sLovenslcA In Harcnony with lb* American Tradilion of Freedom and Independ-eace, The SLOVENSKA DRŽAVA Champions the Righi of the Slovenian People to their National Unificalion In Their Ovrn Slovenian Stal«. For a Free Slovenia Letnik — Volume V. CHICAGO, ILLINOIS, MARCA, 1954 Številka Number 3 Gospodarska zmogljivost Slovenije Stari latinski izrek "najprej živeti, potom šele filozofirati" je kljub svoji navidezni pravilnosti enako zgrešen kot Leninovo dokazovanje (v knjigi "Empiriokriticizem"), da je duh proizvod snovi zato, ker je svet obstojal pred človekom. Toda enako kot je snov ustvaril Duh, tako tudi človekov duh organizira in omogoča življenje. Delno resničnost moremo priznati temu izreku le v toliko, da je za visoko kulturo z vsemi njenimi ustanovami (šole, akademije, gledališča, tisk itd.) potrebno neko gmotno blagostanje, ki omogoča, da nekaterim izbrancem ni treba opravljati neposrednih gospodarskih opravil, marveč se mo rejo bolj ali manj poklicno posvetiti gojitvi kulture, drugim pa, da morejo posvetiti del časa zadovoljevanju kulturnih potreb (branju knjig, obiskovanju koncertov, razstav, oper in dram in pd.). Gornji latinski izrek bi se moral pravilno glasiti "življenje samo je že filozofiranje". Enako velja tudi za vprašanje gospodarske zmogljivosti Slovenije, da rit toliko važno, kakšni so gospodarski pogoji v Sloveniji, marveč mnogo bolj, ali hočemo Slovenci živeti kot poseben narod ter kot tak oblikovati svoje narodno gospodarstvo v službi naše kulture in naših potreb. Če hočemo ostati Slovenci, bomo našli tudi možnosti in poti, kako oblikovati svojo zemljo, naravne zaklade, energije, delovne moči in organizacijske sposobnosti, da ne bo nihče lačen in da bo dovolj snovnih dobrin, ki so potrebne za gojitev slovenske kulture. Jedro vprašanja je v tem, ali je v nas kot celoti dovolj volje do samostojnega življenja ali ne. Vsi drugi izgovori so samo pretveza in hoteno ali nehoteno zavajanje. Kdor trdi, da Slovenija ni zmožna samostojnega gospodarskega življenja, s tem izpoveduje samo, da je sam obupal nad obstojem slovenskega naroda. Če skuša to svoje mneje širiti še med drugimi, se uvršča med pogrebce lastnega naroda, pa četudi nosi še tako zveneče ime ali naslov. Da je dvom v gospodarsko zmogljivost Slovenije samo prazen strah, bom skušal tokrat nakazati v nekaj splošnih opombah, kedaj drugič pa še tudi s podatki iz slovenskega gospodarskega življenja. POMANJKANJE VERE V~ LASTNO SPOSOBNOST Slovenci smo živeli stoletja in stoletja v kulturni, politični in gospodarski odvisnosti od sosednjih narodov, zlasti Nemcev. Doba slovenske državne samostojnosti je bila kratka in v toliki davnini, da se je njen vzgojni vpliv na sodobnost že izgubil (povsem drugače pri Hrvatih!). Zaradi odvisnosti od Beograda tudi nismo dovolj vzgojno izrabili v naših šolah i neverjetne rasti naše kulture, ki smo jo Slovenci kljub vsem oviram zmogli v 19. in v začetku 20. stoletja, ko smo iz nekdanjega naroda hlapcev in de-kel dosegli toliko kulturno višino, da se nam ni glede tega treba sramovati pred nobenim narodom na svetu. Pokojni dr. Anton Korošec je dobro poznal to našo narodno slabost in eden najpogostejših opominov mladini je bil prav ta, naj se otre-semo občutka manjvrednosti ter postanemo bolj samozavestni. Na žalost najdemo največ tega duha med izobraženci, kar vpliva neugodno tudi na ostale sloje naroda, ki so sami po sebi bolj samozavestni. ....Ta duh polomljenih hrbtenic in "puklaste" ponižnosti je Slovencem kot narodu silno nevaren, ker nam odznotraj iz-podkopuje našo narodno stavbo. Preganjati ga je treba kot sušico s soncem zdravega življenjskega optimizma, kjerkoli se pojavi. Drevo v planinah tudi ne toži o nemogočih gospodarskih razmerah, marveč se zarije s koreninami med skale ter kljubuje pomanjkanju zemlje in vode kot tudi vetrovom in nevihtam. Da so meje možnega v gospodarstvu zelo raztegljive, če je narod zaveden in ima prave voditelje, naj navedem iz ne preveč davne zgodovine dva primera: Ko so Nemci 1. 1871 premagali Francoze, so jim naložili tako visoko vojno odškodnino, da sami niso Verjeli, da bi jo Francozi mogli plačati, ne da bi uničili svoje narodno gospodarstvo. Toda Francozi niso samo izplačali celotno odškodnino do zadnje pare, marveč celo v polovičnem času. Še večje čudo predstavlja današnja Finska, ki nima nika-kih kolonij. Sovjeti so jo oropali velikega dela ozemlja ter naložili veliko vojno odškodnino. Finci so vso odškodnino odplačali ter znali obdržati toliko mero svobode in neodvisnosti od komunističnih vplivov, kot je ne uživata niti Italija niti Francija, čeprav nimata neposrednega stika s Sovjetijo, do-čim predstavlja Finska osamljen otok v rdečem morju. ZASTARELI POJEM GOSPODARSTVA