ivan Pristav, Jože Kalšek — vsi iz Trbovelj — Franc Benedik in Ivan Kovač iz Hrastnika ter Ivan Debelak iz Zagorja. Rudniki Kočevje, Krmelj, Zabukovica in Huda jama so imeli po enega predstavnika, Predsednik trboveljske podružnice je tedaj bil Matevž Aškerc, zagorske Martin Re-povž, hrastniške pa, Franc Be-denik. Prvi predsednik centralnega odbora Zveze rudarskih delavcev za Slovenijo Andrej FORTE še živi. Obiskali smo ga v njegovi hiši na Kleku nad Trbovljami. Kolikor je vedel in mogel, je rad obudil spomin na tiste čase. “Po Obznani je policija zapečatila prostore prejšnjega sindikata — Zveze rudarjev, ki smo jih imeli ,Pri Božiču’. Tako je bila težava tudi v tem, kje naj si iščemo nov prostor, da bi se lahko shajali, čeprav bi oblasti potrdile pravila nove organizacije — Zveze rudarskih delavcev. Prostor smo slednjič dobili “Pri Pravdiču«. Odvetnik dr. Dimnik pa je po naših navodilih — nas, levičarske rudarje pa so še vedno, čeprav iz ilegale, vodili komunisti — uspel sestaviti takšna pravila naše organizacije, da je bilo tudi oblastem zadovoljeno. Tako smo lahko ustanovili najprej našo, trboveljsko Zvezo, rudarskih delavcev, čez nekaj mese- cev pa smo sklicali ustanovni kongres zveze za celotno Slo* venijo. Povedati moram, da je bila naša najvažnejša naloga v tem, da bi obvarovali pridobitve stavke iz leta 1920 in 1921: kolektivno pogodbo in še vse drugo. Po Obznani namreč trboveljska premogokopna družba za t® naše pravice ni hotela več sli' sati. Draginja pa je naraščala-Napredne rudarje so začeli vse bolj preganjati. Ko so nam hoteli vzeti še družinske in otroške doklade, je nezadovoljstvo prekipelo. 20. junija 1923. leta se je začela velika splošna stavka vseh rudarjev v Sloveniji.. •" V tej, največji stavki po prvi svetovni vojni, so rudarji vztrajali skoraj tri mesece, do 15-septembra; ko so jo oblasti zatrle s terorjem. Odpuščenih j® Andrej Forte bilo na stotine rudarjev, še posebej komunistov. Če so hoteli živeti, so morali v tujino. S prvo skupino je zadnje dni decembra 1923. leta odšel v Francijo * trebuhom za kruhom tudi Andrej Forte. Toda čeprav rudarji V t®] stavki niso uspeli, so le pustili “spomin« protidelavskim in protiljudskim oblastem: nov rudarski dam, ki so ga s prostovoljnim delom zgradili v času stavke. Iskra upora proti krivičnemu družbenemu redu pa le m ugasnila. Ni je mogla pogasiti . niti fašistična Orjuna s svojina pohodom na Trbovlje 1. junija 1924. leta; ni je zadušilo niti^vse bolj množično odpuščanje v času velike gospodarske krize, ki j® revirje zajela že 1925. leta. Takrat so oportunisti za nekaj 1®' sicer uspeli omrtvičiti delavsko gibanje. Toda njihovo vodstvo v sindikatih je trajalo le do let® 1933, ko so se iz tujine vrnili Miha Marinko, Alojz Hohkraut, Ffanc Salamon, Farčnik, Debeljak in drugi komunisti. " MILAN GOVEKAR - m 1 Jmmm? ■ ip pp ............ - mmm • :: Skupina delavcev, članov sindikata žage na Marofu, leta 1921. Prvi z leve v zadnji vrsti je Jernej Dimic, kasnejši predsednik »Svobode« »Kot bi bilo včeraj • o • I : Tako rekoč ob vznožju ■ ; gradu Snežnik preživlja na 5 » svoji domačiji v Kozariščah S 5 jesen svojega življenja Ja- • j kob BAVEC, eden prvih de- : ! lavskih zaupnikov v Loški : j dolini. Štorov oče, kot mu s po domače pravijo, je kljub 5 85 letom Še vedno čil in jj živahen, čeprav ga bolezen j že nekaj mesecev priklepa 5 na posteljo. s Obiska je bil vesel in S ■ rade volje obudil spomine S | na eno izmed epizod iz s ■ uspešnih akcij sindikata ; ; pred 45 leti, ! »Žaga je takrat sodila : I pod upravo gradu Snežnik, ; OD »RDEČE REPUBLIKE« DO KOMUNISTIČNEGA ŽUPANA Prebivalci Loške doline se nikoli niso sprijaznili s tem, da bi vedno živeli pod oblastjo graščakov, duhovščine in že razvijajočih se domačih kapitalističnih mogotcev. Oktobrska revolucija in zlom avstro-ogrske monarhije sta tudi njim nakazala prvo možnost, da bi uresničili svojo voljo. Pri tem so jih samo še spodbudili tisti Notranje!, ki so se v začetku oktobra 1918. leta vrnili iz ruskega ujetništva in ki so s seboj v Loško dolino prinesli svežino in nov revolucionarni polet. kjer je bil ravnatelj neki : Sauta, imena pa mu ne ; vem več. Kot preddelavec sem imel tri dinarje in pol na uro; le redki so zaslužili bolje kot jaz. Draginja pa 3e kar naraščala... Nekaj smo morali storiti, saj so naši delavci v povprečju zaslužili komaj za kilogram moke na uro. Odločili smo se, da bomo zahtevali večje Plače. Če si jih ne bi izbo-nill, pa bi stavkali. Ker je bila takrat še kar ugodna konjuktura za prodajo lesa, čisto brez upanja tudi nismo bili, da bi v svoji zah-tevi uspeli. Kot bi bilo včeraj, se j • spominjam tistega razgovo- j S ra v ravnateljevi pisarni, i : , ravnateljevi pisarni. ; Prisotni so bili vsi trije za-1 upniki, tajnik sindikata les-! nih delavcev za Slovenijo S Niko Bricelj iz Ljubljane, potem pa — razumljivo ~~ tudi ravnatelj Santa. Ta nam je na našo zahtevo od-unnil, da za koruzo še predeč dobimo. Sodrug iz Ljubljane mu je brž odgo-v°ril, da samo koruze ne Moremo zobati, da bi mo-rhli zaslužiti tudi za malo slanine in mesa... Po takem uvodu pa se je pravi razgovor šele začel. Tri ure srno se prepričevali in drug arugemu pretili: ravnatelj nam s odpustom, mi pa s stavko. Nazadnje smo se le sporazumeli. Vse mezde so se zvišale za pol dinarja na uro. Takrat je to za nas pomenilo veliko in dragoceno j zmago,,.« »Rdeča republika« Pod vplivom tedanje revolu-cionanne psihoze so se začeli zbirati najbolj revolucionarni delavci in kmetje v Loški dolini ter pod vodstvom Jožeta in Franca Palčiča iz Markovca, Avgusta Žorge iz Starega trga, Prevca iz Iga vasi in še nekaterih drugih ob koncu oktobra 1918 ustanovili »Rdečo republiko«. Oboroženi s puškami in z mitraljezi, ki so jih s seboj prinesli demobilizirani vojaki, so delavci in kmetje napadli grad SNEŽNIK, hoteč razlastiti takratnega gospodarja princa Hermana Voldenburga, zemljo pa razdeliti kmetom. Revolucionarni odbor, ki so ga ustanovili, je pripravil še načrte za razlastitev Karla Kovača iz Starega trga, graščine Koča vas in lesnega trgovca Žagarja iz Markovca. Ker je takrat močno primanjkovalo hrane, ljudje pa so bili lačni, je revolucionarni odbor takoj zaplenil 2000 volov, večjo količino koruze in kakih 10.000 steklenic stare slivovke. Vse to so brezplačno razdelili po vaseh med ljudi. Graščaki rg kapitalisti so se tedaj odločili, da zlepa ali zgrda zadušijo revolucijo v Loški dolini. Na pomoč so poklicali bataljon vojakov, ki je v Loško dolino prispel po treh tednih »reče republike« in v bitki, ki je trajala celo noč, zlomil revolucijo, ker je njenim branilcem zmanjkalo municije; Tako so revolucionarji morali zapustiti grad Snežnik in šd druge zasedene stavbe. Nekatere izmed njih so žandarji kasneje ujeli in jih postavili pred sodišče. Vse zaplenjeno blago so morali ljudje plačati po dvakratni ceni. Toda kljub tem in drugim represalijam revolucionarno gibanje ni pojenjalo. Že naslednje leto, 16. aprila 1919, je bila na žagi Marof ustanovljena podružnica sindikata lesnih delavcev; samo nekaj dni kasneje pa tudi delavsko kulturno društvo »Svoboda«. slednjih letih. Kakorkoli pa je že bilo, dejstvo je, da je komaj nekaj dni po ustvanovitvi sindikat sprožil prvo stavko! Zahteval je osemurni delavnik, v veljavi pa je tedaj bil 12-urni dplovni čas s polurnim odmorom za kosilo. Stavka je trajala osem dni. Delodajalci in klerikalna gospoda so se spet zbali delavstva in naprednih kmetov. Zaradi ugodne konjunkture pri prodaji lesa, oboroženega spopada z delavci niso hoteli tvegati. Zato so pristali na zahteve sindikata. Prav 1. maja 1919 leta je osemurni delovni čas prvič stopil v veljavo. »V znak zmage smo prvega maja leta 1919 delali samo štiri ure; popoldne pa smo manifestirali z rdečimi kravatami, ki so nam jih orožniki sproti trgali z vratov,« se tistih dni spominja Feliks Razdrih znani revolucionar iz Loške doline. Tovariš Razdrih, ki je upokojeni major JLA in ki zdaj živi v Ljubljani, se spominja še drugega značilnega dogodka iz tistih dni. Ko so namreč začeli stavkati, je seveda ostal doma. »Ko sem očetu, ki je bil vaški čevljar, povedal,^zakaj nisem šel delat, me je pošteno pretepel s kneftro, potem pa nagnal v službo. Nisem šel, ampak nekaj dni mu tudi nisem upal pred oči. Ko pa smo delavci uspeli s svojimi zahtevami in je tudi moj oče izvedel, da bomo prav toliko zaslužili, kot smo poprej v 12 urah, se je seveda potolažil..,« Dvojna zmaga na volitvah ■ ■■■■■■■■ Če so si delavci pod vodstvom svoje sindikalne organizacije izborili večje socialne pravice, tedanje oblasti nikakor niso mogle pristati na to, da bi tudi občinsko upravo vodili komunisti in drugi progresivno misleči kmetje in delavci. Zato so bile občinske volitve leta 1920, na katerih so zmagali komunisti, takoj razveljavljene. 7n Prl PObovnih volitvah, pod ost- OldVKcl " Dl V d rim n®dzor0im in tudi ob terorju ir oblasti, komunisti sicer niso mogli vnovič uspeti, še vedno pa so med vsemi strankami dobili drugo najvišje število glasov, Napredni delavci in kmeti so se tedaj še bolj začeli zgrinjati okrog sindikalne organizacije in pod okriljem »Svobode«. Le-ta je tako razmahnila svojo dejavnost, da so jim oblasti leta 1933 celo zaplenile tako imenovano »barako«, kjer so imeli svoje shode in prireditve. akcija Doslej še ni povsem natančno izpričano, kdo je bil prvi predsednik podružnice sindikata lesnih delavcev na žagi Marof. Preživeli člani te organizacije govore o dveh ljudeh: o nekem »Goricijanu« in o Valentinu Vrhovcu iz Starega trga, ki je sicer bil delavski zaupnik tudi v na- OB JUBILEJU KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE IN ENOTNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE IN ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ ČESTITAJO OBČINSKI SINDIKALNI SVET SKUPŠČINA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM To je bilo v času občinskih volitev leta 1933, ko je tudi združena delavsko kmečka stranka prijavila svojo listo. Navkljub vsakovrstnim pritiskom, terorju in tudi podkupovanju — klerikalci in liberalci so glasove plačevali tudi po 100 tedanjih dinarjev — so bili trije kandidati s te liste izvoljeni v občinski odbor. To so bili: Stanko Štritof iz Starega trga. Jernej Intihar iz Pudoba in Feliks Razdrih z Vrhnike pri Ložu. Prišlo je leto 1936, ko so bile spet razpisane volitve. Delavsko kmečko gibanje je spet nastopilo s svojo listo, katere nosilec je bil Jože Mlakar iz Iga vasi. Nikdar v tedanji zgodovini Loške doline za volitve ni bilo takšnega zanimanja kakor tistikrat. Volilo je več kot 99 odstotkov vpisanih volilcev, ki so v pozno noč čakali na rezultate. Čeprav je na dan volitev sresko načelstvo poslalo v Loško dolino veliko orožnikov iz sosednjih občin, čeprav je podnačelnik Er-ker iz Logatca obljpbljal ljudem vse mogoče, če bodo glasovali za vladi vdane Kržičeve pristaše, je delavsko kmečka Usta vseeno zmagala... Velika povorka ljudi, na čelu z županom Jožetom Mlakarjem in z vaško godbo, je tisti večer odšla iz Starega trga proti Pu-dobu. Pri mostu v Pudobu jih je pričakal kordon orožnikov z nasajenimi bajoneti. Najbrž so pričakovali, da si bodo mani-festantj s silo poskušali utreti prehod. S tem bi orožniki imeli ppvod za posredovanje, oblasti pa vzrok za razpustitev novega vodstva v Loški dolini. Toda manifestanti so se zavedali, kaj bi se lahko zgodilo. Zato so se obrnili in mirno odšli na svoje domove, Tako je občina Loška dolina obdržala komunističnega župana. Takratnemu režimu to seveda ni bilo po volji. Ker v delu občinske uprave ni mogel najti nobene napake, je svojo voljo paskusil uveljaviti po ovinkih. Zato je v letu 1938 odredil združitev občin Stari trg in Lož. Po zakonu so zaradi tega morali razpisati nove volitve. Toda tudi ob teh volitvah so se režimu naklonjeni pristaši ušteli- Niti teror, ki sta se ga poslu-žila sresko načelstvo in žandar-merija, niti goljufije pri volitvah jih niso mogle rešiti sramotnega poraza. Združena delavsko kmečka lista je zmagala še z večjim številom glasov. Prebivalci Loške doline so pozdravili svojo drugo zmago; prirejali so ovacije in vzkhkali Sovjetski zvezi. Svojega komunističnega župana Jožeta Mlakarja iz Iga vasi pa so obdržali vse do leta 1942, ko so ga ustrelili vojaki okupatorske italijanske vojske. Po različnih virih priredil: ~ \ MILAN GOVEKAR OBČINSKA KONFERENCA ZK SLOVENIJE RAVNE NA KOROŠKEM OBČINSKA KONFERENCA SZDL RAVNE NA KOROŠKEM VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA 1. MAJ IN JIM ŽELIMO KAR SE DA LEPO PRAZNOVANJE! Občinski sindikalni svet Radovljica IIIIIUIIIIIJII jll!lll!!MWII!i!!l! liUlliill |[i(lllilil!il !lll!l!l!l!l!llllll!il!ll>l!iil!lilli;!illll!iiilll!ll! Mestni sindikalni svet Ljubljana in mestni odbori — SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTA — SINDIKATA DELAVCEV GRADBENIŠTVA — SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE v — SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ — SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI — SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ČESTITAJO VSEM ČLANOM SINDIKATA ; OB 50-LETNICI REVOLUCIONARNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 27. APRIL TER ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJI lili!!« !lia«ll!!!lll!!!llllllllli»!!lill IZ REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA JESENICAH »Oj dečva, ne vdaj se na pavre!« Moža, ki se bliža devetdesetim letom, res še nisem slišal peti; pa sem doživel tudi to, ko sem te dni obiskal Vinka Ambrožiča v njegovi hiši Pod gozdom št. 4 blizu jeseniške gimnazije. Popularni Cena, jeseniška grča, je pred kratkim praznoval svojo S6-letnico, pa je še vedno boder in čil, da ga je veselje pogledati. V kuhinji, kjer sva moževala, je ena stena skoro popolnoma prekrita z diplomami in s priznanji, ki jih je Cena dobil za dolgoletno aktivno delo v delavskem gibanju, ob drugi steni pa stoji majhen harmonij, ki mu ga je javorniška Svoboda dala takoj po vojni v dosmrtno uporabo. Ko sem ga vprašal, če res še poje, mi je potrdil, da poje tenor, po potrebi pa tudi bas, ker ima pač glas, ki ga je dovolj za dve oktavi. Potem je sedel za harmonij, preletel njegove tipke in s še vedno lepim čistim tenorjem zapel uvodne takte pesmi, ki mu je tisti hip prišla na pamet: »Oj dečva, ne vdaj se na pavre!-" (Dekle, ne poroči se na kmete.) Cena sedaj vodi 18-članski pevski zbor javorniških upokojen-: cev, katerim vsem v njihove pevske knjige sam vpisuje s tušem note in besedila pesmi, ki se jih učijo. Prepeval je vse svoje življenje z delavskimi zbori, ki jih je kot pevovodja vodil na Javorniku, na Dobravi in v Zasipu. Bil je tudi igralec v dramskih družinah, katerih repertoar je bil vse prej kot v skladu s pojmovanji kapitalistične družbene ureditve. Zato ga je predvojni režim postavil pod policijsko nadzorstvo — za celih deset let... »V železarni sem delal petdeset let, od svojega trinajstega leta naprej. Bil sem nezakonski otrok, mati je delala kot dekla pri Ruardu in ko je kuhala za prašiče, sem večkrat stal ob kotlu in iz njega jemal krompir in korenje, da sem se najedel. Današnji otroci pa še belega kruha ne marajo, če ni namazan z maslom ali z marmelado, ali pa obložen s salamo." Smeje se je spomnil, kako je kot mlad delavec hodil naokrog z zbiralno polo ob prvi stavki na Javorniku leta 1904 in stopil tudi v žandarmerijsko postajo po denarno pomoč za stavkajoče. Komandir ga 'je najprej zabodeno gledal, potem je v glavo postal kar moder, strgal je zbiralno polo in zatulil, da so se šipe stresle: »Marš ven, dokler si še cel!" Ko sem ga vrašal, kaj meni o zadnji stavki v martinarni, je bil Cena kratek: »Traparija! Saj imajo sindikat, z njim naj bi uredili, kar se jim ne zdi prav, pa ne bi bilo škode, ki jo imajo sedaj vsi..." VČASIH SMO BILI BOLJ SOLIDARNI Sedemedesetletni Franc Rozman, rojen Jeseničan,^ je večji del svojega življenja preživel v tem železarskem središču, pokritem z dimom. Železarski dim pa je vdihaval osem let tudi v Franciji, v Muelhausnu, kjer je kot zidar pristal na poti »s trebuhom za kruhom« leta 1924 in kjer se je tudi spoznal s svojo življenjsko družico Avguština, rojeno v Strasbourgu. Z ženo sedaj stanujeta v novih blokih na Plavžu, kjer imata enosobno stanovanje. Franc Rozman je bil vedno zaveden delavec. Kot delavski zaupnik je v veliki jeseniški stavki leta 1935 ustavil delo v tedanjih predlovalnih obratih — v Žičami, hladni valjarni in v cevarni. Leto dni pozneje je postal član KPS in istega leta (1936) tudi predsednik jeseniške sindikalne podružnice SMRJ (Saveza metal-skih rudnika Jugoslavije). Zaradi svojega revolucionarnega dela je bil seveda preganjan; januarja 1941 je bil v taborišču v Bileči, med vojno pa dve leti v Krautu blizu Spittalla v Avstriji. To mu je krepko načelo pljuča in že leta 1949 je bil upokojen kot 100 % invalid. ' »Današnji standard delavcev,« je dejal Franc Rozman, »je seveda višji, kot pa smo ga imeli nekoč — vendar pa to velja predvsem za tiste družine, kjer sta zaposlena oba, mož in žena. Pred vojno pa smo delali samo možje in so bile zaposlene ženske silno redke. Danes lahko tudi v delavskih stanovanjih vidite pralne stroje, hladilnike in podobne gospodinjske stroje, še skromnejši avtomobil ni posebna redkost. To je seveda prav in dobro, ne zdi pa se mi dobro, da med delavci ni več tiste tesne medsebojne povezanosti in solidarnosti, s kakršno smo se lahko pohvalili nekoč. Ljudje danes mislijo bolj nase kot na skupnost, pa zato tudi nekdanje družabnosti ni več. Ne morem si misliti, da bi danes komurkoli uspelo organizirati takšen izlet, kot smo ga delavci imeli okoli leta 1924, ko smo z Jesenic z godbo na čelu šli peš skozi Mojstrano k slapu Peričnik.« »Ne vem, kako so delavci danes seznanjeni z načinom nagrajevanja,« je dejal stari revolucionar, ko sem ga vprašal za mnenje o nedavni stavki martinarjev, »vsekakor pa je zelo važno, da točno vedo, kaj bodo dobili za svoje delo. To se mora urediti! Drugače pa moram reči, da takšnih stavk, da bi pustili šarže v pečeh in delali škodo, nikoli nismo vodili.« 2000 kovinarjev stopilo w stavko 1 Stavka Javornliklh la lasanlikih kovinarjev Partija Je skovala enotnost jeseniških kovinarjev Stavka javorniških in jeseniških kovinarjev julija leta 1935 je rodila njihovo enotnost, ki so se ji morali podrediti tudi tisti, ki te enotnosti niso želeli ali pa niso verovali v njeno življenjsko silo Dne U. t. jn. je izbntlinila stavka kovinarjev na Javorniku. PovuJ za stavko je dalo podjetje KID. ki je kršilo delovno pogodbo v nič manj kot IH točkah. Ob razglasitvi stavke delavstvo ni zapustilo podjetja, ampak je ostalo v tovarni, v nameri, da tamkaj počaka zaključek podajanj, ki so se kmalu potem pričela. Delavske žene so med tem prihitele stavkajočim možem na pomoč. Zasedle so vse vbode v tovarno in prinašajo svojim možem in sinovom okrepčila. Delavstvo v tovarnah na Jesenicah •in Savi je izreklo svojo solidarnost s Iz stavke na Javorniku se je razvila splošna stavka kovinarjev pri KID. Včeraj, v pohdcljek dne 15. julija je stopilo v stavko 2000 kovinarjev iz protesta, ker je podjetje KID kršilo kolektivno pogodbo in ni maralo raztovarjati z zaupniki, ki so stavkajočimi. Podajanja počasi napredujejo. Udeležujejo se jih za KID inž. Dostal in dr. Obersnel. za organizacijo SMRJ s. Leskošek ter 16 zaupnikov vseh v obratu zastopanih organizacij. Oblast zastopata sreski načelnik g. dr. Vrečar in pa inšpektor dela g. inž. Baraga. Ako podjetje ne bo po nepotrebnem ostrilo situacije, bo spor vsekakor kmalu končan. Krivda na sporu zadene vodstvo podjetja in na njem i je tudi, da to krivdo popravi. hoteli posredovati. Stavka je izbruhnila ob 2. uri popoldan. Vse prebivalstvo je na strani stavkajočih. Oblast pa je koncentrirala v območju obrata KID veliko števila -crožništva. ... Enajstega julija 1935. leta, na večer pred stavko, je bilo že vse pripravljeno in dogovorjeno. Ko smo se pozno v noč s tovariši razšli, sem še dolgo razmišljal, kako bo stavka izpadla. Zavedali smo se, da ne bomo imeli proti sebi samo vse moči podjetja in državne oblasti z žandarmerijo, marveč tudi uradno vodstvo strokovnih (sindikalnih) organizacij. Dvanajstega julija ob 6. uri zjutraj je nočna izmena delavcev javorniških obratov, kjer je bilo kršenje kolektivne pogodbe najhujše, ostala v tovarni. Skupaj z drugo izmeno, ki je v tem času prišla na. delo, je ustavila obratovanje. Žene in dekleta so istočasno zastražile vhode v tovarno in pazile, da ne bi kak omahljivec ali stavkokaz odšel iz tovarne in da v tovarno ne bi prišel kak provokator. Stavko je bilo potrebno najprej legalizirati. Zato je starešinstvo delavskih zaupnikov o njej obvestilo vodstvo podjetja, sresko načelstvo, inšpekcijo dela in delavsko zbornico kakor tudi oblastnega tajnika SMRJ tov. Franca Leskoška. Medtem so stavkajoči delavci formulirali svoje zahteve v 18. točkah, ki so bile osnova za pogajanja s podjetjem in ki jih je posebna delegacija izročila vodstvu KID (Kranjske industrijske družbe). Okrog enajste ure dopoldne je prišel na Javornik sreski podnačelnik Andrej Bizjak. Žene ga niso pustile v tovarno in šele na našo intervencijo je lahko stopil vanjo skozi neka stranska vrata. Sestali smo se v obratni pisarni, pred njo pa so se zbrali delavci. Sreski podnačelnik jih je skozi okno pozval, naj se vrnejo na delo in se pri tem skliceval na glavnega delavskega zaupnika, češ da je tudi on mnenja, da stavka ni upravičena. Jaz pa sem se takoj oglasil in povedal, da to ni točno in da je podjetje samo krivo, da je prišlo do stavke. Po daljšem razgovoru je bilo naročeno delavskim zaupnikom, naj skličejo vse delavce in jih pozovejo, da se vrnejo na delo. Ker so bili delavski zaupniki po zakonu dolžni vplivati pomirjevalno, so vse delavce zbrali v obratu fine pločevine, pred-tem pa so obvestili zanesljivejše delavce, da naj njihov poziv na zborovanju odločno zavrnejo. Ta igra je bila potrebna zaradi tega, da bi se ustvaril videz, da delavski zaupniki ne sodelujejo v vodstvu stavke, kar nam je tudi uspelo. Na zborovanju so se potem — po dogovoru — zaslišali tudi klici: »Tudi vi držite s podjetjem!« To je delavskim zaupnikom dalo možnost, da na pogajanjih še ostreje nastopajo proti podjetju. Ob dveh popoldne je prižel na Javornik tov. Leskošek kot predstavnik strokovne komisije. Prišli so tudi predstavniki Delavske zbornice in delavski inšpektor banske uprave inž. Baraga, le predstavnikov strokovnih organizacij ni bilo. Nekateri izmed njih so se umaknili z Jesenic, ko so zvedeli za stavko, češ, kar ste skuhali, to sedaj pojejte! Prepričani so bili, da stavka ne bo uspela; ko pa so videli, da ni tako in da gre delavstvo mimo njih, so se še istega dne sestali in se dogovorili o začasni združitvi vodstev pod imenom »Vrhovni medstro-kovni odbor« (VMO). Sklenili so, da bodo tudi oni posegli v nastali položaj in si s tem ponovno osvojili vodstvo nad delavstvom. To pa se jim ni posrečilo: jeseniški kovinarji so tedaj že vedeli, komu lahko zaupajo vodstvo svojega boja. Ponoči prvega dne stavke smo šli s tovarišem Leskoškom med stavkujoče delavce v tovarno, ki se jim je popoldne pridružila tudi tretja izmena, tako da so bili sedaj vsi delavci v tovarni. Razpoloženje delav-cev j®,!3*10 odUč110. borbeni duh na višini. Pogovarjali smo se dolgo v noč in določili nadaljnjo taktiko boja. Mi smo bili tu, neposredno med delavci, kjer je vrela živa revolucionarna sila, VMO pa je bil tam nekje na Savi med štirimi zidovi, odtrgan od delavskih množic. V STAVKO STOPIJO TUDI JESENIŠKI OBRATI Pogajanja med predstavniki delavstva in podjetja so tekla neprestano, vendar brez vsakega uspeha, podjetje je trdovratno zavračalo vsak sporazum in zahteve delavskih predstavnikov. Popustiti bi morala ena ali druga stran, toda nobena ni bila pripravljena to storiti; obe strani sta še računali s silami, ki še niso stopile v akcijo. Petnajstega julija pa je »počilo«: v stavko so stopili tudi delavci jeseniških obratov. To je delovalo kakor bomba na predstavnike podjetja, ki so še vedno računali, da bodo stavko zlomili. Simpatije javnosti so se vedno bolj nagibale na stran stavkajočih delavcev: tudi jeseniški obrtniki in trgovci so v znak solidarnosti s stavkajočimi stopili v šesturno protestno stavko. Tudi VMO se je končno moral odločiti, ali odkrito stopiti na stran podjetja ali na stran stavkajočih delavcev. Zato je 16. julija izdal obvestilo javnosti, v katerem je pojasnil potek dogodkov in objavil, da so vložene zahteve delavcev javorniških obratov popolnoma upravičene, da bodo vložene tudi zahteve delavstva jeseniških obratov, kakor tudi tiste, ki zadevajo vse delavstvo. Javnost je stopila na stran kovinarjev tudi zaradi brutalnega postopanja žandarmerije proti ženam in otrokom jeseniških delavcev, ki so nosili v tovarno hrano stavkajočim. Poleg že okrepljene žandarskč asistence je ban Natlačen poslal v zaprtem vagonu na Je:enice še 40 žandarjev-specialistov. Ti so' kmalu pokazali kaj znajo: prizanesli niso niti nosečim ženam in so jih suvali s puškinimi kopiti. Medtem ko so potekala pogajanja, ki jih je vodstvo podjetja končno le moralo vzeti resno, so delavci v obratih prirejali zborovanja, koncerte in različne igre. Ponoči so spali na deskah, na tleh in na železnih ploščah. Delavcu Tomažinu, ki je dan pred stavko umrl zaradi poškodb pri delu, so stavkajoči delavci priredili v počastitev svečano komemoracijo. Ker je končno podjetje bilo primorano ugoditi večini zahtev stavkajočih, so delavski predstavniki 18. julija ob eni uri ponoči sklenili predlagati delavstvu, naj stavko zaključi. Na zboru vseh delavcev jeseniških in javorniških obratov so stavkajoči ta predlog sprejeli. Zapisnik o sporazumu i» c zaključku stavke je bil podpisan nekaj pred drugo uro ponoči v Kazini na Jesenicah. Zmagala je enotnost jeseniških kovinarjev, podprta s simpatijami vse poštene javnosti in ostalega delavstva Slovenije in naših bratskih narodov. Tej enotnosti so se morali podrediti tudi tisti, ki niso želeli ali niso mogli verovati v njeno življenjsko silo. V tem je bila največja zmaga javorniških in jeseniških kovinarjev. Po podpisu pogodbe je podjetje priredilo malo napitnico. V tem trenutku so mi misli ušle k tovarišem, ki so se po težkem boju vračali k svojim družinam. V mislih na to nisem zdržal v tem svetu tujih ljudi in sva zato s tovarišem Leskoškom odšla Iz Kazine. Najino mesto je bilo med tistimi, katere so čakale nove horbe... (Izvleček iz spominov na veliko stavko javorniških in jeseniških kovinarjev, ki jih je v Delavski enotnosti objavil 5. 10. 1951 tovariš Vencelj Perko, glavni zaupnik javorniških delavcev med to stavko in poznejši javomiški župan.) To stran je napisal in priredil MILAN POGAČNIK UNIVERZA MARKSISTOV Silen porast množičnih akcij, ki jih je organizirala naša Partija, ilustrira potek celjske-9a zleta Zveze delavskih kulturnih društev »Svoboda« v juliju 1935. leta. IVlanifestacija več kot osemtisočglave množice je v svojem veličastnem političnem poletu presegla vsa pričakovanja. To je bila odločna manifestacija za sindikalno in politično enotnost delavskega raz-^da, za zvezo s kmeti, za demokratične in nacionalne svoboščine. Spričo nje so se izjalovile nakane socialdemokratskih nasprotnikov delavske enotnosti, ki so hoteli izkoristiti ta ^et kot potrdilo svoje razbijaške politike socialdemokratizma. (Miha Marinko na II. kongresu KPS novembra 1948.leta) Zlet Zveze delavskih kulturnih društev »Svoboda« 7. julija 1935 v Celju je bil mogočna manifestacija delavske solidarnosti Zlet Svobod v Celju peiavske množice iz vseh krajev Slovenije so 7. julija 1935 preplavile Celje. Zleta se je Urieie/.ilo 25 pevskih zborov lrl 36 delavskih godb. Zbor 400 Pejpev je zapel izletnikom v Ppždrav Marseljezo in Interr.a-^Offlalo. Ves potek te velike lavne prireditve je pričal o “rsjflem razpoloženju manife-|tantov. Delavstvo je bilo sicer se vedno' ločeno v dve ironti, v boju proti vlaidi in reakciji j13 je nastopalo enotno. Po tem i^tu pa ' so diktatorska vlada ln njeni poprednjki morali osu-ugotoviti, da se število organiziranih delavcev po sedmih \etih dilkiature, ki je dppila vse Javno življenje, ni zmanjšalo, ?a je njihova borbenost živa še kako aktivna! Idejna in '■ak.tična nasprotja, ki so še v6tlno razdvajala obe krili, so hrišla tudi na tem zletu do iz-raza; vendar je ta skupna manifestacija zgovorno izpričala, ns je naše ljudstvo zmožno po-stati akter zgodovine. Oblast je P° tem zletu razpustila »Svobodo« in odstavila okrajnega načelnika, ker ga ni prapove-bal. Že sama razpustitvena do-iočba kraljevske banske upra-Ve zgovorno priča o poteku in P°menu celjske manifestacije. y uvodu ugotavlja, tla je društvo »Svoboda« razpuščeno, »zakadi ravnanja zoper državni in družbam red in zaradi preko-račenja statutarnega delokroga«, zakaj že »dalj časa« se je “opažalo, da je usmerjeno dedovanje društva in podružnic na Poseben, poudarek delavskega razreda in na gojitev ekstremno Socialističnih teženj, ki so pre-najale že na komunistično po-dje.« To da je bilo na prireditvi ? Celju očitno, zakaj najavljena bila kot dan delavske kul-mre z določanim sporedom, pa •!e bil program »prekoračen« in d® prireditev zavzela »popolnoma protidržaven in komunisti-Cen značaj« Pisec tega zanimi-^ega dokumenta pravi nadalje, daJ je bila pred izvajanjem do-doženega programa organizirana Posebna, oblastem neprijavljena konferenca delegatov, ki je Oklenila ustanoviti socialistično %anko. Ta politični akt pa ni skladu z društvenimi pravili, dudi s potekom povorke in zbo-°vanja je društvo ravnalo zo-državni ip družbeni red. ^aj so -v povorki, katere se je Pueležilo kakih 5.500 oseb, no-~u table-in. rdeče trakove z ^Disi »Skupina neodvisnih slo-®hskih študentov«, »Delavstvo Jduuži se proti vojni in fašiz-juu« itd. V množici pa so vzkli-aii: »2ivio Sovjetska Rusija!« *ivlo Lenin!«, »Živio svobo-a-«, »živio Sovjeti!«, »Živio Uska svoboda!«, »Dol s faši->m;.\ "Dol z buržoaizijo!« in uoč s terorjem!« Pri tem pa so izzivalno držali roke s stisnjeno pestjo. Po končani povorkipravi odločba — se je zbralo na Glaziji kaikih 7.000 ljudi. Tej množici so govorili razni voditelji politična in prevratna gesla. Tako je govornik Leskošek dejal: »Organizacija Svoboda je univerza marksistov. Na svetu se ustvarjata dva tabora; in sicer na eni strani Rusija in Francija za mir, na drugi strani pa tabor fašističnih držav, ki so za vojno. Zahtevamo priznanje Sovjetske Rusije, amnestijo vseh političnih kaznjencev, zboljšanje delavskega stanja, uvedbo 48-urnega tedna, svobodo tiska, svobodo združevanja!« »Ta množica, ki je tukaj zbrana« je dejal Sedej Alojz, »bo storila smrt današnjemu družbenemu redu. Hočemo politično svobodo, da se organiziramo politično v socialistično zvezo delovnega ljudstva. Hočemo amnestijo političnih kaznjencev in vrnitev državljanskih pravic in ukinitev zakona o zaščiti države, da se takoj razpusti Narodna skupščina in razpišejo nove volitve. Ureditev države naj se izvrši v soglasju s Hrvati, Slovenci in Srbi. Hočemo minimalne mezde in mednarodno razorožitev.« Med temi in drugimi govori so se 'čuti vzkliki, zlasti iz vrst akademikov, kakor v sprevodu. Ko so se delavske , množice vra- čale, so iz vagonov, ki so bili okrašeni z rdečimi trakovi, še nadalje vzklikale razna proti-državna in komunistična gesla. Na osnovi tega odločba sklepa, da je delavski kulturni dan prešel »v velike protidržavne in komunistične demonstracije«, . po obsegu izgredov pa sodi, da »je moralo biti delovanje društva in podružnic, ki so bile pri celjski prireditvi v velikem številu zastopane, že prej? usmerjeno v tem pravcu, sicer v Celju do take kršitve državnega reda in društvenih pravil ne bi mogli priti.« »Svoboda« je bila kulturna organizacija socialističnih delavcev, toda v njenem okviru so lahko svobodno delovali tudi člani razpuščene KP. Zelo uspešno je v prvi polovici tridesetih. let vodil idejno in kul-turnovzgojno delo »Svobod« njen takratni predsednik prof. Bogo Tepi.y. »Svobode« so bile takrat zares »univerza marksistov«. Državni organi so budno zasledovali delovanje in doga- . janje v Svobodah, saj so bile zanje nevarno središče ljudskega odpora. Veličastni potek vse-delavskega zleta, prirejenega v mraku diktature, je dal. oblasti dobrodošlo priložnost, da še to delavsko organizacijo razpusti. Spričo tega je bila ustanovitev v Sedejevem govoru omenjene »socialistične stranke« le fantazija posameznikov. (Rudolf Golouh: POL STOLETJA SPOMINOV) Zmaga s »Krizo« Delavski oder v Ljubljani (ki je po zamisli slavista Bratka Krefta začel delovati leta 1926 kot proletarski oder) je pokazal svoj politični značaj, ko je nameraval prirediti za 8-Ietnico dogodkov na Zaloški cesti, na dan 24. aprila 1928, dramsko predstavo, »KRIZO« Rudolfa Golouha, aktualno kolektivno dramo v 6 slikah. Predstava, ki naj bi bila v dramskem gledališču, je bila prepovedana. Val protestov je dosegel, da jo je oblast, pristriženo, dovolija za l. maj (30. aprila 1928 krstna predstava, repriza 15. maja). Na odru, ki je bil v zavesah, a skoraj brez kulis, je valovila množica nemaskiranih igralcev. Drama je govorila s političnim slovarjem o delavstvu in akcicnarjih, štrajku, razcepljenosti med delavci v dobi krize, nastopu Orjune proti rudarjem, emigraciji in drugih povsem aktualnih vprašanjih, Njena moč ni bila v dramskem tekstu, marveč v posebni interpretaciji, ki je bila v dveh ozirih' pomembna: v gledališkem zaradi novega dinamičnega stila množične drame (nastopilo je približno 100 igralcev) in družbeno-političnem zaradi silne aktualnosti. Odziv publike je bil izreden, kot ga je megel izzvati le komad, ki je segel s svojim pomenom daleč prek odrskih desk. Tudi meščanski tisk je izrekel priznanje Kreftu in njegovemu kolektivu. Fran Petre v knjigi: Delavski oder na slovenskem V Železničarskem domu so se zbrali sleherni dan in vadili Go-louhovo »-Krizo«. Kar na hodniku so imeli vaje; drugje zanje ni bilo prostora. Znašali so skupaj široke pasove, črne železničar- r ■ 1 & n s aii PREGRAJA JE PADLA I Emil Jager je bil leta 1929 visokošolec, sla- In tako se je začel Jager učiti harmoniko, vist. Kakor vsi naprednejši šišenski študentje Učenje mu ni šlo kdove kako lahko izpod je bil tudi on član tamkajšnje »Svobode«. Na rok, zato ni vzdržal, da bi se pošteno izučil, diskusijskih večerih, ko so razpravljali o po- »Kaj mislite, ali vas ne bi lahko vsaj z Miki, je imel glavno besedo. Nič čudnega, saj basi spremljal, dokler drugega ne znam?« je je marksistično literaturo kar požiral. predlagal članom Šramla že čez nekaj tednov. Imel pa je svojevrstno težavo. Med de- s™eda s° 9a ? navdušenjem sprejeli med-lavci se ni znašel. Pogrešal je prijateljskih se- Si^a med študentom m delavci se je I S I I a i a m E! vezi, ki ustvarjajo zaupanje. Dolgo je tuhtal, preden je zaupljivo pristopil k Petru Zlatnarju: »Ti, kaj ko bi se lotil harmonike ali pa klarineta?« Zlatnar ga je začudeno pogledal, zakaj Emil je imel za glasbo precej kosmata ušesa. »Kako to misliš? Saj te muzika ne zanima.« »Seveda me ne, ampak bom lahko med ljudmi.« začela rušiti... Ko so šli naslednjo pomlad svobodaši skupno na Veliko planino, so mu delavci med potjo vzeli malico iz nahrbtnika in mu nabasali kamenja vanj. Jager se je potil in vzdihoval. Nahrbtnik se mu je zdel nekam čudno težah. »Preteto, nisem mislil, da sem vzel toliko s seboj,« je godrnjal in si popravil oprtnice. Sele pod vrhom Velike planine ga je zagrabila lakota. Na pekoči skali je globoko več zajel sapo in razvezal nahrbtnik. Komaj je pogledal vanj, se mu je obraz potegnil, kakor Zlatnar se je iz srca zasmejal. Pravzaprav 'da bi imel krhelj limone v ustih. mu je bil predlog dobrodošel. »Svobodin« Šramel je štel tedaj komaj tri ljudi. In tretji je igral zdaj harmoniko zdaj klarinet. Saj bi oboje hkrati, pa kaj, ko ni šlo. Okoli njega je bušilo vse smeh. In tedaj se je še sam na ves. glas zasmejal. Kamenje mu je bilo dokaz, da je pregraja med njim in delavci končno le padla... ■ 99 a ■ I s K i £3 BS S a B ■■■■■■B»BaaBjBBaanaBH;neBaa@BBSBaaisEBiiiSHaHE&&s3'S& ske uniforme, svoje delovne obleke, kape... Delavski oder ni imel rekvizitov, ne kostumov, ne dvorane... Med delavci si srečal. Edvarda Kardelja, Franca Kimovca, Jožeta Seška, Pretnarja ... ljudi, ki so odločilno posegali v delavsko gibanje, ljudi iz partijskega vodstva. * Le kratek čas jih je ločil od nastopa, ko je policija igro prepovedala. Kasneje so na banovini črtali vse, kar je dišalo po uporu, po komunizmu, prepovedali so jim peti Internacionalo, toda igro so vendarle odobrili... Gledališče je bilo tistega prvega maja nabito polno. Med delavci so sedeli tudi inteligent-je, meščani. Kdo ve, zakaj so prišli? Morda zato, ker so vedeli, da je Golouhova »Kriza« odločen protest proti or junaštvu? Morda zato, da bi se smejali neokretnosti delavcev? Policija je gledala na stvar drugače. Možje v temnomodrih uniformah in belih rokavicah so obkolili gledališče, se sprehajali za odrom, ždeli v dvorani... Bil je prvi maj! Ko se je predstava začela, je avditorij ostrmel. Na odru niso zagledali tistih pohlevnih delavcev, ki sučejo klobuke v rokah, ko stopajo v gosposke pisarne. Na odru so zaživeli revolucionarji in med njimi — orjunaši. V dvorani je nastal nemir,,. Ogorčenje... Navdušenje ... Igralci niso igrali, zakaj izpovedovali so Ipstno bolečino. Iz njih so bruhale tudi besede, ki jih je cenzura črtala. In prav tisto črtano je najbolj vžgalo. V gledališču je zadonela Internacionala. Godbi in pevskemu zboru so se pridružili skraja samo delavci, ob koncu pa je pelo vse vprek. Igralci so razvili veliko, sedem metrov dolgo rdečo zastavo in jo vrgli v dvorano ... Dvorana je ploskala, vzklikala, protestirala,.. »Gremo na ulice!« »Dol z orjunaši!« »Protestirajmo!« »Dol z zatiralci delavstva!« Vzkliki so bili vedno bolj ogorčeni. Tedaj, ko je hotela vsa ta živa gmota na ulice, je nastopila policija ■,. Oboroženi proti neoboroženim. Ulice so bile polne žandarjev in policajev. Demonstracija se je nadaljevala v gledališču. Celo uro se vihar ni pomiril. Naslednje dni je celo klerikalno časopisje prineslo vest o gostovanju Delavskega odra v dramskem gledališču. Skrbno je prikrilo političen uspeh delavstva, priznalo pa je, da je- bila ta delavska predstava velik kulturni dogodek za Ljubljano. Celo inozemsko delavsko časopisje je .pisalo o Golouhovi »Krizi« in o uspelem kultiirno-političnem protestu ljubljanskega delavstva proti tedanjemu družbenemu sistemu, llffllMlIlIhM ..........................................................^iihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.........i.......... .....nillllllillllllllllilllilllllllllll| ' lllllll|lllllllllll!!llilll!lllill|!llll!il:!i!liliililil!l!l!!lllllll!iilllli!!illll!lij|lllllll!illlilflil!llllill!llllli VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ! OBČINSKI SINDIKALNI SVET ŽALEC OBČINSKA SKUPŠČINA ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA ZK ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA ZMS ŽALEC ZVEZA ZDRUŽENJA BORCEV NOV OBČINE ŽALEC OB 50-LETNICI BOJA IN DELA REVOLUCIONARNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE IN OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU ČESTITA OBČINSKI SINDIKALNI SVET CELJE ttl*lilMI||||l|||iiiiiiiM^ ......n...........................................n.......... UllllilllllllllllllllllllUlllllllllljlllll iiiiiiHiiiiiiiillllllllllllM .......................... OB 50-LETNICI BOJA IN DELA KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE IN REVOLUCIONARNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE IN ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA 1. MAJ ČESTITAJO Občinski sindikalni svet Dravograd Krajevna organizacija ZKS Dravograd Skupščina občine Dravograd Občinska konferenca SZDL Dravograd Združenje ZBVVi in ZROP Dravograd VELIKA TEKSTILNA STAVKA V KRANJU l"/" ranj je bil pred vojno slovenski Manchester. 1% Prvenstvo v slovenski tekstilni industriji si je delil z Mariborom. V Kranju je bilo sedem tekstilnih tovarn, ki so zaposlovale 2581 delavcev. Toda za razliko od Maribora so bile razmere kranjskih tekstilnih delavcev veliko slabše. Njihove mezde so bile med najnižjimi v državi. Kranjski tovarnarji so svoje delavce neusmiljeno izkoriščali. Nizke mezde, ki niso zadoščale niti za najnujnejše življenjske potrebe, so povzročile med delavstvom mezdno gibanje, pri čemer pa so delavci postavljali tudi druge zahteve, denimo osemurni delavnik. Vse zahteve naj bi tovarnarji sprejeli v kolektivni pogodbi, ki so 'jih v tem času sklepali zastopniki delavcev s podjetniki. ■.........\ ' ... Toda o sklenitvi kolektivne pogodbe tovarnarji v Kranju niso hoteli slišati. Pogajanja s tem v zvezi so zavlačevali in jih naposled tudi prekinili. IT/' ranjski delavci niso odnehali. 19. avgusta 1936. leta so organizirali shod kranjskega tekstilnega delavstva na stari pošti. Shoda se je udeležilo blizu 3.000 delavcev. Delavci so najprej napolnili dvorano, ker pa za vse ni bilo prostora, so se zbrali tudi na vrtu. Z zborovanja so poslali okrajnemu glavarstvu, bančni upravi in kranjskim tekstilnim podjetjem resolucijo s pretnjo, da bodo začeli stavkati, če njihovim zahtevam ne bodo ugodili v 24 urah. Delodajalci zahtevam delavcev niso ugodili. 20. avgusta ob 13. uri in 50 minut se je oglasila sirena »Jugočeške«. Cez nekaj časa sta se oglasili tudi sirena Jugobrune in Inteksa. Začela se je splošna stavka, ki je trajala več tednov. Tovarne so zasedli delavci dopoldanske in popoldanske izmene in postavili straže ob vhodih. Tudi lastnikom tovarn niso dovolili KO SO ZATULILE SIRENE... zapustiti tovarn, ker so mislili, da bodo tako prej uspeli. Stavkovni odbori, ki so jih izvolili, so razglasili, da dela v tovarnah ne bodo prej začeli, dokler se ne pričnejo pogajanja o kolektivni pogodbi. Stavka tekstilnih delavcev v kranjskih tovarnah pa se ni omejila le na Kranj. Začeli so stavkati tudi delavci v Škofji Loki in v Tržiču, iskra upora .pa se je nato razširila po svej Sloveniji. Po podatkih delavske zbornice je v tej veliki tekstilni stavki sodelovalo 8.500 tekstilnih delavcev, skupno pa je bilo v letu 1936 v Sloveniji 29 stavk s 16.907 delavci. A na Pavlin, ki danes živi v Kranju, je priča stavke tekstilnih delavcev v Kranju pred nekaj manj kot triintridesetimi leti. »16. septembra 1936. leta je pripeljal posebni vlak v Kranj gojence žandarmerijske šole in policije. Vlak brez luči se je ustavil pri današnji tovarni Planika, kilometer pred železniško postajo. Izpraznjen je odpeljal na postajo. Stavkovne straže v Jugočešlu so opazile, da se nekaj pripravlja. Ob 3. uri in 20 minut je dežurni zbudil vse delavce, da so se začeli zbirati na dvorišču. Malo pred napadom je .pripeljal iz Ljubljane gasilski avto, ki je ostal pred glavnim vhodom in razsvetljeval tovarno. Pri napadu so uporabljali tudi solzilni plin. Policija'je napadala od zadaj. Delavec Kovačič je vključil električno sireno, da bi opozoril druge tovarne, kaj se dogaja. Zenske so napravile dvojni krog okoli orožnikov in začele peti državno himno. Toda zaman. Udarci s kopiti pušk in z gumijevkami, solzilni plin in drugi pripomočki so kmalu razbili ženski obroč. Tedaj se je začelo pravo preganjanje delavcev, ki niso vedeli, kje naj pobegnejo, ker so'bili že vsi izhodi zasedeni. Skupina delavcev se je zaletela v ograjo ob cesti, jo podrla in zbežala. Mnogim so orožniki z udarci polomili kosti. Delavci so zbežali na Kalvarijo in Šmarjetno goro ...« ■'ST stavkovnem odboru, ki je vodil pogajanja s podjetniki, je y bil tudi Edo Resman, ki danes živi v Kranju in dela na občinskem odboru Zveze združenja borcev NOV. Sodeloval je na,/znanem, sešranku v Ljubljani pri »šestici«, kjer so sklepali o zapetku stavke. Sam pravi: »Delavci smo se v, stari Jugoslaviji posluževali vseh možnih oblik razrednega boja za izboljšanje našega socialnega položaja in delovnih razmer. Borili smo se tudi proti neupravičenemu izkoriščanju ustvarjenih doJrin delniških družb in posameznih tovarnarjev. Boj delavstva je bil usmerjen proti buržoaznemu političnemu sistemu kot nosilcu državne tvornosti in reda, ki je izpodrinil delavce in kmete. V tem času smo se borili za sodelovanje v državni upravi in za prevzem oblasti. Težnje delavcev pa je omejevala strankarska razcepljenost, saj smo v posameznih tovarnah : . imeli več strokovnih organizacij in sindikatov, ki smo jih delavci i med seboj označevali za rdeče, bele, plave in rumene. Ko je prišlo do stavke, je bil dosežen sporazum, da strankarsko : pripadnost, ki je vedno razdvajala delavce, zavržemo in odpravimo, i da nastopimo enotno za sklenitev kolektivne pogodbe. Stavka je ■ bila takoj označena kot politično dejanje delavcev pod vodstvom : Komunistične partije. In to je tudi bila ...« Tako je tekstilna stavka po vsej Sloveniji pripomogla, da se ; je zavest delavcev utrdila. Delavci so postali enotnejši, kar je | vplivalo tudi na poznejši politični razvoj. Kmalu po stavki, ko je 1 režim z voditelji delavcev surovo obračunal, pa je postalo jasno, da ne zadošča upirati se izkoriščanju, ampak da je treba popol- : nama porušiti družbeni sistem, ki temelji na izkoriščanju delav- : skega razreda. J V tem je bila velika kranjska tekstilna stavka začetek druž- i bene preobrazbe. Iz različnih virov povzel: M. 2. I Tožim vas v imenu delavcev! Najlepše se mu je verjetno doslej oddolžil za njegovo pomembno delo nekdanji direktor mariborskega muzeja Franjo Baš, ki je v slovenskem biografskem leksikonu med drugim zapisal: »Dr. Avguštin Reisman, pravnik, rojen 28. avgusta 1989. leta v Pečeniku v Slovenskih goricah, je izključno zastopal slovensko podravsko delavstvo, ki je bilo odvisno od nemškega kapitala. To delo ga je vključilo v delavsko gibanje s socialno demokracijo, kjer se je zavzemal zlasti za uveljavljanje obstoječe socialne zakonodaje.« Dr. Avguštin Reisman, živahen 80-letnik zdaj živi v Mariboru. V svojih dnevnikih, zapiskih, predvsem pa v spominu hrani pomemben del zgodovine predvojnega delavskega gibanja posebno na mariborskem področju. Vsi njegovi spomini bi terjali zajetno knjigo. Dr. Reisman, v teh nekaj vrsticah objavljamo samo majhen del iz vašega odvetniškega in žurnalisfičnega opusa. Pripovedujte, prosim: Razvoj delavskega prava se začenja nekalco z januarjem 1922. leta, ko je stopil v veljavo zakon o zaščiti delavcev. Nekatere osnovne delavske pravice so bile sicer uzakonjene, vendar sodišpa s takimi pravdami niso imela dela, ker delavci niso Uveljavljali svojih pravic pred. sodiščem. Zakon o zaščiti delavcev je veljal za vso Srednjo Evropo, ko smo ga prevzeli tudi v Jugoslaviji. V Beogradu niso posvečali posebne pozornosti njegovi vsebini, zato ga je parlament brez težav sprejel, ne da bi se pri tem zavedal, kakšne ima lahko posledice za vladajoči kapitalistični razred. Ta zakon je zagotavljal osemurni delavnik za industrijska podjetja, med industrijska podjetja pa je sodilo vsako podjetje, ki je štelo več kot 25 delavcev, medtem ko j® za obrtna podjetja veljal deseturni delavnik. Vse nadure je moral delodajalec plačati s 50% poviškom. Prav tako je moral podjetnik plačati delavcu tedenski zaslužek v času bolezni; to je bil tako imenovani bolezenski teden, uzakonjeno pa je bilo tudi plačilo ob odhodu v vojsko, in porodnice so dobile plačilo za nekaj dni pred porodom. Nastopila je gospodarska kriza. Podjetniki so se ji »upirali* tako, da so odpuščali delavce, po navadi kar brez odpovedi. Začel se je hud boj za delavske pravice, politična nasprotja so se zaostrovala. V tem času so tožili tudi Viktorja Eržena, urednika Delavske politike. Tožila ga je duhovščina, ker jo je javilo obsodil, da se pri volitvah pove-zuje z Nemci. Na obravnavi sem govoril tri ure, vendar je bil Eržen obsojen na tri mesece zapora. Vložil sem pritožbo in vi-šjestopenjsko sodišče mu je kazen zmanjšalo na en mesec, poleg tega pa je po tej končni razsodbi plačal od 25 tožb le eno. Tako sem prišel v stik z delavstvom, Ko je namreč Eržen prestal kazen, ga je pred zaporom čakala velika skupina delavcev, ki so ga na ramah odnesli domov. Veliki spori sr nastali v Opekarni v Košakih, lastnik opekarne Derumschek je slabo pla- čeval delavce in jim ni izplačeval nadur. Predvsem pa je zanetil proces nehigieničen studenec, ki bi ga moral Derwu-schek popraviti po nalogu inšpekcije dela. Nekemu delavcu je tudi odtrgalo roko. Delavci so stanovali v barakah, v zelo neurejenih življenjskih razmerah. Delavski zaupniki so se zavzeli za delavce. Uživali so posebne pravice, delodajalec jih ni smel odpustiti, če jim ni dokazal, da so se mimo opravljanja svojih zaupniških dolžnosti pregrešili proti podjetniku. Imeli so pravico do stanovanja, ki je bilo v lastništvu delodajalca. Derwu-schek pa je odpovedal delo vsem delavskim zaupnikom, hkrati pa tudi stanovanje. Posegel sem v spor. V skladu z zakonom sem zahtevaj, da Denvuschek dokaže krivdo zaupnikom. Tega ni mogel storiti. Sodišče je odpovedi razveljavilo. Delavce bi moral Denvuschek zaposliti, česar pa ni hotel, da se mu ne bi zamajala avtoriteta. Vendar jim je moral eno leto, do novih volitev delavskih zaupnikov, izplačevati mezdo in jim nuditi stanovanje. To so bile hude pravde. Der-.umsehek je robantil. Na sodišču se je zaklel: »Za Reismanovim pogrebom ne bom šel.« Vesti o teh pravdah pa so se naglo razširile v druga podjetja. Sindikati in strokovne organizacije so vabile delavstvo v članstvo. Izid pravde smo objavili v Delavski politiki in v Volks-stimme. Glas o delavskih pravdah je šel po deželi. Tedaj so bili najbolj prizadeti tekstilni delavci, ki so jih odirali švicarski, češki, nemški in avstrijski kapitalisti. Za vsako večje negodovanje so jih postavili na cesto. Strah pred nezaposlenostjo jih je seveda silil v »pokorščino«. Podjetja so uvajala zloglasne črne liste. Na taki listi se je znašel vsakdo, ki se je s pravdanjem potegoval za delavske pravice. Podjetnikom so bili taki delavci seveda trn v peri. Tako črno listo je posebno »negoval« Avgust Vesten v Celju. Nekega dne so se v moji pisarni oglasili delavci in povedali, da je Vesten odvv.stil ip de- lavikih -■■■»■,ii,,,,. „ „phrvih narr* •• p-- pisali čez tri dni. m so rar- Celju je Dr. Reisman tedaj Luka Leskošek, tajnik kovinarjev, začel mezdno gibanje. Odpravil sem se v Celje. Najprej sem se pritožil, da so tako hitro razpisali sodbo, nato pa sem v naglici zbiral informacije o Vestnovih »prestopkih«. Na sodišču sem ugovore kar diktiral v zapisnik. Slo je za nezakonite odpuste, Vesten ni izplačeval nadur, bolezenskega tedna itd. Med tožitelji so bili tudi zidarji, ki so terjali izplačilo nadur, Vesten pa je takemu izplačilu oporekal in trdil, da so zidarji obrtniki in da traja njihov delavnik deset ur. To ni bilo res, ker so bili zaposleni v industrijskem podjetju s 500 zaposlenimi in je zanje veljal enak delavnik kot za druge delavce. V dneh pravdanja je bila vsa tovarna na nogah. Slo je za velik boj med delavci in zelo vplivnim delodajalcem. Vesten je užival velik ugled. Bil je lastnik mnogih stanovanjskih hiš. v eni izmed njih je bila tudi žan-darmerija, bil je delničar v mnogih podjetjih, celo v tiskarni »Jutra« itd. Pravdo je vodil v Celju sodnik dr. Mak. Napreden človek. Obsodil je Vestna, da mora plačati zidarjem nadure za tri leta nazaj. To sodbo smo tiskali tudi v »Jutru«, seveda je bil velik halo, ker je bil Vesten vendar solastnik časnika. Potem se je začel boj za druge terjatve. Medtem pa je Vesten podpisoval stanovanjske odpovedi svojim delavcem. Zvrstile so se tožbe. Sprva je Vesten uspel s svojimi zvezami v Beogradu, in ministrstvo za trgovino in industrijo je celo razveljavilo mandate delavskim zaupnikom, kar je pomenilo, da Vestnove odpovedi veljajo. Na tako odločitev ministrstva smo se pritožili. Ministrstvo je prekoračilo svoje pristojnosti in ker Vesten ni imel drugih dokazov za odpoved, je moral zaupnikom plačati mezde za vso mandatno dobo in jim vrniti tudi stanovanja. Proti tej tožbi se je Vesten vritožil. vendar tokrat v Zaorebu ni usnel Pravde so se vlekle, naslednje leto celo ni bilo volitev. Ostali so prejšnl* zaupniki in Vesten jih je plače' val dve leti. * Posebno zanimiva je pravda z železnico v MariborV’ Železnica je enajst let zavlače' vala z izplačilom povišanja Pj6~‘ Ko bi morali povišek izplačata je bila vselej blagajna pražita-Objavili so celo v časopisu, da so dolžni plačilo in da bodo dolg izplačali. To je bil pismej}1 adut! Na to časopisno obvestil0 sem se lahko skliceval v tožbaj1-Vložili S)no več kot 500 tožb-Dal sem jih tiskati. Od skrbi nisem mogel spati več noči. ^°. je bilo veliko tveganje, saj 711 bilo nikdar nobenega jamstv0" kdo bo nosil stroške za tožb0-Najprej sem za poskus vložil ^ nekaj tožb. Sodišče je rekl°-Delavcem pripada denar. Nd0 sem vložil še druge tožbe in dobil z delavci vse pravde. Prav tedaj so prišli v obto* petdinarski kovanci. Zelezniš^0 blagajna se je maščevala. N0 gare so naložili gore vreč s ^ vanci in ta tovor pripeljali ^ mojo pisarno. Delavci so v dolS1 vrsti po stopnicah stali in ča' kali na izplačilo. Mnogi so dobili po več tisočakov, seveda 0 petdinarskih kovancih. 1 Vest o uspešnih delavski pravdah se je naglo razširil0’ Zastopal sem delavce v vš0* sodbah po Sloveniji in celo 1,0 Hrvaškem. Bilo je veliko del0’ Boj delavcev za svoje pravice je dobival vedno večje 1°^' sežnosti. V Delavski politiki in v Volksstimm.e srr.o uvedli rub' riko »Pravni svetovalec«. Vsa' kdo je lahko vprašal za prav*11 nasvet. Pisma so deževcJ0-Hkrati sem uvedel rubriko »&e' lovno pravo«, kjer sem na Pr°' prost način razlagal delovno konodajo. Te zapiske je Del°v' ska zbornica potem tiskala, 0 brošuri. Odpovedal sem se honorarju, da je knjižica stala ■, pet dinarjev. Doživela je veC ponatisov. Te knjižice so delavci nosili po žepih. V vseh V7'1' merili nisem, več mogel oseba0 pomagati. Zato so se delavci 1ltt sodišču samo branili. Nem.al°' kdaj se je primerilo, da je delavec potegnil knjižico iz ieP° in dejal sodniku: Tu in tu Reisman tako. Leta 1928 sem v industrijskih krajih začel s predavanji o delavski zakonodaji. Na predal'0' nia so ljudje prihajali v velike^ številu. Prihajale so cele družine. Razlagal sem po domače. 00 smo se vsi razumeli. Političflt shodi niso bili dovoljeni. n|e se bodo uresničili načrti Mestnega sindikalnega sveta in ■ ® Mestnega komiteja Zveze mladine Slovenije, potem bodo ■ ^^Ljubljančani praznovali letošnji 1. maj najbolj slovesno in ■ veselo v zadnjih nekaj letih. Zadnji plenum RO sindikata delavcev prometa in zvez, ki je bil minuli četrtek v Podvinu, je razpravljal o položaju delovnih organizacij prometa in zvez v obdobju po reformi, o informiranosti v delovnih organizacijah ter o dosedanjem' delu in nalogah v zvezi s pripravajni gradiva za beneficiranje nekaterih delovnih mest v prometu in zvezah. Ker smo o večini teh vprašanj zelo podrobno že poročali pred 14 dnevi ob seji predsedstva RO sindikata prometa in zvez, tokrat povzemamo samo nekatere najvažnejše in določneje oblikovane predloge, sklepe in ugotovitve plenarne seje. Gospodarske rezultate kolektivov prometa in zvez v obdobij po reformi in še posebej v hiinulem letu je plenum sicer ocenil kot zadovoljive, vendar je hkrati poskušal odgovoriti tudi brez lastne krivde. @ Cestno-transportna podjetja se bodo slej ali prej morala odločiti za tesnejše medsebojno povezovanje in delitev dela. Sedanja razdrobljenost jim ^Vprašanje,.kaj. je mogoče sto- . to ne le onemogoča, marveč pohiti, da bi bili boljši in da bi vzroca tudi po nepotrebnem vi- h^Peli zajeziti padanje akumuia-tivnosti v nekaterih panogah Prometa in zvez. Po daljši razpravi so ugotovili naslednje: ® Nekatere prometne panoge (železnica, letalski promet, luka Koper) poslujejo ob objektivno težjih pogojih gospodarje-Uja kot ostair prometnr kolekti-'i- Ob razmerah in pogojih, kakršni pač so, prizadeti kolektivi izkazujejo skrajne možne napore za doseganje boljših gospodarskih rezultatov in za lastno uiodernizacijo. Ce bo tem njihovim pobudam sledila tudi učinkovitejša družbena pomoč, ki je sicer obljubljena, je mogoče pričakovati, da se bodo kolektivi navedenih panog vendarle izkopali iz težav, v katere so zašli šoke poslovne stroške in s tem slabše zaslužke, kot bi objektivno bili dosegljivi. © PTT kolektivi dosegajo najvišjo stopnjo akumulacije med vsemi prometnimi dejavnostmi. Sicer spodbudna ugotovitev pa je le delno ugodna, kajti PTT kolektivim primanjkuje še pretežna večina sredstev, ki bi jih potrebovali za uresničitev programa modernizacije. Trenutno stanje na področju TT zvez pa je takšno, da je uresničitev programa modernizacije nujna, če se želimo izogniti posledicam in škodi, ki bi nastala zaradi prešibkih in preobremenjenih telefonskih in telegrafskih zvez v Sloveniji in v državi. In še skupni imenovalec že navedenih dejstev: RQ sindikata delavcev prometa in zvez bo-še naprej podpiral prizadevanja kolektivov za njihovo notranje utrjevanje in modernizacijo dela ter poslovanja. Prav zaradi tega . ho.v.okviru.lastnih pododborov za posamezne dejavnosti poskušal še bo1’ kr»* ^-ijvati na iskanje skupnih rešitev. S tem se v Kolektivih ne bi ie izogni-hi po enotnih načelih organizirani holektivi lažje oblikovali medsebojne dogovore o sodelo-. vanju. . Ob tem je plenum RO sindikata ..delavcev prometa in zvez ponovno opozoril tudi lektivov prometa in zvez ocenjuje kot še zadovoljujoč, vendarle IIIIIIU!!l!!llllll!!!ll!llll!llll!!!l>!ll!!ll!!!ll>>!!ll!!ll!l!llll !!ll!!l Z motorjem LAMO-06 N bo vaš čoln posta! popolnejši! KRMNI MOTOR LAMO 06-N dvotaktni 59,6 ccm moč 4 KIVI ločeni rezervoar 12 I teža motorja 15 kg maksimalni hitrost odvisna od vrste in teže čolna, do 15 km/h poraba goriva 1,6 I na uro priključek za električno osvetlitev © © © .............minil............... ..... REZERVIRANI STOllPEC: Stane Božič predsednik občinskega sindikalnega sveta v Kranju: ® Kako ocenjujete Delavsko enotnost in kaj od nje predvsem pričakujete? Iz razgovorov z ljudmi vem, da so v bistvu zadovoljni z vsebino Delavske enotnosti, pa čeprav v njej marsikaj pogrešajo. Tudi moje osebno mišljenje je, da bi DE bila veliko boljša in za bralce še zanimivejša, če bi bila bolj polemična. Naj v zvezi s tem navedem nekaj konkretnih pobud! Iz DE, takšne kot je zdaj, bralec lahko razbere, da se mnenja in odločitve oblikujejo predvsem v Ljubljani. Vprašanje je, ali DE res ne bi mogla, na primer ob razpravi o raznih važnejših vprašanjih, prikazati tudi mnenj in razpoloženj, kot se oblikujejo na terenu, na osnovi tega pa organizirano, sprožiti še polemiko med udeleženci teh razgovorov? Ne vem, toda če bi Delavska enotnost na tak način nastopila na primer pri razpravah o oblikovanju statutov sindikalnih organizacij, v javnosti he bi le vladalo drugačno razpoloženje glede pomembnosti in potrebnosti teh dokumentov, marveč bi vsebinsko prav gotovo tudi bili boljši, kot so zdaj, ker bi nastali na osnovi širše, javne in polemične razprave med sindikalnimi delavci. Če je DE pri teni ostala skoraj povsem ob strani, pa imate zdaj najboljšo priložnost, da to popravite! Mislim na organiziranost vaših prizadevanj, s katerimi bi lahko sprožili in usmerjali polemične razprave o spreminjanju temeljne zakonodaje delovnih organizacij glede na najnovejše ustavne spremembe. Jasno razloženo stališče kateregakoli kolektiva, ki bi se zavzemal na primer za dvoletno mandatno dobo članov samoupravnih organov, po mojem mnenju, na primer mora pri vseh, ki mislijo drugače, sprožiti resno razmišljanje o tem, kdo in zakaj ima bolj prav. Vsem takim mišljenjem pa bi DE morala prisluhniti, jih objaviti, po potrebi tudi komentirati. Tako . kot na tem področju, bi lahko nastopila tudi v zvezi z urejanjem pokojninskih zadev in še ob nekaterih drugih vprašanjih. S tem bi si, po mojem mnenju, okrepila ugled med bralci. Utrjevati pa bi si začela tudi lastno avtonomnost, ki jo pri vašem listu prav tako pogrešam. #«S\1 Jože Resnik tajnik sindikalne organizacije uprave in OTK v Železarni Ravne: © Kakšne so vaše pripombe na Delavsko enotnost? Koncept časopisa je zelo dober. Obširno in na visoki ravni obravnavate perečo gospodarsko in družbeno problematiko. Prav pa bi le bilo, če bi več pisali o poslovanju v delovnih organizacijah— to bi delavci, ki sicer v veliki meri zasledujejo časopis, še raje prebirali. Tako bi lahko uspešno uporabljali izkušnje drugih, primerjali rezultate gospodarjenja. Več bi morali pisati po mojem mnenju tudi o delavskem samoupravljanju, o delu teh organov in o njegovih perspektivah. To delavca neposredno zelo zanima in je za poglabljanje samoupravljanja tudi življenjsko zainteresiran. Morali bi napisati tudi kaj več o delu v sindikatih— še posebej v posameznih podružnicah. Športni dogodki na predzadnji strani naj bi bili bolje zastopani — več naj bi bilo rezultatov s tekmovanj članov kolektivov. Občutek imam tudi, da ste v številnih sestavnih premalo kritični. Mrioga pereča vprašanja v vašem časopisu nimajo take ostrine, kot jo občutimo v praksi. Sicer v časopisu vedno najdem mnogo koristnega in ga rad prebiram. Kljub nekaterim pomanjkljivostim mi je všeč, posebej zadnje čase, ko ste priobčili nekaj zelo aktualnega in pestro izbranega gradiva. Rad bi, da bi večkrat prišli tudi k nam in v druge oddaljenejše delovne organizacije, kjer imamo prav tako številne probleme. 7 dni v sindihatih V/ELEBLAGOVNICA PODPORA ZAHTEVAM PROIZVAJALCEV Zadnjo sejo je predsedstvo CO sindikata delavcev industrije 1 in rudarstva Jugoslavije posvetilo obravnavi položaja delavcev, 3 zaposlenih v podjetjih za izdelavo železniških vozil. Kot smo H poročali, so proizvajalci železniških vozil že dosegli sporazum g 2 Jugoslovanskimi železnicami, da bodo za njene potrebe do leta, 1 1972 izdelali 200 diešel lokomotiv, 20 garnitur eletromotornih §f vlakov, 200 potniških in 10.000 tovornih vagonov, S to pogodbo a bi bilo zagotovljeno proizvajalcem železniških vozil nemoteno 1 delo s tem pa tudi kruh za vse zaposlene v tej panogi industrije. J Toda v pogodbi z Jugoslovanskimi železnicami je tudi dolo- 1 čilo, da morajo proizvajalci železniških vozil kreditirati Jugo- g slovanske železnice v višini 85 % vrednosti naročila za čas od S 7 do 10 let, kar ponujajo železnicam inozemski dobavitelji. Pogodba med proizvajalci železniških vozil in Jugoslovan- g skimi železnicami je sicer sklenjena — toda dokler bančniki ne g rečejo svojega DA in zagotove sredstva, s katerimi bi lahko g industrija železniških vozil kreditirala kupca, ostaja brezpred- S metna. Cas beži, položaj delavcev v industriji železniških vozil g pa je čedalje težji. Na to je opozoril tudi Centralni odbor sindi- 1 kata delavcev prometa in zvez ter v svojih zaključkih poudaril, M da v celoti podpira zahteve zaposlenih v tej panogi industrije, jj ISKRA ELEKTROMEHANIKA TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV ZA 1. MAJ - PRAZNIK DELA ISKRENE ČESTITKE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN VELIKO DELOVNIH USPEHOV! Priporočamo svoje renomirane izdelke: 0 avtomatske telefone 0 kinoprojektorje 6 mm 0 vrtalne stroje \Wf JkI nama & priporoča potrošnikom biter, sodoben Id cenen nakup vseh potrebščin, ca sebe. za družino, za dom in za gospodinjstvo: © potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje; ' ' -1 • ’ - 0 za tuje kupce je v hiši menjalnica. LJUBLJANA Potrošniki lahko Izbirajo blago v poslovalnicah; TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a PODROČNA POSVETOVANJA O PREDLOGIH ZA SPREMEMBO POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA_______________________ Že na začetku javne razprave številne pripombe Kot smo že poročali v eni prejšnjih Številk DE, želijo sindikati s široko zasnovano javno razpravo seznaniti čim širši krog delavcev s problematiko pokojninskega in invalidskega zavarovanja, hkrati pa jih spodbuditi k aktivnemu sodelovanju pri dokončnem oblikovanju sistema. V ta namen so bila v Sloveniji področna posvetovanja, na katerih so sodelovali predstavniki občinskih sindikalnih svetov, občinskih in medobčinskih odborov strokovnih sindikatov ter predstavniki komisij za življenjske in de-lovne pogoje v občinskih sindikalnih organizacijah. Posvetov so se udeležili tudi predstavniki občinskih konferenc SZDL. Danes objavljamo nekaj poročil s teh posvetovanj, ki so bila uvod v organizirano javno razpravo za oblikovanje novega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na Ravnah na Koroškem so imeli področno posvetovanje za občine Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje. Čeprav je predstavljalo posvetovanje le uvod v prvo fazo javne razprave, ki jo bodo v omenjenih občinah končali sredi junija, je bilo v razpravi slišati že prve predloge za dopolnitev oziroma konkretizacijo predlo- NA DOLENJSKEM OCENJUJEJO PREDVIDENE SPREMEMBE V POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU___ UGODNO V pogovoru s podpredsednikom občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu RUDIJEM HRVATINOM smo zvedeli, da so udeleženci posvetovanja iz petih dolenjskih občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje nakazane spremembe in izpopolnitve v sistemu bodočega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na splošno ugodno ocenili. Hkrati pa so poudarili, da bo treba nekatera vprašanja še podrobneje obdelati in jih v javni razpravi dopolniti. Med taka vprašanja sodijo pogoji za upokojitev, doba, ki naj se upošteva za ugotovitev pokojninske osnove, ali naj se upoštevajo isti pogoji za upokojevanje pri ženskah in moških, ali ne in podobna vprašanja. Veliko so govorili na področnem posvetovanju v Novem mestu tudi o financiranju pokojninskega zavarovanja. Menili so, da je treba v novem pokojninskem sistemu zagotoviti rezervna sredstva za redne valorizacije pokojnin in usklajevanje starih in novih pokojnin, vendar teh sredstev ne gre pridobivati z dodatnim obremenjevanjem osebnih dohodkov zaposlenih, temveč je 'treba poiskati druge možnosti. Zato so poudarili, naj bi uzakonili, da se ta sredstva dobijo od delovnih organizacij iz dohodkov tako imenovanega minulega dela. S tem naj bi pokrivali valorizacije in usklajevanje pokojnin, iz njih pa naj bi se oblikovale tudi kapitalne rezerve. Na posvetovanju so prav tako ugotovili, da je zadnje čase več zahtevkov za invalidsko pokojnino, kot za starostno. Sodili so, da je temu kriva podaljšana delovna doba za pet let. Vendar velja ob tem zapisati, da se kljub tej ugotovitvi ni nihče zavzemal za skrajšanje delovne in starostne dobe za upokojitev. Pri obravnavanju zaposlovanja invalidov so menili, da ni umestno osvojiti predlog tez, ki pravi, da bi delovne organizacije morale zagotoviti zaposlitev in rehabilitacijo vsem invalidom ne glede na to, iz kakšnih vzrokov postanejo invalidi. V nekaterih primerih namreč delovne organizacije ne morejo vplivati na preprečevanje delavčevih bolezni, zato naj bi v takih primerih zanje še naprej skrbelo socialno zavarovanje, kot skrbi sedaj. Seveda pa bi morale take primere ugotavljati posebne strokovne komisije, tako da bi prevzelo skrb zanje socialno zavarovanje le v primeru, ko v delovni organizaciji, res ne bi bilo mogoče najti ustreznega lažjega delovnega- mesta za invalida. V razpravi so tudi predlagali, da borcev, ki so se vključili v NOB po 9. 9. 