Človeštvo ima zgodovino, kar pomeni spremembo. Zlasti velike spremembe je doživelo človeštvo in jih zlasti zadnje čase doživlja v obvladanju na- rave, kar se močno odraža tudi v gospodarstvu. Še naši starši se spominjajo časov, ko so naši predniki živeli v veliki meri v t.zv. zaključenem domačem gospodarstvu. Kmetija je preskrbela vse člane družine s pretežno večino za življenje potrebnih dobrin •— s hrano, o-bleko, obutvijo, stanovanjem, razvedrilom itd. Danes so to samo še spomini. Vključitev naravnih sil v gospodarstvo, rastoča raba strojev in delitev dela so položaj popolnoma spremenili. Danes takih kmetij ni več. Toda kljub temu ne bomo trdili, da je n. pr. kanadski farmer nesposoben za lastno gospodarjenje, ker kljub va-gonskim količinam pridelane pšenice kupuje kruh od peka. Na žalost hočejo nekateri te zastarele gospodarske pojme še vedno obdržati za narodna gospodarstva. Trdijo, da je samostojnega gospodarskega življenja zmožna le država, ki more kot nekoč kmetija za člane družine zadovoljiti vsem potrebam prebivalstva v okviru lastnih mej. Pri tem so tako kratkovidni, da niti ne opazijo, (Nadaljevanje na 2. str.) Narodno in politično svobodo koroškim Slovencem! Kadarkoli motrimo razmere na Koroškem, moramo ugotoviti, da je slovenski del Koroške načrtno zapostavljan od strani avstrijskih političnih veljakov. Subvencije za ta del dežele so vedno nižje od onih, ki jih dobivajo 6kraji s pretežno nemškim prebivalstvom. Od leta 1954 dalje je gotovo šolstvo najbolj pereče vprašanje. Pod pritiskom tedanjih razmer so se avstrijski politični veljaki morali vdati in dovoliti za narodno mešane kraje dvojezične šole. Toda ta pristanek ni bilo nikdar iskren. Že od prvega dne je tlela v dušah vsenemških priganjačev misel, kako bi ta zakon obšli in kolikor mogoče zavrli delo tistih učiteljev, ki so zadevo smatrali za resno in hoteli služiti resničnemu pomirjenju s tem, da so zakon o pouku slovenščine pravilno izvajali. V zelo mnogih primerih se pouk slovenščine ali sploh ne vrši, ali pa tako površno, da ni mogoče pričakovati nobenega uspeha. So učitelji, ki še do danes niso položili predpisanega izpita o znanju slovensčine, pa vendarle "poučujejo" slovenski, to se pravi zakon o pouku slovenščine izigravajo. Od časa do časa znova vzplamti borba okrog pouka slovenščine na ljudskih šolah. V koroški politiki igra slovensko vprašanje slejkoprej važno vlogo. Bistvo tega vprašanje je — šola. Nemci hočejo imeti šolo trdno v svojih rokah in iz šol izriniti slovenski pouk, da tako čimpreje zatro slovenski živelj na koroškem. Lansko leto je koroška deželna vlada izdelala novi načrt zakona o dvojezičnih šolah. O-četje tega zakonskega načrta so predvsem koroški socialisti, katerim je dala pri zadnjih volitvah OF vso podporo. Razumljivo, da tudi ostale avstrijske (Nadaljevanje na 2. str.) Narodno in politično svobodo koroškim Slovencem Published Monthly by the "Slovenska Država" Publ. Co. For the Editorial Board, Col. Stanko Palčič, Editor Subscription rates $3.00 per year Address: 61 McFarland Ave., Toronto, Ont. Canada Slovenska Država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naročnina letno: Za USA $3.00, za Canado $3.00, Argentino 20 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 30 Šil., Avstralijo 2 avstr. funt, Italija in Trst (F.T.T.) 600 Lir. Francija 500 frc. Gospodarska zmogljivost Slovenije (Nadaljevanje s 1. str.) da s takim dokazovanjem podirajo državne tvorbe, za katere se sami navdušujejo, konkretno Jugoslavijo. Gospodarska geografija nas uči, da poznamo na svetu komaj dve ali tri državne tvorbe, pri katerih moremo do neke mere govoriti o gospodarski samozadostnosti (avtarkiji) — SSSR, ZDA in morda še Britanski imperij. Kot je gospodarsko zdrava vsaka enota, ki izkazuje toliko proizvodov, da more po izvršeni zamenjavi kriti vse obstoječe potrebe, tako je zmožna samostojnega gospodarskega življenja vsaka država, kjer celotna narodna proizvodnja, vključno storitve, dosega ali celo presega potrošnjo. SLOVENIJA JE PASIVNA DEŽELA Nekateri bi radi podprli svojo trditev, da je Slovenija nesposobna samostojnega gospodarskega življenja, s splošno znanim dejstvom, da je Slovenija glede pridelkov za hrano pasivna. Da je ta dokaz na trhlih nogah, je dovolj navesti samo primer Anglije. Angleži u-važajo vsako leto milijonske količine živil, pa zaradi tega še niso rodili takih defetistov, ki bi trdili, da je Anglija nesposobna lastnega gospodarjenja. NENARAVNO STANJE Slovenci kot celota smo čuden pojav, ki ga je mogoče razumeti le v luči naše tragične zgodovine. Težko je najti pod božjim soncem narod, pri katerem bi del naroda v zgodovinsko odločilnih trenutkih pod-vzemal korake, ki spodkopuje-jo sam obstoj