1943., leta, ne bi obravnavali po splošnih predpisih za predčasno upokojitev, ampak naj bi zanje uredili poseben režim upokojevanja, tako da jim pokojnine ne bi zniževali v odstotku za manjkajoča leta starosti od 55 do 60 let. Iz železolivarne in strojne tovarne »BELT« v Črnomlju so se zavzemali, da bi tudi več delovnih mest iz njihovega delovnega področja pridobilo možnost beneficiram j a delavne dobe, ker mnogi na posameznih težkih delovnih mestih ne morejo delati 40 let. Veliko govora je bilo še o uvedbi pokojninskega zavarovanja kmetov. Udeleženci posvetovanja so menili, da je to po- trebno, vendar pa je treba prej izdelati točne analize o tem, ali bodo zavarovanci zmogli plačevanje za pKjkojininsko zavarovanje, glede na to, ,da so marsikje že zdaj težave pri plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov. j, Glede širše javne razprave o teh, vprašanjih so se dogovorili, da ,bodo z njo začeli še ta mesec, najprej v večjih delovnih organizacijah, kjer bodo razen sindikata pritegnili k sodelovanju še vo'dstva drugih družbeno političnih organizacij, nato pa bodo organizirali javno razpravo še v drugih kolektivih na Dolenjskem. R. S. Ženih sprememb in tudi prve pomisleke. Dokaj obširna je bila razprava dkrog beneficirane delovne dobe. V razpravi je bilo zlasti slišati mnenje, da je pri nas število beneficiranih mest (vseh je bojda 260) že itak preveliko, vendar je v obravnavi predlog, da bi beneficirali delovno dobo na še nadaljnjih 80 delovnih mestih. Poraja pa se vprašanje, kdo naj krije stroške v zvezi z benefikacijo. Prispevki, ki so zdaj v veljavi, niso izoblikovani na podlagi ekonomske računice, zato pravzaprav plačujejo benefikacijo solidarno vsi zavarovanci. Temu pa bi bilo treba čimprej napraviti konec. Seveda bi bilo treba ločeno od drugega obravnavati beneficirano delovno dobo rudarjev, železarjev oz. drugih kategorij zaposlenih v bazični industriji. Tu gre za družbeno delitev dela in dejstvo npr., da rudniki teh stroškov sami sploh ne bi zmogli. Stroške za beneficirano delovno dobo rudarjev in drugih zaposlenih v bazični industriji bi morali kriti solidarno vsi, če že ne v celoti, pa vsaj dobršen del. Na Ravnah so se dogovorili, da bodo s predstavniki Rudnika lignita Velenje pripravili za nadaljno javno razipravp konkreten in podrobno utemeljen predlog. Na posvetovanju na Ravnah na Koroškem je bilo slišati tudi pomislek proti predlogu, naj bi ugotavljali osnovo za določitev pokojnine na podlagi povprečnih osebnih dohodkov npr. v zadnjih desetih letih. Zakaj je bil izrečen pomislek? Delitev dohodka po delu je v marsikateri panogi oz. delovni organizaciji sila problematična. Težave, v katerih se znajdejo delovne organizacije, tudi zaradi objektivnih težav oz. položaja posamezne panoge v našem gospodarskem sistemu, se najprej odrazijo na osebnih dohodkih. In, če so osebni dohodki eno, dve ali tri leta manjši, so tisti, ki gredo v pokoj, precej prikrajšani. Predstavniki iz Velenja so npr. povedali, da se nekaj časa oseb. dohod, rudarjev sploh niso povečali, medtem, ko so se v poprečju oseb. dohodki drugih zaposlenih povečali za najmanj 10 °/o. je šlo torej za občutno zaostat janje osebnih dohodkov rudarjev, za kar pa so rudarji sarni najmanj krivi. Vendar pa se bo to zaostajanje rasti osebnih dohodkov poznalo pri pokojnini! Udeleženci ravenskega posvetovanja so opozorili tudi na S vrsto nejasnih vprašanj oz. celo na kontradiktornosti v tistem g delu predloga sprememb, kjer w je obravnavano invalidsko za- g varovanje. Predlog govori o e tem. da bi spet del obveznosti prenesli na delovne organizacije (se pravi, da bi bila še naprej v veljavi solidarnost!), istočasno pa še naprej ostaja dodatni prispevek. Prevladalo je mnenje, da 'rizikov socialnega zavarovanja v nobenem primeru ne • bi smeli več prenašati na delovne organizacije. Ker pa je dodatni prispevek za socialno zavarovanje v nasprotju z vsemi načeli zavarovanja, pa bi ga bilo treba čimprej odpraviti. > I 3 < o M., 3 < H c/] PODROČNO POSVETOVANJE V NOVI GORICI r abs POTREBNE SO REZERVE Na področnem posvetovanju o predlogih za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so ga sindikati organizirali v Novi Gorici, je bil v razpravi nekajkrat poudarjen problem beneficira-nja delovne dobe in invalidskih upokojitev ter valorizacije pokojnin. Menih so, da bi z novim sistemom morali začeti odpravljati tudi »stare grehe«, ki so pripeljali do velikih razlik v pokojninah starih in novih upokojencev. Rudarji v Idriji, ki so se na primer upokojili pred 10 leti, trpijo razlike tudi do 50 tisoč starih din v primerjavi z rudarji, ki so upokojeni danes, čeprav so pred toliki leti delali „ pod težjimi pogoji, kot danes. V razpravi so poudarili, da je formiranje zadostnih rezervnih sredstev v skladih pokojninskega zavarovanja eno izmed zelo važnih vprašanj. Ko so razprav- , Ijali o podaljšanju delovne dobe, jetno tudi na VI. kongresu sin- so menili, da bo na nekaterih težjih delovnih mestih prišlo-do večjega števila invalidskih upokojitev. To kaže na potrebo, da bo treba hitreje vrednotiti težavnosti na določenih delovnih mestih in benificirati delovno dobo, kjer bo to potrebno. Ce bi v preteklosti objektivno Reševali ta vprašanja, tako šo dejali na posvetovanju, bi ver- dikatav ne prišlo do sklepa o skrajšanju delovne dobe. Glede valorizacije pa so menili, da je struktura osebne potrošnje, ki se upošteva za izračunavanje odstotka valorizacije, krivična. Pri tem izračunu bi morala struktura zajemati tiste življenjske potrebščine, ki jih upokojenci dejansko trošijo. NVXXX\XXVVVN^^^X^^XV^NVC^^^^XW^>Č^^N^^XVC*N^^^?>^X,C^VSXSVCSW @ MURSKA SOBOTA Na posvetovanju je bil podprt predlog za urejanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja z zveznimi predpisi o širšem smislu, s splošnim zakonom, podrobnejša določila pa naj bi sprejemali v okviru republik. Nekateri predstavniki so spregovorili tudi o zavarovanju kmetov, zlasti zaradi pretežno kmetijskega področja. Kmetje namreč že precej časa čakajo na ustrezno rešitev pokojninskega zavarovanja, pa doslej ni bilo skorajda nič storjenega, Zato je umesten predlog, da morajo novi predpisi konkretneje spregovoriti tudi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov. -se Precej razprav, pa tudi pomislekov, je bilo ob obravnavi predlogov in načrtov, kako uveljaviti spremembe v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poglavitno vprašanje v tej zvezi je bilo, kako zagotoviti potreben denar, da bi dejansko lahko uveljavili vse spremembe, ki so predvidene. Seveda je ob tem nehote takoj prisotno razmišljanje, ali je mogoče dodatno obremenjevanje zavarovancev in delovnih organizacij, saj je tako dodatno , obremenjevanje nemogoče in nevzdržno. Po mnenju udeležencev posvetovanja na Ravnah bo treba drugače prerazporediti dohodek, sicer pa je vprašljivo, če bo mogoče že v letu 1970 uveljaviti nov sistem financiranja, leto dni pozneje pa vse druge spremembe v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Do srede junija bodo v občinah Dravoarad, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje široke javne razprave v okviru sindikalnih organizacij, samo-pravnih organov delovnih organizacij, organizacij SZDL, samoupravnih organov socialnega zavarovanja in drugih institucijah o predlaganih spremembah v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri tem si bodo prizadevali, da izvedo kar največ mnenj zavarovancev o tem, kaj mislijo o sedanjem pokojninskem sistemu in o predlogih za nadaljnjo izgradnjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Se pravi, da bodo skušali izvedeti, ali menijo zavarovanci, da so predlogi taki, da bodo pripomogli k razčiščevanju poglavitnih problemov, ki so v sedanjem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kolikoir pa to ni tako, pa bodo želeli izvedeti za mnenja oz. konkretne dodatne predloge, 'do b* problem'■•tike kar najbolj kovito razrešili. vš) Snujejo delovni program “ Ob koncu maja poteče dve-£ letno mandatno obdobje za g Mestni odbor sindikata delav-jz ' cev prometa in zvez Ljubija' S ne. Zato tudi. ni naključje, da je odiborova dejavnost v zad' njem času posvečena predvsem vsebinskim pripravam1 občnega zbora, zlasti pa snovanju novega delovnega programa za prihodnje mandatno obdobje. Zadnji plenum mestnega odbora tega strokovnega sim^ dikata — člani so se zbrali na zasedanje ob začetku minulega tedna — pa je hkrati že izoblikoval določnejšo vsebinsko zasnovo občnega zbora. Člani so se namreč zedinili, da naj bi bil občni zbor v svoji vsebini posvečen v prvi vrsti naslednjim skupinam problemov: delovanje gospodarske reforme v prometu in zvezah ter s tem v zvezi problematika medseboj-j. nega povezovanja, politika V tem primeru * razvoja posameznih dejavno-Q sti, in še nekatera druga vprašanja. S področja samoupravljanja naj bi občni zbor podrobneje opredelil naloge ib prizadevanja sindikatov pri urejanju in razvijanju samoupravne zakonodaje v delov organizacijah. Osebni dohodki ter delovne in živijenske razmere predstavljajo tretji sklop problematike, kot zadnjega, čeprav ne najmanj pomembnega, pa so omenili delovanje sindikatov in iskanje novih, še učinkovitejših metod in načinov dela. * Obenem z vsebinsko opredelitvijo drugega občnega zbora ljubljanskega sindikata prometa in zvez je zadnji pl®' num tudi že razpravljal o nekaterih problemih gospodarjenja, delitve dohodka in »osebnega dohodka, pri čemer je članom kot osnova za razpravo služila ocena rezultatov gospodarjenja in poslovanja za leti 1966 in 1967. Spričo nepopolnih podatkov za minulo poslovno leto, seveda ni bilo mogoče že zdaj in v podrobnosti zasnovati akcije sindikatov v prihodnjem obdobju. Očitno pa je vendarle že zdaj: poslovna bilanca v prometu in zvezah na območju Ljubljane je pozitivna; bilo je več ustvarjenega dohodka, in zvišali so se osebni dohodki. Kljub vsemu pa promet in zveze po stopnji akumulativ-nosti še vedno zaostajata zn preostalim ljubljanskim gospodarstvom. In če je sprva še kazalo, da bosta ti panogi z reformo le dohiteli razvoj preostalega gospodarstva, pa podatki o presihanju sredstev v skladih prometa in zvez opozarjajo, da z intenzivnejšo modernizacijo ni računati vse dotlej, dokler s široko družbeno pomočjo ne bo vzpostavljeno ravnovesje. Gre za to, pravijo v sindikatu, da se vrnemo k razmerju v delitvi dohodka med podjetji in druš-M: beno skupnostjo, kot smo si ^ jih zamislili ob uveljavitvi to: :gospoda;rske reforme. Ne mo-3 rejo biti izenačeni pogoji go-spodairjenja, če ustvarjeni do^ n hodek narašča za deset in več g odstotkov, če nenehno nara-"2 šča produktivnost dela, če na-raščaj o osebni dohodki sklad-| no porastom produktivnosti g dela, skklti pa so pri tem ^ manjši. A ne gre samo za re-* • lativno zaostajanje, temveč za absolutne zneske. Zato sindikat ljubljanskih delavcev prometa in zvez tudi v prihodnjem mandatnem obdobju ne namerava odstopiti od zahteve, da se izenačijo pogoji gospodarjenja, kot je bilo začrtano z gospodarsko reformo. Res pa je tudi, kot so samo ugotavljali, da še zdaleč niso izkoriščene vse notranje možnosti delovnih organizacij za intenzivnejše gospodarjenje. Smotrnejša delitev dela med- posameznimi dejavnosd. S. B. IZ NAŠE DRUŽBE Tn^DlNSKA KNJIGA: REZULTATOV DOLGOLETNEGA VLAGANJA V RAZVOJ PODJETJA SO DELEŽNI .JUDI UPOKOJENI ČLANI KOLEKTIVA NALOGE ZVEZNE SKUPŠČINE V NOVEM MANDATNEM OBDOBJU Solidarnost - ime ji je hvaležnost »Zdaj, ko gre podjetju dobro, to občutimo tudi vsi mi, ki smo pri Mladinski knjigi v sklad za osebne dohodke v delili vrsto let vse dobro in slabo podjetja, seveda je bilo pritrgovanja mnogo več .. .* ^em> ,da j® ,dane® ,v pod^u Tako mi je pred dnevi v zasebnem razgovoru bolj mimogrede omenila kolegica in kovnost^ drugačna* jie PsesStava ? jtte še povprašala, ali poznam »penzijski zakon« njihovega podjetja. In ker sem sama stroškov’ cen itd. Takšen odnos | bila vrsto let član tega kolektiva, od časov, ko je ta mladinska založba pri Zvezi mla- je danes ekonomsko realen, tež- ^ dine leta 1946 štela morda pet, šest zaposlenih, me je res zanimalo, kakšen je ta »po- bi Sa biloi bistveno spreme- < kojninski zakon« založniško grafičnega podjetja Mladinska knjiga danes, ko podjetje “h'nora^a zd”?'m^emiSrana \ zaposluje preko 900 ljudi. Prvi maj, praznik delavske solidarnosti odkar ga ljudje praznujejo, je morda kot Nalašč primeren čas, da razmišljamo o tem, kakšno ime ima danes delavska solidar-aost, kakšen je njen pravšnji obraz. |l~lllll!ll!i!!!lll!ii!l![!l!lillil>B|!!l8i!!l||||!!|!|||!|!l|!!;!li|!{|i||i||||||||||||||||]|;|g ® SLOVENSKE KONJICE V programu za počastitev .'letnice ustanovitve KPJ ter • Venskih sindikatov, ki ga sprejel občinski sindikalni ’et> sodijo mimo osrednje «roslave tudi vsakoletne Portne igre, za katere je preželo pokroviteljstvo lesno in-UStrijsko podjetje LIP. Sve- zaključek iger bodo imeli 50- in pra- Predvidoma 22. julija na Portnem stadionu. V. L. ® MURSKA SOBOTA Osrednja proslava 50-let-ice KPJ in sindikatov bo 29. aPrila. Na svečani seji cbčin-pe konference ZK bodo sipre-v članstvo okrog 50 mla-®lnk in mladincev. V razstav-paviljonu bodo odiprli IPbilejr.o razstavo na temo 50 6voluc!otnamih let, v kino vorani pa bo na svečani aka-?erbiji sodelovalo KUD Svo-^a. se @ RADOVLJICA . Letošnje praznovanje petnice ZK, siindikatov jlLOJ se bo razširilo v ^ manifestacijo ustvarjalno-rj- in sodelovanja med družbo političnimi ter kulturni-jPi organizacijami v radovlji-sl{i občini. Občinske politične °rganizacije so v sodelovanju 2 Zvezo kulturnih organizacij ^ Zvezo za telesno kulturo ^snovale zelo bogat in pe-^Pr spored prireditev. Na de-^yski praznik 1. maj pripra-''ija cibčinski sindikalni svet yeiik delavski shod pri Šobnem bajerju v Lescah. J. B. • MARIBOR Prav v tem času se v ma-morski tovarni avtomobilov d motorjev pripravljajo na Plitve v organe upravljanja j^ietja. V TAM bodo letos .^bli polovico članov delav-s^eSa sveta in 257 članov v delovnih, poslovnih in “Ustnih enot. A. Ž. • Tolmin 0, obeh zborih skupščine , “vine je med 54 odborniki ar gg o/o takih, ki so bili pr-izvoljeni v ta organi Ce-sti^V starostna in strokovna j puktura odbornikov zadovo-v Ya; Pa se je letos prvič po zgodilo, da med odbor-ki jjt njti ene ženske. Če-L.av so na kandidatnih listah Pa jih niso volili niti v v, bh kolektivih, kjer so za-^lene večinoma ženske. PTUJ j. s. fini Jindd. CAS konjunkture, A TUDI ČAS ZAVESTNEGA ODREKANJA Predsednik delavskega sveta Mladinske knjige je zdaj MIRAN ZIRKELBACH, šef založbe periodike. Rad mi je postregel z odgovori in komentarji na moja vprašanja. Vprašanj ne bom navajala — vsa so imela isto iztočnico: Dolgoletno odrekanje — hvaležnost kolektiva. —- To, kar nekateri imenujejo »interni penzijski zakon«, je v resnici sklep delavskega sveta o pokojninskem dodatku, ki ga je le-ta sprejel na svoji redni seji dne 26. decembra 1967. leta. Kdor je bil namreč 15 ali več let pri Mladinski knjigi ali pri priključenem podjetju, prejema iz našega sklada skupne porabe na svojo starostno ali invalidsko pokojnino 30 % dodatek, kdor pa je bil pri nas ali pri priključenem podjetju vsaj 10 let, prejema na svojo pokojnino 20 % dodatek. Upravičenost dodatka ugotavlja naša kadrovska komisija. Trenutno prejema pokojninski dodatek 31 upravičencev, mesečno pa v ta namen izplačujemo iz sklada skupne porabe približno 5000 N-dinarjev. Seveda pa tudi upokojenci še vedno delijo z nami našo usodo. Sredstva za pokojninske dodatke določamo s finančnim načrtom. Če le-tega dosežemo npr. samo 90 %, so tudi pokojninski dodatki za 10 % svoje vrednosti nižji, če finančni načrt presežemo, se tudi dodatki sorazmerno povečajo. To velja tudi za izplačilo rednih osebnih dohodkov... — Naš zagovor k tej solidarnostni potezi? Da, najpomembneje za tako našo odločitev je bilo gotovo spoznanje, da smo zlasti v obdobju od leta 1955 do 1962 laže ustvarjali dohodek in smo v tem obdobju akumulirali velika sredstva. Bilo je to za nas konjunktumo obdobje, ko je družba ščitila založniško dejavnost z ugodnejšimi instrumenti in so bile naše dajatve družbi manjše kot drugih gospodarskih vej. V tistih letih se je kolektiv zavestno odločil, da bo tako situacijo izkoristil za to, da uresniči moderno zasnovo podjetja, da modernizira grafično proizvodnjo, trgovino, da v skladu s svojo kulturno politiko z interno subvencijo čim bolj poceni knjigo ... Prav zato smo v tistih letih delili dohodek 40 proti 60 in celo 20 proti 80 odstotkov v korist skladov. Vsa ta velika sredstva so bila vložena torej v modernizacijo to napredek podjetja in za uveljavljanje naše kulturne politike. NAMESTO VIŠJIH OSEBNIH DOHODKOV NOVA DELOVNA MESTA Drugi vidik take naše gospodarske politike, ki je morda zlasti mladi vedno dovolj ne upoštevajo, pa je ta, da smo prav v teh najbolj ugodnih letih za naše podjetje zrastli iz podjetja s približno 300 ljudmi na preko 900 zaposlenih. Odpirali smo za mlade ljudi nova strokovna delovna mesta in ta trend se še nadaljuje. Računamo, da nam bodo nadaljnje investicije v podjetje omogočile, da bomo čez dve aii tri leta podjetje z več kot 2000 zaposlenimi. Z razširjanjem podjetja torej hkrati razširjamo eksistenčni prostor za delovne ljudi. In če se zdaj ptfvrnem k pokojninskemu dodatku, ne smemo pozabiti, da so prav odpiranje teh novih delovnih mest omogočili mlajšim generacijam zaposlenih starejši delavci, ki v obdobju konjunkture za podjetje niso imeli najboljših osebnih dohodkov, to pa se jim pozna tudi na njihovih pokojninah. Vsega tistega, kar so s svojim delom vlagali v podjetje naši sedanji upokojenci in tisti, ki bodo v naslednjih letih odšli v pokoj, niso dobili povrnjenega v celoti. Danes,- ko nam gre res relativno dobro, kot pravijo nekateri, pa lahko podjetje 80 % dohodka daje za osebne dohodke in zato je prav, da smo uveljavili tudi solidarnost, pravico in hvaležnost za naše upokojence. Sicer pa je razlog, da toliko dajemo jih poraja zdaj modernizirana Ji proizvodnja in trgovina, smo Ž verjčtno sposobni reševati le ob taki delitvi, saj ne nazadnje terja vsa modernizacija izredno specializacijo strokovnih kadrov ... TO NI OBNAŠANJE MONOPOLISTA Ko sem odhajala iz poslovne ^ zgradbe podjetja, sem na hod- J niku srečala dva, v podjetju že ^ dolgo zaposlena. Ko sta me po- ^ barala, kaj počnem v podjetju ^ — in izvedela, nista mogla mimo ^ grenke pripombe: V časopisu so ^ že pisali, da si takšen pokoj- ^ ninski dodatek seveda lahko ^ privošči le Mladinska knjiga... ^ — Nekateri v podjetju smo ž ob uvajanju pokojninskega do- ^ datka iz podjetja celo zagovar- < jali misel, da je v taki praksi J morda dolgoročna perspektiva J podjetij nasploh, mi je ob slo- jS vesu dejal tov. Zirkelbach. ^ No, kako bo s to perspektivo, ^ ne vem, vsekakor pa bi se ob ^ AERU v Celju, ki prav tako ni ^ pozabil na svoje stare požrtvo- ^ valne delavce-upokojence, pa Mladinski knjigi, še našlo kje v Sloveniji kakšno veliko podjetje, ki je izredno konjunktur-no na svetovnem tržišču in , zato sicer ustvarja tudi velike ^ rezerve za morda manj ko- ^ njunkturne čase, pri tem pa se do svojih starih delavcev-upo-kojencev še ne obnaša tako solidarno. A kar zadeva monopoliste, poznamo mnogo takih, ki so tak položaj izkoristili le za visoke osebne dohodke zdaj zaposlenih ... In končno gre še za nekaj več kot le za hvaležnost do starih delavcev, izraženo v denarju. Mladinska knjiga, povedano le mimogrede, svojim upokojencem pod istimi pogoji kot zaposlenim, omogoča letni oddih v svojem počitniškem domu v Fiesi. Enkrat na leto pa jim priredi prijateljsko srečanje, kjer se pogovarjajo tudi o sedanjih težavah in uspehih v podjetju. Pravijo, da prihajajo zelo radi na taka srečanja, se ^ skupaj povesele, pogovore, foto- ^ grafirajo. Zaposleni res niso i več. a končno so ljudje, ki so ^ in še pripadajo podjetju, ko- ' lektivu.... SONJA GAŠPERŠIČ VELENJSKI PRIMER ZA ZGLED / ! I V Rudniku lignita Velenje so se odiočiii, da bodo pomagali 60 mladim fan- j tom, ki iz kakršnihkoli vzrokov niso končali osemletke in čakajo doma na | zaposlitev E Kljub temu, da v Ptuju ne j 5®! j o novih industrijskih ob-let 0V’ zaposlenost narašča. V dni se je število zaposle-Lu dvignilo nekaj nad 3 da je sedaj v ptujski ob-aposlenih že okrog 13.300 let'”1- Zaposlenost se bo v po- bori m ®asu P°večala, sai se o-? sezonsko delavci zaposlili *edvsem v kmetijstvu in sradbeništvu. F. H. Gotovo se boste vprašali: kakšna neki pa bo ta pomoč? Pravzaprav gre za svojstveno obliko pomoči. Šestdesetim mladim bodo namreč omogočili, da si pridobijo poklic in si zagotovijo hkrati s tem tudi zaposlitev. V okviru Rudarskega šolskega centra Velenje bodo odprli dva oddelka, v katedrih si bo teh 60 mladih pridobilo ustrezno usposobljenost za polkva-lificiranega radarja - kopača. S šolanjem bodo začeli že v kratkem. Trajalo bo pa sedem mesecev7. Vsi tisti mladi fantje, ki se odločijo, da bodo postali rudarji, bodo prejeli brezplačno delovno obleko, zastonj bo stanovanje in hrana, prejemali pa bodo med šolanjem tudi nagrado, in sicer od 50 do 240 dinarjev, odvisno seveda od prizadevnosti. Vsi mladi fantje pa bodo po uspešno končanem šolanju poštah člani delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje. Kot polkvalificirani rudarji - kopači bodo zaslužili mesečno okrog 900 do 1.000 din. Razen tega je treba poudariti, da je Rudnik lignita Velenje zadnje čase na široko odprl ___________________________) bodo več deset nekvalificiranih j in polkvalificiranih delavcev. ^ Težave, v katerih se je znašel ta premogovnik pred leti, so v glavnem odpravili. V Velenju zdaj povečujejo proizvodnjo premoga, vse nakopane količine pa tudi prodajo. In ker so letos v Šoštanju naposled le začeli tudi J z gradnjo nove Termoelektrarne ^ Šoštanj III, v kateri bodo poku- ^ rili okrog 2,5 milijona ton ligni- ^ ta, je perspektiva velenjskega £ rudnika lignita, s tem pa tudi 4 velenjskih rudarjev, za prihod- J nje kar najbolj obetajoča, (vš) ■ Glavna: uresničiti reformo Zvezno skupščino in vsa njena telesa čakajo v prihodnjem obdobju številne naloge in intezivno delo. Oglejmo si nekaj glavnih nalog novoizvoljene zvezne skupščine, predvsem tiste, ki jih je moč odbrati iz »zapuščine« stare skupščine, ali pa so nanje opozorili delovni ljudje v letošnjem predvolilnem obdobju. Poglavitna naloga skupščine ostaja slej ko prej: uresničiti smotre družbene in gospodarske reforme ter nadalje razvijati samoupravljanje, zlasti na tistih področjih družbenega življenja, kjer se še ni docela uveljavilo. In ne nazadnje — izboljšati materialni položaj naše družbe. Tem temeljnim nalogam so podrejene in iz njih izvirajo tudi vse druge konkretne naloge zvezne skupščiane v naslednjem obdobju. Katere so te naloge? Kakor je znano, je za nadaljnji razvoj družbenih, ekonomskih in političnih odnosov bistvenega pomena, da izoblikujemo sistem ekonomske in socialne varnosti delovnega človeka na podlagi solidarnosti in vzajemne pomoči. V etatističnem obdobju smo probleme socialne varnosti reševali administrativno. Zdaj so državni ukrepi odpadli, nismo pa še učinkovito razvili drugih oblik socialne varnosti, ki bi ustrezale samoupravni strukturi družbe. Zato bo morala zvezna skupščina v prihodnjem obdobju več . storiti za rešitev tega vprašanja. UVELJAVITI DRUŽBENO DOGOVARJANJE V okoliščinah, ko država ne jamči več gospodarske stabilnosti posamezni delovni organizaciji, moramo razvijati širše oblike dogovarjanja in sporazumevanja. Le tako bo namreč mogoče zagotoviti ekonomsko in družbpno stabilnost položaja delovnih ljudi, npr. ob ukinitvi podjetja, zmanjšanju števila zaposlenih v posameznih delovnih organizacijah, izplačevanju minimalnih osebnih dohodkov in podobnem. Z dogovarjanjem vseh dejavnikov naše družbe moramo oblikovati mehanizme, sklade in druge oblike združevanja sredstev, s katerimi bi reševali ta vprašanja. Skupščina bo morala sprejeti osnove za urejanje omenjenih vprašanj, predvsem pa je dolžna iz posameznih predpisov odstraniti vse ovire, ki motijo organiziranje« delovnih ljudi za uresničitev tega načela. Odgovorno in resno delo čaka zvezno skupščino tudi pri spreminjanju družbeno-ekonomskih odnosov v negospodarskih dejavnostih. H kraju gredo razprave o zdravstvenem zavarovanju in izobraževanju. Tudi na teh področjih naj bi razvili družbeno dogovarjanje kot obliko in metodo v družbenem življenju, ki naj zamenja državno administrativno uravnavanje družbenih odnosov. Pri razvijanju gospodarskega sistema naj bi zvezna skupščina sprejemala takšne ukrepe, ki bodo spodbujali delovne organizacije v gospodarstvu, da se organizirajo kot samostojni subjekti z različnimi oblikami poslovnega združevanja, v razne proizvodne, finančne in prometne organizme. Tako bodo le-te prevzele odgovornost za funkcije, ki jih je doslej v imenu interesov' družbene skupnosti opravljala država s svojo administracijo. KAKŠNA NAJ BO NAŠA EKONOMSKA POLITIKA Zvezna skupščina mora rešiti še več drugih pomembnih sistemskih vprašanj, predvsem davčni sistem, ki ne ustreza več stopnji razvitosti naših družbenih odnosov, pa tudi kreditni sistem. Ker je celotno gospodarstvo, zlasti pa še industrija, v vzponu, mora zvezna skupščina posvetiti v prihodnjem obdobju več pozornosti ukrepom ekonomske politike, da bi spodbujala pozitivne težnje v razvoju. Zato je neogibno: da še nadalje krepi tempo gospodarske rasti do optimalne meje, ki ne bo pomenila inflacijskega pritiska niti vračanja k ekstenzivnemu gospodarjenju, da .omogoči hitrejše preusmerjanje gospodarstva, njegovo modernizacijo in oskrbo tržišča z novimi in kakovostnimi izdelki, da krepi reprodukcijsko sposobnost gospodarstva za kar najbolj učinkovito vključevanje v svetovno tržišče in mednarodne ekonomske odnose in da odstranjuje iz gospodarskega sistema in ukrepov ekonomske politike vse tisto, kar preprečuje krepitev tržnih odnosov in doseganje 'moderne proizvodnje, ter s samoorganiziranjem in družbenim dogovarjanjem oblikuje mehanizem in metode, ki bo z njimi mogoče reševati nasprotja v tržnih odnosih. To niso lahke naloge! Ob razpravah o predlogih ustavnih amandmajev ni bilo mogoče do kraja proučiti nekaterih vprašanj v zvezi s posamez-■ nimi ustavnimi določbami. Tudi to delo ostaja novi skupščini. Ta vprašanja bo potrebno še nadalje proučevati, tako v komisiji za ustavna vprašanja kakor tudi v drugih skupščinskih telesih, v znanstvenih ustanovah in družbeno-političnih organizacijah. Prav tako bo morala zvezna skupščina opraviti več nalog pri uresničevanju resolucij o zakonodajni politiki ter o družbenoekonomskem položaju občine in razvoju samoupravnih odnosov v občini. Naloga skupščine bo, da bo okviru svojih pristojnosti sprejeihala zakonodajne in druge ukrepe za uresničevanje teh resolucij. Za zdaj je ustanovila komisije za kodifikacijo in revizijo zvezne zakonodaje, ker jo je treba prilagoditi samoupravnim odnosom. Skupščino čakajo tudi naloge v zvezi z izpopolnjevanjem metod svojega dela. Za napredno družbeno gibanje je izredno koristno in pozitivno, da se o vseh pomembnejših vprašanjih razpravlja odkrito, javno in demokratično. Samoupravni način odločanja izključuje sprejemanje odločitev ped pritiskom posebnih interesov, druge družbene strukture ali birokratskega monopola kogarkoli. Skupščina mora zato še naprej razvijati učinkovit sistem samoupravnega odločanja na vseh ravneh ekonomskega, političnega, zunanjepolitičnega in še na drugih področjih družbenega življenja. V nadaljnjem delu bo torej morala skupščina vse bolj sodelovati z republiškimi skupščinami, delovnimi organizacijami, zbornicami, združenji ter strokovnimi in znanstvenimi ustanovami. Boli kot doslej bo potrebno, da bo vsa pomembna vprašanja, o katerih odloča, obravnavala skupaj z vsemi dejavniki naše družbe. Le tako bo opravičila zaupanje delovnih ljudi, ki so ji ga izrazili na letošnjih volitvah. V. B. Občinski sindikalni svet Maribor z odbori: ČESTITA..^ VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU OF IN MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA TER VSEM ČLANOM SINDIKATA OB 50-LETNICI REVOLUCIONARNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE — SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA — SINDIKATA DELAVCEV GRADBENIŠTVA — SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSTVA IN TOBAČNE INDUSTRIJE — SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ — SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI — SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Kako gospodarimo STALIŠČE JESENIŠKIH DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ Proti pavšalnim ocenam Predstavniki družbeno političnih organizacij, občine in samoupravnih organov Železarne Jesenice so poslali Centralnemu svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, Republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije, CK ZK Slovenije in Marjanu Rožiču, sekretarju ZSJ, naslednje pismo: Beograjski list »Politika« je dne 18. aprila 1969 objavil intervju novinarjev M. Milanoviča in B. Kolarja s sekretarjem ZSJ Marjanom Rožičem. Člani Zveze komunistov, sindikata in delavskega samoupravljanja v Železarni pa se z nekaterimi stališči in izjavami tovariša Rožiča ne strinjamo. Menimo, da so izjave: »Štrajk je posledica slabih samoupravnih odnosov, to je posledica premajhnega angažiranja komunistov in sindikata, štrajk je direktna kritika konkretnega družbeno političnega angažiranja komunistov in sindikata«, posledica pavšalnega ocenjevanja in nepoznavanja konkretnih problemov. Smatramo, da so njegove'ocene predvsem globalnega karakterja o vprašanju štrajkov in raznih drugih prekinitev dela, nikakor pa ne odraz dejanskega upoštevanja aktivnosti samoupravnih organov, sindikata in komunistov v Železarni. Menimo, da pavšalno in neobjektivno ocenjevanje ter tako obveščanje širše družbene javnosti ne koristi našim skupnim družbenim interesom, temveč deluje nasprotno, to je v smeri demoralizacije tako samoupravnih organov kot ostalih političnih dejavnikov. Tovariša Rožiča vabimo na Jesenice, da bi se bolj konkretno spoznal s prizadevanjem celotnega kolektiva, samoupravnih organov, sindikata in komunistov v Železarni ter izven nje. Predstavniki družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov Železarne Jesenice in občine PO ŠTRAJKU NA JESENICAH In kaj sedaj ? ^tkoraj dvodnevni štrajk jeseniških martinarjev, o katerem ^^zaradi tehničnih pogojev dela našega uredništva v pretekli ^številki nismo mogli poročati, je za širšo javnost morda že na pol pozabljen dogodek. Za jeseniške kovingrje pa je še vedno pereč problem in iz mnogih vzrokov jim bo dolgo ostal v spominu. __ To bo neprijeten spomin, tak spomin, ki bi ga radi čimprej pozabili, pa se jim bo venomer znova vsiljeval v zavest. In to bo nemara dobro, vsekakor pa bo dobro tedaj, če bo njegov nauk zalegel vsaj toliko, da se streznijo vsi tisti, ki so doslej mislili, da se izpolnitev raznih zahtev in želja da izsiliti tudi z nerazumnimi akcijami. Štrajk, v katerem je peščica njegovih kolovodij zavedla ostale jeseniške martinarje, je vsekakor spadal med nerazumne akcije. Začel se je o času, ko so se v Železarni veselili dejstva, da je prvič .po več kot dveh letih za njimi mesec, ki so ga zaključili brez izgube. Ko pa je bil ta štrajk končan, so v Železarni ugotovili, da se ponovno nahajajo tam, kjer so bili — v izgubi,, ki jo bo težko nadoknaditi.. Škoda, ki jo je ta štrajk povzročil, je velika; Jeseničani se bojijo, da bo »-zbrisaU blizu 190 milijonov starih dinarjev, kolikor se jih je jeseniška občina odrekla v svojem proračunu, da bi — tudi odrekanjem od najnujnejših otreb — prispevala k sanaciji železarne. Škoda, ki so jo povzročili martinarji, se bo iz njihovega obrata razširila še na druge obrate. Martinama je bila in je še vedno ozko grlo v proizvodnji železarne in izpada njene proizvodnje ne bo mogoče nadoknaditi, ne da to ne bi zabolelo mnogih kovinarjev. Kaže, da so se martinarji tega že zavedeli in da so pripravljeni storiti vse, kar je v njihovi moči, da drugi sodelavci ne bi čutili posledic njihovega štrajka. Drži, da večina martinarjev sploh ni bila za štrajk, vsaj ne v smislu aktivnega angažiranja zanj. Toda, če večina martinarjev ne bi potihem pričakovala, da bodo s štrajkom nemara le uspeli izsiliti večje osebne dohodke, potem bi majhni skupini njegovih kolovodij vsekakor bilo nemogoče prisiliti martinarje na štrajk. Najbrž so v martinarni kombinirali takole: lani so v predelovalnih obratih izsilili s štrajkom zajetnejše mesečne kuverte, torej se jim je štrajk izplačal, nemara se bo izplačal tudi nam? Dejstvo je, da so v železarni do nedavnega popuščali raznim pritiskom in da je uprava železarne večkrat »parlamentirala« z nezadovoljnimi obrati. Čez nenačelno urejanje raznih problemov pa so letos naredili križ: sanacija poslovanja je preresen cilj, da bi lahko odstopali od postavljenih nalog — kjerlcoli in pred komerkoli. Centralni delavski svet je trdo zagrabil vajeti in jih ne namerava izpustiti; da je tako, je dokazal tudi ob štrajku martinarjev. Martinarji so šli v štrajk zato, ker so mislili, da so za veliko proizvodnjo dobili premajhen zaslužek. Pri tem pa so »pozabili« — drugi obrati niso — da so že uveljavljeni razni sanacijski ukrepi, ki med drugim predvidevajo isto maso osebnih dohgd-kov za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. To je edini način, da se železarna reši izgub, zaradi katerih bi b skladu z veljavnimi predpisi vsi kovinarji morali pravzaprav prejemati le minimalne osebne dohodke. Poprečni osebni dohodki v martinarni pa so tudi to pot znašali 97.000 S-dinarjev, kar sicer za jeseniško draginjo res ni veliko, vsekakor pa tudi ne tako malo, da bi zaradi tega kazalo postaviti na kocko usodo celotne železarne. Kaj bi bilo, če se vodilnim delavcem talilnic ne bi posrečilo odliti sarž, ki so jih stavkajoči pustili v dveh pečeh? Te peči bi postale neuporabne, s tem pa bi celotna sanacija železarne prišla pod velik vprašaj. Na Jesenicah se doslej še nikoli ni zgodilo nekajx podobnega in si torej ta martinarski štrajk lahko lasti žalostno slavo dogodka, ob katerem so delavci zanemarili skrb za varnost naprav, ki jim dajejo kruh. To je verjetno največji madež, ki je padel na martinarje, ki so doslej lahko s ponosom rekli, da spadajo v prve vrste jeseniških kovinarjev in ki nedvomno želijo, da bi tako tudi ostalo. Kaj torej sedaj? Na to, kar se je zgodilo, vsekakor ne kaže pozabiti, vendar pa mora pogled biti uprt v prihodnost. Vkljub resnim prizadevanjem samoupravnih organov, uprave, sindikatov in ZK v železarni še vedno niso rešena tudi takšna vprašanja, ki so izključno notranja zadeva tega našega največjega železarskega kolektiva. Sem sodi na primer vprašuje precejšnjih, razlik v osebnih dohodkih med obrati, ki niso posledica različnih rezultatov delovnih prizadevanj: sem sodi tudi vprašanje nagrajevanja različnih profilov kadrov, ki še vedno ni pravilno urejeno. Kako to, da mlada dekleta v pisarnah, ki se ne morejo pohvaliti s kakšno posebno izobrazbo, zaslužijo več kot delavci pri pečeh? Lahko bi še naštevali, pa je verjetno že to dovolj za zaključek: ne kaže drugega, kot še bolj poprijeti za delo in še hitreje kot doslej na samoupraven, demokratičen način urejati vse tisto, kar jeseniške kovinarje ovira na poti k ciljem, ki so si jih zastavili. MILAN POGAČNIK : »NOVOLES« IZ STRAŽE PRI NOVEM MESTU POSTAJA VSE POMEMBNEJŠI STEBER NAŠE LESNO PREDELOVALNE IN POHIŠTVENE INDUSTRIJE TUDI TUJCEM VELIKO POVE NJIHOVO IME Niti do današnjih dni zgodovinarji še niso povsem odgovorili na vprašanje, kdaj se je v Straži in sosednjih krajih ob obronkih malone neizčrpnega Kočevskega Roga začelo razvijati najprej žagarstvo, potem pa še druge oblike in načini predelovanja lesa. V zvezi z našim današnjim zapiskom, ko želimo spregovoriti o prizadevanjih kolektiva NOVOLES iz Straže pri Novem mestu, omenjeni zgodovinski podatki niti niso kdo ve kako značilni ali pomembni. Toda: če že omenjamo zgodovino, potem velja zapisati, da šele zadnjih deset let omejuje tisto obdobje, ko predelava lesa v Straži ne le postaja uedno pomembnejši steber tovrstne industrije in tudi konkurenčne sposobnosti celotnega našega gospodarstva na tujih trgih, marveč je tudi vse bolj usmerjena na višje stopnje obdelave. Z drugimi besedami povedano: če je tujina še pred desetimi leti Stražo poznala kot kraj, kjer je mogoče dobiti hlodovino, rezan les in še nekaj malega vezanih plošč, finalni izdelki 970-članskemu kolektivu podjetja NOVOLES zdaj že prinašajo več kot polovico vsega dohodka. Že po treh ali štirih letih pa bo iztržek na račun prodaje stilnega pohištva, vezanih plošč in embalaže dosegel malone dve tretjini celotne njihove realizacije. »V tej težnji, ki pa jo želimo uresničiti na višji ravni, ob podvojitvi sedanjega, obsega in vrednosti proizvodnje, se skriva bistvo naših prizadevanj za modernizacijo in rekonstrukcijo podjetja, kar že izvajamo,« je v razgovoru za DE poudaril direktor podjetja NOVOLES iz Straže Jože KNEZ. Čeprav smo namreč že dolga leta izvozniki, čeprav znotraj naše panoge po podatkih za lansko leto z 2,4 milijona dolarjev izvoza zavzemamo tretje mesto v državi, še predobro vemo, da se bomo na svetovnem trgu obdržali le, če bomo dovolj produktivni. Zato se zdaj moderniziramo in še bolj usmerjamo na finalno predelavo, da bi tako v. ceni, kot količinah in kvaliteti še naprej obdržali ne lahko priborjeni sloves in konkurenčno sposobnost našega podjetja,« V ŠTIRIH LETIH — PODVOJENA PROIZVODNJA Dobrih deset let je kolektiv NOVOLES potreboval za to, da se je povzpel na tisto mesto med lesno-predelovalnimi in pohištvenimi podjetji, ki ga zaseda zdaj. Ce bi zdaj začeli brskati po njihovi kroniki, bi ugotovili, da so njihovi nekdanji dve žagi v Straži in galanterijski obrat v Novem mestu pravzaprav omogočili, da so 1959. leta v Straži lahko odprli novo tovarno vezanih plošč. Prav ta tovarna, kot prvi rezultat njihovih prizadevanj za čim višjo stopnjo obdelave lesa in s tem tudi za višji zaslužek, jim je omogočila, da so štiri leta kasneje v Straži dogradili nov proizvodni obrat, v katerem so delavci opuščenega novomeškega obrata začeli izdelovati pohištvo. Zdaj so že prišli tako daleč, da domačim, evropskim in ameriškim kupcem vezanih plošč, embalaže in stilnega pohištva komajda še ustrežejo, ker so njihove zmogljivosti enostavno postale — premajhne. Ce pa kupce želijo obdržati, če naj se na tujih trgih še bolj zasidrajo, če naj se zavarujejo pred konkurenco, potem se morajo modernizirati ne glede na to, da po rezultatih že zdaj posegajo v sam vrh tovrstne jugoslovanske industrije. Zaradi vsega tega zdaj, poleg modernizacije opreme in tehnologije predvidevajo tudi podvojitev proizvodnje. Ta cilj naj bi dosegli v naslednjih štirih, petih letih. »Kot sem že povedal, investicije že izvajamo,« je nadaljeval direktor Jože Knez. Vsega skupaj bomo vložili 25 milijonov dinarjev. Stiridest odstotkov teh sredstev nam je pod ugodnimi pogoji posodila Mednarodna banka za obnovo in razvoj; polovico preostanka prispevajo domače banke; drugo polovico pa sami. Ker je oprema v glavnem že prispela, z gradbenimi deli pa tudi že začenjamo, naj bi. bila rekonstrukcija dejansko zaključena vsaj ob letu, če že ne ob koncu letošnjega leta. Potem. se bo seveda začel naš boj za sinhroniziranje proizvodnje ob novih pogojih in za čimprejšnje izkoriščanje novih zmogljivosti. Zato pravimo, da bomo proizvodnjo podvojili v štirih, petih letih; vzporedno s potrebami trga in z našo sposobnostjo, da te potrebe tudi zadovoljimo.« Zanimivo je, da bo le četrtino navedenih sredstev NOVOLES porabil za razširitev in preureditev proizvodnih prostorov; vse ostalo pa so namenili za noVo, najsodobnejšo opremo. Kaj to pomeni, je najbolje izrazil Jože Knez z naslednjim stavkom: »Gremo na razpolovitev sedanjih izdelavnih časov!« In, kot da bi pomislil, da ne razumem najbolje, kaj to pomeni, je še dodal: »Kupili smo si takšno opremo in stroje, da bodo lahko delavci z njimi ob enakem fizičnem delu kot zdaj proizvedli še enkrat toliko, kot lahko naredijo zdaj!« KAJ PA REZULTATI? Z letno realizacijo 50 milijonov dinarjev in 2,4 milijona dolarji izvoza se NOVOLES že zdaj uvršča med vodilne proizvajalce in izvoznike v svoji stroki. Ker je vse doslej modernizacijo izvajal predvsem na račun lastnih sredstev, je kolektiv ostajal nekoliko prikrajšan pri osebnih dohodkih. Kaj jim torej obetajo sedanja vlaganja? »Ni lahko prognozirati,« je na vprašanje odgovoril Jože Knez, »saj je vsa naša pohištvena industrija močno odvisna od vsakokratnih izvoznih pogojev. Toda, če bodo razmere kolikor toliko normalne, si naš kolektiv lahko obeta bistveno izboljšanje akumulativnosti. To pa spet pomeni, da bi se tudi v osebnih dohodkih, pri katerih smo zdaj nekje na povprečju med slovenskimi podjetji naše panoge, morali povzpeti pod sam vrh ...« MILAN GOVEKAR SAVINJA m »: miš V',-. CELJE *< žagan les ;.y.- • ' • iglavcev in listavcevj lesna volna furnir plemeniti in srep) furnirji domačih in eksotičnih drevesnih vrst hrast jesen in kotne letve zaboji Vsakdanji motiv iz obrata vezanih plošč podjetja NOVOLES iz ko!ekcij‘e JUS in po naročilu, transportne palete OBISK V TOVARNI MERIL V SLOVENJEM GRADCU: Polovico proizvodnje v izvoz Med tiste delovne organizacije na slovenjegraškem območju, ki iz leta v leto povečujejo proizvodnjo in izvoz in ki imajo izdelano usmeritev nadaljnjega razvoja, sodi nedvomno tudi kolektiv Tovarne meril. Letos bodo, v primerjavi z letom 1968, povečali vrednost proizvodnje za okrog 10 do 15 °lo, računajo pa pri tem, da bodo občutneje povečali tako obseg kot vrednost proizvodnje prihodnje leto, ko imajo v načrtu večja investicijska vlaganja. Izpopolnili bodo tehnološki proces, posebej še v obratu plastike ter pri proizvodnji izdelkov, ki jih pošiljajo na tuja tržišča. V Tovarni meril Slovenj Gradec imajo najbolj razvito proizvodnjo meril, tako zložljivih lesenih, libel, manufakturnih metrov in meril za hlode, izdelujejo šolski pribor iz lesa^in plastike ter pomična račuftala iz plastike. Obrat za proizvodnjo plastičnih izdelkov pa poslovno sodeluje z več slovenskimi delovnimi organizacijami. Ker je na tržišču vse večje zanimanje za izdelke iz plastike, so v Tovarni meril Slovenj Gradec pred časom uredili nov obrat za tovrstno proizvodnjo, vendar zmogljivosti tega obrata za zdaj še niso povsem izkoriščene. Največ izdelajo lesne galan- terije za gospodinjstvo. Večino tovrstne proizvodnje odpremijo na tuja tržišča, zlasti še v ZDA, v Belgijo, Nizozemsko, Italijo. Zvezno republiko Nemčijo in Avstrijo. Proizvodnja lesne galanterije predstavlja skoraj polovico celotne proizvodnje Tovarne meril Slovenj Gradec, zato je uveljavitev v izvozu še posebej pomembna. Proizvodnjo in izvoz lesne galanterije za gospodinjstva bodo v slovenjegraški Tovarni meril še povečevali. Vendar pa bodo potrebna velika prizadevanja celotnega kolektiva, da glede nenehnih dražitev materialov obdržijo cene na dosedanji ravni in tako zagotovijo prodajo na tržiščih po vsem svetu. S prodajo lesne galanterije so na tujih tržiščih uspeli predvsem zaradi nizkih cen in odlične kvalitete. Zaradi stalnih zviševanj cen reprodukcijskih materialov pa morajo z boljšo organizacijo dela, s povečevanjem produktivnosti in z drugimi ukrepi zagotoviti znižanje lastne cene, da so še naprej konkurenčni. Tovarna meril Slovenj Gradec ima izoblikovan koncept nadaljnjega razvoja. V načrtu imajo osvajanje proizvodnje vseh vrst meril, iz lesa in plastike. Predvsem z lastnimi sredstvi nameravajo v prihodnjih letih še naprej izpopolniti tehnološke procese in zagotoviti proizvodnjo izdelkov v takih serijah, ki bodo omogočile konkurenčen nastop na tujih tržiščih. Jugoslovansko tržišče je za prodajo izdelkov iz Tovarne meril Slovenj Gradec občutno premajhno. fvš) POHIŠTVO embalažni sodčki iz vezanih plošč — standardni in s patentnimi zapirači filament ovojni papir kosovno pohištvo omarica za čevlja funkcionalna »SAVINJA« ~. nrB CELJE K«! V KEMIČNI TOVARNI MELAMIN SE POPREČJE OSEBNIH DOHODKOV SUČE OKROG 1100 DINARJEV Štirje presežniki V Melaminu na hitro ugotovite temperaturo razpoloženja med zaposlenimi. »V katero kočevsko tovarno mladina najbolj sili?« »Ja k nam, kam pa drugam. Nikjer v Kočevju ne bi bolje zaslužili. Če iščemo pet delavcev, se jih prijavi petdeset.« »Kakšna je pa fluktuacija?« poskušam posvetiti v medsebojne odnose. »Ni vredno omembe. Kjer je denar, so medsebojni odnosi v redu.« »Imate veliko stanovanjskih prosilcev?« potipam skrb za družbeni standard. »Nobenega več. Vse smo že rešili. Pri nas jih tudi nikoli več ne bo,« Tale zadnji odgovor se mi je zdel le nekoliko pretiran. Mladi ljudje — in v Melaminu je veliko mladih delavcev — slej ko prej zaželijo splesti družinsko gnezdo. Soba pri starših ali pri tujih ljudeh postane pretesna, razmišljam na glas. Povedala pa jim nisem nič novega. »Kdor pride z osemnajstimi leti k nam, si bo do petindvajsetega ali šestindvajsetega leta sam kupil ali zgradil stanovanje. Tako smo se odločili in tako bo.« Sekretar Melamina je razgrnil pred menoj plahto papirja, Vso v številkah, razporejenih po rubrikah. To je bila osnova omenjene odločitve. Novi delavci brez primernega stanova-hja bodo primorani varčevati.' Tisti z najmanjšimi zaslužki haj bi mesečno vložili po 10.000 starih dinarjev za stanovanje, Podjetje pa 40.000 din. Čez sedem let vsaka stvar prav pride, kaj šele ta privarčevani denar! Banka bo k temu primaknila vsaj še tolikšno vsoto in varčevalec bo sam kupil stanovanje ali hišo. Najprej je Melamin odkupoval stanovanja za svoje prosilce. Petdeset stanovanj na 270-člamski kolektiv! Poleg mož pa je zaposlenih v tej tovarni tudi nekaj njihovih žena. Tako kot v Itasu (in še marsikje drugje), so sčasoma ugotovili, da se s kreditiranjem' za individualne gradnje hitreje pomaga brezdomcem in gospodarneje investira namenska sredstva in sta-novansko politiko so spremenili. Ima pa tudi ta luknje. »Zgodilo se nam je«, pove direktor Melamina Jože Košir, »da je moral naš sindikat socialno podpirati delavca, ki si je gradil hišo. S štirimi milijoni starih/ dinarjev kredita, ki smo mu ga dali, se je lotil dela. Kdor je s kmetov, dobi od doma vsaj les, ta pa ni dobil od. nikoder nič. Hišo je s kreditom spravil pod streho, dozidava! jo je pa s svojim in ženinim zaslužkom. Družimo in sebe je tako prikrajševal, da je žena pri- jokala k nam in nas prosila, naj ji pomagamo. Ves živež je znosil delavcem na gradbišče. Ponudili smo mu dodatni kredit s pogojem, da ta čas, dokler ga ne odplača, odstopi eno stanovanje nam, pa ni pristal. V hiši, ki bo vredna kakih 15 milijonov starih dinarjev, hoče biti sam gospodar. Pomagaj, mu, če moreš.« Revežev iz lahkomiselnosti v Melaminu ne marajo. Nova stanovanjska politika obveznega varčevanja delavcev in tovarne za stanovanja naj bi lahkomiselnosti pristrigla peruti. »Vsaj 9 milijonov starih dinarjev bo moral vsakdo imeti, ko si bo začel graditi stanovanje,« je sekretarjevo izjavo dopolnil direktor. Prosilec naj prihrani poldrugi milijon starih dinarjev v 5 ali 7 letih, če ne more hitreje, mi mu prispevamo 3 milijone ne glede na varčevalno dobo, na ta prihranek pa dobi v banki vsaj še 4 milijone in pol kredita.« Slo bo, saj se povprečje osebnih dohodkov v Melaminu suče okrog 110.000 starih dinarjev. Ma— ALI RES BREZ »INLESA« TUDI RIBNICE NE BI BILO ■IT sekakor pretirajavo tisti, W ki trdijo, da brez Inlesa * tudi Ribnice ne bi bilo; gotovo pa drži, da bi se Ribni-s čani brez Inlesa bolj mučili in slabše živeli kot pa živijo sedaj. ALI RES BREZ INLESA TUDI RIBNICE NE BI BILO? Delavci, ki so že dvajset let in več v podjetju, še vedo, kako hiido je bilo nekoč v obratih, ki jih združuje Inles. Vedo Z OBISKA V KOLEKTIVU ITAS — KOČEVJE INDUSTRIJE TR ANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME Vozli ali vozlički? glillSlili lili g_mz_ v. v. v. v.v. v. v. .v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v. ,w.*.*.v.v.v.*.v.\w.v.v.v.v. liliilllil lliiililip iiiliiii • ••••••••••••••••• • a aaaaaaaaaaaaaaa a a a a a a a a a i .v.v.\v.v.v.v.\v.v.v.v.v.v. .\v.v.\v.\v.v.v.v.v.v.*.v.v. iiiliii. ■ liliilllil V kočevskem Itasu na novo zaposlijo samo tiste prosilce, ki imajo stanovanje. Vsakdo, ki mu gre resno za kruh, si poišče kakršnokoli streho nad glavo. »Zame bo dober tale kotiček,« pravijo poročeni prišleki, »samo, da so žena in otroci doma na varnem in brez skr- čez nekaj mesecev pa... No, saj si lahko mislite, kaj se zgodi. V tisti kotiček pripelje slamnati vdovec ženo in otroke in stanovanjski problem je tu. UMKI i;::Xv:5:::X::::*yx:x:x:::::x:x ššiifi w -------------; iillililti - ■ 11*«^ /iiiiilli g: >:-x-x-x::b:b::x:;::;:v:-:-:-x-x-;' •:XxX:Xxb:;X:X:XxX4xvx: •::x:x:::x:x:x:::::::::x::X::::x:x ■Pili x-x*x.: .4 M lit J* ll!» »iS ,,......—Jiiiiii mmmmm <0 Xu /| d) iilillp« PO SLEDI GORENJA Vaša priložnost Brez odlašanja sledite izdelkom Gorenja. Sodelujte v tej nagradni igri. Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja. Na razglednico napišite poleg svojega naslova številko garancijskega lista izdelka Gorenje, ki ga imate. Ce izdelka nirnate, pa Četudi ga ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico s svojim naslovom na. , n n-n ta n I C3 tovarna nnSPODlNJSKE OPREME VELENJE I—(PD SLEDI GORENJA) _ »Ni nehvaležne j šega dela kot je reševanje stanovanjskih zadev,« je potožila Jožica Krese, socialna delavka iz Itasa. Prideš k eni družini pa ti pravijo: Nobeden ni tako potreben stanovanja kot mi, ko greš k drugim prosilcem za kredit, slišiš isto. Po pravici rečeno, vsi člani stanovanjske komisije se bojimo sej, ko je. treba deliti kredite za stanovanja. Vse kriterije upoštevamo — koliko časa je kdo v podjetju, ali je kvalificiran delavec, ali ima kroničnega bolnika doma, da bi ja denar pravično razdelili. In ravno takrat je .po navadi največ pritožb. Za hvaležnost, ker si najmanj tri ure zastonj napenjal možgane, jih poslušaš: »Zakaj so pa v Melaminu lahko v enem letu kupili 20 stanovanj? Kot da naši delavci ne bi vedeli, kako se prodaja uitrapas in kako silosi za cement, cisterne in avtomešalci. Mi se moramo drugače boriti za kupce kot Melamin.« V Itasu pravzaprav zgledno skrbijo za stanovanja. V zad-njiih štirih letih je 51 delavcev dobila posojila, če ima 430-član-ski kolektiv 69 tovarniških stanovanj, tudi ni od muh. Melamin in nobeden drug jim ne meša štrene. Ne zanalašč, ampak preblizu Itasa je. In Kočevje je še zmeraj premajhno, da ne bi delavci iz ene tovarne gledali delavcem iz druge tovarne v lonec. Bognedaj, da bi Melamin še kdaj močno odskočil z osebnimi dohodki! V Itasu bi ga imeli samoupravni organi večno na krožniku. No, takole 10.000 starih dinarjev razlike, kot je zdaj, se pa že prenese. Veste, itasov-ci so takšni; kadar gre drugim boljše, stokajo, kot da se bo svet zdaj.zdaj podrl, kadar več zaslužijo, pa pravijo: »Ni vrag, da ne bi. Vsako leto za 11 do 15 °/o povečamo proizvodnjo in vedno kaj novega izdelujemo, kar se laže proda.« jelka naj kuha za vse I Pred dnevi je delavski svet Itasa namenil trideset milijonov starih dinarjev za regresiranje toplih malic do konca leta.' Se ve, Melamin ga v tem še vedno nese; tam ne. plačujejo niti ficka za svojo malico, naj bo topla ali mrzla. Enolončnice, sardine, salamo in sir si po želji izbirajo na račun podjetja. Vodstvo Melamina ve, da prazen Žakelj ne stoji pokonci in da dobro podmazani stroji najbolje tečejo, četudi imajo človeške oblike. V Itasu so mislili, da je vprašanje toplih malic rešeno, ko so nekaj milijonov starih dinarjev investirali v nov obrat družbene prehrane Jelka. V resnici se je še bolj zaostrilo. Tople malice so bile za delavce predrage. V Jelki so se izgovarjali na družbene dajatve in Ita-sovo vodstvo je velelo vsakemu članu kolektiva na izplačilni dan prispevati 3.000 starih dinarjev regresa za toplo južino. Vsi želodci pa niso enaki. Namesto v Jelko, se je ta regres začel stekati v bližnjo trgovino. Sendvič je nekaterim ljubši kot ričet, čeprav je prašič stopil vanj. Samo kakih 80 Itasovih delavcev redno malica. Po novem bo malica na pol zastonj. Ce ves kolektiv navali nanjo, bo pa spet križ. Jelka bo premajhna, ker pripravlja in streže s toplimi jedmi še trem bližnjim kolektivom. Naj zgradi Itas novo servimico ali za polovico tovarne pol ure poprej organizira delovni odmor? Takole, vidite, se v Itasu vedno kaj zavozla^ da samoupravnim organom ni dolg čas na sejah, ko sejejb o družbenem standardu. Pa brez zamere, Jožica! Malo se pa lahko pošalimo na račun vaših vozličkov, ko ste vozle že razvozlali. Samo trije hujši stanovanjski problemi in malice po 125 starih dinarjev pa res niso vozli... Ma inles ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT pa še nekaj; temelje tega gospodarsko močnega podjetja, ki postaja gigant, so postavili sedaj že stari člani kolektiva. Poslušajte jih; ANGELA MERHAR: SPOŠTOVANJE, NE ZASMEHOVANJE Pred 22 leti, ko sem se zaposlila v lesnem podjetju, je bilo še vse zapuščeno in razdejano od vojne. Najnujnejšega je primanjkovalo pri delu in doma. Po 12 ur skupaj smo delali in ko sem prišla zvečer domov, sem morala iskati otroke po sosednih hišah. Varstvenih ustanov nismo poznali. Malico smo prinašali s seboj in jo pojedli tam, kjer smo delali, ker delavskih sob niti miz ni bilo. Zdaj jemo, kot se ljudem spodobi, v lepi in svetli jedilnici. Mislim, da bi stari delavci zaslužili več spoštovanja kot smo ga deležni. Veliko truda smo vložili v podjetje in ne gre, da bi nas kdorkoli podcenjeval ali celo zasmehoval. PAVLA PETEK: 24 UR SMO UDARNIŠKO NAKLADALI VAGONE Mlada in neizkušena sem začela delati. Slednjo nedeljo in praznik sem bila na udarniškem. Spominjam se, kako smo med tekmovanjem s Kočevjem 24 ur skupaj nakladali vagone z lesom. Košček kruha in steklenička ječmenove kave, to je bila naša malica, nekateri pa še tega niso imeli. Ne enkrat, ampak vedno, kadar je bilo potrebno, smo se odrekali dobičku, da smo kupili nove stroje in še marsikaj drugega ter šolali strokovnjake. Danes vem, da smo zaslužni. LUDVIK LOVŠIN: Z NADUHO V PORTIRNICO V galanteriji sem delal, dokler nisem dobil hude naduhe. Ker sesalnih naprav ni bilo, smo požirali prah, prostori so bili samo provizorični. Dosti hudega sem prestal že poprej. S štirinajstimi leti sem iz Travnika pešačil v Jelenov žleb na žago in nosil s seboj za malico opečena koruzne žgance, stisnjene v hlebček, ali pa fižol. Ko sem izgubil zdravje, sem postal vratar. Malo zaslužim, čeprav sem pri delu zbolel. Podjetje pa — vsa čast — ponosen sem nanj. DANICA POŽAR: NE DA SE PRIMERJATI Delovni pogoji so bili pred 20 leti obupni. V mrzlih, večidel lesenih prostorih smo delali brez ventilacije in drugih ■ sedanjih pridobitev. Posebno hudo je bilo pozimi. Veliko smo pridobili v tem obdobju. Zdi se mi pa, da tudi izgubili. Med nami ni več tiste domačnosti in tovarištva. V obratu družbene prehrane naj bi uvedli takšen red, da bi obenem prišlo malicat samo toliko ljudi, kolikor je sedežev. Kdor osem ur dela stoje, mu privoščimo, da se vsaj pri jedi usede. IVAN BENCINA: NA PODJETJE SEM PONOSEN, NA SVOJ ZASLUŽEK PA NE Proste sobote? Kje pa, še ob nedeljah smo udarniško delali. Na žagi, kjer sem bil cir-kularist, je pihalo od vseh strani. S toplimi malicami sem zadovoljen, velikokrat v tovarni bolje jem kot doma. Sploh sem ponosen na podjetje, na svoj zaslužek pa ne. Na žagi imamo previsoke norme, tako da mlajši delavci v oknarni ali vra-tarni več zaslužijo. Triinštirideset delavcev, ki so sedanjemu slovesu Inlesa utirali pot, govori o prepihu in mrazu pri delu, o hladni kavi in kruhu za malico, o osebnem odrekanju in žrtvah za sedanje stroje, proste sobote in tople malice. Tisti, ki pravijo, da brez Inlesa tudi Ribnice ne bi bilo, seveda pretiravajo. Drži pa, da brez pridnih Ribničanov ne bi bilo ne Ribnice, ne Inlesa. Ma- DELAVSKA ENOTNOST — St. 17—18 — 26. aprila 1969 m j PERSPEKTIVA RUDNIKOV SVINCA IN TOPILNICE MEŽICA Rešitev: podvojena proizvodnja akumulatorjev Rudniki svinca in topilnica Mežica so se minulo leto znašli v izjemno težkem gospodarskem položaju. Poslovno leto so zaključili z izgubo zaradi treh bistvenih vzrokov: @ zaradi izčrpanosti rudišč, @ nedograjenosti proizvodnje akumulatorjev in @ zaradi previsokih družbenih in kreditnih obveznosti, ki jih kolektiv finančno več ne prenese. Topilnica v Žerjavu IZČRPAVANJE RUDISC V zadnjih dvajsetih letih so v Mežici po sili razmer intenzivno izčrpavali rudišča, ki so bila že tako in tako razmeroma revna. Premalo so imeli na voljo sredstev, da bi lahko na novo odkritih rudiščih vzdržali tekmo z eksploatacijo. To pomeni, da je izčrpanosti botrovala njihova težka preteklost, ko so mežiški rudarji dolga leta zaradi družbenih zahtev, v zadnjem času pa tudi zaradi lastne borbe za obstanek, bili prisiljeni izkopati več, kot bi smeli. »Inflacija in velike družbene potrebe so nam zmanjšale sadove našega dela, predvsem v tistih letih, ko je bila naša ruda še toliko bogata, da bi si lahko sami ustvarili dovolj sredstev za naš razvoj in perspektivo,-« je povedal glavni direktor, diplomirani inženir metalurgije Gregor Pungartnik. »In če smo zadnja leta kljub razmeroma slabi rudi še vedno lahko vsaj kolikor toliko ugodno poslovali, je med drugim to tudi zasluga naše produktivnosti, ki je pomembno višja, kot poprečna za to panogo v vsej državi...-« PROIZVODNJA AKUMULATORJEV Da bi si omogočili čim višji dohodek in da bi pokrivali pri- manjkljaj osnovne proizvodnje, so v mežiških rudnikih in topilnici že pred leti začeli vključevati v proizvodni program tudi izdelavo akumulatorjev, ki ima razmeroma dober ekonomski učinek. Zaradi tega so najprej leta 1962 priključili k podjetju tovarno akumulatorjev »Vesna-« iz Maribora. Tri leta kasneje pa se je k njim priključila še tovarna akumulatorjev »Munja« iz Zagreba. »Upali smo, da bomo v tako oblikovanem podjetju uspeli dobro poslovati kljub stalnemu upadanju svinca v rudi. Se več, pričakovali smo, da bomo s sredstvi, ki bi jih ustvarjali z obsežno akumulatorsko proiz-vodjo, uspeli intenzivirati geološke raziskave in si s tem za daljše obdobje zagotoviti surovinsko bazo,« je povedal ing. Gregor Pungartnik. »Zato smo z vsemi silami začeli izgrajevati in modernizirati akumulatorsko proizvodnjo, prvenstveno v »Munji«. Toda nepričakovana odcepitev »Munje« od našega podjetje je seveda pomenila polom našega poslovnega koncepta. Zaradi te odcepitve smo zdaj prisiljeni pospešiti izgradnjo akumulatorske proizvodnje v »Vesni« v Mariboru in Žerjavu ...« Časovni zadstamek, ki je nastal zaradi odcepitve »Munje«, je pomenil za rudnike in topilnico v Mežici pomemben izpad proizvodnje akumulatorjev m zmanjšanje dohodka najmanj za dobo 2 do 3 let. Kajti na novo so morali organizirati celotno prodajno mrežo za akumulatorje, ki je bila prej v rokah zagrebške »Munje«. »Vendar bi kljub odcepitvi Munje naše podjetje lahko uspešno poslovalo, če bi uspeli izvršiti postavke lanskega proizvodnega in finančnega načrta,« spet pristavlja glavni direktor. »Zal je bilo preveč preprek. Predvsem je količina svinca v rudi padla globoko pod planirano raven, občutno se je znižala v prvem polletju lani tudi prodaja akumulatorjev, pomembno višji pa so bili tudi proizvodni stroški akumulatorjev ...« POGOJI ZA USPEŠNO POSLOVANJE Vendar imajo kljub lanskim neugodnim finančnim razmeram mežiški rudniki svinca in topilnice precej pogojev, da bi že letos, predvsem pa v naslednjih letih dosegli uspešno poslovanje. »To nam ne bo uspelo brez ustrezne družbene pomoči,« je povzel besedo Drago Vončina, PROIZVODNI IN POSLOVNI USPEHI »GORENJA«, TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME IZ VELENJA Od sadnega mlina do pralnega stroja sekretar podjetja. »V kakšni obliki in na kakšen način nam bo ta pomoč dana, je danes še preuranjeno govoriti Vendar pa za naše probleme kažejo veliko razumevanja republiški izvršni svet in vsi drugi pristojni dejavniki.« Res pa je tudi, da se kolektiv mežiških rudnikov in topilnice zaveda, da se je treba krepko spoprijeti s težavami če se hočejo postaviti na trdne noge. Od novega leta dalje zaradi številnih internih organizacijskih ukrepov mežiški rudniki in topilnica ne poslujejo več z izgubo, zaposleni pa prejemajo normalne 100 % osebne dohodke. Letošnji gospodarski načrt vsebuje vrsto sanacijskih ukrepov. Predvsem bodo namenili več sredstev kot lani za rudarsko-geološke raziskave. Uskladili so načrt proizvodnje domačih koncentratov z realnimi možnostmi rudnih zalog itd. Zavoljo tega so znižali načrt proizvodnje rude za 25 načrt kovine v rudi pa za 15 % v primerjavi z lansko realizacijo. Seveda bodo morali zaradi tega kupiti več tujih koncentratov kot minulo leto, ker morajo obdržati proizvodnjo v topilnici na ustrezni višini, če hočejo izpolniti prodajne obveznosti. »Proizvodnjo akumulatorjev bomo ietos v primerjavi z lanskim letom podvojili, in sicer od 2600 na 5300 ton« pripoveduje inž. Gregor Pungartnik. »Zaradi tega moramo nujno povečati zmogljivosti, utrditi proizvodne in organizacijske procese in še bolj izboljšati prodajno službo akumulatorjev. Finančni rezultati, ki jih načrtujemo pri proizvodnji in prodaji akumulatorjev, so namreč odločilnega pomena za sanacijo našega podjetja in tega se v polni meri zavedamo.« M. Z. !!!!jilllll!lllllli;il!ll|||||||||||||llllll|]|lll!!!!l!lllll!ll!!l[lllllllllllllllll!l|IIIIIIIIIIIIBII[lll[ll|! Puškama Kranj Začetki tovarne »Gorenje« segajo že v leto 1947. Takrat so v zaselku Gorenje ustanovili »Okrajno kovinsko podjetje za izdelavo sadnih mlinov, mlatilnic ter pridobivanje tufa, zelene gline, laporja in hentonitov za kemično industrijo.« V mali obrtni delavnici, ki je opravljala predvsem kovaška in ključavničarska dela, je bilo zaposlenih 10 delavcev. Do leta 1958, ko je podjetje doživelo prvo pomembno prelomnico, s tem, da je odstopilo proizvodnjo in eksploatacijo bentonitov železarni Štore, prevzelo pa od šempe-trskega Agroservisa proizvodnjo štedilnikov in peči na trda goriva, je spremenilo tudi svoje ime v »Gorenje«. Tako so to leto v »Goreenju« začeli izdelovati prve najpreprostejše štedilnike in peči na trda goriva. , Ta odločitev kolektiva je bila daljnosežna, saj je med drugim pomenila prehod iz obrtniške v industrijsko proizvodnjo. Če so hoteli naprej, so se morali spoprijeti z mnogoterimi težavami. Kolektiv, ki je bil brez vsakršne industrijske tradicije, skoraj brez strokovnih kadrov in potrebne strojne opreme, se je znašel pred izredno zahtevno nalogo. »Leta 1969 se je podjetje še zadnjikrat preimenovalo, in sicer v «Gorenje, tovarno gospodinjske opreme,« pojasnjuje LOJZE NAPOTNIK, tajnik tovarne. »S tem je bila nakazana jasnejša perspektiva, ki jo je podjetje videlo predvsem v organizirani proizvodnji štedilnikov...« Ob trdno zastavljenem programu je vznikla vrsta problemov — od iskanja možnosti, kako bi pocenili transportne stroške, preko ustvaritve renomeja tovarne do vključevanja v življenje nastajajočega novega Velenja. Ta cilj je bil dosežen praktično s preselitvijo podjetja v Velenje 1960. leta. V tem času se je podjetje že poslovno tehnično utrdilo in uveljavilo na trgu. Prostori v starem jašku rudnika lignita so postali pretesni in so onemogočili razvoj sodobnejše tehnologije. Kolektiv »Gorenja« je bil pred dilemo ali stare prostore prenoviti ali poiskati novo lokacijo in zgraditi novo stavbo. Raje so se 1963. leta odločili za novogradnjo. In tega leta so odprli tudi novo tovarno. Vsak član kolektiva.je v izgradnjo tovarne vložil po' 30 ur prostovoljnega dela. Ta uspeh pa kolektiva »Gorenja« ni uspaval. Nujno je bilo treba nadaljevati s specializa- cijo proizvodnje, jo povečevati, s tem pa tudi razširjati proizvodne prostore. Leta 1965 so zopet začeli graditi, tako so imeli kmalu na voljo 30.000 kvadratnih metrov koristne proizvodne površine. Takšen izreden razmah je omogočil tudi razširitev proizvodnega programa, v katerega so poleg štedilnikov in peči na trda goriva vključili električne in plinske štedilnike ter proizvodnjo pralnih strojev. »GORENJE« DANES »Gorenje« je danes tovarna na evropskem nivoju. O tem pričajo tudi proizvodni rezultati minulega leta, ki je za ta kolektiv prav gotovo v nekem smislu tudi prelomno leto. »V Jugoslaviji smo lani prodali že 220.000 štedilnikov, 100 _ tisoč pralnih strojev in 10.000 hladilnikov znamke »Gorenje« — torej skupaj blizu 330.000 izdelkov ali 1300 izdelkov na dan,« pripovedujejo v tovarni. Pri vsem tem so vedno sledili zahtevam potrošnikov. In čeprav se morda želje potrošnikov niso vedno ujemale s tem, kar jim je »Gorenje« lahko nudilo, zdaj v tovarni brez slabe vesti ugotavljajo, da so večini potrošnikov ustregli. S tega stališča ocenjujejo tudi poslovne rezultate v minulem letu, predvsem pa jim to spoznanje daje spodbudo za delo in še boljše proizvodne in poslovne rezultate v tem letu. »Proizvodni načrt minulega leta je znašal 22 milijard starih dinarjev, dosegli pa smo blizu 30 milijard starih dinarjev,« je pripomnil Lojze Napotnik. »Letos računamo, da bomo dosegli proizvodni načrt nad 66 milijard starih dinarjev. Takšen skok je videti skoraj nemogoč, vendar ne smemo pozabiti, da je minulo leto za nas ostalo še veliko prostora neizkoriščenega, ker smo s prešibkim zaupanjem vrednotili lastne sile ...« »V Gorenju« niso biii namreč prepričani, da se bo kvaliteta njihovih izdelkov povzpela na tako visoko raven, da jih danes prodajajo že na zahodno-nemškem tržišču, ki je glede tovrstnih izdelkov izredno zahtevno. Niso računali, da bodo pri njihovih potrošnikih in trgovcih našli toliko zaupanja in kot pravijo, tudi njihovim kooperantom sprva niso preveč zaupali. »Danes so okoliščine bistveno drugačne. _ Rekli bi lahko, da smo se »vživeli« v trgovsko potrošniški krog in smo sposobni, da mu sledimo,« je še dodal Lojze Napotnik. »GORENJE« JUTRI Podrobnosti o tem, v kakšno smer se bo razvijala tovarna gospodinjske opreme Gorenje in kateri bodo njeni novi proizvodi, v Velenju nočejo izdati. To je povsem razumljivo. Povedali pa so, da bodo v kratkem zgradili novo, tretjo veliko proizvodno halo in blizu 20.