lastnega naroda. Trenutno mislim na slov. liberalce, ki so se vezali že z vsemi sovražniki slovenskega naroda — z Nemci, Italijani, Ve- lesrbi in komunisti. Žalostno ni toliko dejstvo, da taki narodni izdajalci obstojajo, ker jih je možno najti v vsakem narodu, marveč dejstvo, da najdejo vedno toliko pristašev med narodom samim, da so se mogli s pomočjo tujca v naši zgodovini že večkrat škodljivo uveljaviti. Prav tako čudno in žalostno je tudi dejstvo, da se vsi sosedje pulijo za našo zemljo —■ med nami samimi pa se najdejo ljudje, ki je ne marajo imeti v svoji izključni lasti, marveč bi jo radi vtaknili temu ali onemu v žep. NAROD SE JE ŽE ODLOČIL Komunizem nima namena odpraviti obstoječe zlo, toda je zelo občutljiv barometer za po-® trebe, ki jih ljudje čutijo. Tako je tudi v Jugoslaviji postavil kot važno točko programa državnost poedinih narodov in § tem pridobil mnogo zaveznikov. Zahteva po samostojni slovenski državi je prišla že ob več prilikah do izraza, tako da o narodni volji ni več nobenega dvoma. Samo na vodilnih mestih se še najdejo omahljive!, ki v srcu večinoma sicer niso proti slovenski državi, ki si pa te zahteve he upajo— različne osebe iz različnih razlogov — javno izpovedati, čeprav bi bili to dolžni. Da bi našli opravičilo za svojo neodločnost, širijo sami in preko svojih prijateljev bajko, da Slovenci nismo sposobni samostojnega gospodarskega življenja. Tokrat smo bajko o gospodarski nesposobnosti Slovenije osvetlili z nekaj splošnimi o-pombami, za realiste slede ob prilikiše številke. CELJAN (Nadaljevanje s 1. str.) stranke soglašajo z zmanjšanjem števila dvojezičnih šol. Sleherna dvojezična šola na Koroškem namreč priča, da žive poleg Nemcev tudi še Slovenci. In tega avstrijski naci-šovinisti nočejo priznati. Hočejo ustvariti videz, da so Slovenci na Koroškem že tako nepomembna manjšina, da se o njih ne splača več govoriti. Koroški socialisti in z njimi vse o-stale avstrijske stranke (tudi katoliška stranka) so pripravili tak načrt novega šolskega zakona, da bi- se število dvojezičnih šol zmanjšalo skoraj za dobro tretjino (38.7%). Zani-mima nas, kaj so storili koroški slovenski Ofarji? Ali so se mar postavili na stran zavednih katoliških koroških Slovencev? So mar podprli prizadevanja Narodnega Sveta Koroških Slovencev, ki je odločno odklonil predloženi načrt? Kaj še! še naprej podpirajo koroške socialiste, ker so jim ti pač mnogo bližji kakor pa zavedni slovenski katoliški krogi. Borba proti poučevanju slovenščine v šolah na mešanem narodnostnem ozemlju je v teku. Nekaj bežnih podatkov o tebi: Pričeli so pobirati podpise proti poučevanju slovenščine. Tako n. pr. v Sp. Trušnjah in Brdu pri šmohorju, v Št. Lenartu pri Sedmih Studencih (ki je skoraj 100% slovenska fa-ra!), v Brnci (to je novi zak. načrt že črtal, op. ur.), v Pli-berku in morda še kje drugod. Pri tem delu so koroški nacistični prenapeteži tako drzni, da se poslužujejo groženj, laži in zvijač. Sklicujejo se pri tem na takozvani "Elternrecht" (pravice starišev), pri tem pa se prav nič ne ozirajo na pravice slovenskih starišev, ki žele slovenski pouk. Dvojna pravica! Za Nemce vse, za "Win-dišarje" nič- Kako skušajo koroški Nemci umetno zmanjšati število Slovencev, priča sledeči primer: Zavednemu Slovencu, dipl. ing. Adolfu Piceju se je rodil sinček. Na Standesamtu so ga, meni tebi nič, kar zapisali za Nemca, šele na odločen protest očeta, so vpis popravili. Gotovo je takih slučajev na stotine, le da se posamezniki za take slučaje dovolj ne zmenijo. Kulturne prireditve Koroške naciste hudo bodejo. V Goren-čah so nedavno ob zaključku gospodinjskega tečaja priredili primerno slavnost. Nemški prenapeteži so z letaki delali propagando proti tej slovenski kulturni prireditvi. Pripravlja se novi udarec za koroške Slovence. Nemci zbirajo prispevke za nakup slovenskih posestev v juži\em delu Koroške. Na ta posestva bi naj prišlo okrog 150 družin podonavskih Švabov, predvsem protestantov. Ta načrt ni nekaj novega. To se je izvajalo vsa leta nazaj in tako umetno raz-narodovalo Koroško. Koroška je naša boleča narodna rana. Vsi zavedni Slovenci bi morali stati na straži in svetovno javnost opozarjati na nujnost zaščite koroških Slovencev. Kadanska Slovenska Narodna Zveza je to dolžnost storila s tem, da je poslala amer. zun. ministru Dulles-u na berlinsko konferenco brzo-jav s prošnjo, da se zaščitijo narodnostne pravice koroških Slovencev. Kaj dela koroška Demokratska Fronta? Izdaja koroške Slovence! Vsem je jasno, da so koroški socialisti vodilna stranka na koroškem in tako sodgovorni 100% za vse krivice, ki se gode Slovencem na Koroškem. In vendar je Demokratska Fronta (komunistični sopotniki, op. ur.) sprejela na svojem občnem zboru