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin. Ko bo končana rekonstrukcija tovarne — to pa bo še letos — bodo lahko v enem samem dnevu proizvedli do 2000 različnih štedilnikov, do 2000 hladilnikov, ki so njihov novi proizvod, in blizu 900 super-avtomatskih pralnih strojev. Vse to v enem samem dnevu! Res, skoraj neverjetne številke, v katere pa verjamemo, ker poznamo pot in vzpon »Gorenja«. Za zaključek morda še tole: o tovarni, ki je v zadnjih 4 letih povečala proizvodnjo od 3,6 mili jarce starih dinarjev na letošnjih več kot 66 milijard starih dinarjev in ki je proizvodni čas na enoto proizvoda v teh štirih letih zmanjšala s 6,28 ure na 3 ure in pol, bomo prav gotovo še pisali v našem tedniku. In prav gotovo bomo bralcem lahko postregli z novimi proizvodnimi in poslovnimi uspehi, ki jih bo dosegel kolektiv. MILAN ŽIVKOVIC JEVŠETOVA UL. 3 | KRANJ | ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ, ZA PETDESETLETNICO SINDIKATOV, ZKJ IN SKOJ 1 ll!llll!!illl!l!i!lllll!!l!lll!!l!lllllll!llllllllll!llllllll!lll|jl!!l!lll||!!llllll|||!llll|]!!llll!l!IIIIW' ZOBNA KREMA — Signal TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE Ne oklevajte! še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana metalna včeraj, danes, jutri ] i V KORAK Z RAZVOJEM TEHNIKE V SVETU Prihodnje leto slavi mariborska Metalna 50-letnico ob- portno opremo: »Ne gre za kvadratne metre delovne po- sloja. Leta 1920 je bila ustanovljena »Splošna stavbena druž- vršine, za nekaj novih tovarniških dvoran in specializiranih ba«, predhodnica današnje Metalne. Na predvečer tega po- oiembnega praznika poizvedujemo, kakšno pot je Metalna objektov, ki so nujni za večji obseg in bolj zapleteno proiz- vodnjo, ampak gre za temeljito preobrazbo našega proizvod- nega programa. Nekoč smo izdelovali pretežno konstrukcije. Prehodila v pol stoletja svojega razvoja, kaj pomeni danes danes izdelujemo strojno opremo. V 50-Ietnem razvoju to- v našem narodnem gospodarstvu in v obdobju revolucionar- varne je to naša revolucija in pa dejstvo, da smo sposobni bega razvoja tehnike, kakšna je prihodnost tega uglednega hoditi v korak z razvojem tehnike in znanosti v svetu, da smo Predstavnika jugoslovanske strojegradnje in prihodnost nje- sposobni prevzemati najbolj zapletene tehnične objekte. Me- govega kolektiva? talna ima srečo, da je imela nekaj strokovnjakov, ki so pri- Najbolj značilno oceno za ta razvoj je povedal VALEN- peljali podjetje na tako tehnično raven in ki so ob sebi znali TIN ČOLNAR, dolgoletni član kolektiva, šef prodaje za trans- izšolati vrsto mladih strokovnjakov,« PO STOPINJAH PRED IN MEDVOJNE »METALNE« Pred več kot pol stoletja je Rn Dravi, na Fali, začelo neko švicarsko podjetje graditi hi-drocentralo, ki je pognala prvo Mado mariborsko industrijo. Pri gradnji elektrarne je podjetniška družba opremila delavnico, v kateri so izdelovali vse železne konstrukcijske dele za elektrarno. Ko je bila elektrarna gotova, je ostalo precej gradbenega materiala in seveda tudi dobro opremljena delavnica. S to zapuščino je podjetniška družba v sodelovanju z nekaterimi domačimi denarnimi zavodi in drugimi delničarji ieta 1920 ustanovila »Splošno stavbeno družbo« s sedežem v Mariboru. Zaposlenih je bilo sprva 160 delavcev in 26 uslužbencev. Vodilni uslužbenci so bili Zvečine Nemci. Po dveh letih uspešnega poslovanja je podjetje zašlo v krizo. Družba je bila odvisna le od državne gradbene dejavnosti, Jugoslavija pa je sprejemala vedno več neparacijske opreme iz Nemčije. Zato se je družba odločila za proizvodnjo masovnih produktov. Začeli so proizvajati vijake. ( V poznejših letih so proizvodni program še dopolnjevali, Proizvodnja se je povečala na 2.000 in več ton, zaposlenih pa je bilo poprečno 230 delavcev. . V spominskem gradivu iz tega obdobja beremo: delavstvo se je tudi v »Splošni« borilo za svoje pravice. Nemško vodstvo sicer ni javno nasprotovalo delavskemu gibanju, zato je pa ha drugačen način utrjevalo svhj položaj. Vodilno mesto je dob^ le redkokdaj Slovenec, če M; ž-s, je moral biti zares do-ka?" strokovnjak. Gospodarske ah.ze so najprej prizadele napredne delavce, pogosto so se Zhašli na cesti. Leta 1924. je bila v »Splo-^hi« prva stavka. Delavci so stavkali zaradi nizkih plač. Uspešna stavka jim je prinesla 20 o/o višje mezde. Dve leti pozneje so stavkali delavci zaradi odpuščanja. Tudi tokrat je bila stavka uspešna. Vse odpovedi so bile razveljavljene. V zadnjih letih pred vojno, 1938. leta, so sklenili delavci z delodajalci pogodbo o najosnovnejših delavskih pravicah, osemurnem vključili v terensko delo, odhajali so v partizane, mnoge je gestapo poslal v koncentracijska taborišča. Na področje tovarne je med vojno padlo preko 80 bomb. Najbolj sta bila uničena konstrukcijska delavnica in skladišče. Pred zlomom Nemčije so Nemci odpeljali tudi nekaj strojev. S takšno žalostno dediščino silnost tudi 500 ton. Z njimi pa prenašajo tovore v mnogih deželah, na primer v Poljski, Indiji, Etiopiji, Združeni arabski republiki, v DR Nemčiji, Čilu in drugod. Največ jih je seveda os.talo za potrebe domače industrije, ladjedelnic, železarn, gradbenih podjetij itd. itd. Pred desetimi leti so začeli v Metalni , uspešno izdelovati žičnice. Livni karusel, edkomatic, za serijsko proizvodnjo odlitkov v ko-kilah, izdelan v Metalni ^n^^eUk^^^montne^zapcuance^ld1 sodijo med ^ajvSj^^n^rukcij^naspI^h^in^r^^ih^proizva-jalcf MetaUie^kdaj izdelali. En element garniture zapornic tehta kar 65 ton in je dolg 27 metrov Približno 35 bi jih našteli, sko-y . rajda vse, ki so pri nas stekle v zadnjih letih. 2e pred vojno je bila' Metalna pomemben proizvajalec hidromehanske opreme., To tradicijo je ohranila do danes. Doslej je sodelovala pri izgradnji blizu 80 električnih central ali še drugače rečeno, razen treh ; pri Vseh, ki smo jih pri nas zgradili. Med zadnjimi izredno pomembnimi tovrstnimi objekti je HE Srednja Drava I. Za to centralo je Metalna izdelala infi delavniku, plače\tenju nadur in podobno.1 Med vojno je »Splošno« kupila tvrdka Krupp-Rheinhau-sen. Podjetje je bilo vključeno v nemško vojno industrijo. To je bilo izredno težko obdobje, še posebno za slovenske delavce. S sabotažnimi in drugimi akcijami so »e zoperstavljali Nemcem »Hitra sodišča« pa so jih obsojala na prisilno dele. Mnogi med njimi so se iiiminiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiililllilllllllllllllM ekskluzivni modeli 1— plašči in obleke modnih barv « omejenem število modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—Osijek ........ je »Splošna« pričakala osvobo- . ditev. Vse glavne stavbe so bile., porušene. Potrebno je bilo najprej sebe obnoviti, da bi lahko pomagali pri obnovi porušenih železnih konstrukcij v državi. danes je metalna vodilni PREDSTAVNIK NASE STROJEGRADNJE Po letu 1948 začenja tedaj še vedno »Splošna« novo obdobje v svojem ustvarjalnem delu. ‘V desetih letih povsem spremeni Svojo podobo. Iz leta v leto povečuje proizvodnjo, bogati proizvodni program in se slednjič preimenjuje v Tovarno za investicijsko opremo in izvajanje engineeringov. Danes je Metalna med vodilnimi predstavniki jugoslovanske strojegradnje. O njenem proizvodnem' programu in uspehih sta pripovedovala ing. Milko Rojec, šef razvojnega oddelka in v. d. komercialnega direktorja in Lado Klojčnik, ekonomski propagandist. Pomemben del proizvodnega programa zajemajo žerjavi, zlasti taki z veliko nosilnostjo za ladjedelnice, za pristanišča, hidro in termoelektrarne, nadalje kompletne prekladalne naprave za luke in žerjavi za - splošno industrijsko uporabo. Doslej je Metafea izdelala več kot 1.300 žerjavov za 360 različnih industrijskih ' podjetij, ladjedelnic, pristanišč in elektrarn. Največji med temi žerjavi imajo no- Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, izdaja CZP De-lavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313'VI. telefon uredništva 316-672, 316-695. 312-402 in 310-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, ši. NB 501-1-991, de-yizni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, st. 501-620-7-32000-10-3204-486 - Posamezna številka stane 50 N-par 50 S-din - Naročnina je četrtletna 6,50 N-din - 650 S-dm — polletna 13 N-din * 1300 S-din in letna 26 N-din • 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeji CZP »Ljudska nravica« T.iubljana celotno hidromehansko opremo, cevovde in žerjave. Največji uspeh in priznanje za dolgoletno delo na področju proizvodnje hidromehanske opreme je Metalna doživela z naročilom za izdelavo opreme za hidroelektrarno Djerdap. Za ta gigant bo izdelala 9.000 ton opreme. Prav te dni so odpeljali iz Metalne velike remontne zapornice, ki sodijo med največje tovrstne konstrukcije nasploh in ki so jih proizvajalci Metalne kdaj izdelali. Samo element garniture zapornic tehta 65 ton, dolg je 27,1 m, širok 2,6 m in visok 4,1 m. Prihodnje dni bodo transportirali še druge elemente. Hidromehansko opremo in cevovode Metalne poznajo tudi drugod po svetu. V Indiji, Etiopiji, Burmi, Gvineji, Maleziji, Togu, v Kambodži, na Ceylonu itd. Posebno si v Metalni štejejo v ponos izdelavo, industrijske opreme, v glavnem specialne opreme za železarne. Večino te opreme smo morali doslej v naši državi uvažati. V sodelovanju z inozemskimi firmami, strokovnjaki Metalne med drugim razvijajo novo. tehnološko opremo, ki pomeni na področju livarstva pravcato revolucijo, saj uvaja popolnoma avtomatiziran postopek litja v ko-kilah. To tehnično odkritje, ki so ga tudi patentirali, vgrajujejo v avtomatizirano livarno v DR Nemčiji. Širok proizvodni program, ki je na videz v nasprotju s splošnimi težnjami po specializaciji, je omogočil vsa leta, z izjemo dveh, treh kritičnih l^t, zlasti po reformi, popolno zaposlitev proizvodnih zmogljivosti. Zato bodo v prihodnje v Metalni ohranili širok proizvodni izbor, le da bodo iž svoje proizvodnje izločili vse, kar ne daje ekonomskega učinka, hkrati pa bodo intenzivno razvijali proizvode, ki terjajo mnogo strokovnega dela, ali kot temu v industriji pravijo, ki terja višjo stopnjo obdelave. Poleg splošno prebujene investicijske dejavnosti jim je prav strokovno delo in konkurenčna sposobnost navrgla polne roke dela doma in v inozemstvu in dober poslovni uspeh. Zato bodo letos dosegli najvišji bruto produkt doslej, in sicer 210 milijonov N-dinar-jev, od tega petino z izvozom, v glavnem na konvertibilna področja. Kolektiv Metalne stoji danes na čvrstih nogah. To med drugim dokazujejo razmeroma visoki povprečni dohodki, saj se je prav z novim načinom nagrajevanja letos uvrstil kolektiv Metalne v vrh mariborske industrije. DOSEČI ENAKO RAVEN, KOT JO IMAJO NAJBOLJ RAZVITA PODJETJA V SVETU Svojo prihodnost gradi Metalna na nadaljnjem razvoju moderne tehnologije, na bolj intenzivnem izobraževanju kadra, rekonstrukciji in kooperaciji z bolj razvitimi inozemskimi firmami. O tem je )ing. Milko Rojec dejal: »S 60 do 70 Vo iztrošenim strojnim parkom ni mogoče več uspešno nadaljevati našega razvoja .Iztrošene stroje moramo zamenjati z novimi. Deloma ta program že uresničujemo z lastnimi sredstvi. Sicer pa se bomo potegovali za kredite, bodisi doma, bodisi pri Mednarodni banki. Poleg tega bomo začeli veliko bolj intenzivno izobraževati kader s tem, da ga bomo sami šolali, hkrati pa si prizadevali za - zaposlovanje mladih diplomantov. Glede tega se nam v Mariboru prav zdaj, z btvoritvijo nekaterih novih šol, odpirajo nove možnosti za šolanje in zaposlovanje strokovnih kadrov. Doslej smo zaman vabili ekonomiste, strojne in gradbene inženirje v podjetje. Ti strokovnjaki so se ogibali Maribora in raje ostajali v mestu, kjer so se šolali. Mimo vsega tega pa se bomo povezovali s tehnično razvitimi inozemskimi firmami in si v kooperaciji z njimi prizadevali doseči enako raven, kot jo imajo tehnično najbolj ; razvita podjetja v svetu.« I. V. n g E2 jj^es ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT ffl PERUTNINA IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV # IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV ^ IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV $ IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV # IZ DELOVNIH KCUJ LUKA KOPER POSTAJA IZ LETA V LETO POMEMBNEJŠE OKNO V SVET NARAŠČANJE UGLEDA IN POSLOVNIH ZVEZ Skokovit razvoj koprskega pristanišča nazorno dokazuje vsakodnevna slika na koprsko laguno # Ladje iz vsega sveta, ki jih včasih ne moremo prešteti na prste obeh rok, čakajo, da pridejo na vrsto za iztovar-janje in potem napravijo prostor drugim # Samo januarja letos je dosegla Luka Koper tolikšen promet blaga, kakršnega je imela skozi vse leto 1964 # V luki računajo, da se bo promet do leta 1970 podvojil in tako dosegel 1,600.000 ton pretovorjenega blaga Takoj ob koncu minule vojne je bilo Kopru sojeno, da postane upravno in politično središče svojega območja, pa tudi središče kulturnega in gospodarskega življenja slovenske obale. Jasno je bilo namreč, da spričo izgube Trsta, kot naravnega središča slovenskega obmorskega zaledja, slovenska obala ne bo mogla ostati brez svojega izhoda na morje. Tako je začela nanj misliti že vsa Slovenija, čeprav zaradi znanih povojnih političnih razmer pravno še vedno ni imela morja. Po priključitvi nekdanje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja k Jugoslaviji je tudi na slovenski obali naglo narasla gospodarska dejavnost. Zaradi izselitve večine prebivalstva italijanske narodnosti je začasno opešalo kmetijstvo in ribištvo, treba pa je bilo zastaviti vse sile tudi za obnovo trgovine ter industrije in istočasno postaviti na noge promet po morju in po suhem, zgraditi stanovanja, komunalne naprave in podobno. V izredno živahen razvoj Kopra in njegove okolice se je razumljivo morala vključiti tudi lusa. Tako je pred dobrimi 10 leti zrasla na slovenski obali iz neznatnega pristanišča za lokalni obalni promet sodobna luka, ki ima iz leta v leto pomembnejšo viogo v mednarodnem prometu blaga na severnem Jadranu. Naglo uveljavitev Luke Koper je danes pripisati predvsem gospodarstvu našega zaledja^ ki je v iskanju najugodnejših prometnih zvez usmerjalo čedalje več blaga po morju preko Kopra. Ta naraščajoča težnja zalednega gospodarstva je narekovala inskemu kolektivu uvajanje najprimernejših rešitev, iz katerih se je Koper razvil v sodobno, napredno luko, usmerjeno na opravljanje specializiranih dejavnosti. SPECIALIZACIJA LUKE JE OMOGOČILA SMOTRNO OSKRBOVANJE POTROŠNIŠKIH SREDIŠČ Izgradnja pristanišča je bila zasnovana na konceptu luke s hitrimi in visokovrednimi manipulacijami s tovori, še posebno pa na njeni opremi s specializiranimi objekti in napravami. Tako je luka že v svojem začetnem razvoju z razmeroma skromno zmogljivostjo postala pomembno središče za manipulacijo s hitro pokvarljivim blagom. Specializacija luke v tej smeri je odločilno pripomogla tudi k uvedbi usklajenega in smotrnega, oskrbovanja potrošniških središč s tem blagom. Spričo hitrega razvoja Luke Koper, pogojenega s čedalje večjim obsegom mednarodnega prometa, je kmalu postalo očitno, da se luka brez železniške povezave z zaledjem ne bo mogla razvijati skladno z možnostmi in gospodarskimi potrebami. Zato je železnica zdaj tu, z njo pa odstranjena največja ovira nadaljnjega razvoja luke, ki se ne ukvarja samo s prometnimi storitvami, marveč s svojo specializacijo in prizadevanjem za uveljavitev industrijske cone ustvarja tudi pogoje za razvoj drugih gospodarskih dejavnosti v skladu s potrebami zaledja. DO SKRAJNIH ZMOGLJIVOSTI Neslutena uveljavitev Luke Koper je povzročila, da je v njej veliko hitreje naraščal promet, kot pa izgrajevanje njenih zmogljivosti. Tako je promet v letih 1955—1966 narasel za 11,3-krat, medtem ko so se luške naprave povečale samo za štiri in polkrat. Da Luka Koper ni mogla hitreje graditi svojih-zmogljivosti, je predvsem posledica naporov, ki jih je moral kolektiv vlagati v urejanje kombiniranega cestno-železniškega odvoza blaga iz luke na železniško omrežje. Pred 10 leti je znašal promet blaga skozi koprsko luko 61.494 ton, v letu 1960 se je podvojil na 122.694 ton, leta 1964 je poskočil na 699.161 ton, samo letos januarja pa je dosegla Luka Koper tolikšen promet blaga, kakršnega je imela skozi vse leto 1964. Naslednja posebnost koprske luke je njena postopna graditev in takojšnja vključitev novih zmogljivosti v proizvodnjo. Dogaja se namreč, da gradbinci pri enih vratih po dokončanem delu zapuščajo nova skladišča, pri drugih pa luški delavci že vnašajo blago za skladiščenje. Ob hitrem razvoju Luke Koper je zelo zanimiva tudi struktura blaga, ki govori o dveh značilnostih koprske luke. Zaradi pretežnega posredovanja blaga v izvozu in uvozu ter vse bolj naraščajočega tranzita in pretovarjanja visoko rentabilnega kosovnega blaga je Koper vedno bolj luka za mednarodni promet predvsem generalnih tovorov. Druga značilnost koprske luke pa je v tem, da tu iz leta v leto narašča tranzitni promet, ki je že v letu 1967 dosegel 40 %> vsega blaga, ki je šel skozi koprsko luko. ŠIROKO ODPRTA VRATA , VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM V Luki Koper danes računajo, da se bo promet do leta 1970 podvojil in dosegel 1,600.000 ton pretovorjenega blaga. Da bo podjetje kos svojim načrtom, bodo v prihodnjem obdobju: @ povečali zmogljivosti za promet lahko pokvarljivega blaga tako, da bodo zgradili dodatna skladišča, med katerimi bodo tudi taka za umetno dozorevanje. hladilnice in podobno; ^ zgradili bodo še več odprtih in zaprtih skladišč za trajno skladiščenje blaga ter za predelavo in dodelavo blaga v prosti carinski coni in ® izpopolnili in razširili bodo manipulativni prostor za les, za razsute tovore, kot so soja in ribja moka, vse i ureditvijo ustreznih terminalov ter gradnjo silosov in cistern, specializiranih za posamezne vrste blaga. Ob naglem razvoju koprske luke, ki je presenetil celo največje optimiste, naj omenimo še pomembno dejstvo, da danes Luka Koper na stežaj odpira vrata vsem poslovnim partnerjem, ne samo pri uvozu in izvozu blaga skozi luko, marveč tudi pri gospodarskem uveljavljanju posameznih vej gospodarstva oziroma podjetij na lušfcem območju. Poleg tega rastejo tu iz leta v leto .tudi možnosti za tesnejše sodelovanje s tujimi poslovnimi partnerji, ki so pripravljeni za razširitev blagovne menjave z jugoslovanskimi podjetji prispevati del za to potrebnih investicijskih sredstev. -a. Na palubi tovorne ladje... NAGEL VZPON SPLOŠNE PLOVBE PIRAN Vaprej z ugodnim vetrom Splošna plovba Piran je razmeroma mlado podjetje, saj je bilo ustanovljeno šele leta 1954. Kljub temu šteje danes med tiste naše delovne organizacije, ki uživajo v poslovnem svetu največji ugled. Podjetje daje danes kruh neposredno 995 ljudem. Ima 23 ladij s 153.855 BRT. Ladje so stare v povprečju 9,9 let in zmorejo — spet v poprečju — 13,8 vozla na uro. Ustanovitev ladjarskega podjetja je narekovalo več razlogov. Zdi se, da sta bila najvažnejša med njimi spoznanje, kaj nudi narodnemu gospodarstvu morje, in pa želja, da dobe obmorski kraji po priključitvi’ k GORANKA — sestavni del flote Splošne plovbe Sloveniji kar najbolj ustrezno gospodarsko osnovo. S tem je bil omogočen nadaljnji razvoj in negovanje dolgoletne pomorske tradicije mesta Piran, mladini; ki se je po osvoboditvi vse bolj odločala za pomorski poklic, pa zaposlitev na ladjah domače trgovske mornarice. Ob ustanovitvi Splošne plovbe je že bilo tu pomorsko podjetje »Slovenija-linije«. Od svojega predhodnika je prevzela Splošna plovba osnovna sredstva, med katerimi so bile tudi ladje »Martin Krpan«, »Gorenjka« in »Rog«. To je bila tudi osnova, s katero je pričelo podjetje svojo dejavnost. V register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Kopru pa je bil vpisan poslovni predmet, po katerem naj bi Splošna plovba razvijala naslednje dejavnosti: pomorsko plovbo, pomorsko agencijo, transport s tovornimi vozili in mednarodno špedicijo. Tako, kot v ostalih vejah gospodarstva, je prišlo do decentralizacije tudi v trgovski mornarici. Ladjevje, ki je bilo do konca leta 1955 skoncentrirano v treh podjetjih s sedežem na Reki^je bilo razdeljeno med obstoječa in med na novo ustanovljena ladjarska podjetja. Sph*š- na plovba je dobila iz decentralizirane Jugolinije tele ladje: »Kornat«, »Neretvo«, »Bihač«. »Ljubljano«, »Gorico« in »Dubrovnik«. Povprečna starost ladij je znašala. 33 let. Konjunktura v pomorskih prevozih je že v letu 1957 popustila. To so najbolj občutila ladjarska podjetja za prevoze v prosti plovbi. Da bi podjetje tudi. v slabših razmerah rentabilno poslovalo na pomorskem trgu, so začeli pomlajevati ladjevje in . ga modernizirati. Še-v istem letu je sklenila Splošna plovba pogodbo za izgradnjo večjega tramperja z eno izmed .japonskih ladjedelnic. Dalje je konkurirala pri razdeljevanju sredstev za razvoj trgovske mornarice po petletnem planu od 1957 do 1961 za šest tram-perjev in prejela delež za tri. ki so bili naročeni v ladjedelnici v Pulju ... Tako je imela Splošna plovba ob koncu leta 1959 že 13 jeklenih ladij dolge in velike obalne plovbe in se je s tem uvrstila med večja ladjarska podjetja. V minulih devetih letih pa je naraslo število ladij Splošne plovbe na 23. Povprečna hitrost ladij je poskočila od 8,33 na 13,80 vozla na uro, starost pa je padla od povprečnih 27,40 na 9,90 leta na ladjo. LEPI POSLOVNI USPEHI Dosedanji razvoj podjetja je pokazal, da je bila njegova usmeritev pravilna. Kljub teža- vam in ne glede na posamezne neuspehe je doseglo podjetje dobre rezultate in potreben ugled med poslovnimi partnerji. P°' slovni uspehi podjetja so bili vsa dosedanja leta tudi s fi' nančne plati, kljub variacijam glede na tržne razmere in g°' spodarske predpise, zadovoljivi’ To je omogočilo izdatnejše vlaganje sredstev v izgradnjo in modernizacijo plovnega park3 za razširjeno reprodukcijo. Obstoj splošne plovbe je bii in je še danes v Sloveniji iz' redno pomemben za miselno zbliževanje kopnega z morjem-Na ladjah Splošne plovbe ie pridobilo v nepolnih 15 letih praktično znanje za pomorske poklice več kot 1000 delavcev-Nekaj 100 absolventov srednji*1 pomorskih šol je tu opravile predpisani staž. Mnogi od nji*1 so s svojim prizadevanjem ih ob podpori podjetja dosegli najvišje strokovne naslove, lep0 število teh ljudi pa je opravljalo in še danes opravlja najodgovornejša dela v trgovski mornarici. Ne glede na težave, ki se Porajajo v trgovski mornarici-Splošna plovba doslej še ni imela toliko izgledov za svoj nadaljnji razvoj, kot jih ima danes-Vodstvo podjetja in organi upravljanja so razčistili najbolj pereča vprašanja v svoji dejavnosti, podjetje je občutno P°' mladilb svoj plovni park in V°" večalo tonažo. A. U- OB JUBILEJU SINDIKATOV IN ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA 1. MAJ ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINSKI SINDIKALNI SVET ŠKOFJA LOKA VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE TRŽIČ ČESTITAMO ZA PRAZNIK 27. APRIL IN ZA 1. MAJ Občinski sindikalni svet Trzic (■ / PROLETARCI VSEH DE%EL,ZDRUŽITESE! DELAVSKA EMOTHOST 26. aprila 1969 Št. 17-18, leto XXVII SESTAVKI, OBJAVE IN ČESTITKE @ MED m MELBROSIN - @ GELLE ROVALE NAMESTO ČESTITKE ZA 1500. ROJSTNI DAN Ptnj: včeraj, danes, jutri pravcati poplavi člankov in publikacij o Ptuju, je kajpak težko povedati nekaj novega o tem me' S ista, ki se je letos zrinilo na vrh in s svojo slavno 1900-letno zgodovinsko preteklostjo zasenčilo ve-uka Večja slovenska mesta. In prav je tako. Nihče na Slovenskem ne more biti zavoljo tega prizadet, Ptuj in njegovo zaledje pa bosta z letošnjim praznovanjem mnogo pridobila: umili in počesali mu bodo večstoletno obličje, razsvetlili poslednji vogal v središču mesta in v precejšnji meri asfaltirali preluknjano podnožje, da posebej ne poudarjamo pravcatega kulturno zgodovinskega prebujanja Ptujčanov m seveda vseh slovenskih strokovnjakov, ki kar naprej odkrivajo mnogo mnogo let zakopane in neodkrite znamenitosti staroveškega, rimskega in srednjeveškega Ptuja. Kadar pa gre za tako pomembna odkritja, potem to ni več zadeva samo Ptujčanov, ampak naša skupna zadeva. Tega nam Ptujčani ne odrekajo, nasprotno, kar naprej pripovedujejo — kar je naše, je vaše, toda ne kitite se praznih rok z našim perjem! Postavljanje z našo kulturno zgodovinsko preteklostjo velja namreč veliko denarja! f-ftolj kot taki pogovori pa me je v Ptuju pritegnil neke vrste nacionalni in lokalistični ponos prebi-%%valcev. Že prvošolčki so »važni«, da so doma v najstarejšem slovenskem mestu. Vsi drugi, ki so jih včeraj slovenski velemestjani imeli za deželane, pa so danes ponosni Ptujčani, ki lahko o svoji slavni preteklosti govorijo ure in ure. To ni slabo. Kdor je tako ponosen na svoj kraj, temu tudi ni vseeno, kako diha njegovo mesto, njegova komuna danes in kako bi lahko zadihala jutri. cfle predno pa poskusimo tako razmišljati s Ptujčani, si oglejmo še nekatere značilne podatke, da bomo ^Zaže sodili ljudem na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah in v delu Slovenskih goric, ah so ^dovolj storili v minulem obdobju za svoj kraj, za svojo občino? BuamMmmuBaMmBmauamKaammMBBBBBauaBBmiiBiiBmBBmnEme. | E | Prvomajska | nagradna | križanka : Na zadnji stran-i objavljamo [ prvomajsko nagradno kri-j zanko. Rešitve nam pošlji-5 te do 6. maja letos. ■ Med reševalce bo žreb raz-: delil naslednje nagrade: E e 1. nagrada — 200.— N-dinarjev ■ 2. nagrada — 100.— N-dinarjev l 3.— 5. nagrada — po 50.— N-dinarjev E E 6.—10. nagrada — po 10.— N-dinarjev E Izid žrebanja bomo objavili • v Delavski enotnosti, ki bo E izšla 10. maja. ■ j Nagrade bomo izžrebancem ■ poslali po pošti. Na površini 645 kv. kilometrov živi 66.100 prebivalcev v 212 naseljih in mestu, ki šteje 10.000 prebivalcev. V svoji največji slavi, tedaj ko Maribor ni segel Ptu- ju do kolen, je štel Ptuj tudi 35.000 prebivalcev. Potlej ga je zgodovina večkrat izrinila iz središča pozornosti* najhuje dvakrat; ko so gradili cesto Dunaj — Trst prvič, drugič pa tedaj, ko so gradili železnico. Moderni časi so nas seveda že naučili, kaj pomeni biti odrezan od glavnih (Nadaljevanje na 6. strani) Jugoslavija alpska modna industrija radovijica A t# MI R A — garancija za modne novosti garancija za vrhunsko kvaliteto Kolektiv alpske modne industrije Radovljica se pridružuje čestitkam ob 50-letnici sindikatov in hkrati želi prijetno prvomajsko praznovanje IIIIBIHIIIIIIIIIWII»IMIIII*»lllllliMinttllllW BIIIISilllllllllllilllHIIlHIIllilllllllllIttllHlIllllillllltlllHIillllltlltllllillllliltllllliliillMIIIliltl VARČEVALCI VEZANIH HRANILNIH VLOG STANOVANJSKI IN KMETIJSKI VARČEVALCI LASTNIKI VEZANIH DEVIZNIH RAČUNOV VSI, KI BOSTE IMELI DO 31. AVGUSTA 1969 VLOŽENIH 2000 NOVIH DINARJEV, VEZANIH Z ODPOVEDNIM ROKOM NAD ENO LETO BOSTE VKLJUČENI V KRIOITM BANKA IN MINICA liilBUANA KB LJUBLJANA veliko nagradno žrebanje PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA Pri javnem nagradnem žrebanju, ki bo v mesecu septembru 1969, bo podeljenih 250 nagrad 3 OSEBNI AVTOMOBILI MAZDA 1500 2 OSEBNA AVTOMOBILA MAZDA 1200 1 OSEBNI AVTOMOBIL RENAULT 4 L 3 OSEBNI AVTOMOBILI TRABANT 1 PREDSOBA ALFA — ALPLES ŽELEZNIKI 10 TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV GRAND — ISKRA - tj L.UQE T5QQ RIZ 10 TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV ADRIATIC — ISKRA — RIZ 20 ZLATIH IZDELKOV HARTER PO 508.- N-DIN 100 GRAMOFONOV TRAVIATA STEREO ISKRA - RIZ 100 GRAMOFONOV TRAVIATA MONO — ISKRA - RIZ SKUPNA VREDNOST 250 RAZPISANIH NAGRAD ZNAŠA VEČ KOT 450.000.— NOVIH DINARJEV , ;■ ■/-'V v*; . ■ '' "'.j 1i |s n .J >.r| ►' - - i:S Varčujte pri KREDITNI B^NKI IN HRANILNICI LJUBLJANA, ki vam poleg visokih obresti omogoča tudi bogate nagrade pri nagradnih žrebanjih za vezane in namenske vloge. Zahtevajte J)rezplačnc informacije pri vseh poslovnih enotah Kreditne banke in hranilnice Ljubljana: CENTRALA: Ljubljana, Šubičeva 2 PODRUŽNICE: Beograd, Cika Ljubina 8/1 — Novi Sad, Grškoškolska 2 — Mestna hranilnica ljubljanska — Domžale — Kamnik — Kočevje — Murska Sobota — Trbovlje PREDSTAVNIŠTVO: Miinchen, Herzog VVilhelmstrasse I EKSPOZITURE V SLOVENIJI: V LJUBLJANI: Bežigrad — Miklošič — Moste — Stara Ljubljana — Siska — Vič IZVEN LJUBLJANE: Črnomelj — Grosuplje — Gornja Radgona — Hrastnik — Lendava — Litija — Ljutomer — Logatec — Medvode — Rakek — Ribnica — Vrhnika — Zagorje EKSPOZITURE V AP VOJVODINI: Rački Petrovac — Beočin — Srbobran — Sremski Karlovci — Temerin — Tite! — Žabalj cf-"^eS Gradimo doma U[lMffi| jn na tujem L O W B L J A IZ GP »TEHNIKA« V LJUBLJANI POROČAJO Naše gradbeno podjetje je bilo ustanovljeno 11. aprila 1947. leta. Iz delovnega kolektiva, ki je pred 22 leti razpolagal le z najskromnejšimi delovnimi pripomočki, smo se s prizadevnostjo, upornostjo in z vztrajnostjo razvijali, uvajali nove delovne postopke in izboljševali svojo tehnično opremljenost, kar nam je omogočilo, da smo se v dveh desetletjih dela razvili v solidno in kvalitetno delovno organizacijo. O RAZVOJU PODJETJA Na tem ozko odmerejenem prostoru je težko opisati razvojno pot in vse uspehe, ki smo jih dosegli. Naše podjetje se je sprva imenovalo »Splošno stavbno podjetje«. Mnogo truda je bilo treba vložiti, da utrdimo mlado podjetje, ker nam je manjkala najosnovnejša mehanizacija in prepotreben strokovni kader. S prizadevnostjo vsega kolektiva smo dejavnosti podjetja vsestransko razširili, tako da smo morali spremeniti ime. Od 1951. leta dalje podjetje vodi in upravlja delavski svet z upravnim odborom, preimenovali pa smo se v Gradbeno podjetje »Tehnika«. Od ustanovitve do 1952. leta smo v glavnem gradili le visoke gradnje, in to največ na področju Ljubljane in v njeni bližnji okolici. V letu 1953 smo svojo dejavnost razširili še na nizke gradnje. Zaradi povečanja dejavnosti nam naši stari delavci na Celovški in na Rimski cesti ter avtopark v Žibertovi ulici niso več zadoščali. Zato smo 1953. leta za vse svoje centralne obrate uredili nove moderne prostore v Kajuhovi ulici v Ljubljani. Zaradi večanja proizvodnje nam ni več zadoščala gramoznica na Fužinah pri Ljubljani, ki je oskrbovala naša gradbišča z gramozi in peski. S pripojitvijo podjetja »Cementar« v Stožicah smo uredili in modernizirali separacijo in betonarno. Tako imamo tam avtomatizirano betonarno s kapaciteto 50 m3 betona na uro, ki krije ne le naše potrebe, ampak prodajamo pripravljen beton tudi drugim potrošnikom. OD SISTEMA GRADBIŠČ DO SPECIALIZIRANIH GRADBENIH OBRATOV To je bil le kratek razvoj podjetja od ustanovitve do 1964. leta, 'v-fldcn najlepših objektov, ki jih je zgradilo podjetje »TEHNIKA«, je »tdnovanjska zgradba s poslovnimi prostori na Korantovem vrtu v Ljubljani. Na naši sliki: detajl tega objekta ko smo spremenili svojo klasično organizacijo dela po sistemu gradbišč in prešli na delo s pomočjo specializiranih gradbenih obratov. Takrat smo osnovali strojni obrat z avtoparkom in 4 osnovne gradbene obrate: obrat za zemeljska in betonska dela, opažarsfci obrat, zidarski obrat in železokrivski obrat. Za cementninarsko delavnico, za opažarski in železokrivski obrat smo zgradili nove in ustreznejše proizvodne prostore, kjer je možen industrijski način dela. Prav tako imamo strojni in avtopark ter garaže z mehanično delavnico v Kajuhovi ulici v centralnih obratih. Podjetje ima tudi svoj projektivni biro. Podjetje gradi objekte za trižšče v glavnem po lastnih projektih, ki so prilagojeni zahtevam in okusu kupcev. V sestavu našega projektivnega biroja opravljamo inženiring za te objekte. Sami ali v kooperaciji projektiramo tudi nekatere objekte, ki jih gradimo v tujini. KJE GRADIMO Naša delovišča 'so trenutno v Ljubljani, na Gorenjskem v Škofji Loki in v Medvodah, v Boru, kjer smo v rekordno kratkem času že zgradili 30 m visok rudniški izvozni stolp. Na otoku Krku gradimo pristaniške zgradbe letališča. Na Primorskem so naša gradbišča v Pivki in v Prestranku, nekatera dela pa izvajamo tudi v Dalmaciji. V Dubrovniku smo pred kratkim že zgradili dva hotela, v Zagrebu del. javnih skladišč in druge industrijske objekte. V Mariboru smo sodelovali pri graditvi HE Zlatoličje. ’ Gradimo pa tudi v tujini: v kooperaciji z Belgijci gradimo v Bruxellesu, skupaj z GZ »Obnova« gradimo v Vzhodni Nemčiji za Agrokombinat Emona iz Ljubljane farmo za 100.000 prašičev letno, v Zah. Nemčiji, v Frankfurtu gradimo univerzitetno poslopje, podzemeljsko železnico v Miinchnu in drugo; skupaj dela v tujini približno 420 naših delavcev, v najkrajšem času pa se jim bo pridružilo še 120 delavcev različnih kvalifikacij. NASTANITEV IN PREHRANA DELAVCEV Za izpolnitev plana gradbehih del bomo letos potrebovali 2.370 'delavcev. V Ljubljani imamo na voljo blizu 1200 ležišč za delavce, večino V štirih zidanih modemih Nov nebotičnik ob Titovi cesti v Ljubljani, ki ga gradi »Tehnika« samskih domovih, na zunanjih gradbiščih pa delavci stanujejo v lesenih montažnih barakah (pro-vizorijih). V vsaki sobi po naših blokih stanujejo po 3 delavci, v vsakem nadstropju pa je še posebna dnevna soba. Naši delavci se večinoma hranijo v obratu družbene prehrane. KAKO VELIKI SMO? KAKO GOSPODARIMO? Letošnji plan predvideva v domovini za 167 milijonov N-din gradenj, od tega 62 milijonov din gradbenih del, za 85 milijonov din pa tujih storitev. Za 20 milijonov din bomo imeli realizacije s pomožnimi dejavnostmi v podjetju. Tudi letos. ; gradili doma in na tujem. Na mjem bomo letos šli na Madagaskar, doma pa bomo gradili 7 blokov in stolpičev za tržišče, dograjevali bomo zgradbe na Trgu revolucije v Ljubljani, hkrati pa bomo gradili še 6 drugih poslovnih zgradb, v kooperaciji z drugimi gradbenimi podjetji bomo gradili Klinične bolnišnice v Ljubljani, industrijske prostore ter industrijski tir v tovarni »Color« v Medvodah, obratne prostore »Volnenke« ob Smartinski cesti v Ljubljani, in končno, gradili bomo tudi v Tovarni »Javor« v Pivki in v Prestranku ter letališče na otoku Krku itd Sodelujemo v poslovnih združenj iii »GIPOSS« in »Rudis«. Z investitorji sodelujemo tudi pri inženiring poslih, prizadevamo pa si zadovoljiti investitorje ne samo s solidnimi cenami, temveč tudi s kvalitetno izdelavo in s pravočasnim izpolnjevanjem rokov. Dela nam za sedaj ne manjka. Objekti, kii smo jih projektirali in zgradili, so naše najboljše spričevalo. : : '• ■Il!l!lltl!lll STRAN A iiiiiistmiMinniiiiiiiiiiuiiiiiiniiM^ /^T\ f VSELEJ \ »IM/ KZ \ KREMA / | export-import — en groš — en detail I s poslovnimi enotami: v POLJČANAH v DRAVOGRADU v ORMOŽU v PREVALJAH prodaja — prehrambeno blago in gospodinjske potrebščine — alkoholne in brezalkoholne pijače — tekstilno in galanterijsko blago — železnino, porcelan in steklo Ttelefon: Maribor 22-954, Poljčane 82-517, Dravograd 83-040, Ormož 29, Prevalje 85-454 Telegram: »Koloniale« Maribor Telex: 33199 živilski kombinat maribor Izredno bo zadovoljen vaš gost in vaša družina, če boste skrb- | no pripravili kvalitetne testenine renomirane tovarne »Intes« | | Dobite jih v vsaki trgovini MARIBORSKA MLEKARNA MARIBOR, OSOJNIKOVA ULICA 5 Za praznik dela čestita kolektiv Mariborske mlekarne Maribor! Gozdno gospodarstvo Maribor GOZDNIMI OBRATI: Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Ožbalt ob Dravi, Maribor, Reka — Pohorje, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Ptuj in Ormož, OBRATOM ZA GRADNJE, OBRATOM ZA UREJANJE GOZDOV OBRATOM ZA LOV IN RIBOLOV in OBRATOM ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI 9 ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP ter gozdovi v državljanski lastnini, samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, goji divjad in izvaja lovski in ribolovni turizem Veletrgovina MARIBOR SE PRIPOROČA CENJENIM KUPCEM IN JIM ŽELli, KAR NAJLEPSE PRAZNOVANJE 1. MAJA! 5fB*njkšEpiš KES f DROBNA ELEKTROOPREMA, KOVINSKI IZDELKI IN PLASTIKA MARIBOR, KEJŽARJEVA 3/a — Telefon štev. 21-48«, 21-712 ; Izdelujemo drobno elek-| troopremo: • vrstne sponke za preseke vodnikov do 240 mm* • signalne svetilke, signalne puščice, signalne ploščice • montažne elemente in drobni material za potrebe stikalne tehnike. Zahtevajte naš katalog! miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimmiiiiiir = m m = mmiiniiiiiiniiiniiiiiiiiiniiiiiiii »iiiiiiiiiiiiiiinniiiiimgittiiiiniiiiii j TRGOVSKO 5 l GROSISTIČNO IN UVOZNO PODJETJE l TEKSTIL l LJUBLJANA l | ULICA MOŠE PIJADA 3 l l čestita l t za mednarodni praznik dela — s l 1. maj! I \/\f\S^/\/\/\/\/\/\/\/\/\/\/^\/\S\/\/\/\r^\r^\S\r^\A^\/\/\A^/\AsA^V\/\/\/'^/\/\/\/\/\/\/\S\/\/\/\/\f\/\/\/\A JUGOSLOVANSKO TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE MARIBOR, PARTIZANSKA C. 24, telefon 22-652 # se priporoča s svojimi uslugami in vabi na prijetne in zanimive Putnikove izlete. KOLEKTIV PODJETJA PUTNIK V MARIBORU SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA 1. MAJ! x ■ ;1 . . 