dne 9. jan. 1954. sklep, da bo še naprej sodelovala s koroškimi socialisti pri predstoječih občinskih volitvah, s tistimi socialisti, ki režejo koroškim Slovencem tako grenek kruh zapostavljanja in raznarodovanja. Zgodovina bo za vse večne čase zapisala, da so bili koroški slovenski komunistični sopotniki in Titovi oboževalci tisti, ki so pomagali kopati grob koroškim Slovencem. Slovenski pregovor pravi: "Gliha skup štri-ha", volk se brati z volkom. Koroške razmere to potrjujejo. Koroški Slovenec Slovenska časnikarka v Kanadi Kanadska izdaja tednika "Time" 1. marca t.l. prinaša med poročili iz Kanade pod za-glavjem "Quebec" poročilo o sodelavki montrealskega časnika "Herald" Mariji Grebene, ki izhaja iz znane slovenske Grebenčeve družine iz Kirk-land Lakea. S trdim delom in veliko ambicijo se je tako uveljavila, da jo časopis pošilja že celo preko mej Kanade za posebna poročila. Njeno zadnje poročilo o kanadskih letalcih v Evropi je zopet dvignilo mnogo prahu, ker je prikazalo mnoge pomanjkljivosti v opremi in organizaciji na splošno zelo hvaljene vojaške enote. Marija Grebene ima zelo oster nos za vse pomanjkljivosti. Nekoč je vodja opozicije v kanadskem parlamentu porabil njen članek v debati. Njeni članki o Jugoslaviji, ki jo je sama obiskala ter bila nehote priča vandal-skega napada na duhovnika v Kočevju na željezniški postaji, so ji prinesli letno nagrado Kanadskega ženskega časnikarskega kluba ($100.) in zlato svetinjo, o kateri pa se sama pritožuje, da je še ni dobila, čeprav je denar že davno porabila. Njena prihodnja naloga pri Heraldu je, da razkrije problem splavljanja v Mon-trealu. TRŽAŠKI ŠKOF SANTIN IN SLOVENCI Konec leta 1953 je izšla v založbi "Instituta za narodnostna vprašanja pri Univerzi" v Ljubljani knjiga "II Vescovo Antonio Santin e gli Sloveni e Croati" (škof Anton Santin in Slovenci ter Hrvati). Knjiga je pisana v celoti v italijanščini. Prinaša po večini ponatise dokumentov ki se nanašajo na delovanje škofa Santina na Reki in pozneje v Trstu. Ves materijal je uredil in s komentarji opremil dr. Lavo Čermelj, ki je že v dobi med dvema vojnama bil eden izmed najboljših por znavalcev naših manjšinskih problemov, čeprav ga ni bilo prištevati med levičarje, se je med vojno pridružil komunistični OF — njegovi znanci so trdili da je to storil iz nacionalnih razlogov — a tudi v partizanih ni prišel do vidnejših političnih funkcij in po koncu vojne se pa je povrnil k svojemu manjšinskemu delu. Obavljeni dokumenti so nedvomno avtentični. Tudi komentarji so v glavnem trezni in stvarni, le proti koncu postajajo izrazi vedno bolj ostri. Knjiga je očividno namenjena italijanski publiki, posebnoj?a rimskim cerkvenim krogom, kajti izgleda da jo je avtor poslal — v dar vsem cerkvenim dosto-jansvtenikom v Rimu, katerih naslove je mogel dobiti. •Kot pravi č. sam v uvodu je bil neposredni povod za izdajo te knjige to^ba ki jo ne naperil škof Santin proti znanemu italijanskemu zgodovinarju in publicistu Gaetanu Salvemini-ju in nekaterim tržaškim časopisom (tudi titovskemu "Primorskemu dnevniku") zaradi trditev, ki jih je Salvenimi zapisal v svoji knjigi "Mussolini diplomatico". V tej knjigi je Salvemini obsodil preseljevanje Slovencev pod fašizmom ter vlogo, ki jo je igral škof Santin v tej zvezi. Obe stranki sta pripravljali dokazni material. Čermelj je zbral ves dosegljivi materijal v Jugoslaviji proti Santinu a Santin pa je po Trstu zbiral priče in dokaze zase. Tako se je pojavila med drugim tudi akcija za podpis posebne izjave slovenskih duhovnikov v prid škofu Santinu in čeprav je bila ta izjava zelo previdno sestavljena, in se je tikala zgolj cerkvenega področja, je večina duhovnikov podpis odklonila češ da je taka izjava nepotrebna, ker so vse te zadeve urejene itak po ka-noničnem pravu in cerkvenih disciplinskih predpisih. Vse je kazalo, da bi na sodni razpravi Santin iz formalnega tožitelja postal dejanjski obtoženec, in cela reč je utihnila ter ni prišlo do razprave. Vendar so pa čerme^ev materijal v Ljubljani izdali v posebni knjigi. O pristranskem delovanju škofa Santina napram Slovencem in Hrvatom je bilo že pred vojnp mnogo napisanega tudi v slovenskem katoliškem tisku. Vendar pa je manjkalo konkretne, formalne in podrobne dokumentacije, ki jo je sedaj izdal in spravil v javnost Čermelj. Ker ta problem presega meje cerkvenega področja živo posega v slovensko narodno življenje se nam zdi potrebno in umestno se nekoliko pomuditi ob tej knjigi. Prvi del obravnava Santino-vo delovanje na Reki v razdobju 1925 do 1938. Ta del knjige je tudi najbolj prepričljiv in dobro ter precizno obdelan, predvsem, ker je imel sestav-ljalec na razpolago vse uradne arhive, posebno pa reški škofijski arhiv in je mogel iz njega izbrati najbolj tehtne dokumente, ki nam prikažejo, z lastnimi besedami škofa Santina, mladega in odločnega italijanskega nacionalista, ki hoče počasi, a načrtno prevzgojiti vse svoje hrvaške in slovenske vernike v Italijane. To ne dela prvotno iz kakega slepega 'sovraštva napram drugorodcem, temveč ker misli da bo tudi zanje najbolje, če se čimprej zlijejo z Italijani v en narod, ker je pač.prepričan v trdnost italijanskih mej na Snežniku. Šele pozneje, ko uvidi, da so njegovi poitalijančevalni napori v1 cerkvi obsojeni na neuspeh, se ti nejgovi občutki spremenijo v jezo. Takoj v začetku je naletel na odpor pri hrvaški in slovenski duhovšččini, pa tudi pri nekaterih italijanskih škofih, ki so bili najprej in predvsem katoliški škofje in šele po tem Italijani. Značilno je pismo Msgr. Pederzolli-ja, tedanjega škofa v Poreču, ki se ni hotel pridružiti Santinovi kampanji za italijanski pouk verouka.' Toda Santin je svojo borbo nadaljeval sam. Posebno poučni so dokumenti si se tičejo z njegovih poskusov popolnoma odpraviti bogoslužje v staroslo-venskem jeziku (glagolici) ki je bila izza stoletij v rabi v I-stri, in so nekatere župnije i-mele izrecne iz Rima potrjene privilegije v tem pogledu. Res pa je, da so ponekod uvedli namesto glagolice moderno hrvaščino. Namesto da bi poskrbel da se privilegiji točno izvr- šujejo in torej prizadete pozval da se povrnejo k rabi glagolice, je Santin o celi stvari poročal pristojni Kongregaciji v Rim in zadevo predstavil kot zlorabo in na podlagi tega svojega prikrojenega poročila dosegel dekret da je treba odpraviti vse zlorabe. (Nadaljevanje prihodnjič) KOLUMBOVI VITEZI IN TRST V zadnji številki smo poročali o članku, ki ga je objavila Columbia, glasilo K. V. Ome- Berlinska Glavni namen berlinske konference zunanjih ministrov Z DA, Anglije, Francije in ZSSR je bil zmanjšati napetost med komunističnim in protikomuni-stičnim taborom. Celotno zborovanje je kazalo malo več zunanje vljudnosti in več družabnosti, toda nič manjšo neizprosnost sovjetov glede njihovih političnih dljev. In uspeh 25 dni zasedanja? Sovjeti se hvalijo z uspehi enako kakor zunanji minister ZD A J. F. Dulles. Sporazum glede Evrope — nikakega napredka. Sporazum glede Vzhoda — nova konferenca v Ženevi, ki bo z izjemo pogajanj v Pan-munjomu doslej od mednarodnih konferenc izključeno komunistično Kitajsko pripustila k zeleni mizi. Sovjeti so veseli, da so komunistični Kitajsko le pripeljali do zelene mize, Dullespa tolaži svet, da na ženevski konferenci ne bodo razpravljali o diplomatskem priznanju Pekinga, marveč samo o miru v Koreji ter Indokini. Razorožitev — zastopniki zunanjih ministrov bodo v okviru Organizacije zedinjenih narodov izmenjali svoje misli o tem vprašanju. Sovjeti so v Berlinu ponovno izpričali, da kljub Stalinovi smrti niso spremenili svojih ciljev: podvreči ves svet srpu in kladivu. Nepripravljenost na umik svojih čet in neposredne kontrole nad satelistskimi državami priča, da hočejo dosedanje pridobitve ohraniti ter dobro "prebaviti", sovjetski predlog o jamstvu miru v Evropi pod varljivim geslom "Evrope Evropcem" ob isključitvi Z njeni članek je zagovarjal laške zahteve do Trsta. Več naših prijateljev, članov te organizacije je sporočilo listu svoje odklonilno stališče do takega neobjektivnega pisanja. Protesti so zalegli. Omenimo samo odgovor, ki ga je prejel g. Frank Shonta, član 4 reda te organizacije. Gl. urednik Co-lumbije s.e je opravičil, da je o-menjeni sporni članek bil objavljen. Uredništvo obljublja, da bo napako v neki meri popravilo, a v bodoče se izogibalo podobnih spornih vprašanj. DA ter uničenju NATO pa kažejo, da je cilj prihodnjega sunka komunizma na Zapad najmanj obala Atlantika. Sovjeti znajo čakati in jih tudi trenutne težave (nemiri v Nemčiji) niti neizglednost položaja od njihove poti ne odvrnejo. Zavedajo se, da pred 1. 1917 ni bilo veliko verjetnosti, da bodo uspeli v Rusiji, kljub temu lahko danes pokažejo, da obvladajo ne samo SSSll, marveč tudi Kitajsko in polovico Evrope. Ker pa kaže višji živ-Ijenski standard Zapada večjo odpornost v osvajanju kot revščine in sovraštva do belcev prepolna Azija, so začasno pripravljeni pristati v glavnem na obstoječe stanje v Evropi, da se toliko bolj posvete Aziji. Kljub temu ni videti, da bi Francozi pcr berlinski konferenci kaj mnogo povečali svoje navdušenje za odobritev Evropske obrambne zveze. Tudi angleški ministrski predsednik W. Churchill je pozval k povečanju trgovinske izmenjave s Sovjeti. Na drugi strani pa smatrajo zastopniki nacionalistične Kitajske in Južne Koreje pripustitev komunistične Kitajske h konferenci za poraz Zapada in zmago komunizma. Mnogi politiki v ZDA začenjajo vpraševati, kje je