1 S PODJETJE AVTO PR EVO Z DRAVOGRAD ČESTITA DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ TER JIM ŽELI LEPO PRAZNOVANJE! Trgovsko podjetje s tehnično železnino in kovinskim blagom na debelo in drobno ^J-eJsJbrLe-j Ajuol MARIBOR, PARTIZANSKA 34 s svojimi poslovalnicami Čestita ZA DELAVSKI PRAZNIK «•!. MAJ« IN SE PRIPOROČA SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM IN ODJEMALCEM S/\/V\/\/\/\/\/V\/VV\/VN/\A/\Ay\AV\/VN/\A/N/V\/N/VVN/\/V\A/\/VN/\/VN/VV\/VVN/S/V\/V\AyVVN 2 Podjetje za generalna l i in srednja popravila avtomobilov \ | Avtoobvova j Maribor ^ \ POZDRAVLJA DELOVNE LJUDI \ ? OB JUBILEJU KOMUNISTIČNE PARTIJE, Z Z SKOJ IN SINDIKATOV Z Z IN JIM ČESTITA Z ^ ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ! \ Gradbeno podjetje Slovenj Gradec Z ČESTITA l ? VSEM DELOVNIM LJUDEM OB 50. OB- Z ? LETNICI ENOTNIH JUGOSLOVANSKIH Z > SINDIKATOV IN ZA PRAZNIK DELA Z Z 1. MAJ! $ j SPLOŠNA Z ^ VODNA Z J SKUPNOST Z ^ DRAVA — MURA l < Maribor Z < Čestita l ? VSEM DELOVNIM S S LJUDEM Z ? ZA 1. MAJ! S KIK Pomurka PRODAJALNE MARIBOR 9 nudi v svojih poslovalnicah dnevno sveže meso in vse vrste mesnih izdelkov po konkurenčnih cenah. Se priporoča kolektiv »POMURKE« Maribor ® »STROJNA« MARIBOR “Linhartova ulica It — Telefon: 32 190 PROIZVODNI PROGRAM POGONSKE TEHNIKE • Klasična gonila: DP-a © Individualna gonila Q Bobnasta motorna gonila © Brezstopenjska gonila • Elastične sklopke • Enosmerne zapore Čestatamo za delavski praznik 1. maj © Motorna gonila © Gonila © Polževa gonila ® Motorna polževa gonila • Kombinirana gonila • Mešalna gonila srrRAi* e Ptuj: danes, včeraj, jutri (Nadaljevanje s 1. strani) prometnih zvez! Zato se Ptujčani bojijo, dia se ne bi hrvaška cesta, ki bo zdaj zdaj prišla v Ptuj, tu izgubila! To bi bila seveda nepopravljiva škoda ne le za ptujsko gospodarstvo, ampak za ves severozahodni del Slovenije. Toda vrnimo se k Ptuju. Po prvi svetovni vojni je štel Ptuj 2.900 prebivalcev, od teh pa je bilo le 900 Slovencev, preostalih 2.000 pa je bilo Nemcev! Rajnka Avstroogrska je torej tudi na tem področju posadila svoje korenine, ki so odjedale prostor in hrano domačim prebivalcem. Bolj in manj odkrit boj med enimi in drugimi je vselej odločil v prid denarno močnejših in to so bili vsekakor nemški veleposestniki, trgovci in obrtniki. Tem jb bilo bolj malo mar, kako bi se dalo njihov kapital oploditi. Zato tu v času splošne industrializacije ni sledu o kaki industriji, ki bi se lahko razvila po naravni poti kot podaljšana roka kmetijstva. Tik pred vojno se je zato še 80 % prebivalcev ukvarjalo s kmetijstvom. Vse to moramo vedeti, Ptujčani in tudi drugi, ki nam je Ptuj pri srcu, da bomo prepričljivo hvalili povojni razvoj ptujskega gospodarstva. INDUSTRIALIZACIJA SPREMINJA ŽIVLJENJE Po drugi svetovni vojni je štel Ptuj 4.000 prebivalcev. Tri leta po osvoboditvi se je struktura prebivalcev začela spreminjati. Leta 1948 je bilo 70 % kmečkih prebivalcev, leta 1965 je bilo že samo polovica prebivalcev, ki so se ukvarjali s kmetijstvom, vsi drugi so se preživljali z delom v tovarnah, v obrti, trgovini gostinstvu itd. Letos šteje kmečko prebivalstvo v ptujski občini 47 % od celotnega števila prebivalcev. Kaj se je medtem zgodilo z občinskim gospodarstvom? Poznavalci ptujskega gospodarstva omenjajo tri povojne gospodarske rasti: prvo pomembno obdobje je obdobje industrializacije in elektrifikacije. Neposreden rezultat te splošne gospodarske politike je investicija v tovarno aluminija v Kidričevem. Dotedanjim podjetjem družbenega sektorja so se v letu 1948 pridružila še nacionalizirana podjetja s področja proizvodne obrti in trgovine, tako da je v letu 1950 dosegel družbeni sektor že polovico vsega narodnega dohodka v občini. Najmočnejši skok pa je ptujska občina dosegla med leti 1953 in 1956. Ob podpori takratnega ptujskega okraja so močno razširila in povečaia proizvodne zmogljivosti tedanja indu- strijska podjetja: Opekarna, Delta, Tovarna volnenih izdelkov Majšperk in Petovia. Razen tega so biie v teh letih zgrajene nove industrijske zmogljivosti in ustanovi j KRANJ »CESTA JLA 6/1 »NEBOTIČNIK*?? 20 • TEL. 21144 > < © izdeluje vse vrste načrtov < S © bogata izbira tipskih projektov za stano- c s vanjsko gradnjo s i KOLEKTIV l i IN SINDIKALNA PODRUŽNICA PODJETJA > S ČESTITATA VSEM OBČANOM ZA 1. MAJ! ? Podjetje za stanovanjsko in komunalno j gospodarstvo - Kranj > čestita > s vsem občanom za praznik dela 1. maj in se s ? pridružuje čestitkam ob 50. obletnici enotnih > s jugoslovanskih sindikatov! S SINDIKALNA ORGANIZACIJA VELETRGOVINE ŽIVILA - KRANJ ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ IN JIM V JUBILEJNEM LETU — 50. OBLETNICI ZSJ — ZELI MNOGO DELOVNIH USPEHOV NA VSEH PODROČJIH DRUŽBENEGA USTVARJANJA SINDIKALNA PODRUŽNICA VELETRGOVSKEGA PODJETJA Kokra - Kranj ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ IN JIM V JUBILEJNEM LETU — 50. OBLETNICI ZSJ — ZELI MNOGO DELOVNIH USPEHOV NA VSEH PODROČJIH DRUŽBENEGA USTVARJANJA Pogled na stanovanjsko sosesko S-6 v ljubljanski občini Šiška. V Hotel LOTOS v »-Zeleni laguni« v Poreču (iz dokumentacije poslovne ospredju: vzgojno varstvena ustanova »F. K. Andersena« (iz dokumen- skupnosti GIPOSS) tacije poslovne skupnosti GIPOSS) GIPOSS: MILIJARDI NAPROTI Pred štirimi leti ustanovljena gradbeno industrijska poslovna skupnost Slovenije (GIPOSS) se ne uveljavlja samo kot najmočnejše združenje delovnih organizacij gradbeništva v naši republiki, marveč tudi kot nosilec in izvajalec zamisli o sodobni gradnji stanovanjskih, poslovnih in drugih objektov. Tako je sedem članov poslovne skupnosti GIPOSS — SGP »GORICA« iz Nove Gorice, ,GIP »INGRAD« iz Celja, SGP »PIONIR« iz Novega mesta, GP »OBNOVA« iz Ljubljane, SGP »SAVA« z Jesenic, PVG »STAVBAR« iz Maribora in GP »TEHNIKA« iz Ljubljane — lani doseglo 83,7 milijarde S-din realizacije, kar predstavlja kar 56% realizacije celotne slovenske gradbene operative. Na področju stanovanjske izgradnje je delež članov poslovne skupnosti GIPOSS še večji. Podjetja, včlanjena v skupnpst GIPOSS, so na primer lani imela v gradnji 6472 stanovanj ali 74% vseh stanovanj, ki smo jih v minulem letu gradili v Sloveniji. GIPOSS letos predvideva, da bodo njegovi člani realizacijo povečali za najmanj 10 do 15 Vo. To pomeni, da bo poslovna skupnost GIPOSS v letošnjem letu dosegla skoraj 100 milijonov S-din celotnega dohodka; s tem pa bo GIPOSS samo še utrdil svoj položaj na trgu gradbenih storitev v domovini in tudi v tujini! Poudariti velja, da se GIPOSS ne uveljavlja saimo no področju stanovanjske gradnje. Člani skupnosti GIPOSS so na primer v zadnjih letih zgradili številne pomembne turistične objekte, kot so: »Zelena lugama« v Poreču, »Uvala Scott« v Kraljeviči, »Solaris II« v Šibeniku, nove turistične zmogljivosti na Hvaru in drugje. > Člani skupnosti GIPOSS so prav tako prevzeli gradnjo visokih stavb za letališče »Rijeka« na otoku Krku. Po pooblastitvi Zvezne gospodarske zbornice GIPOSS slednjič zastopa slovensko gradbeno ope-rativo pri razgovorih za angažiranje jugoslovanskih gradbenih podjetij pri stanovanjski gradnji na Češkoslovaškem. Za prvih 1000 stanovanj v Bratislavi je GIPOSS že pripravil načrte in ponudbo ter bo bržčas pogodba podpisana že v kratkem. S pomočjo podjetij »Slovenija les« in »CREDEK« pa je GIPOSS ustanovil podjetje GIPOSS GmbH v Miinchnu, ki izvaja različna gradbena dela v Hamburgu, Braunschweigu, Essenu, Niirn-bergu, Miinchnu in še v nekaterih drugih zahodnonemških mestih. Upoštevaje obseg letošnjih del predvidevajo, da bo GIPOSS GmbH Miinchen letos ustvaril za več kot milijon dolarjev deviznega dohodka. NOSILEC SODOBNE POSLOVNOSTI IN ORGANIZACIJE GRADBENIŠTVA Zdaj, ko smo na kratko opisali hotenja poslovne skupnosti GIPOSS, navedimo še nekaj podrobnosti o tem, po kakšni poti jih člani GIPOSS tudi uresničujejo,. Lanska dokaj ugodna konjunktura na trgu gradbenih storitev je sicer pripomogla k temu, da so člani GIPOSS malone v celoti zaposlili svoje zmogljivosti. To pa je bilo dvakrat dobrodošlo: ne le zaradi pospešene gospodarske rasti podjetij, marveč še posebej zaradi možnosti, da GIPOSS več pozornosti nameni problemom utrditve notranje organizacije in izboljšanja tehnologije. Tako so lahko izdelali enotne gradbene norme GIPOSS, ki predstavljajo solidno osnovo za skupino delo več podjetij na enem gradbišču. Poenotena je bila tehnologija mon- tažne gradnje, opravili so tudi modelne preiskave, ki so pokazale odlične'rezultate. Novi montažni sistem, po katerem že gradijo stanovanja v novi soseski BS-3 v Savskem naselju v Ljubljani, je bil hkrati že zaščiten pri Zveznem patentnem uradu pod imenom GIPOSS. Se posebej velja opozoriti na solidarnost članov poslovne skupnosti GIPOSS in na njihovo vse večjo poslovno povezanost pri dolgoročnem načrtovanju stanovanjske gradnje na večjih kompleksih. Tako so podjetja »Obnova«, »Tehnika«, »Pionir« in »Ingrad«, skupno vložili 12,6 milijona N-din za nakup in pripravo zemljišč za bodoča velika stanovanjska naselja v Ljubljani. S tem je članom poslovne skupnosti GIPOSS zagotovljena udeležba pri stanovanjski gradnji v Ljubljani za naslednjih tri ali pel let. Skoncentrirana in vnaprej organizirana gradnja pa seveda pomeni najboljšo možnost za pospešitev gradenj, hkrati pa tudi za pocenitev stanovanj. KJE IN KAJ DELAJO ČLANI SKUPNOSTI GIPOSS? Poleg nadaljevanja že omenjenih gradenj > v Zvezni republiki Nemčiji, na novem letališču »Rijeka« na otoku Krku, zaključnih delih v soseski SŠ-6 v ljubljanski občini Šiška, stanovanjski soseski Savsko naselje v Ljubljani in rekonstrukciji ceste I. reda pri Žirovnici, ki vključuje 13-3 metrov dolg most preko Završnice, člani poslovne skupnosti GIPOSS trenutno posvečajo pozornost naslednjim novim večjim gradnjam; ® Soseska SS-4 (Stara cerkev! v občini Ljubljana Šiška: na 6288 kvadratnih metrih že pridobljenega zemljišča bodo podjetja »PIONIR«, »TEHNIKA« , in »OBNOVA« zgradila več poslovnih objektov s skupno koristno površino 8.500 m2 poslovnih prostorov ter 8.000 m2 stanovanjske površine. O Soseska SS-8, Ljubljana Šiška: na 19.660 m2 površine bodo podjetja »OBNOVA«, PIONIR« in »TEHNIKA« v naslednjih letih zgradila 1000 stanovanj in številne poslovne lokale s skoraj 7.000 kvadratnimi metri koristne površine. @ Soseska BS-3 Ljubljana-Bežigrad: GIPOSS si je že doslej zagotovil več kot 129.000 m2 površin, na katerih bo zgradil približno 3.000 stanovanj. Končno še to: GIPOSS že zdaj poslovno - tehnično sodeluje z gradbenim podjetjem PROJEKT Kranj, »MEGRAD« Ljubljana, »PRIMORJE« Ajdovščina in »ZIDAR« Kočevje. Hkrati pa se vse bolj navezuje tudi z drugimi gradbenimi, proizvodnimi, obrtnimi, projektantskimi delovnimi organizacijami. Želja in namen tega povezovanja pa sta: nuditi popoln inženiring za vse vrste del, ki jih izvajajo člani poslovne skupnosti GIPOSS. Y© SUKNO tekstilna tovarna ZAPUŽE Kemična t p. Begunje na Gorenjskem železniška postaja Lcscc-BIed telefoni: Radovljica 70-145, 70-146, 70-147 tekoči račun pri SDK Radovljica 5154-1-D21 ® priporočamo svojo bogato izbiro damskih in moških mikanih in česanih tkanin ter volnenih odej. Ut Ne pozabite, da so naše tkanine trpežne, modnih vzorcev in poceni. KOLEKTIV PODJETJA Zeli vsem kupcem lepo praznovanje PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV! Gozdno gospodarstvo Ljubljana S SEDEŽEM V LJUBLJANI, TRŽAŠKA CESTA 2 v svojih obratih proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih sortimentov, opravlja gozdno gojitvena dela, gradi ceste ter obnavlja gozdne plantaže in intenzivne nasade DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ! ! © Poslužujte se naših galvanskih izdelkov © Zahtevajte prospekte in ponudbe Delovna skupnost se pridružuje čestitkam ob jubilejnem slavju slovenskih sindikatov in za mednarodni praznik dela — 1. maj! NOVOST krojaško podjetje LJUBLJANA, Poljanska c. 11 sc priporoča cenjenim strankam za izdelavo damskih in moških oblačil po najnovejši modi KOLEKTIV ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA L MAJ! Gradbeno podjetje ZIDGRAD IDRIJA čestita : vsem delovnim ljudem ob 50. obletnici slovenskih sindikatov ih za praznik dela 1, maj! NIKO j kovinarsko podjetje ŽELEZNIKI PROIZVAJAMO: 0 mehanizme za registratorje ® brzoveze za mape 9 papirne sponke 9 risalne žebljičke 9 palične sponke za papir lesno in usnjarsko industrijo ter tapetništvo © kaljene; vzmetne trakove VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ' , ZA PRAZNIK DELA — 1 1. MAJ! ' Obiskali smo industrijo pohištva »BREST« v Cerknici Industrija pohištva »BREST« Cerknica sodi med tiste naše delovne organizacije, kjer je izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti doseglo že tako stopnjo, da so bila nujna večja nova vlaganja, če naj ne le vzdržijo, ampak tudi še povečajo ekspanzijo na svetovnem trgu. Dnevna soba »DANIELA STEREO« predstavlja enega izmed najbolj iskanih izdelkov pohištvene industrije »BREST« Cerknica. V kooperaciji jo proizvajata Tovarna pohištva Cerknica (kombinirano omaro) in Tovarna pohištva Martinjak (sedežno garnituro) Na željo kupca podjetje »BREST« dobavi tudi samo kombinirano omaro ali samo sedežno garnituro 4 $ ■ ■ -;Vr-.' v;.- ; ^ O ekspanziji najbolj zgovorno pričata naslednja podatka: ; O »BREST« je lani izvozil za 3;4 milijona dolarjev različnih izdelkov ini pri izvozu prednjači med vsemi 131 jugoslovanskimi proizvajalci pohištva. Kljub tolikšni izvoani realizaciji pa vseh naročil ni mogel izpolniti! # Sloves, ki si ga je s svojo poslovno solidnostjo in s kvaliteto »BREST« prislužili na tujih trgih, še posebej pa v ZDA, je odločilno vplival na to, da je pri-zadevnja za modernizacijo podprla tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj. »BREST« je bil eden izmed 17 jugoslovanskih kolektivov, ki jim omenjena banka trenutno pornaga pri modernizaciji in rekonstrukciji. Znano pa je, da Mednarodna banka za obnovo in razvoj podpira uresničevanje samo tistih projektov, katerih ekonomska upravičenost se lahko meri z naj ostrejšimi zahtevami svetovnega tržišča industrijskih proizvodov. KAJ ŽELI »BREST« DOSEČI? Z investicijskimi sredstvi, ki jih z ene strani zagotavlja Mednarodna banka za razvoj, z druge strani pa KBH Ljubljana in industrija pohištva »BREST« sama, želi »BREST« doseči predvsem naslednje: ^ modernizirati strojno in drugo opromo; # uveljaviti najsonobnejše tehnološko - proizvodne postopke pri predelavi in obdelavi lesa ter proizvodnjo specializirati; 9 dograditi potrebne lastne energetske objekte in razširiti tudi proizvodne prostore, kar je nujno glede vse večjega obsega proizvodnje. Kakšni pa bodo rezultati investicij v skupni vrednosti 30 milijonov N-din, ki so prav zdaj v naj večjem razmahu? • Najboljši odgovor na to vprašanje daje primerjava med nekaterimi najvažnejšimi podatki po poslovnem poročilu za leto 1968 in med rezultati, ki jih predvidevajo po zaključku rekonstrukcije v letu 1972. Te primerjave povedo, da bo »BREST« vrednost proizvodnje povečal od 90 na 160 milijonov N-din, izvoz pa od 3,4 na 7 milijonov dolarjev. Število zaposlenih se bo ob tem povečalo samo za 10 »/o, vendar bo kolektiv industrije pohištva »BREST« dosegal v primerjavi z današnjim kar dvakrat vičji dohodek. NEKATERE ZNAČILNOSTI DOSEDANJIH PRIZADEVANJ KOMBINATA »BREST« Za dosedanje 21-letno delovanje Industrije pohištva »BREST« je nedvomno najbolj značilno to, da so — ne glede na vsakoletne tržne razmere in izvozne pogoje — težili k čim višji stopnji predelave. Posledica tega je, da primarna predelava predstavlja samo še četrtino celotne proizvodnje, tri četrtine dohodka pa si zagotavljajo s proizvodnjo pohištva. Druga, nič manj pomembna značilnost prizadevanj za čim višjo stopnjo obdelave lesa je postopno usmerjanje na tiste proizvode, ki jih predvsem zahtevajo zahodnoevropsko ter ameriško tržišče. Prav zaradi tega je BREST v svojem proizvodnem programu že opustil tiste izdelke, ki terjajo veliko materiala, zato pa manjšo stopnjo obdelave, kot so denimo, kavči, pisarniško pohištvo itd. Namesto tega se v njegovem programu vse bolj uveljavlja stilno pohištvo, katerega proizvodnja terja najzahtevnejšo tehnologijo in veliko vloženega dela. Da bi »BREST« vse to zmogel, njegovi strokovnjaki vse tesneje sodelujejo tako z domačimi in z inozemskimi instituti, raziskovalnimi in drugimi organizacijami, ki proučujejo tehniko in tehnologijo v visoko razvitih državah. Eden Izmed rezultatov tega sodelovanja je tudi uporaba najsodobnejših površinskih materialov in postopkov obdelave. Tako na primer je »BREST« leta 1967 kot prvi v naši držaivi osvojil površinsko obdelavo pohištva s poliestrskimi laki. Slednjič naj omenimo še poslovno tehnično sodelovanje m kooperacijo pohištvene industrije »BREST«- z domačimi in tujimi partnerji. Kar zadeva domače proizvajalce pohištva, se to sodelovanje izraža, predvsem v tem, da »BREST« kupuje različne izdelke pri nekaterih naših podjetjih in tako dopolnjuje lasten izbor izdelkov. Tem proizvajalcem pa »BREST« s tem ne zaposluje samo njihove zmogljivosti, marveč jim omogoča tudi specializacijo proizvodnje, po potrebi pa jim nudi tudi tehnično in drugo pomoč. Največji obseg sodelovanja pa je »BREST« nedvomno dosegel z ameriškimi proizvajalci pohištva. Z njimi sodeluje tako pri oblikovanju novih izdelkov kot pri dobavi elementov za sestavljanje stereo glasbenih omaric in pri organizaciji tehnološkega postopka montaže teh omaric. Rezultat tovrstnega in nedvomno zelo uspešnega sodelovanja je, da je »BREST« samo v minulem letu lahko svoj proizvodni program s tega področja od desetih različnih izdelkov zožil na štiri tipe osnovnih proizvodov, kd pa jih. glede na naročila — izdelujejo v 16 razliokih. S tem specializacija in tipizacija omogočata povečeva-, nje obsega velikoserijske proizvodnje, obenem pa še doseganje ugodnejših poslovnih rezultatov., KDO JE KDO V POHIŠTVENI INDUSTRIJI »BREST«? Ko govorimo o pohištveni industriji »BREST«, velja poudari ti,. da ta delavna organizacija v bi- ; stvu predstavlja kombinat, v ka- ■ terem je združenih pet poslovno samostojnih ter specializiranih tovarn, ki pa po potrebi — glede na skupne interese — med seboj najtesneje sodelujejo. Sestavne enote pohištvene industrije »BREST« so: O Tovarna pohištva Cerknici* ki izdeluje komadno furnirano pohištvo: dnevne sobe, jedilnice, vitrine, glasbene omarice, kombi- , nirane omarice z ležišči (sloviti model »Florida«) itd. # Tovarna pohištva Martinjak, ki proizvaja kosovno masivno pohištvo: stole, fotelje in sedežne garniture. O Tovarna lesnih izdelkov Stari trg, ki dobavlja rezan les, ladijski pod in zaboje. 0 Bazenska žaga Cerknica za lastne potrebe industrije BREST in za prodajo rezanega lesa. 0 Tovarna ivernih plošč Cerknica proizvaja navadne in oplemenitene iverne plošče. Vse potrebne strokovne usluge pa navedenim samostojnim tovarnam nudijo SKUPNE SLUŽBE pohištvene industrije »BREST« Cerknica. MiG irill!ll!!!!!!!l!llltl!lll!lll!!ll!l!!!ll!!l!!!!ll!!!!llll!rillllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllii^!l[IH^ lilllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllll»llll lllllllllllllllinill!lllllllllllllllllllllllllllllll!; !lllllllllillll1!ll!lll!llllllll«!ll!llllllll!l!lil IIIIIIM II == I hidalMja SomSamik izdelkov j B « n C n i konto »r? Mnrodni btnki, »odruZnic^Kranj, Itcvilk« rakuna SI5-M2 a!a 21-337 Itomcrciala 21-391 Brzojavke: IBI Kranj U : 32 Povsod zahtevajte naše izdelke, ker so kvalitetni in priznani na domačih in tujih tržiščih. V bogatem asortimentu izdelujemo jacguardske dekorativne tkarufie za pregrinjala, zavese, prevleke in prte, jacguard gradle za žimnice in posteljne damaste v pastelnih barvah. PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM ZA 1. MAJ! Delavska univerza »Tomo Brejc«, Kranj čestita vsem udeležencem delavskega gibanja ob 50. obletnici slovenskih sindikatov, vsem občanom pa za 1. maj! 'j •P • rw-. TEKSTILNI KOMBINAT . r :7. I TEKSTILINDUS ;; :;T. :: ■ :• , ; ^ ' ' KRANJ izdeluje različne vrste bombažnih, staničnih in sintetičnih tiskanih, enobarvnih in pestrotkanih tkanin. Znani ■ v so deleni in kretoni za obleke in predpasnike, strukturne tkanine za poletne obleke, ozke in široke dekorativne tkanine, popelini in modni satineti, flanele za perild, damasti, gabardeni in picgueji za kostime, plašče in za obleke, kepri, batisti itd. .'v' ' ;; OB PRAZNIKU DELA ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN JIM ŽELIMO ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV TEKSTlLINDUS KRANJ .1 V. ,v SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PROJEKT, Kranj čestita vsem delovnim ljudem za 1. maj in jim želi še novih delovnih uspehov! KOMUNALNI SERVIS, Kranj opravlja vse komunalne usluge, pogrebno službo izdeluje cementne izdelke vseh vrst polaga različne pode in nudi mizarske in prevozne usluge OBČANOM ŽELIMO' LEPO PRAZNOVANJE L MAJA! :§.T. .i" r 4 llillllllHIII|:(llllllljlllilllllllllinMllilllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllll^ Poslovno leto 1968 je bilo za »Kovinoplastiko« Lož polno dinamičnih gibanj pa naj si bo na tržišču, v proizvodnji — tehnologiji ali na drugih družbenih in proizvodnih področjih. Enega izmed največjih uspehov minulega leta pa predstavljajo tehnološka osvojitev novega artikla — nerjavečih pomivalnikov, dograditev proizvodno poslovnih prostorov, nabava nekaterih osnovnih sredstev, povečanje števila zaposlenih in drugo. Delavcem delovne enote mehanska obdelava »-Kovinoplastike« Lož omogočajo novi proizvodni prostori boljše počutje na delovnem mestu, moderna transportna sredstva pa zdaj zagotavljajo boljši dovoz in odvoz materiala k vsakemu stroju V »KOVINOPLASTIKI« LOZ: Aovim zmagam naproti Letni plan za leto 1968 je bil za 17,5 % večji kot v letu 1967 ali 50,000.000 N-dinarjev. Doseči to ni bila majhna naloga, če pomislimo, da je kolektiv »Kovinoplastike < Lož vstopil v novo gospodarsko leto 1968 z enakim številom zaposlenih in z enakimi kapacitetami kot v letu 1967. Za realizacijo tako povečanega plana so bile odgovorne vse strokovne službe in vodstvo podjetja. Samoupravni organi so med letom mnogokrat analizirali gibanje proizvodnje, temu primerni pa so bili tudi sklepi. Rezultat takšnega prizadevanja pa je bil, da so proizvodni plan v »Kovinoplastiki« ne samo dosegli, temveč presegli za 23,9 %. Po zaključnih kazalcih lahko presodimo, da so strokovne in pomožne službe v »Kovinoplastiki« delale po programu in uspešno izpolnile svoje naloge. To nam dokazujejo naslednji kazalci: proizvodnja je bila presežena v primerjavi s planom za leto 1967 za 53.3 %, prodaja 38.2 %, skupna realizacija 32.7 %, celotni dohodek 27.3 %, skupni stroški za 6.9 %, čisti dohodek 73.6 %> neto osebni dohodki 61.7% in poslovni sklad za 124 %. Navedeni podatki nam dokazujejo prizadevnost vseh strokovnih služb, vodstva podjetja, samoupravnih organov in celotnega kolektiva. K tem rezultatom pa so seveda pripomogli tudi novi proizvodni prostori, v katerih je možno uvajati sodobno tehnologijo, organizacijo dela, ki zagotavljajo manjši fiziološki napor pri delu in boljše počutje delavcev. Poleg tega pa so na izredne rezultate vplivale tudi konjunktura na tržišču, konkurenčne cene in osvojitev novih proizvodov. Vsekakor pa je na uspeh vplivala tudi dobro organizirana komercialna služba s svojimi predstavništvi v Zagrebu, Tuzli, Beogradu, Celju in v Skopju. Izdelid Kovinoplastike Lož so znani po vsej Jugoslaviji in večkrat se primeri, da kupci že nestrpno čakajo na izdelke, ki še niso v delu. Ob občutnem porastu proizvodnje v letu 1968 pa se je poprečno število zaposlenih povečalo le za 50 novih delavcev ali za 7 %. To je dokaz, da so v »Kovinoplastiki« znatno dvignili produktivnost dela in izboljšali tehnološke postopke. Zvišanju produktivnosti je zato sledilo povečanje osebnih dohodkov. Poprečni mesečni osebni dohbdki zaposlenih v letu 1968 so bili 867,12 N-din, v zadnjem tromesečju pa so znašali že več kot 1020 N-din. V letu 1969 si je kolektiv »Kovinoplastike« Lož zadal še večjo nalogo. Povečali so plan na 70 milijonov N-dinarjev ali za 20 milijonov dinarjev 'več kot lani. In kako ga bodo izpolnili? Po predvidevanjih bo »Kovinoplastika« usmerila in specializirala svojo dejavnost na proizvodnjo velikih količin nerjavečih pomivalnikov, ki bo v celoti zadostila potrebam domačega tržišča, v prihodnjem letu pa že računajo na delni izvoz iz tega programa. Čedalje pomembnejša v proizvodnem programu »Kovinoplastike« je proizvodnja najrazličnejšega okovja za vrata, okna in deloma za pohištvo, pri katerem računajo na kompletnejšo proizvodnjo in delno specializacijo znotraj tega programa. Tako bodo letos pri gradbenem okovju naredili velik korak naprej, s tem da bodo osvojili proizvodnjo povsem novih tipov okovja, prilagojenih današnjim potrebam gradbene dejavnosti. Program proizvodnje karnis — v izredno različnih izvedbah in kvaliteti, od zelo preproste do popolnoma opremljene, karnise — bodo razvijali in širili do take stopnje, ki bo popolnoma ustre-; zala zahtevam domačih kupcev. S tem pa bodo v »Kovinoplastiki« obenem dosegli evropsko kvaliteto, saj bi lahko že danes sklepali izvozne pogodbe, če bi bile kapacitete prilagojene povpraševanju tujih kupcev. Četrti program je predelava plastičnih mas. Tudi za ta program pomeni letošnje leto prelomnico. Že v maju bodo namreč postavili novo baterijo stroj ev-avtomatov, kar bo občutno vplivalo na proizvodnjo, na produktivnost. S povečanjem proizvodnje si bo kolektiv ustvaril lastna sredstva za nadaljnjo razširjeno reprodukcijo, za nabavo sodobnejše strojne opreme, kakor tudi za ponovno povečanje osebnih dohodkov. Kot vsako leto bo tudi letos kolektiv »Kovinoplastike« Lož namenil za šolanje kadrov 1,6% od bruto osebnih dohodkov. Tre- nutno šola kolektiv na različnih poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah 46 štipendistov, 18 članov kolektiva izredno študira na dopisni tehniški in ekonomski srednji šoli ter na višji ekonom-sko-komercialni šoli, lani na jesen pa so zaposlili 11 stažistov. V letošnjem letu je že zaključilo študij in prejelo diplomo strojnega tehnika 6 članov kolektiva, 4 člani kolektiva pa so prejeli naziv inženirja organizacije dela. Kolektiv »Kovinoplastike« Lož se zaveda, da brez dobrega strokovnega kadra ni napredka. To so uspehi in dejstva, ki jih ne mo-temo zanikati. Zato lahko marljivim članom tega kolektiva le čestitamo k uspehu. Ko praznujemo naš delavski praznik 1. maj, pa čestitamo tudi vsem občanom in poslovnim prijateljem z željo, da bi še tesneje sodelovali in dosegli še veliko poslovnih uspehov. SLAVKO BERGLEZ Delovno enoto orodjarna »Kovinoplastike« Lož si je ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov ogledalo mnogo občanov Loške doline pa tudi iz drugih krajev, ki so bili navdušeni nad dobro razdelitvijo prostorov TOVARNA BARV IN LAKOV COLOR specializirana za proizvodnjo najsodobnejših zaščitnih sredstev za potrebe industrije in široke potrošnje ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ! INDUSTRIJA ZA PREDELAVO PLASTIČNIH MAS POLIGALANT VOLČJA DRAGA pri Novi Gorici Telefon 72-513 in 72-550 PROIZVAJAMO: 0 POLIETILENSKO IN SIKRON EMBALAŽO vreče, prevleke, rokav; s tiskom in brez tiska Q BRIZGANE ARTIKLE za industrijo in široko potrošnjo @ PVC ROLETE za okna in vrata v različnih barvah G UMETNE ZOBE »SUPER POLIDENT-« in »POLIDENT CROSS LINKED« in druge proizvode za zobno protetiko ZA CENJENA NAROČILA SE PRIPOROČA KOLEKTIV PODJETJA! ITEK INDUSTRIJA TRANSPORTNE EMBALAŽE Kanal PRIPOROČA SVOJE IZDELKE IN ČESTITA VSEM DELOVNIM LJU- Tcrvarna igel »TIK« v Kobaridu je bila ustanovljena leta 1951. Iz malega obrata si je mladi delovni kolektiv s svojim delom priboril potrebno znanje in delovne izkušnje, vzgojil strokovni kader ter zgradil tovarno s sodobno tehnološko opremo. DEM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJI IZDELKE — igle vseh vrst — ročne igle za gospodinjstvo in obrt, tapetniške igle, sedlarske, čevljarske, pletilne, za šivalne stroje, šila in svedre — garniture orodja in izvijače — vijačne izdelke, injekcijske igle — igle in utensilije za tekstilno industrijo — podnožja za elektronke ’ ■ : . I,:;ci.iijjff'; .... ^M|!ir ■ ^«1 »MIZAR« Volčja draga pri Novi Gorici poznajo in uporabljajo vsi naši državljani, industrija in zdravstvene ustanove. Zaradi kakovosti in cenenosti so iskani na domačem in inozemskem trgu. Zaščitni znak »TIK« jamči potrošnikom kakovost in praktično uporabnost naših izdelkov. Se priporočamo! KOLEKTIV »TIK« ČESTITA ZA PRAZNIK DELA! PROIZVAJAMO • STAVBENO POHIŠTVO VSEH VRST TER LESENE IN PLASTIČNE ROLETE VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA 1. MAJ! RENČE \ podjetje za proizvodnjo in predelavo prehrambenih in kemičnih proizvodov 1 TOVARNA čokolade, BONBONOV !N KEKSOV ZAGREB OBRAT MLEČNIH IZDELKOV ptaidku • Kobarid ZA PRVOMAJSKE IZLETE PRIPOROČAMO NASE KVALITETNE IZDELKE - čestita sindikalni organizaciji ob 50-letnici in vsem delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj! IN PRAZNOVANJE 1. MAJA BO SE BOLJ PRIJETNO! lllllllll{||lllll|[!!llllllllllllllllllll!lllllllll!llllllllllllllllllllll!lllllllllll!lll lllllllllllllllllllllllllllllllllllll Železarna Ravne TOVARNA PLEMENITIH JEKEL Ravne na Koroškem IZDELUJEMO: valjane profile kovano paličasto jeklo odkovke vzmeti svetlo obdelane palice industrijske nože in pnevmatsko orodje il mm, 2 O 350-LETNA TRADICIJA JE GARANCIJA NAŠE KVALITETE! ŽELEZARNA RAVNE IN SINDIKAT ŽELEZARNE ČESTITATA ZA 1. MAJ VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM! Gozdno gospodar- stvo SLOVENJ GRADEC se pridružuje čestitkam ob mednarodnem prazniku dela — 1. maju in 50. obletnici Komunistične partije Jugoslavije, SKOJ * in sindikatov! I|[||l!llll!ll!lllllllllll!!llll!llllllllllllllll!!!!!!llll[lllll!lll!lllll!ll!l'l[!lllllll!l!!!illillll!llllllllll lll!!!l!!l!!lll!lllllll!lllll!l!llllllllllllllllll!l!llll!!llllllllllll!llll!!l!ll[llllllllll!l!!!il!!lllllllllll!l ll!!!!lllllllll!ll!ll!lll!lllll!llllllllll!lllllll!llllll!ll!l!!llllll!!!l!!llllllllll!llll!'!!!!l!llllllll!ll!ll!!llllllllllllll!!!!!!!l!!jllllllllllllll!!!!llllll!llllllllllllll'!!!lll!!l!lllllllllll!ll!!ll!llll!illlll!!l!l!! 'l!!lll!llllllll!lllllllllllllli!lllUIII!l lllllll!!![||| !llllllllllllllllll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllilllll^ EX0TERM KEMIČNA TOVARNA KRANJ !!!!!llll!lllll!llllllill!!l!lilll!l!ll!ll!!n[i!IIIIHIIII!!l!!!!!illHI!!lllllllll!llll!lll|[llllllll!!lll | Dimnikarsko f podjetje Ravne na Koroškem I ■ ■ VAM ŽELI LEPO PRAZNOVANJE 1. MAJA! ■ l!!l!!!llllllllll!l!ll!lllllll!!«!!ll[||lll!!lll!!llllllllllllll | Obrtno podjetje 1 lnotdh !IIIIIMII!I!!I!III«IIIII!!!!I!II]|IIIIIIIIII1 l!l!!l!!lllllllllllllllllli:illlllllllll!lll!ll Inštalater Prevalje © Opravljamo dela pri instalacijah, vodovodu, elektriki, strelo-vodjiih napravah in druga gradbena obrtniška dela SE PRIPOROČAMO! Ob 50. obletnici sindikatov in ob 1. maju čestitamo vsem delovnim ljudem! iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliJ HiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffliiiiipiiifflpM VELEŽELEZNINA »^iEHICUR« KHAHJl KOROŠKA CESTA 1 | ČESTITA | VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA | 1. MAJ! | l!llll!![||l!llllll!lll!l!ll!l!!l!!!!lll!!i[!ll!ll!ll!l!l!i!!llll!!lll!!!l!!!!ll!!lillllll!l!l!!lll!!!!lllllll!llllllllllllll!llll!!l!l!l!!!i!!!!lllllll!!!!!!ll!l!!l!!!!il!!lllll!!l!!i!!I!!l!ll!l!ll!llllllllll!!l!!!!!!!!!!!!!!HIII!l!!9!:i lllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllilllimilllllllllllllffi lllilll!illl!!!!!!ll!!!ll!!!!!!l!!l!!ll!i!!lllll!!!l!!!!!illlll!lll!!ll!!!l!l!!!l!!l!!!!lllllll!!!l!ll!ll!l!l!l!!ll l!l!!ll!!!!l!!!!il!i!l!!l!!!!i!ll!ll!j!!ll!i!!ll!l!lll!!ll!ll!ll!!ll!!ll!!llillll!!!ll!!!!l!ll!lllll!l!!!!ll!l!l!lll! m SLAŠČIČARNA — 1 KAVARNA Kranj 1 se priporoča in čestita jt vscan obiskovalcem za praznik dela — 1. maj! B 1 I ll!il!ll!!l!!!lli!!ll!ll!!!!l!!lll!l!!l!!lll!ll!!ll!l!!lllll!ll!!!llll!!ll!l!llllllll!!!ll>llli!!!lllll!!ll!lllll!!!l TELEFONI: HIŠNA CENTRALA 22-041 REFERENTI: HIŠNA CENTRALA 22-34? DIREKTOR: 21-860 SEF GOSP RAC. SEKTORJA 21-046 TELEX : 34-536 e.^JJAVI- »MEFIKURs KRANJ-BANČNI RAČUN NB KRANJ 515-1-63 ČESTITA ZA PRAZNIK DELA IN OB JUBILEJU ZKS IN ZSJ VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ČLANOM SINDIKATA! Illllllllllllllll!ll!llll!l!illllllllll!l!!!ll!llllllll!lllllllll!ll!l!ll!llllllllllllllll!!l!!l!l!l!ll!!!lllllllllllllll!lllll!llllll IllllllllilllllllllllllllinillllilllUllllllliUlllillUIIIIIIIIII llllllllllllllllllllll l!lllllllllll!l!!!![lll!l!l!ll|j||!!llllllllll!!!!ll!llllllllll!!!!lllllll!!l!llllllllllllll!lll>linill!i smrmtvfliis • •. - ■ KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA — EMBALAŽA — AVTOOPREMA PROIZVAJA: / • raznovrstno pločevinasto embalažo za prehrano, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in alu-pločevine • artikle široke potrošnje: 9 kuhinjske škatle, pladnje itd. 9 dele za avtomobile in bicikle, žaromete vseh vrst in svetilke 9 elektrotoplotne aparate: kuhalnike, peči in kaloriferje ® litcgrafirane plošče in eloksirane napisne ploščice Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj Hr\ o 11^ km. m i KVALITETNO POHIŠTVO LESNINA Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, stoli, .fotelji, kavči, omare vseh vrst, pisarniško, gostinsko in šolsko pohištvo, stilno in. rustikalno pohištvo. Superavtomatični pralni stroji, hladilniki in štedilniki znamke NAONIS Neuničljiva iglana najlonska obloga za vsak pod TAPISOM SOMMER LJUBLJANA, CELJE, KOPER, KRANJ, MARIBOR, NOVA GORICA, MURSKA SOBOTA in ostale poslovalnice V vseh večjih mestih Jugoslavije CENTRALA: LJUBLJANA, TITOVA 51 SPECIALIZIRANO TRGOVSKO PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM / ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN NJIHOVIM POSLOVNIM SODELAVCEM ZA DELAVSKI PRAZNIK — L MAJ! i.prop/lesnina ŽE LETOS BODO ZAČELI GRADITI HE SOLKAN KONČNO NOVA HE NA SOČI Elektrarne na Soči letno proizvajajo sedaj toliko električne energije, kolikor so je pred 24 leti, to je takoj po osvoboditvi. Takrat je znašal delež Soških elektrarn kar 40 odstotkov skupne slovenske proizvodnje, sedaj pa le 8,5 odstotka! V minulem obdobju na Soči nismo gradili, čeprav je kolektiv Soških elektrarn vsa leta vlagal velika finančna sredstva v raziskave in v pripravo tehnične dokumentacije za nove hi-droobjekte. Izdelana je bila kompletna študija Soče in njenih pritokov, izdelani so bili Investicijski programi, med njimi tudi za HE Solkan, zadnjo elektrarno v verigi hidroelektrarn na Soči in Idrijci. Soča ima na svojem relativno kratkem toku (136,5 km) velike padce, predvsem v svojem zgornjem toku, kjer znaša 28 %o v Trenti, ter se nato polagoma umirja, tako da je padec pri Tolminu 4 %o. Od Tolmina do državne meje pri Solkanu je še vedno 2,5 %o padca. Bolj pa ko se Soča bliža morju, počasneje teče in tudi ni več primerna za energetsko izrabo. Energetiki, pa so ugotovili, da je njen srednji letni pretok pri Kobaridu približno 38 m3 na sek., pid Solkanu pa že ca. 100 m3 na sek. in je zato Soča s svojim globokim rečnim koritom zelo primerna za gradnjo ekonomičnih hidroelektrarn. Vodni režim Soče je tipično predalpski. V letu dni se izmenjavata po dvakrat maksimalni in minimalni vodni dotok. Zaradi kratkega toka in velike višinske razlike voda Soče v nekaj urah močno naraste do maksimuma, nato zopet hitro upade. Za primerjavo naj navedemo, da je bila maksimalno visoka voda že 2000 m3 na sek. leta 1940 in minimalna pa samo 12,5 m3/sek. leta 1956. Povprečni letni pretok pa je kakih 100 m3/sek. Zaradi posebnega pretoka so za izboljšanje vodnogospodarske in energetske izrabe Soče predvidene čelne akumulacije, ki bodo sposobne zadrževati »visoke vode« in izravnavati pretoke. Na ta način se bo tudi povečala proizvodnja zdajšnjih hidroelektrarn v Doblarju in v Plavah za približno 40 milijonov kWh. Na Soči so predvidene poleg omenjenih dveh hidroelektrarn še: — HE Trnovo z veliko bovško akumulacijo (320 milijonov m3 vode), — HE Kobarid, — HE Kamno in — HE Solkan. Na Idrijci, naj večjem pritoku Soče, je tudi predvideno veliko akumulacijsko jezero (280 milijonov ms vode) in HE Avče. Tako bo imela veriga HE na Soči in Idrijci 7 elektrarn s skupno močjo 374 MW in s povprečno letno proizvodnjo 1,4 milijarde kWh. Koristna akumulacija vode (620 milijonov m3 vode) bo omogočala sezon- ske izravnave. Slovenija namreč za zdaj nima nobene akumulacijske hidroelektrarne, ki bi lahko uspešno pokrivala dnevne konice obtežbe. 2e z izgradnjo akumulacijske HE Kobarid (63 MW), ki zahteva razmeroma majhna finančna sredstva, pa bi elektroenergetski sistem elektrarn na Soči razpolagal v vsakem trenutku z močjo 133 MW. To predstavlja za slovenski elektroenergetski sistem že lepo rezervo. Z električno energijo teh elv>ktrarn bi pokrivali predvsem dnevne konice, ki predstavljajo sedaj velike težave v našem gospodarstvu. Akumulacija HE Kobarid tudi ne bo poplavila naseljenih področij, temveč le globoko dolino od pregrade pri Kobaridu do vasi Trnovo. Posebna vloga gre sistemu hidroelektrarn na Soči v prihodnosti spričo njegovega obrobnega položaja v jugoslovanskem elektroenergetskem sistemu in spričo predvidene mednarodne izmenjave električne energije. Iz analize Inštituta za elektriško gospodarstvo »Milan Vidmar« je razvidno, da bo poraba električne energije na Primorskem skokovito naraščala in se bo do leta 1975 že podvojila Zato so Soške elektrarne sklenile, da bodo že letos pričele z realizacijo svojega gradbenega programa in najprej pričele z gradbenimi deli na hidroelektrarni Solkan, zadnji v verigi hidroelektrarn na Soči. V ljubljanskem vodogradbenem laboratoriju že dlje opravljajo poskuse in meritve na modelu struge Soče in napravah bodoče hidroelektrarne. Preizkušajo predvsem zmožnost propuščanja »visokih voda« skozi jezovne naprave. Soča kot hudourniška reka namreč lahko v kratkem času naraste v pravi »veletok«, pretok vse te silne vodne gmote skozi jezovne naprave pa mora biti varen in nemoten. S svojo srednjo letno proizvodnjo električne energije bo HE Solkan pokrila nekajletni prirastek porabe energije na področju Primorske. Pri gradnji te elektrarne, ki zahteva najmanj finančnih sredstev, ne bo akumulacijsko jezero poplavilo ceste niti železnice. Glede financiranja je bil že dosežen načelni sporazum med Soškimi elektrarnami in »Elektro gospodarstvom Maribor ter komunalnima bankama Maribor in Nova Gorica. Stroški bodo predvidoma znašali 80 milijonov N-dinarjev. Zato še nekoliko tehničnih podatkov nove HE Solkan: Zgrajena bo kakih 700 m navzgor od solkanskega mostu. Zajezitev bo segala do »spodnje vode HE Plave«. Koristna akumulacija bo znašala več kot milijon m3 vode. Padavinsko področje znaša ca. 1500 km2, srednje letne padavine pa 2300 mm. Višinska kota »zgornje vode« je 77, »spodnje vode« pa 56. Koristni bruto padec bo 21 m. HE Solkan bo imela dve Kaplanovi turbini jakosti po 14.700 KM. Inštalirana moč elektrarne bo 20,8 MW, to je 2 generatorja po 10,4 MW. Povprečna letna proizvodnja pa bo 125 milijonov kWh. Na daljnovod-no omrežje bo vezana z dvojnim 3 km dolgim 35 kV daljnovodom na RTP Gorica. Projekt za HE Solkan je izdelal »Inženirski biro — Elektroprojekt« iz Ljubljane. Gradnja bo predvidoma trajala dve in pol leti. Elektrarna bo imela predvsem nalogo napajanja svojega naj bližjega področja. Obratovala bo enakomerno vseh 24 ur in izrav- navala dotoke vodnim koristnikom s prepuščanjem predpisanega »biološkega minimuma«. Z dograditvijo HE Solkan bo Soča izkoriščena v energetske namene še vedno komaj ca. 25 odstotno. Ker se hidroelektrarne, predvsem pa akumulacijske hidroelektrarne lepo dopolnjujejo s termoelektrarnami v dobrem in zanesljivem oskrbovanju z električno energijo, ima kolektiv Soških elektrarn v svojem perspektivnem programu tudi gradnjo termoelektrarne na tekoče gorivo v Kopru. P. F. fW?!f Perspektivna slika verige hidroelektrarn na Soči Gozdno gospodarstvo Ljubljana GOZDNI OBRAT VRHNIKA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ IN ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE VRHNIKA! CENJENIM STRANKAM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE PRVOMAJSKEGA IN OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE VRHNIKA KOVINARSKA Vrhnika SE PRIPOROČAMO! Lesno industrijski kombinat rTX mar ^Rt-iNiKA —L I K O — VRHNIKA IZDELUJEMO: © vrata — sobna, vhodna in garažna © parkete in sedežno pohištvo Vse naše izdelke dobite v poslovni enoti BOROVNK/A in VERD. Informacije po telefonu: Vrhnika 70-139 Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in občanom čestitamo za 1. maj in jim želimo hkrati prijetno praznovanje občinskega praznika občine Vrhnika KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE VRHNIKA UREJUJE ZELENICE, PARKE IN SKRBI £ ZA RED IN ČISTOČO ULIC IN TRGOV NA VRHNIKI PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN ZA PRAZNIK DELA! TRGOVSKO PODJETJE »VRHNIKA« na VRHNIKI SE PRIPOROČA ZA OBISK IN ZA NAKUP ŽIVILSKEGA IN DRUGEGA POTROŠNEGA BLAGA V SVOJIH PRODAJALNAH. ZA IZLETE MED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI SE OSKRBITE PRI NAS! , KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA SE PRIPOROČA ZA OBISK V SVOJIH PRODAJALNAH IN MLEČNIH RESTAVRACIJAH OBČANOM ČESTITAMO ZA 1. MAJ IN ZA OBČINSKI PRAZNIK! elektron ELEKTROTEHNIŠKO EODJEIJB VRHNIKA, Idrijska cesta 42, tel.: 70-079 Podjetje izdeluje TV in UKV antene, preklopna KIP stikala itd. Vsem delovnim ljudem čestitamo za 1. maj in za občinski praznik občine Vrhnika! UMimimmiiiiimii iimiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiiim VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VRHNIKA ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ IN ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE VRHNIKA — 6. MAJ! Skupščina občine Vrhnika Občinski sindikalni svet Vrhnika Oučinska konferenca ZKS Vrhnika Občinska konferenca SZDL Vrhnika Občinski komite ZMS Vrhnika KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA \ Sttdivenija V avto LJUBLJANA, Prešernova 40 AVTOSERVIS VRHNIKA ČESTITA VSEM CENJENIM STRANKAM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE VRHNIKA TER SE SE NAPREJ PRIPOROČA ZA SVOJE STORITVE! NA IZLET, POČITNICE ALI POTOVANJE VEDNO LE Z BLAZINAMI TOVARNE Sodo. A imuvi Velika izbira v naših tovarniških trgovinah v • KRANJU O MARIBORU • KOPRU • ZAGREBU • SPLITU • SARAJEVU © OSIJEKU G RUEKI © SKOPJU in v © BEOGRADU Vsem poslovnim prijateljem, cenjenim strankam in občanom čestitamo za občinski praznik Vrhnike! OBRAT lil VRHNIKA INDUSTRIJA I USNJA VRHNIKA, TRŽAŠKA CESTA 31 ČESTITA VSEM OBČANOM IN SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ, ŠE POSEBEJ PA OBČANOM OBČINE VRHNIKA ZA OBČINSKI PRAZNIK! Obenem se vsem svojim odjemalcem priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki, kot so: ® OBLAČILNI IN OBUTVENI VELURJI IZ SVINJSKE KOŽE V VSEH MODNIH BARVAH ® VEGETABILNO GALANTERIJSKO USNJE — GLADKO IN PREŠANO m KNJIGOVEŠKO USNJE GLADKO IN PREŠANO • NARAVNE IN BARVNE PODLOGE ® TAPETNIŠKO USNJE © IZDELKI USNJENE KONFEKCIJE IN 9' SORTIRANE SVINJSKE ŠČETINE Živilski kombinat »ŽITO« Ljubljana, Šmartinska 154 s poslovnimi enotami: MLIN — Vrhnika LUŠČILNICA — Bistra pri Borovnici MLIN — v občini Logatec SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA OBČINSKI PRAZNIK VRHNIKE t ■ ' - .....................................................lilll....................I...........llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.........III1II1IIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIII............... s- J IIWIIIIII«lll!|limBltlMIWItlltlllllllW^^ OB 50 LETNICI JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV POZDRAVLJAJO VSE DELOVNE LJUDI JUGOSLAVIJE IN JIM HKRATI ČESTITAJO ZA 1. MAJ DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA PANONIJA PTUJ ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM LEPO PRAZNOVANJE 1. MAJA! OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ OBČINSKI KOMITE ZMS PTUJ MONTAŽNO PODJETJE ELEKTROKOVINAR, Ptuj Zadružni trg 8, telefon št. 104, 178 — telegram: EKO PTUJ, poštni predal št. 66 Montaže termoenergetskih naprav — izdelava in montaža jeklenih konstrukcij in rezervoarjev — vodovodne instalacije in centralna kurjava — elektro instalacije jakega in šibkega toka — klimatske in ventilacijske naprave. Proizvodnja mikro električnih motorjev SERVISI: elektromehanika, radio in televizija, avtomehanika, ključavničarstvo, kleparstvo, vodovod in centralna kurjava Čestitamo za praznik dela! 1 ; ’ ^ KB PTUJ TRGOVSKO PODJETJE KREDITNA BANKA PTUJ opravlja kreditne, devizne, depozitne in vse druge | bančne posle | ugodno obrestuje dinarske in devizne naložbe, nagrajuje vlagatelje in jih zavaruje za vse | primere nezgod 1 VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 1. MAJ ČESTITA KREDITNA BANKA PTUJ OB PRVOMAJSKIH PRAZNIKIH PRIDITE V I LETOVIŠČE !' GRAD BORL VABI VAS KOLEKTIV LETOVIŠČA IN VAM HKRATI ŽELI PRIJETNO I PRAZNOVANJE! MERKUR] PTUJ ČESTITA CENJENIM ODJEMALCEM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ IN SE PRIPOROČA ZA OBISK SVOJIH | PRODAJALN! DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE IN SAMOUPRAVNI ORGANI Tovarne volnenih izdelkov Majšperk ČESTITAJO1 ZA PRAZNIK DELA < VSEM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM OBČINE PTUJ! MIIIII!l!tll!!!l!!lii'ni;illl!U!IIUI!lill!!!l!lllll!!lt!ll»llllllllllllll!!l lillillllllllH!lijll!llllllllil!lillllllllllll!illliilllll!!lllll!lllll!i l!l!llllllilllllll!l!llllll!l!l!llll!lllll!ll!ll!!llllllllll!llll!!!l!!ll!!!!llllllll!lll!!!!l!llllllllllllllllll!llllll!IIHIII!!lllllllllllll!l!!!l!!l!i!NH!l lili!!llll!ll]ill>ilii!!ill|!llll!l!!llllllll!!!!llllllllllllll!!llill!l!!llllllllllll!ll!!!ll!!III!litll[||||llll!!!lti|[[! J s Večletne izkušnje projektantskega kadra, ki ga je večidel izoblikovala operati-va, in zanesljivi projekti prinašajo SGP PIONIR vedno več naročil za nova investicijska dela ter za gradbena dela za potrebe trga. SGP Pionir lahko gradi tudi največje in najzahtevnejše objekte visoke in nizke gradnje. Pred dvaindvajsetimi leti je vlada LR Slovenije ustanovila iz gradbenega podjetja Novograd delovno organizacijo PIONIR za gradbena dela in za izdelovanje ustreznih projektov. PIONIR je postal v teh letih iskano gradbeno podjetje. Njegov glavni kapital predstavlja izkušen kader, ki je sposoben naloge opi'avljati hitro in kvalitetno. S svojimi kapacitetami lahko SGP PIONIR gradi tudi največje in najzahtevnejše objekte visoke in nizke gradnje. Številni objekti, ki jih je zgradil PIONIR v času svojega obstoja, dokazujejo, da lahko SGP PIONIR izvede zaupana mu dela kvalitetno, v pogodbenih rokih in v popolno zadb-; voljstvo investitorjev. GRADNJA :PO SISTEMU »BETON-SIPOREN« Od ustanovitve pa do danes se je razvil PIONIR v slehernemu pogledu v sodobno gradbeno podjetje z letnim prometom 110 milijonov N-dinarjev. Danes razpolaga PIONIR z močnim lastnim kapitalom, s sodobno mehanizacijo, z visoko usposobljenimi strokovnimi kadri in z bogatimi izkušnjami. Med 22-letnim plodnim delom je zgradil PIONIR na področju SFR Jugoslavije več kot 2800 objektov visoke in nizke gradnje. SGP PIONIR je tudi član poslovnega združenja za industrijsko gradnjo stanovanj v Ljubljani GIPOSS, katerega finančna zmogljivost znaša 800 milijonov N-dinarjev. V sklopu poslovnega združenja GIPOSS sodeluje SGP PIONIR pri gradnji stanovanj in drugih objektov na področju mesta Ljubljane in SR Hrvatske. Danes zaposluje PIONIR 1850 delavcev, od tega med drugim 35 inženirjev gradbeništva in arhitektov, 70 tehnikov, 70 drugih področnih strokovnjakov, več kot 50 delovodij, 250 tesarjev, 350 zidarjev, 120 železokrivcev, 80 strojnikov, 170 betonerjev, 215 mehanikov, ključavničarjev, mizarjev, cementninarjev, šoferjev, pleskarjev in polagalcev podov, 160 vajencev in tečajnikov itd., itd. Gradbena operativa vodi samostojna gradbišča na področju mesta Ljubljane, na Dolenjskem Smelo novim nalogam naproti in v SR Hrvatski, obsega pa osrednje in pomožne gradbene obrate ter ima svoj projektivni biro. Stolpnica ob Zaloški cesti v Ljubljani SGP PIONIR se je v letih svojega obstoja specializiralo za gradnjo stanovanjskih in industrijskih objektov po sistemu »beton-siporex«. Zaradi zmanjšanega števila proizvodnih ur na kvadratni meter zazidave nudi tak način gradnje vse možnosti uspešne konkurenčnosti na tržišču. SPECIALIZIRANI OSREDNJI OBRATI Delo gradbene operative podjetja PIONIR uspešno dopolnjujejo specializirani osrednji obrati: P strojno-inventarni park z velikim številom bagrov, buldožerjev, žerjavov, valjarjev, kompresorjev, stacioniranih in premičnih betonarn, dvigal, drobil- cev, mlinov, vibratorjev, vibre-maskov, strojev za obdelovanje betona in lesa, železnih podpor, cevnih in motornih odrov, drobnih gradbenih strojev itd.; 9 avtomobilski park s 23 prevoznimi sredstvi in s skupno prevozno zmogljivostjo 102 toni ter z žago z letno zmogljivostjo do 6000 kub. metrov žaganega lesa; 9 mizarski obrat, ki se ukvarja z izdelovanjem stavbnega pohištva, »harmonika« vrat in embalaže; 9 mehanično kovinski obrat s ključavničarsko in servisno dejavnostjo za vzdrževanje mehanizacije. V sestavu tega obrata delujejo v Novem mestu tudi samostojne servisne delavnice za vzdrževanje in popravilo osebnih in tovornih avtomobilov znamke Fiat, Renault in TAM; 9 cementninarski obrat, ki se ukvarja s teracerstvom, izdelovanjem betonskih elementov in s pridobivanjem drobljenca; 9 obrat za polaganje vseh vrst toplih podov in pleskarsko-slikarski obrat. V sklopu gradbene operative SGP PIONIR deluje več separacij peščenih agregatov z letno zmogljivostjo 80.000 do 100.000 kubičnih metrov. Te separacije zadostijo celotne potrebe gradbene operative po zahtevanih agregatih vseh asortimentov. Kot pomožni obrati gradbene operative delujejo moderno opremljene železokrivnice in sodoben lesni obrat. ŠTEVILNE IN OBSEŽNE NALOGE V LETU 1969 Uspehi SGP PIONIR so bili v minulem letu večji, kot jih je doseglo v poprečju slovensko gradbeništvo; vendar v Novem mestu kljub temu še niso zadovoljni. Zato so si zadali gradbinci v podjetju PIONIR za letošnje leto nove- naloge. Naj naštejemo nekatere: 9 izdelati do sredine letošnjega leta srednjeročni plan razvoja podjetja za razdobje do leta 1973; 9 izpopolniti organizacijo podjetja; 9 usmeriti proizvodnjo v gradnje po najnovejši tehnologiji, upoštevati najsodobnejše načine načrtovanja in Boj bol j gospodarne izvedbe; 9 odstraniti ozka grla v proizvodnji; 9 prilagoditi prodajne pogoje kupcem-investitorjem; 9 izboljšati in posodobiti ekonomsko propagando ter vlagati v ta namen več denarja itd., itd. Pred samoupravnimi organi ia strokovnimi službami so torej v letošnjem letu velike naloge. Jih bodo zmogli? Ce se ozremo nazaj, potlej vidimo, da so bili v podjetju PIONIR vedno kos še tako zahtevnim razvojnim načrtom. POTREBE PO NOVIH KADRIH V SGP PIONIR danes ugotavljajo, da še vedno nimajo dovolj strokovnih kadrov. Fluktuacija delavcev povzroča hude težave, čeprav je je v zadnjih letih znatno manj. Čeprav je v gradbenih podjetjih razmeroma težko vnaprej predvideti in planirati optimalno število sodelavcev, so v podjetju PIONIR na osnovi proizvodnega plana sklenili sprejeti v letošnjem letu v delovno razmerje še: 7 diplomiranih gradbenih inženirjev s strokovnim izpitom, 5 diplomiranih gradbenih inženirje v-pripravnikov, 6 diplomiranih gradbenih tehnikov s strokovnim-izpitom, 4 diplomirane gradbene tehnike, 7 diplomiranih gradbenih tehnikov-pripravnikov, 11 gradbenih delovodij, 4 ekonomsko tehnike, strojnega tehnika, lesnega tehnika, diplomiranega gradbenega inženirja, dva administratorja in približno 150 delavcev za gradbeno operativo. v To pomeni, da bo letos delovna skupnost SGP PIONIR spet močnejša in da bo kos novim im še zahtevnejšim nalogam. mmmiiMimmmmmiiiiimimmimmmmmmiMmiiiMmimuimiimmiimimmmmimimimmmMmmiiimmmmummMiimmiimiiiuiimmmmmm, iimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim ) PROIZVAJAMO: • PLOČEVINO — debelo, srednjo, tanko • TOPLO VALJANE PROFILE — okrogle, kvadratne, šestkotne m VLEČENO, LUŠČENO, BRUŠENO JEKLO • HLADNO VALJANE TRAKOVE m HLADNO OBLIKOVANE PROFILE @ ŽIČNSKE 9 VARILNI DODATNI MATERIAL DELOVNI KOLEKTIV ŽELEZARNE ŽELI OB 1. MAJU VSEM DELOVNIM LJUDEM VELIKO DELOVNIH USPEHOV! --------————------------------------------------------------------n-~r..i-----ir„T—-----------------------n---------------------------------------------- C-fS: OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA IN OB VISOKEM JUBILEJU NAŠE SINDIKALNE ORGANIZACIJE POZDRAVLJAMO VSE DELOVNE LJUDI IN JIM ŽELIMO ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV! SKUPŠČINA OBČINE JESENICE NA GORENJSKEM OBČINSKI SINDIKALNI SVET JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZKS JESENICE OBČINSKA KONFERENCA SZDL JESENICE OBČINSKI ODBOR ZZB IN VVI JESENICE OBČINSKI KOMITE ZMS JESENICE ■■aaaMBaaaBaauMaHaaHMBaBaaBBaamnBaiaHBaiHBaaauHaaaBiiaaaaaBiaaBaHaaauaaHHaaBaaHaHMBaaaaaBaaHaaaaBaaaBaBMnaaaaHMuaaMa« ■■aaaRBaaMaaaaaBaaBaBaaaBaaaaaaaaBaaaaaBBaaaaaBaaaaaaBaBaBaaaBaBaaaaaaaaaBBaBaaaBBaaaaaaaaaaaBaaBaBBaBaaBBaBBaaBaBaaBaaaaaaaBaaaBBaBMB izvaja: visoke, nizke industrijske, športne in turistične gradnje. Prav tako podjetje gradi stanovanja za trg na področju Jesenic, Kranjske gore in Lesc. Ta stanovanja prodaja interesentom, ki imajo lastna sredstva za odkup ali pa si jih pridobijo v kreditnih bankah. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri prijetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. Kolektiv pošilja ob prazniku dela pozdrave vsem članom sindikata v Sloveniji! ■aBaaBBaaaBaBaBBBaaBaaBaaaaBBBaBBaaaaaBBaaBaaaBaaaaaaBaaBBBaBaaBaBaaaaaBaBaaaaaBBBaaaaBaaBRaaaBaaaaaaBBBaaBaBaaaaaaiRaaaaaaBBaaaaaaaai ( Gozdno gospodarstvo BLED NUDI STANDARDNE SORTIMENTE O SMREKE • JELKE • MACESNA @ BUKVE in drugega domačega drevja Izdeluje sortimente po naročilu z ustreznimi dimenzijami in s kakovostjo, zlasti z zahtevami po iz/edni gostoti, polnoiesnosti, resonanci in ravnosti, kar je posebnost strukture lesa iz triglavskih gozdov / Naročila izvaja po dogovoru —-. --—“ti'—-.-- - ... . '/ . . "■'* h., nh* itiiiiVu. ■ii..'l',''BS?Š V PODJETJU ZA IZDELAVO MODNE OBUTVE ROŽNIK LJUBLJANA MESEC DNI PO VSELITVI V NOVE PROSTORE PRI NJIH NE POZNAJO ZALOG Podjetje ROŽNIK zaposluje danes 80 delavcev, že v bližnji prihodnosti pa se bo število zaposlenih povečalo na 150. To je za območje Ljubljane na moč razveseljivo, saj je znano, da je v mestu veliko čevljarjev, ki ne dobijo zaposlitve v svoji stroki... Podjetje za izdelavo modne ■obutve ROŽNIK Ljubljana se je pred dnevi vselilo v nove sodobne prostore na Tržaški c. 108. S tem so odpadle marsikatere težave, ki so doslej ovirale razvoj te delovne organizacije, saj so čevljarji v podjetju Rožnik še pred nekaj tedni delali v petih različnih prostorih. ROJSTVO IN PRVI KORAKI »Podjetje je bilo ustanovljeno 14. maja 1955. leta Ves njegov začetni kapital so predstavljali trije delavci. Ustanovitelj je bil tedanji rajon IV oziroma današ-' nja občinska skupščina Vič-Rud-nik...« nam je pripovedoval Ivan Maršič, direktor Podjetja za izdelavo modne obutve ROŽNIK Ljubljana, ki dela v tej delovni organizaciji že vse od njenega rojstva. »V začetku je vse delo slonelo na naših rokah. O strojih ni bilo govora ...« Podjetje se je samostojno razvijalo in se iz meseca v mesec bolj trdno postavljalo na svoje noge. Ko pravimo, da se je razvijalo samostojno, hočemo reči, da kolektivu ni nihče pomagal, da je podjetje raslo brez podpore •»stricev« pa tudi brez kreditov. »Leta 1956 smo kupili svoje prve prostore, v katerih smo delali vse do nedavna ...« je nadaljeval direktor Ivan Maršič. »Šele pet let pozneje smo nabavili prve stroje in uvedli zelo preprost tekoči trak. Hkrati smo izvedli tudi prvo delitev dela. Leta 1963 smo pričeli razpravljati o sodelovanju s sorodnimi podjetji in izdelali smo razvojni program podjetja; ker pa nam ni uspelo najeti potrebnih kreditov za skupno delo, so naši načrti padli v vodo. Ni nam preostalo drugega, kot da sami visoko zavihamo rokave.« ROŽNIK BO ZAPOSLIL 70 NOVIH DELAVCEV! Ker so bili prostori v Rožni dolini le zasilni in neprimerni za sodobno proizvodnjo, je delovni kolektiv vseskozi težil k temu, da bi prišel do novega objekta. Zato je pred dvema letoma sklenil z gradbenim podjetjem Tehno-grad pogodbo za gradnjo novih poslovnih prostorov. Tehnograd je nudil kredite v višini 25 % potrebnih stroškov za gradnjo, preostala sredstva pa je seveda zagotovilo podjetje ROŽNIK. »Danes že delamo pod novo streho ...« so pred dnevi zado-večje povpraševanje. Podjetje ROŽNIK. Pred mesecem dni so se namreč preselili v lepo novo stavbo na Tržaški c. 108 in se za vedno poslovili od Rožne doline. »Podjetje zaposluje danes 80 ‘delavcev, v bližnji prihodnosti pa se bo število zaposlenih povečalo na 150...« so še pristavljali delavci. VSE BOLJ SO ZANIMIVE MAJHNE SERIJE MODNIH ČEVLJEV Podjetje za izdelavo modne obutve ROŽNIK se danes ukvarja le s proizvodnjo tistih artiklov, ki jih na trgu primanjkuje. Izdeluje namreč izključno modne ženske čevlje, po katerih je v naših trgovinah iz leta v leto večje popraševanje. Podjetje ROŽNIK ima zato kar 9E> rednih odjemalcev, med najpomembnejše pa štejejo: Galant, Ljubljana; Nama, Ljubljana; Modna hiša, Ljubljana; Reflex, Beograd; Antilop, Beograd; Obuča, Beograd; Obuča, Zagreb in nekatere druge trgovske hiše. »Uspešno dopolnjujemo tudi mrežo žirovske Alpine in Astre iz Zagreba ...« so nam povedali v podjetju ROŽNIK. »Delamo to, kar se njim ne izplača, oziroma kar bi morali uvažati...« Ker izdeluje danes podjetje ROŽNIK le modno obutev, so njegove serije razmeroma majhne. Znano je namreč, da so artikli, ki polnijo številna izložbena okna, če so še tako okusni in po zadnji modi, dokaj nepriljubljeni — posebno pri kupcih ženskega spola. »Za tržišče so danes interesantne majhne serije ženskih modnih čevljev...« nam je ob obisku v podjetju ROŽNIK razložil Ivan Maršič. »Čevlje izdelujemo iz vseh vrst materialov, seveda v precejšnji meri tudi iz klasičnih ...« ZA OKUSNE IN KVALITETNE ŽENSKE ČEVLJE LE 100 DO 140 N-DINARJEV! V podjetju ROŽNIK izdelujejo blizu 200 parov čevljev dnevno, že prihodnje leto pa jih bodo blizu 800. S prodajo, kot smo že zapisali, komerciala nima težav. Zato zalog v tem podjetju ne poznajo! Spričo visoke kvalitete in dejstva, da izdelki podjetja za izdelavo modne obutve ROŽNIK v ničemer ne zaostajajo za najbolj iskanimi izdelki tovarn obutve pri nas, se podjetju ponujajo tudi izvozne možnosti. V teh dneh že tečejo razgovori s kupci iz Avstrije in iz Sovjetske zveze, izvažati pa naj bi ROŽNIK začel že letošnjo jesen. V tem renomiranem podjetju za proizvodnjo ženskih modnih čevljev izdelajo letno blizu 50 do 70 serij različnih modelov. Serije so majhne, kot smo dejali, zato so tudi cene malce višje od tistih, ki veljajo za velikoserijsko proizvodnjo. Vendar ne veliko! Prodajne cene teh modnih čevljev se gibljejo od 100 do 140 N-dinarjev, kar res ni veliko za okusen, moden in kvaliteten par ženskih čevljev. Zaradi razmeroma nizkih cen pa se podjetju tudi ni treba pretirano bati konkurence. Tudi tiste ne, ki prihaja k nam z Zahoda; če so namreč uvoženi modni čevlji iz klasičnega materiala, potlej je treba odšteti zanje vsaj 100 dinarjev več kot za enako lep in kvaliteten izdelek podjetja ROŽNIK. Uvoženi čevlji iz umetnih materialov pa danes za naš trg še niso toliko zanimivi, da bi že ogrožali domače proizvajalce. KONČANA JE PRVA FAZA MODERNIZACIJE Danes je prva faza modernizacije podjetja ROŽNIK zaključena. Delovni kolektiv ima 1250 kvadratnih metrov novih .površin in nekaj novih sodobnih strojev. Med njimi moramo omeniti predvsem deset. hitrih šivalnih strojev, sodoben avtomatični stroj za natezanje čevljev in nov električni tekoči trak. »Potrebovali bi seveda še nekatere druge stroje, vendar zanje ne moremo najeti kreditov. Tudi pri gradnji novih prostorov smo morali veliko večino potrebnih sredstev sami zbrati. Zato dajemo več kot 30 % svojega dohodka na sklade ...« smo slišali od proizvajalcev v podjetju ROŽNIK. Novi prostori bodo omogočili kolektivu podjetja ROŽNIK pre-cejšnjet povečanje proizvodnje in, kar je še posebej pomembno, novi prostori bodo omogočili nova delovna mesta — pravijo, da jih bo kar 70! A. U. =BhEm Lesno industrijsko podjetje Bled s svojimi obrati ® V BOHINJSKI BISTRICI ® NA BLEDU ® V MOJSTRANI in v • PODNARTU NUDI SVOJE PREIZKUŠENE IN RENOMIRANE PROIZVODE: — ŽAGAN LES IGLAVCEV — ŽAGAN LES LISTAVCEV — LADIJSKI POD — STROPNE IN STENSKE OBLOGE — VRATA VSEH VRST — VEZANE OPAŽNE PLOŠČE ZA GRADBENIŠTVO — SREDICE ZA PANEL-PLOŠČE — LESNO MOKO — LESNO EMBALAŽO VSEH VRST — OPREMO AVTOMATSKIH KEGLJIŠČ — VSE VRSTE TRANSPORTNIH NAPRAV — ČELILNIKE IN — GRADBIŠČNE OMARICE Pekarna »CENTER« Ljubljana, Tržaška 90 S SVOJIMI OBRATI IN PRODAJALNAMI ČESTITA VSEM SVOJIM CENJENIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ! v. • • TRGOVSKO PODJETJE kJ Špecerija Bled Tovarna verig Lesce ČESTITA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, KUPCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 1. MAJ! Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI SE PRIPOROČA VSEM OBČANOM IN JIM ČESTITA ZA 1. MAJ! S \ Trgovsko podjetje OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT »OJSTRICA« ? Dravograd < mles čestita vsed delovnim s ljudem za praznik dela ^ — 1. maj! < ribnica OBISK V KEMIČNI INDUSTRIJI JUB, DOL PRI LJUBLJANI Sproti dopolnjujejo proizvodni program Kemična industrija JUB ima sirek proizvodni program. Med številne kvalitetne izdelke štejejo tudi proizvodi za nego avtomobila kot so: JUBAKON, JUBOSOL in JUBOMAR Prvega rojstnega datuma današnje tovarne JUB — kemična industrija Dol pri Ljubljani — doslej ni bilo možno točno ugotoviti. O tem namreč podjetje nima nobenih dokumentov, zato se mora opirati na krajevne zgodovinske vire oziroma na ustna izročila. Ti pa pravijo, da so v Dolu pri Ljubljani izdelovali zemeljske barve že okoli leta 1830. Lastniki tovarne so bili, kot v večini primerov v tedanji dobi, nemškega porekla. Od takrat pa do danes so se lastniki tovarne še nekajkrat zamenjali, prav tako ime podjetja. Ostala pa je tradicija. Prihodnje leto naj bi dopolnila tovarna svoje 140. leto. Seveda — kot smo dejali — po neuradnih virih! PESTER PROIZVODNI PROGRAM Kemična industrija Dol pri Ljubljani ali na kratko JUB — pod to kratico je tovarna najbolj znana — je doživela v svoji zgodovini marsikatero spremembo in preživela marsikatero krizo. Zadnji pomembni izpit so opra.dli samoupravljavci v JUB v letih 1D60—1961. Takrat je bila tovarna že tik pred likvidacijo, saj v ekonomskem pogledu ni pomenila tako rekoč ničesar več. Krepki posegi in učinkovite spremembe v vodstvu podjetja Pa so rešile delavce najhujšega. Kolektiv se je z novim vodstvom na čelu ponovno postavil čvrsto na svoje noge. Uspešno je rešil vprašanje organizacije dela, obenem pa je vložil vse svoje sile v proizvodnjo. Trdo delo se je izplačalo. Izdelki tovarne JUB so danes znani in cenjeni doma in na tujem. Kemična industrija JUB uspešno proizvaja: suhe barve, znane Ju-boflor barve, disperzijske izdelke, kot so: JUBOCOLOR barve, plastični omet, disperzijski kit. JUB pa proizvaja tudi lepila, lužila, najrazličnejše kite, polnila in izdelke za avtoindustrijo. Naj naštejemo le nekaj kvalitetnih izdelkov kemične industrije JUB za nego avtomobila: 1600 JUBAKON PLASTIČNO STEKLO ZA SPODNJO ZAŠČITO AVTOMOBILA JUBAKON zaščiti spodnje površine avtomobila pred škodljivimi posledicami. Ostane prožen in se ne lušči. Ne kvari laka, gume in plastike. Pred uporabo moramo najprej temeljito očistiti spodnje dno avtomobila. Posebno JUBAKON PLASTIČNO STEKLO ZA SPODNJO ZAŠČITO AVTOMOBILA PLASTIČNO STAKIO ZA DONJU ZA5TITU AUTOMOBILA JUBMGN in rja STA Sl VELIKA SOVRAŽNIKA uspešno ga očistimo z JUBOSO-LOM. JUBAKON nanašamo na površino, ki jo želimo zaščititi, s pištolo ali ploščatim čopičem. JUBAKON napravi film, ki se v nekaj urah elastično strdi. Pritisk zraka v pištoli mora biti 5 do 6 atmosfer. JUBAKON ima zelo dobre oprijemne lastnosti. Površine, na katere nanašamo JUBAKON, so lahko mokre ali suhe. Orodje moramo takoj po uporabi oprati v bencinu. Zaščitene površine ne smemo prati z nafto, bencinom ali drugimi olji. Uporabljata smemo samo vodo in detergente. JUBAKON moramo varovati pred ognjem. JUBAKON lahko uporabljamo tudi za konzerviranje želez- nih delov, na primer v industriji. Če JUBAKON uporabljamo za konzerviranje, ga pred uporabo razredčimo v razmerju 1:3 v špL ritu. Čas sušenja razredčenega JUBAKONA znaša tri do štiri minute, zato je to sredstvo primemo za konzerviranje. 1602 JUBOSOL — SREDSTVO ZA PRANJE IN ČIŠČENJE SASU, MOTORJEV IN KOVINSKIH POVRŠIN JUBOSOL je čistilno sredstvo, ki uspešno nadomesti bencin in naffto, ima pa velike prednosti. Bencin in nafta, ki ju še vedno pogosto uporabljamo, ogrožata delovanje zavornih oblog, četudi dospe v zavorni boben samo nekaj kapljic mastnega topila. JUBOSOL odstranjuje zemljo, prali, blato itd., prav tako dobro kot olja, masti in voske. JUBOSOL ima to prednost, da ga lahko odstranimo z vodo, ni koroziven in gumijastim delom ne škodi. JUBOSOL nanašamo s pištolo ali s ščetko na motor ali na druge površine in ga pustimo učinkovati deset do dvajset minut. Debele plasti nesnage moramo mehansko odstraniti. Površino nato z malo vode poškropimo in izplaknemo z močnim vodnim curkom. Za pranje motorja zadostuje le nekaj minut učinkovanja. JUBOSOL ni vnetljiv in ne nagrize plastike, gume, laka in drugih delov. Če čistimo šasijo z JUBOSOLOM in jo mislimo potem zaščitita z JUBAKONOM, moramo JUBOSOL temeljito od-straniti, da dosežemo res dobro kvaliteto zaščitne površine. To čistilo lahko uporabimo tudi drugod v kovinski industriji. JUBOSOL je primerno sredstvo za vse tiste delavnice, ki niso primemo zaščitene proti požaru. 1604 — JUBOMAR — SPECIALNO ČISTILO ZA AVTOLAK Specialno čistilo JUBOMAR popolnoma očisti lak, steklo, krom, gumo, plastiko itd., z enim samim temeljitim pranjem, pri tem pa površinam kljub temeljitemu čiščenju ne škoduje. Lak dobi zopet svoj prvotni sijaj. Pranje z JUBOMAROM nam prihrani vsako poliranje, če se zanj odločimo pravočasno. Sredstvo se je odlično obneslo pit vseh znanih avtolakih. Na avtomobilih, ki so že dlje v prometu, kakor tudi na tovarniško novih avtomobilih, ki pri-, spe jo do skladišča po železnici ali na ladjah, se nabere umazanija, ki škoduje laku. Zato je priporočljivo očisititi take površine z JUBOMAROM. TOVARNA SLEDI ZAHTEVAM TRGA S temi in drugimi izdelki, si je pridobila tovarna JUB širok krog odjemalcev. Poleg omenjenih artiklov štejejo danes med najbolj znane izdelke tovarne JUB še JUBOFLOR barve in plastični omet JUBOLIT, ki ga uporabljajo gradbeniki vodno z večjim pridom. Tovarna JUB pripravlja za trg še nove izdelke. Med njimi tudi EGOJUBOSIT, to je kit za hitro lepljenje kovinskih in lesenih delov oziroma za zasteklitev kovinskih in lesenih okvirov. Torej kljub številnim težavam, mednje štejejo gotovo v prvi vrsti vedno višje cene reprodukcijskih materialov, dosega tovarna JUB iz leta v leto pomembnejše uspehe. 