toliko propagirana razlika med bivšo demokratsko in sedanjo republikansko zunanjo politiko. Za poedince in narode, ki so prisiljeni živeti pod komunistično knuto, pomenja seveda vsako podaljševanje obstoječega stanja novo gorje in vsako popuščanje komunizmu novo razočaranje. GO TO EUROPE, AFRICA, SOUTH AMERICA, INDIA, ALASKA, PUERTO RICO, CUBA OR MEXICO. INTERESTING, HIGHLY PAID WORK. FOR INFORMATION SEND YOUR NAME, ADDRESS, THIS ADVERTISEMENT AND $1 TO: AVA CO., 3721/2 QUEEN ST. W. TORONTO, CANADA PISMO UREDNIŠTVU Sem komaj par mesecev v Canadi in v Torontu sem prišel prvič v stik s časopisom Slovenska Država. Priznati moram, da me je list prijetno presenetil, in navdušil, ker nisem vedel, da obstoja v svobodni tujini zamisel in gibanje za Svobodno Slovensko državo, zamisel katero sem sam gojil pretekla leta, ko sem živel še v komunistični zasužnjeni Sloveniji in ko sem lahko na lastne oči videl, kako ljudsko republiko Slovenijo z lastnim slovenskim parlamentom, lastno slovensko vlado in tako z avtonomno zakonodajo, bratsko iskoriščajo ostale bratske republike! Vedno sem si predočil kako bi bilo lepo živeti v res neodvisni Slovenski državi v obsegu njenega celotnega etničnega ozemlja. Ker sem imel priliko da sem zasledoval razvoj komunistične Jugoslavije po drugi svetovni vojni, bi morda zanimalo či-tatelje Slovenske države položaj Slovenije v tem razdobju. Potem ko so slovesno razglasili ustavo FLRJ, je bila Slovenija ena izmed sedmih Ljudskih repubik z zagotovljeno samoupravo in popolno avtonomijo. Prvi govori vodinih ko-munisjtov Slovenije so kričeče kritizirali, predvojno čaršijo in centralizacijo, češ, da Slovenija ni imela svobode in avtonomije. Tako se dobro spominjam besed nekega komunista. Ne bo se več godilo, da bi slovenski fantje kot člani jugoslovanske armije poslani v Bosno dušili z bajonetom revolucionarne težnje tamkajšnega ljudstva, in obratno da bi Srbski vojaki v Sloveniji dušili revolucionarje težinje slovenskega ljudstva . . . takih slavo-spevov je bilo takoj po končani vojni na cele kopice. Sprva je res kazalo, da bo imela Slovenija določeno samostojnost ali polagoma in tem sigurnejše se je zopet začela kazati stara centralizacija, ki dobiva vse večji in drastnejši potek pa četudi je to komunistična Jugoslavija, sestavljena iz Ljudskih republik. Tako so zopet romali sloveki fantje na križevo pot, tja v Bosno ali Makedonijo na odslužitev vojaškega roka. Zopet so se pojavili dvojezžični napisi na slovenskih postajah (s cirilico) itd. V zakonodaji se zopet v najfinejši obliki kaže popolna podrejenost vsega u-pravnega aparata neposredno centralni oblasti v Beogradu. Slovenska mladina je gradila ključne objekte kot progo Sa-mac-Sarajevo, Novi Beograd, kjer so jo strupili in moralno uničevali s komunistično vzgojo nove Jugoslavije. če gleda danes človek ekonomski ravzoj komunistične Jugoslavije mu ne more oditi izpred oči, da vsi ključni objekti, ki se grade nimajo mesta v Sloveniji ampak v bratkih republikah, dočim najboljši izdelki slovenske industrije najdejo kar hitro pot proti jugu, dočim lahko najdeš na slovenskem trgu izdelke slabše kvalitete iz juga. Tako sem nanizal nekaj drastičnih primerov iz katerih se lahko razvidi položaj Slovenije v komunistični Jugoslaviji, kakor se vidi se položaj ni v prid Slovenije niti v komunistični Jugoslaviji izpremenil. Nehote se izprašujem zakaj je tega treba, ali ne bi mogla Slovenija zaživeti svobodno, svobodna izpod komunizma in svobodna izkoriščanja v Jugoslaviji pa naj bo že kakršne oblike. Ne vem ali imamo še pred očmi najžalostnejši del slovenske zgodovine takoj po prvi svetovni vojni ko smo v plebiscitu izgubili zibelko slovenskega življa, našo Koroško. Ali morda še veste da so morda Srbi in Bosanci odločilno vplivali na mišljenje koroških Slovencev, da niso želeli v Jugoslavijo (7 kot jugoslovanske okupacijske čete na slovenskem koroškem ozemlju) in so z malo večino volili za Avstrijo. Ali morda veste da se je ta za Slovence nausodnješi korak ponovil po drugi svetovni vojni! ! ! Zopet so se preko Karavank privalile srbske in bosanske partizanske čete propagirat komunistično Jugoslavijo. Slovenci vedite, da si bomo v svobodni domovini sami odločali svojo usodo in zato si mora vsak danes v tujini izkaliti svoje stališče podprto s tolikimi dejstvi sedanjimi kot zgodo-viskimi in prepričan sem da bomo svobodno zaživeli v Slovenski državi. ^v.v.v.v.v.v.v 1 SLOVENCI KUPUJE JO V SLOVENSKI TRGOVINI $ JOE GOMILAH I 1801 W. Cermak Road, Chicago, III. I; Ij Vse, kar potrebujete za kuhinjo.jl ^dobite pri J. GOMILARJU: tudi!; jJOKUSNE KRANJSKE KLOBA.S ■JSE, SUHE ŠUNKE, PREKAJE-S >N E SVINJSKE ŽELODCE:"! J«PRAV SEDAJ PA IMA IZVRST-£ ko. :: Pridite, videli boste, da boste«, ■.dobili dobro blago! ■I SVOJI K SVOJIM! Prireditve v Torontu SNZ v Torontu je 24. februarja priredila v dvorani zavoda sv. Mihaela zelo dobro obiskano kino predstavo "Bele strmine". Predvajali so tudi film o zadrugah v Manitobi. čisti dobiček je dobila slovenska Karitas. SNZ je kupila večje platno in nove močnjejše leče, tako da bo pri prihodnji postavi slika na platnu tako velika, da gledalci v zadnjem delu dvorane ne bodo prikrajšani. Slovenski dramatski krožek je gostoval 21. februarja v Slovenskem kmečkem domu v Beamsvilleu s komedijo "Upniki na plan!" Slovenci iz okolice so napolnili dvorano. Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka je priredila za pustno soboto dobro uspel ples. POMEMBEN JUBILEJ V RIMU. — Dne 19. februarja je v Rimu obhajala 77. rojstni dan č. Mati Terezija Hanželič, generalna predstojnica slovenskih šolskih sester. Ugledni, za slovenski narod in posebno za begunce zaslužni jubilantinji želimo še mnogo let zdravja ter obilo božjega blagoslova pri njenem plemenitem delu. U Sidneju je pričel izhajati kulturni list slovenskih naseljencev v Avstraliji z naslovom SLOVENSKA KRONIKA List je kulturno informativnega značaja z bogatimi novicami iz domovine in ostalih držav kjer prebivajo naši rojaki. Prinaša tudi izvirne romane, slike, pesmi z notami, pravljice za otroke, praktične nasvete in sploh vse, kar morete od dobrega lista pričakovati. Naročnina letno 20/-, plačano vnaprej vsaj polletno. Novi časopis Australskih Slovencev toplo pozdravljamo ter mu želimo veliko uspehov v bratskem prizedevanju o utrjevanju slovenske ideje v svobodnem svetu. List naročite pri uredniku g. čujesu na naslednjem naslovu. J. Cuješ, "Bronte" Gidley St. St. Marys — N.S.W. Australia AVV.V.V.V.V 110 LETNICA ROJSTVA J. JURČIČA Slovenski radio v Chicagu je slovesno proslavil 110 letnico rojstva pisatelja Josipa Jurčiča s predavanjem o velikem slovenskem pripovedniku v angleškem delu programa ter s prizorom iz Desetega brata v sovenščini. Prizor je pripravil g. Ciril Pfeifer, bivši član ljubljanske drame. V angleščini je govoril mladi amer. Slovenec John Haidinjak. Povdaril je,da je Jurčičev Jurij Kozjak sedaj preveden tudi v angleščino. Na slovenski uri v Chicagu se vršijo redna predavanja o slovenski kulturi in preteklosti. K sodelovanju so bili pritegnjeni v Ameriki rojeni Slovenci. NOVI NASLOV SLOVENSKE DRŽAVE Konzorcij S D v sporazumu s Slovensko Narodno Zvezo za Kanado,sporoča naročnikom in prijateljem SD, da se s to številko časopis Slovenska Država preseli v Toronto, Kanada. Do tega sklepa so nas v glavnem privedli naslednji razlogi: 1. Kanada nima slovenskega časopisa ter bo s SD ta vrzel zamašena. 2. V Chicagu izhaja slovenski mesečnik Novi Svet ter Slovenian Herald v angleščini. 3. SNZ za A. s sedežem v Chicagu bo tudi v bodoče izdajala Vestnik SNZ. Prihodnja številka bo izšla 10. aprila, tako da jo bodo imeli naročniki v ZDA in Kanadi za Velikonoč v rokah. Prosimo, da odslej pošiljate vse prispevke za list, pisma u-redništvu, naročnino ter prispevke na novi naslov uredništva in uprave: SLOVENSKA DRŽAVA 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ontario, Canada SLOVENIAN HERALD Izšla je nova številka slovenskega lista v angleškem jeziku, Slovenian Herald (Slovenski Glasnik). Vabimo naročnike SD v Ameriki in Kanadi, da po prečitanju odstopijo Herald najprej predvsem A-merikancem in Kanadčanom slovenskega porekla. Naslov lista: Slovenian Herald 820 No. Wabash Ave. Chicago 1, 111. Pozavnajte naročnin. Darujte o tiskovni sklad. NARODNA VESELICA V CHICAGU Slovenski radijski Klub pripravlja velko pomladansko družabno prireditev, ki se bo vršile dne 22 maja v obeh dvoranah chicaške sokolske dvorane na 2345 So. Kedzie Avenue. Za to priliko je Klub povabil iz Clevedanda poznani slovenski orkester Kennie Bass (Baškovič). Kennie pe priljubljen clevelandski radijski napovedovalec, ki tudi redno nastopa na televiziji. Za narodno veselico radijskega kluba je že sedaj precejšnje. Zanimanje Slovenci od blizu in daleč s® vabljeni k udeležbi. AN INFORMATIVE ! AMERICAN NEWSPAPER Slovenian HERALD VOLUME II CHICAGO, ILLINOIS, MARCH, 1954 NOT AN EASY TASK By Leo Bradaska A Ncitive's Impression In view of the fact that the Trieste problem was brought up at the Bermuda Conference in order to seek a satisfactory and lasting solution on the top level, it is obvious that it is one of the focal points in current vvorld affairs. Therefore it may be of interest to glance at the origin and growth of Trieste it-self. • Historical records describe Trieste as a village of fisher-folk of Slav origin dating back to the sixth century. At that time the Slovenians were find-ing themselves wedged be-tween the