9 To ji uspeva prevsem zato, ker si prizadeva slediti zahtevam trga in ker sproti dopolnjuje svoj proizvodni program. mKmmm&i«.*.. : .... .................. ..................^ ....m..m.. Splošno gradbeno podjetje Grosuplje Z LASTNIM PROJEKTIVNIM BIROJEM, S SODOBNO GRADBENIŠKO MEHANIZACIJO IN Z OBRATI: AVTOPARK, KLJUČAVNIČARSTVO, MEHANIKA, MIZARSTVO, CEMENTNINARSTVO IN ŽELEZOKRIVNI-CA GRADI PO VSEJ SLOVENIJI STANOVANJA ZA TRŽIŠČE, ŠOLE, INDUSTRIJSKE IN DRUGE POSLOVNE OBJEKTE KOLEKTIV SGP GROSUPLJE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ! Savske elektrarne podjetje za proizvodnjo in prenos električne energije LJUBLJANA — HAJDRIHOVA 2 z enotama: KOMUNALNO PODJETJE ; vic ^ LJUBLJANA S S UPRAVA, TEHNIČNA SLUŽBA, SLUŽBA ZA UREJANJE IN ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ % ELEKTRARNA MOSTE ® ELEKTRARNA MEDVODE ^ # RTF (razdelilna transformatorska \ postaja) KLEČE s LJUBLJANA, VRHOVNIKOVA ULICA 2 telefon h. c. 61-286 61-S32 61-279 STRANSKI OBRATI: © SLUŽBE ZVEZ skrbi za pripravo izgradnje in za izgradnjo elektroenergetskih kapacitet in za oskrbo z električno energijo na centralnem področju Slovenije. KOLEKTIV SAVSKIH ELEKTRARN 'ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM J ZA PRAZNIK DELA jj 1. MAJ! LJUBLJANA, VIŠKA CESTA 58 in 65 telefon 61-424 61-328 ® GRADI IN VZDRŽUJE CESTE • GRADI MANJŠE MOSTOVE, KANALIZACIJO, OBJEKTE itd. • UREJA MESTNA ZEMLJIŠČA • OPRAVLJA STROJNE STORITVE PO KONKURENČNIH CENAH • DAJE BREZPLAČNE TEHNIČNE INFORMACIJE • OPRAVLJA TRANSPORTNE STORITVE • IZDELUJE IN PRODAJA BETONSKE IZDELKE Vsem poslovnim prijateljem in občanom česti-tamo za občinski praznik 27. april in za praznik | dela — 1. maj!«- | llllllllll!l!lllll!lllllilllll!lllllll!!!!l!l!lll !lllllll!ll!llll!!!!llin!!!l!l!llllllllllllllllll!ll!l!l!l!l!lll!lil!lllll!!!!lllll!l!!lllllll!ll!l!!!lllll!l!llll!!!i!!ll!!!lj lllllll!l!ll!!!!!!l!llll[!llilllllllllllll!l!llllllllllllt s Živilski kmnbinat »žito« je nastal leta 1958 z združitvijo trgovskega podjetja »Žito«, Ljubljana, trgovskega podjetja »Moka«, Ljubljana, mlinske industrije Ljubljana in Domžale, mlinskega podjetja Lesce, trgovskega podjetja »Klasje« Kranj in ljubljanske tovarne testenin »Pekatete«. Malo kasneje so bile h kombinatu pripojene še ljubljanske pekarne šiška, Moste in Ajdovščina, po uveljavitvi gospodarske reforme pa so se priključile h kombinatu še naslednje pekarne: pekarna in slaščičarna Jesenice, pekarne Bled, Radovljica, Kranj, Kropa, Kočevje, Trebnje, Novo mesto in Metlika. Živilski kombinat »Žito« danes razvija tri osnovne dejavnosti: Ilfiil* Ljubljanski živilski kombinat Žito ima ob Smartinski cesti v Ljubljani sodobno urejena skladišča za pšenico Največji kombinat v mlinsko-predelovalni industriji 9 mlinarstvo, ki je lani predelalo 55.000 ton žita, kar je količinsko enako proizvodnja kot v letu 1967, # pekarstvo, ki je lani doseglo 26.000 ton proizvodnje, kar predstavlja za 25 odstotkov večjo proizvodnjo kot predlani, 9 in testeninarstvo, ki je lani doseglo 3.400 ton proizvodnje, kar predstavlja 5-odstotno povečanje v primerjavi s predlansko proizvodnjo. Celotni dohodek Živilskega kombinata »Žito« se je od 3,5 milijarde S-din v letu 1958 povzpel lani že na več kot 13 milijard starih din. Danes proizvaja živilski kombinat »Žito« 50 odstotkov vseh mlevskih izdelkov, 30 od- stotkov pekovskih izdelkov in 30 odstotkov testenin celotne slovenske tovrstne proizvodnje. Število zaposlenih se je povečalo od 300 delavcev ob ustanovitvi kombinata na 920 zaposlenih delavcev v minulem letu. To pomeni, da je ljubljanski živilski kombinat »Žito« v mlinsko predelovalni industriji Slovenije največji kombinat. URESNIČEVANJE PROGRAMA Čeprav v zelo zaostrenih pogojih ljubljanski Živilski kombinat »•Žito« vendarle usprešno nadaljuje z uresničevanjem programa razvoja, ki si ga je začrtal že ob ustanovitvi. Za kombinat »Žito« je predstavljalo zlasti lansko leto kritično obdobje v nadaljnjem razvoju. Pogoji gospodarjenja so se namreč izredno zaostrili in so kombinat šilili v izredne ukrepe za nadaljnje prilagajanje refor-mmim procesomv Zlasti konkurenca na tržišču jih je prisilila, da so posamezne izdelke proda- jali z dodatnimi ugodnostmi, ki so, razumljivo, zmanjševali ustvarjeni dohodek. Naj mimogrede povemo, da so popusti predlanskim znašali 380 milijonov starih dinarjev, lani pa že 570 milijonov starih dinarjev. To je seveda vplivalo tudi na delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi podjetja. Leta 1966 je to razmerje znašalo 66:34, pred-lamskim 68:32, lani pa 78:22 v korist osebnih dohodkov. Osnovni razlogi za spremembo strukture v delitvenem razmerju za minulo leto pa so zlasti v: @ spremembi strukture proizvodnje v pekarstvu, 9 uvedbi funkcionalne amortizacije in # v nižjih cenah na tržišču Poseben problem pa so lani predstavljale za »Žito« surovine, zlasti še pšenica. Le-ta se je namreč podražila za povprečno 5 starih dinarjev pri kilogramu, kar pomeni za celoten kombinat kar 250 milijonov starih dinarjev izgube, saj se cena moke ni spremenila. Za to vsoto pa so se v kombinatu »Žito« zmanjšali tudi skladi. INVESTICIJSKA POLITIKA Tudi investicijska politika kombinata se je v minulem letu odvijala po začrtane n programu. Tako je bila lani zaključena gradnja novega mlina in drugega dela silosa. Razen tega je bdla urejena tretja linija v pekami na Smartinski cesti, rekonstruirali so kranjsko pekarno ter mlin v Logatcu. Vlaganja v nove objekte in stroje pa dajejo zdaj živilskemu kombinatu »Žito« naslednje gospodarske in tehnične prednosti: 0 opravljena je bila koncentracija mlinske industrije, % uvedem so sodobni tehnološki postopki, s čimer so dosegli boljše izkoriščanje surovin, O zmanjšali so stroške predelave in tudi prevozne stroške^ 9 z novim silosom so zagotovljene surovine za kontinuirano predelavo v ljubljanskem mlinu, ® tržišče se je obogatilo s pekarskimi in mlevskimi izdelki. Vse ■ omenjene investicije je Živilski kombinat »Žito« lani izvedel v glavnem z lastnini sredstvi, deloma pa tudi s krediti ljubljanske kreditne banke in hranilnice. Vrednost osnovnih sredstev se je lani v Žitu povečala za nadalnji 2 milijardi 150 milijonov starih dinarjev. Te investicije pa zdaj pomenijo dobro osnovo za bistveno povečanje produktivnosti dela zlasti na osnovi k vajam j a mehanizacije, pol-avtomatizacije in avtomatizacije ter sorememb v tehničnem, tehnološkem in organizacijskem pogledu. (Nadaljevanje na 29. strani) miaimmimum iniiiiiiiin tovarna strojev — strojnih in transportnih naprav — livarna barvnih kovin LJUBLJANA — TRŽAŠKA CESTA / ''V želi Podjetje Elektro Kranj s svojimi delovnimi enotami: © distributivno enoto Kranj ® distributivno enoto Žirovnica @ proizvodno enoto Kranj in s @ skupnimi službami ČESTITA VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK DELA IN JIM ŽELI ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV! | vsem poslovnim prijateljem, delov- | nim organizacijam in občanom prijet- | no praznovanje 27. aprila, praznika občine Ljubljana Vič-Rudnik, | in 1. maja g Priporočamo naše specialne stroje za finalno obdelavo lesa, sušilnice za les in druge naprave ter odlitke I barvnih kovin j ■ i - . : Trgovsko podjetje »IVTANUFAKTURA« LJUBLJANA — TRUBARJEVA 27 8 poslovalnicami: • »CICIBAN«, MIKLOŠIČEVA 22 |' • »PRI JOŽETU«, VODNIKOV TRG 2 | • »PRI VODNJAKU«, CIRIL-METODOV TRG 21 | © V ČOPOVI 3 | ® NA TITOVI 18 | ©V TRUBARJEVI 11 f SE PRIPOROČA CENJENIM KUPCEM TER JIM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ! ' . . oM 1 P Trgovsko podjetje na veliko in malo £4UBK.!&ffA, TRUBARJE¥£ C. 29 Telefon 316 441, p. p. 478 čestita za praznik dela 1. maj in pozdravlja vse člane sindikata ob 50-letnici enotnih sindikatov Jugoslavije! s s da obiščete njene prodajalne v Ljubljani. Okrepčajte se s splošno znano dobro kavo »Delikatesa«. TOVARNA KLOBUKOV »ŠEŠIR« Škofja Loka priporoča nakup svojih kvalitetnih izdelkov: # moških in damskih klobukov »PICCADILLV« iz najboljše zajčje in kunčje dlake VEDNO IN POVSOD S KLOBUKOM »PICCADILLV«! KOLEKTIV TOVARNE KLOBUKOV »ŠEŠIR« SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA 1. MAJ! VSEM POTROŠNIKOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ! s s s L ' _ = ;> , | $ TRGOVSKO PODJETJE < »MURKA«, Lesce Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI čestita potrošnikom za praznik dela 1. maj in se priporoča za obisk! i Največji kombinat v mlinsko-predelovalni industriji (Nadaljevanje s 27. strani) Proces modernizacije in avtomatizacije proizvodnje pa je kolektivu živilskega kombinata »Žito'« že omogočil prehod na 42-urni delovni teden. INTEGRACIJSKI PROCESI Ljubljanski živilski kombinat »Žito«« je do danes razvijal integracije predvsem na področju svojih osnovnih dejavnosti, to je v mlinarstvu, testeninarstvu in v pekarstvu. Učinkovitost teh integracijskih gibanj je predvsem dolgoročnega pomena in bodo pravi rezultati znani šele v naslednjem obdobju. Toda v živilskem kombinatu »Žito«« so nas opozorili, da je spričo zdajšnjih neurejenih odnosov med sorodnimi podjetji za živilsko industrijo še vedno močno aktualna tako imenovana horizontalna integracija. Niso namreč redki primeri, da se na posameznih področjih tovrstna podjetja zapirajo vase; vsako od teh podjetij razvija svoj proiz-vodnoposlovni program, ne da bi pri tem poskušalo ugotoviti, kako in kaj se razvijajo »sosedi«, kakšne so razvojne možnosti in potrebe na širšem območju. Očitno je slednjič tudi to, da je v nekaterih vodstvih podjetij živilske industrije prevladalo prepričanje, da je načrtovanje nadaljnjega razvoja samo pristojnost podjetja in da za to niso potrebni načrti za dolgoročnejši razvoj na širšem območju, kot je, denimo, območje republike. Poslovno tehnično sodelovanje s kmetijskimi organizacijami pa se je šelp začelo razvijati, pravijo v »Žitu«. Težave v integra-cijskih procesih povečuje predvsem razdrobljenost kmetijske proizvodnje in pogosto tudi to, da kmetijske delovne organizacije nimajo jasnih proizvodnih programov. Zavoljo tega bi bilo prav, menijo v »Žitu«, da bi se zlasti predelovalna industrija usmerila na nakup surovin na svojem ožjem okolišu in s tem omogočila kmetijskim delovnim organizacijam, da si začrtajo jasnejše proizvodne programe. V »Žitu« tudi želijo, da bi bilo med kmetijskimi kombinati, živilsko industrijo in trgovino v tem smislu več poslovno-tehmičnega sodelovanja in medsebojnega dogovarjanja za krajše in daljše obdobje. ORGANIZACIJA KOMBINATA Živilski kombinat »Žito«« iz Ljubljane je danes organiziran v 13 delovnih enotah. Dosedanje integracije, pospešena rast proizvodnje in hitra modernizacija proizvodnih enot pa so zaostrile problem, kako okrepiti in izboljšati kvaliteto strokovnih.. služb kombinata, na drugi strani pa tudi vsiljujejo vprašanje, kakšen naj bo nadaljnji razvoj samo-. upravljanja. Če ob tem upoštevamo še položaj kombinata na tržišču in vedno bolj zaostreno konkurenco, potem je razumljivo^ ^ zakaj so se samoupravni organi odločili za reorganizacijo poslovanja v kombinatu. Nova organizacijska shema živilskega kombinata »Žito« ukinja sektorje, njihovo Vlogo pa prevzemajo službe, pri čemer pa se vsebina posameznih služb spreminja v osnovi. Zdaj delujejo v kombinatu tako imenovane operativne in štabne službe. Operativne službe so: komercialna, finančno-gospo-darska, tehnično-proizvodna, so-cialno-kadrovska in pravna služba. Štabni službi-pa sta: ekonom-Sko-razvojna in služba informiranja in samoupravljan j a. Medtem ko operativne službe razrešujejo predvsem tekočo problematiko tako s področja nabave, prizvodnje in. predaje v sodelovanju z delovnimi enotami, se ekonomsko-razvojna služba ukvarja s problemi v organizaciji dela, z ekonomskimi analizami, z delitvijo dohodka ter z ekonomsko tehničnim razvojem v kombinatu. Službo za informiranje in samoupravljanje pa so samoupravni organi zadolžili, da: # skrbi za informiranje samoupravljavcev v kombinatu, # skrbi in odgovarja za komunikacije med organi samoupravljanja na vseh ravneh, # skrbi za pripravo materialov za zasedanje osrednjih samoupravnih organov in njihovih komisij, ter pri tem povezuje tudi druge strokovne službe, 9 pripravlja odločbe na osnovi sklepov samoupravnih organov in izvaja zadolžitve na osnovi sklepov samoupravnih organov, # pripravlja gradivo za izdajanje internega časopisa »Glasnik«, © stalno spremlja razvoj, samoupravljanja in predlaga spremembe v delovanju samoupravnih organov v skladu z razvojem kombinata. • pripravlja in organizira volitve v samoupravne organe ter , vodi potrebno evidenco o članih samoupravnih organov. V KOMBINATU »ŽITO« POGLABLJAJO SAMOUPRAVLJANJE Samoupravni organi so v svojih funkcijah prilagojeni novi organizacijski shemi. Vzporedno s krepitvijo položaja delovnih enot ter s prenosom nekaterih kompetenc in odgovornosti na proizvajalce ter vedstva delovnih enot so v k. mbinatu »Žito« prilagodili pristojnosti svetov delovnih enot vsebini dela delovnih enot. Sveti delovnih enot so tako prevzeli nekatere naloge osrednjih samoupravnih organov. Razmejili in dopolnili pa so tudi nekatere naloge upravnega odbora in delavskega sveta kombinata. Pri upravnem odboru je zdaj poudarjen predvsem nadzor nad izvajanjem poslovne politike, medtem ko je delavski svet kombinata telo, ki oblikuje osnovna načela poslovne politike ter odloča o zadevah, Id so pomembne za kombinat kot. celoto. Zavoljo tega je delavski svet kombinata družbeno-gospodarsko odgovoren za svoje sklepe, strokovne službe in delovne enote pa odgovarjajo za strokovno in ažumc{_ izvedbo sprejetih sklepov. Prva in druga linija peči v pekami na šmartinski cesti v Ljubljani ŽALEC ut&LiS TEKSTILNA TOVARNA PROIZVAJA: JUTINO PREJO OD Nm 0,6 DO Na 3,6 JUTINE TKANINE IN VREČE Dobave promtne. Konkurenčne cene. KOLEKTIV PODJETJA »JUTEKS« ČESTITA ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA 1. MAJ, VSEM ČLANOM SINDIKATA PA ZA 50-LETNICO JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV! INDUSTRIJA APNA KRESNICE NUDI \ Gradbeno industrijsko podjetje »INGRAD« Celje gradi vse vrste visokih in nizkih gradenj. Je član poslovnega združenja 1 za industrijsko gradnjo stanovanj in naselij GiPOSS Ljublja- I na in se vse bolj uveljavlja s hitro in ceneno gradnjo stano- vanj po montažnem sistemu na področju Celja in Ljubljane. Vsa dela opravljamo strokovno, kvalitetno in hitro z uporabo lastne mehanizacije, sodobne tehnike in znanosti. Investitorji, obračajte se na nas, naše usluge vas bodo zadovoljile! KOLEKTIV PODJETJA INGRAD ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ! Tekočo vodo potrebuje vsako gospodinjstvo v kuhinji, v kopalnici, na vrtu, v garaži in v pralnici ELEKTROKOVINA izdeluje električne črpalke, ki vam omogočijo avtomatično oskrbo vode iz vašega vodnjaka Gospodinje, olajšajte si vsakodnevno delo s prenašanjem vode! Tudi sodobne gospodinjske naprave (bojfer in pralni stroj) zahtevajo stalno vodo in pritisk Enkratni nabavni stroški so neznatni v primerjavi z velikimi koristmi, ki vam jih nudijo priprave za avtomatično oskrbo z vodo. Vse potrebne informacije in prospekte dobite v našem predstavništvu v LJUBLJANI, Titova 38, telefon (61) 315-824 — ali v naši tovarni ELEKTROKOVINA MA RIB O R ■ _ ■ :• ■ " -v, - - ; TRŽAŠKA CESTA 109, TELEFON (62) 32-250 POTROŠNIKOM V SVOJI POSLOVALNICI NA ČRNUČAH PRI LJUBLJANI POLEG KOSOVNEGA IN HIDRIRANEGA APNA j TUDI GAŠENO APNO POLEG GAŠENEGA APNA LAHKO NABAVITE PRAV TAM PO ZELO UGODNI CENI TUDI MALTO ZA PRAZNIK DELA ŽELI KOLEKTIV INDUSTRIJE APNA KRESNICE VSEM DELOVNIM LJUDEM V DOMOVINI OBILO USPEHOV! ffllMIlIMmflMMMIIIIMMMIMailHMHIMMMMIV Mercator je obnovil večino klasičnih trgovin. Na posnetku je prenovljena klasična trgovina v središču Ljubljane v Puharjevi ulici Poleg moderno opremljene trgovine je poskrbeljcno tudi za motorizirane kupce. Tako je na primer v samopostrežni trgovini na Vrhovcih Skrb za potrošnika S svojo bogato maloprodajno trgovsko mrežo ustvari Mercator petino prometa v slovenski trgovini O Mercatorju smo ie veliko pisali. Velik napredek tega kolektiva pa nas je vnovič vzpodbudil k pisanju. Tokrat s nič želeli izvedeti, kako v Mercatorju obnavljajo svoje trgovine, kako skrbijo za razvoj trgovske mreže in za sodobno postrežbo potrošnika. Dva detajla iz nove moderno opremljene blagovne hiše v Novem mestu Mercator ima devetnajst poslovnih enot. Kar petnajst se jih ukvarja s preskrbo potrošnikov z vsakodnevnimi potrošnimd artikli, poleg tega pa ima tudi tri proizvodne enote in obratno enoto Investa, ki opravlja kompletni engineering leasing posle: od oskrbe zemljišča do izročitve ključa tako za domačo trgovino kot za potrebe drugih trgovskih hiš. Mercatorjeva maloprodaja šteje 251 klasičnih trgovin in 40 samopostrežnih trgovin, torej skupno 290 trgovskih lokalov in hiš* ki so raztresene v dobršnem delu naše republike, saj ima Mercator svoje prodajalne na območju kar 17 slovenskih občin. V kvadratnih metrih pomeni to 36.000 kvadratnih metrov prodajnih površin. Tak razvoj je Mercator dosegel v zadnjih petih letih. V tem obdobju so sklenili več integracij. Integracijski posli pa so pospešili investicijsko dejavnost. Z združevanjem sredstev je bilo namreč mogoče bolj organizirano vlagati sredstva v nadaljnji razvoj podjetja. Do tega obdobja so bila investicijska sredstva razdrobljena in zategadelj Mercator ni imel takšne ekspanzijske moči kot potem, ko se je združil z nekaterimi slovenskimi trgovskimi podjetji. Zato in no zaslugi razumne politike vodilnih delavcev v Mercatorju je ta kolektiv vsako leto vložil 20 milijonov N-din sredstev v obnovitev starih in v gradnjo novih lokalov in trgovskih hiš. Za Mercator je značilno, da ima veliko število prodajaln na podeželju. V polni meri se namreč zavedajo, da je potrebno- tudi podeželskemu človeku in njegovi kupni moči približati sodobno trgovino tako, kot jo imajo na voljo prebivalci v večjih središčih. Zaradi take politike se je Mercator razširil v precejšnjem delu naše republike in, kot že rečeno, odprl svoje prodajalne na območju 17 občin, njegove trgo- vine pa poznajo tudi v drugih naših republikah. Svojo prodajno mrežo na po deželju širi Mercator zaradi potrebe, hkrati pa skrbi za obnavljanje trgovin in za dobro založenost s prehrambenimi artikli. Več kot 80 odstotkov prodajaln na podeželju so v minulena obdobju obnovili, v vseh trgovinah pa je mogoče kupiti enak izbor blaga in enako kvaliteto, kot ga kupujemo, denimo, v ljubljanskih, dobro založenih trgovinah. V Mercatorju pravijo: »Zavedamo se, da razvijanje trgovske mreže po takem programu, kot smo si ga zasnovali, ni poceni, zlasti pa terja zelo pretehtane odločitve. Vzporedno s prizadevanjem, da bi potrošnika kulturno (Nadaljevanje na 33. strani) Otvoritev nove trgovine Je velik dogodek za občane Ljubnega. V svečanem vzdušju je prestrigel vrvico na vhodu v trgovino predsednik občinske skupščine Mozirje Jožo Deberšek AVTOTURISTIČNO PODJETJE IZLETNIK — CELJE 9 lokalne, republiške in medrepubliške proge • izleti 9 letni oddih 0 potni listi O posredovanje voznih kart • menjalna služba GOSTINSKE USLUGE: • HOTEL CELEIA CELJE % planinski pejizion CELJSKA KOČA nad Celjem • turistično središče GOLTE nad Mozirjem Vse informacije v turističnih poslovalnicah Izletnika v CELJU, VELENJU, ŠOŠTANJU, MOZIRJU, DRAVOGRADU, KRŠKEM, HRASTNIKU IN V KRAPINI. ŽELIMO VAM PRIJETNA POTOVANJA IN VAM ČESTITAMO ZA 1. MAJ! 1 Rudniški odbor sindikata RUDNIKA MEŽICA s svojimi osnovnimi organizacijami čestita vsem delovnim ljudem v domovini za praznik dela — 1. maj! VAŠ ADUT a* >» TRGOVSKO PODJETJE N A'V E II KO IN MALO Te H IVO - MER C ATO R Sana Ca uraro INSliSTRIJA eUMIJiVIH. IISITSIS IH KEMIČHIH IffilKOV ORION 11.00 — 20 Z 14 IN 16 NYLON PLY RATING S s s s s s s * s s SUPER KVALITETA - I NAJKVALITETNEJŠI I JUGOSLOVANSKI IZDELEK \ VSEM DELOVNIM L JUDEM ČESTITAMO' ZA%PRAZNIK DELA 1. MAJ Krka KRKA tovarna zdravil Novo mesto ČESTITA OB 50-LETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE IN ENOTNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE TER POZDRAVLJA VSE DELOVNE LJUDI OB PRAZNIKU DELA — 1. MAJU! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii ...........Illlllllll................................................................................................................................................................................................................................ Ko so v Tovarni kleja odprli nov obrat za jedilno želatino in aspik, so v Mercatorjevi trgovini tako prikazali to novost Skrb za potrošnika (Nadaljevanje z 31. strani) postregli, da bi opremili trgovine z modernimi hladilnimi aparati in z drugo, v svetu uveljavljeno tehnologijo prodaje, je potrebno upoštevati rentabilnost vloženih sredstev.« Zaradi tega je tako pomembna dejavnost Investe. Ta, domači Mercatorjev projektivni biro, se opira v svojem delu na izkušnje domače trgovine in trgovine razvitega trgovskega sveta. S svojimi strokovnimi službami sami projektirajo trgovske hiše, lokale, pri čemer upoštevajo moderno tehnologijo in ekonomičnost prodaje. Teh svojih dosežkov Mercator ne čuva ljubosumno zase, ampak jih je pripravljen posredovati tudi drugim trgovskim hišam, ki jim ustrezajo projektivni koncepti Mercatorja. V Mercatorju so si zasnovali petletni načrt nadaljnjega razvoja trgovske mreže. Potem načrtu naj bi razširili prodajne prostore za približno 60.000 kv. metrov. Program bodo začeli uresničevati že v letošnjem letu. Razen v Sloveniji naj bi gradili blagovne hiše tudi na področju drugih republik, v Beogradu in v drugih republiških središčih. Uresničitev programa pomeni velikanski uspeh Mercatorja in izreden razvoj trgovine nasploh. Za dokaz naj služi samo podatek, da bodo v novozgrajenih lokalih in trgovskih hišah zaposlili približno 3000 trgovskih delavcev. Poleg finančnih sredstev je vprašanje zaposlovanja dobrih trgovskih delavcev nedvomno najtežje. V Mercatorju se zavedajo, da še tako moderen objekt brez strokovno usposobljenih kvalificiranih trgovskih delavcev ne more služiti svojemu pravemu namenu. Posebne težave pri usposabljanju kadra bodo *v Mercatorju imeli zlasti zato, ker bodo mnoge lokale in trgovske hiše odprli v drugih republikah in bo potrebno zaposlovati domače prebivalce. Glede tega so si v Mercatorju že zasnovali osnovni načrt izobraževanja tega kadra. Osnovno vodilo, pravijo v Mercatorju, pri izobraževanju, mora biti enoten sistem šolanja za vse trgovske kadre, ki jih bo zaposloval Mercator, z najboljšo šolo postrežbe. Le dobro, izobraženi trgovski delavci bodo uveljavili trgovsko podjetje tudi drugod po Jugoslaviji. V investicijskem programu, na primer, je predvidena blagovna hiša v Beogradu. Za to trgovsko hišo bodo usposobili večje število učencev v slovenskih šolah. Zamišljajo si tako, da bi beograjski učenci v Ljubljani obiskovali desetmesečno šolo, nato naj bi opravili dvomesečno prakso v ljubljanskih trgovinah, kjer bi jih seznanili z moderno tehnologijo in vsemi odtenki dobre postrežbe, nato pa bi odšli v blagovno hišo v Beogradu. Tako šolanje kadrov bo seveda povezano z velikimi stroški, vendar v Mercatorju pravijo, da se utegnejo investicije bogato obrestovati. Petletni razvojni program Mercatorjeve trgovske mreže terja zelo velika sredstva. Velik del tega programa bo mogoče uresničiti ob razumevanju Kreditr|> banke in hranilnice v Ljubljani, velik del pa bo zasluga tega prizadevnega kolektiva. V letošnjem letu bo zgrajenih prvih 18 novih modemih trgovin in proizvodnih obratov, med drugim v Tržiču, v Novem mestu, v Celju, v Beogradu, Idriji in tudi drugod. Posebnost samopostrežne trgovine na Vrhovcih so škofjeloški kruhki in druge posebnosti škofjeloških slaščičarjev Pomične prodajne police so novost v blagovni hiši v Novem mestu. V treh vrstah so naložene srajce; s premikanjem prve vrste, podobno kot se premika steklo na vitrinah, odkriješ naslednjo vrsto. To novost Mercatorjeve prodajna tehnike so povzeli trgovci švicarskega podjetja Migros Večino teh »obcšencev« TMI, poslovne enote Mercator, bodo prodali v številnih Mercatorjevih trgovinah KOLEKTIV TOVARNE KEMIČNIH IZDELKOV \ 's P8NUS RAČE PRI MARIBORU POŠILJA OB 50-LETNICI REVOLUCIONARNIH JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV SVOJE POZDRAVE VSEM ČLANOM SINDIKATA TER JIM HKRATI ČESTITA OB 27. APRILU IN ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ! | KOLEKTIV STEKLARSKEGA PODJETJA #ISTQL J I LJUBLJANA ^ l POŠILJA OB I. MAJU DELAVSKE l l POZDRAVE VSEM DELOVNIM s l LJUDEM! I TIKI l ELEKTROSTROJNO PODJETJE l j LJUBLJANA, ALEŠEVČEVA ULICA l ? ČESTITA DELOVNIM LJUDEM l > ZA PRAZNIK 27. APRIL IN ZA 1. MAJ! ^ l d^kw) KAVI N J A | ? KIDRIČEVO > ? proizvodno in trgovsko podjetje HTV-Z sredstev ? ? Proizvajamo različne zaščitne rokavice, čevlje in de- ? > lovne obleke, uvažamo plastične čelade, varilna stekla, s s vse avtomobilske gume, klinaste jermene in druga za- Z Z ščitna sredstva ? ? Za naročila se priporočamo! > ^ KOLEKTIV DRAVINJA ČESTITA DELOVNIM LJUDEM > > ZA PRAZNIK DELA! ? Avtobusni promet Maribor je v letu 1967 odprl lastno turistično poslovalnico v neposredni bližini glavnega kolodvora. V poslovnem lokalu, ki je odprt vsak delavnik od 7. ure do 19.30, nudimo vsem turistom vse informacije, in sicer: ORGANIZIRAMO izlete po domovini in v inozemstvo, weekend izlete, strokovne ekskurzije in posebne izlete za šole s posebnimi popusti POSREDUJEMO nabavo potnih listov in vizumov REZERVIRAMO hotelske in zasebne sobe za letni oddih in za službena potovanja V poslovnem lokalu imamo tudi menjalnico in posredujemo vse vrste turističnih informacij. TURIST AGENT AVTOBUSNI PROMET MARIBOR MARIBOR, Partizanska 46, tel. 25-360 Industrijsko montažno podjetje LJUBLJANA ČESTITA VSEM ČLANOM SINDIKATA OB 50-LETNICI SINDIKALNE ORGANIZACIJE IN ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ! GEOLOŠKI ZAVOD Ljubljana, Dimičeva 16 ŽELI DELOVNIM LJUDEM NADALJNJE DELOVNE USPEHE IN ČESTITA ZA 27. APRIL, ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ TER ZA 50. OBLETNICO REVOLUCIONARNEGA BOJA IN DELA NAŠIH SINDIKATOV Gorenjska kreditna banka Kranj S POSLOVNIMI ENOTAMI ® NA JESENICAH © V RADOVLJICI © V ŠKOFJI LOKI © V TRŽIČU ČESTITA ZA PRAZNIK DELA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN JIM SPOROČA, DA BO V MAJU MESECU PRIČELA POSLOVATI TUDI NJENA NOVA POSLOVNA ENOTA — EKSPOZITURA NA BLEDU Novost v svetovni kozmetiki gaby’s spray M ne masti in ne lepi las-■ se razčesuje brez težav * Utrjuje In daje lep sijaj pričeski f* licenc! gaby’fi FUVNN COSMETIC ekskluzivno v Jugoslaviji proizvaja (f^LEKumim KOLEKTIV TOVARNE FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV LEK LJUBLJANA S SVOJO POSLOVNO ENOTO V MENGŠU ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA t. MAJ — PRAZNIK DELA ZA DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ, 50-LETNICO REVOLUCIONARNIH SINDIKATOV IN SKOJ ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM Hidromontaža, Maribor Obrtno gradbeno podjetje za tehnična zaščitna dela TEKOL MARIBOR TRŽAŠKA C. 44 IZVRŠUJE: — slikarsko pleskarska dela — antikorozijsko zaščito vseh jeklenih konstrukcij in plovnih objektov — metalizacijo, plastifikacijo in — hidrolizacijo Kolektiv podjetja čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela! iniiiiii»iiiiiiM llllllll!l!l!ll!ll!lllllllin NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO ODDELEK ZA OPREMO GOSTINSTVA Slomškov trg 6 GOSTINCI, preden se odločite za nakup različne opreme, obiščite naš NOVI SPECIALIZIRANI ODDELEK, kjer vam nudimo: — gastronomske stroje — emajlirano, stekleno, porcelansko servirno posodo — pribor — jedilni in servirni — brisače in brisalke — namizne prte in prtiče — odeje, posteljnino in zavese — točilne in navadne mize, stole, senčnike — opremo za kuhinje s hladilnimi elementi itd. Sodobna oprema — tovarniške oziroma grosistične cene — strokovni nasveti — neobvezen ogled. Priporočamo se! ODDELEK ZA OPREMO GOSTINSTVA cosmos Ljubljana, Celovška 32 telefon 313-141, 51-455 % M. A. N. @ SAME @ ALPINA ® BERTOLINI TRGOVSKO PODJETJE MARIBOR, SLOMŠKOV TRG S ZARJA ZARJA ZARJA ZARJA ZARJA ® AVTOVOK... ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 1. MAJ! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE . m©rasTnKWBiiKDiE MARIBOR - SERNCEVA UL 8 i Izvaja doma in v tujini vse vrste gradbenih del Gradimo za trg in prevzemamo inženiring V sklopu podjetja je še kovinski in mizarski obrat, obrat betonskih elementov in projektivno tehnološki biro ZA PRAZNIK DELA ČESTITA VSEM , DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE ZAVAROVALNICA MARIBOR , ~ s sedežem v MARIBORU, PARTIZANSKA 47 in s poslovnimi enotami v CELJU, GLEDALIŠKA 2/11 LJUBLJANI, CELOVŠKA 177 in zastopstvi v KRANJU. STANETA ROZMANA 13 LJUTOMERU. PISARNA TURIST BIROJA in s svojimi zastopniki v vseh večjih krajih Slovenije sklepa: • vse vrste vlomnih zavarovanj 9 vse vrste požarnih zavarovanj (tudi zavarovanje stanovanjskih nepremičnin) 9 vse vrste industrijskih zavarovanj 9 zavarovanje motornih vozil in civilne odgovornosti • zavarovanje posevkov in živine • zavarovanje domačega in mednarodnega transporta in kreditov za oba sektorja lastništva ter 9 vse vrste nezgodnih zavarovanj ZAUPAJTE VSA SVOJA ZAVAROVANJA ZAVAROVALNICI MARIBOR! y> S L O G« PODJETJE ZA NOTRANJO OPREMO opremlja lokale, trgovine, biroje, domove, šole, gostinstvo, bolnišnice in druge zdravstvene ustanove Sodobno stanovanjsko pohištvo, spalnice, delovne in dnevne sobe, več vrst kuhinj in posamezne dele Sprejemamo individualna naročila! 1 Cestno podjetje Maribor Maribor ŽELI VSEM UPORABNIKOM CEST PRIJETNO PRAZNOVANJE 1. MAJA IN JIM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA! IZDELUJEMO VSE VRSTE NOSILNIH OPEČNIH IZDELKOV PRODAJAMO NA DEVIZE Z 10 % POPUSTOM CENJENIM STRANKAM SE PRIPOROČAMO IN JIM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ! OBRTNO TORBARSTVO MARIBOR, TRG SVOBODE 3 SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA 27. APRIL IN ZA PRAZNIK DELA! KOLEKTIV Hudnika lignita VELE1JE POZDRAVLJA VSE UDELEŽENCE OSREDNJE PROSLAVE V VELENJU, VSEM DELOVNIM LJUDEM PA ČESTITA ZA PRAZNIK OF — 27. APRIL IN ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA — 1, MAJ! RLV OPEKARNA MARIBOR - Radvanje MARIBOR — RADVANJE, Streliška c. 16/a @ Cenjenim (Cupcem priporočamo naše kvalitetne 0 izdelke, posebno pa naše lahke in montažne @ štropove Prodajamo tudi za devize z 10% popustom. Kolektiv Opekarne Maribor — Radvanje čestita za mednarodni praznik dela 1. maj! £ Obrtno sedlarstvo in avtotapetništvo MARIBOR, Partizanska cesta 25 telefon 21-615 DELAVNICA: Krekova ul. 14, tel. 21-563 ČESTITA ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ! Mariborska livarna MARIBOR KEJŽARJEVA 11 TELEFON 229-63 TELEK 331-44 PROIZVODNI PROGRAM • POLPROIZVODI BARVNIH KOVIN • GOTOVI PROIZVODI — ARMATURE KOLEKTIV LIVARNA SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA 1. MAJ .Košaki’ (§) TOVARNA MESNIH IZDELKOV Maribor, Oreško nabrežje 1 SEGAJTE PO NAŠIH KAKOVOSTNIH IZDELKIH! KOLEKTIV TOVARNE MESNIK IZDELKOV KOŠAKI VAM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE 1. MAJA! Splošna vodna skupnost Ljubljanica - Sava LJUBLJANA, ČRTOMIROVA 8 ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA! £ tnmt OBRTNO PODJETJE, EMBALAŽA IN MIZARSTVO SLOVENSKA BISTRICA izdelujemo vse vrste lesene embalaže in opravljamo mizarske usluge Se priporočamo! KOLEKTIV PODJETJA EMMI ČESTITA ZA DAN OSVOBODILNE FRONTE IN ZA PRAZNIK DELA! MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM .......................................................................................................... VSEM DELOVNIM LJUDEM ISKRENO ČESTITAMO ZA 1. MAJ — PRAZNIK DELA ■ I' CELJE UGOSLAVfJA Podjetje za impregnacijo lesa Hoče pri Mariboru OB OTVORITVI NOVIH IMPREGNACIJSKIH NAPRAV ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA L MAJ IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE < ti okqm TOVARNA PLETENIN Ljubljanska, Emonska c. 22 9 Priporočamo naše kolekcije, ki navdušujejo še tako zahtevne potrošnike! Kolektiv ANGORE čestita vsem delovnim ljudem za 1. maj! Mavrica trgovsko podjetje z barvami, laki in kemikalijami na debelo in drobno LJUBLJANA RESLJEVA CESTA 1 priporoča nakup vseh vrst premaznega materiala, kemikalij, industrijskih zaščitnih sredstev, motvoza, čopičev, gumijastih in bitumenskih izdelkov, plastičnih mas, ultrapas plošč, gospodinjskih potrebščin in vsega, v to stroko spadajočega materiala po najnižjih dnevnih cenah v svojih skladiščih v: LJUBLJANI, Šmartinska cesta 116 BEOGRADU, Bulcvar JNA br. 4 Jajinci NIŠU, Ul. Alekse Nenadoviča 24 in detjalističnih trgovinah v Ljubljani: — »KARMIN«, Resljeva c. 1 — »ORIENT-«, Titova c. 22 — »PLAVICA«, VVolfova 12 — »MURKA«, Šentvid 91 — »COLOR«, Celovška c. 99/a — »KOLIZEJ«, Gosposvetska cesta 13 in — »HELIOS«, Nova Gorica, Kidričeva 20 TOVARNA UMETNIH BRUSOV MARIBOR, Tržaška cesta 60 izd el uje: UMETNE BRUSE z zaščitnim znakom Swaty na osnovi keramičnega, bakelitnega in šelakovega veziva PRIPOROČAMO SE S SVOJIMI KVALITETNIMI IZDELKI IN VAM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ! UIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIttHIUIIIlllltlllUlIlillltlll MRMMIMMIIIIIIMIBMIII niitiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliffi STRAN 40 Prvomajska nagra ' v' ' ■ 1 : ' i: ; - .'i. ’ • . :i •,• . - . . i »‘.. k :i •:v DE