Alpine ranges in the north and the Adriatic Sea in the south, while stretched out from the Nezider (Neusiedler-see, Newsettlers Lake) in the north-east and the Taglamento river facing the Venetian Re-public in the southwest. Snce Tagliare in Italian means to divide, it is obvious that the Tagliamento river had in those times the character of a dividing line, separating the territory of the Venetian Re-public from that settled by the Slovenians. In the latter part of the I3th century the over-growing Au-strian Empire stumbled upon the Slovenians while seeking to direct its natural expansions towards securing access to the Adriatic Sea. As a result the Slovenians found themselves squeezed be-tween the unrivalled naval power of the Veentian Repub-lic and the ascending Austrian Empire bent upon expansion. Considering such circum-stances the fisherfolk of Trieste found it to be advisable to accept the incorporation of Trieste into the lands of the Habsburg Crown — rather than take the risk of opposing it. Consequently Trieste was declared a township in 1382, and due to its economic import-ance by 1719 it has been declared a free port. Favoured by the opening of the Atlantic trade routes and the rapidly dwindling compe-tition of Venetian traders, Trieste made good progress as the sole free port upon which the entire Austro-Hungarian Empire was economically based. Particularly since the opening of the Canal of Suez (Suez Canal), Trieste received fresh impetus in its rapid develop-ment, attracting a vast influx of prospective seafarers, mer-chants, traders, and administrative personnel. Though the newly-bulit city of Trieste bore the characteris-tics of an international center due to the diverse national groups of the new immigrants, stili the Slovenians, together with the Dalmatians and the Serbs, maintained an over-whelming majority over the combined Italian, German, and Jewish colonies of new settlers. Up to the year 1910 the post of Mayor was held by Slovenians uninteruptedly for almost 600 years. Trieste harbour was hand-ling ever-increasing free port traffic; as for example: in 1905 the yearly tonnage was 2,310.00; in 1910 — 2,857.-000; 1913 — 3,449.000. By the turn of the century there were large shipping com-panies operating, such as the Austro-Lloyd and Oceania, be-sides the well-known Cosulich and Martinolich Lines. Commensurate with the in-creasing number of cargo ships, there was an increase in the corresponding tonnage of merchandise handled in the Free Port of Trieste, as well as a considerable increase in lux-ury liners, ali of which con-tributed to the wealth of Trieste. The shipbuilding yards were enlarged and modernized for the construction of war-ships and merchant vessels. Rail and road traffic had also been greatly improved. As a result the Trieste of that era was one of prosperity — never experienced before and it be-came the Eldorado of the A-driatic. Following the military de-feat in the first world war of the Central Powers, and the political disintegration of the (Continued on page 2) OF SLOVENIA UPON THE RETURN TO THE MOTHERLAND By Gizella Hozian After quite a lengthy travel thru other lands and our own motherland, we departed slow-ly with a thousand blessings upon the land that bore us. We stopped occassionally, admir-ed, pictured the scenery and then inhaled the great clean air of Slovenia. We stopped at Ljubljana, made a currency exchange, bought a map and asked for directions toward what is called Prekmurje. The magnet of our own homeland pulled us with haste. We travelled thru Celje and on the road we met a couple, who were only too happy to accom-pany us. Although we had not inquired, they told us about the economic situation. It was not of the best. They thanked us for the help. We passed the graves of the many Slovenians who had been execut-ed by the Nazis. On the road we contemplated upon many of the incidents we saw and at last we arrived in our beloved Prekmurje. What person could ever describe the feelings that we had upon arrival on the ground, where we had been born, learned to step and to express our first words. The land where we first spent our youth, free of fear and where we also were taught the meaning of the word — "Work", and love of neighbor. However, in oujj> best days we left this lovable land and departed into the great unknown. With hard work and špirit of the old pio-neers, we became citizens of a great country and raised a family. We loved our new home, but we never forgot our own ancient home. Maybe we return, for a short period, perhaps aged, tired and de-crepit, although it is for only a short time that we return we must say that we stili love this land that we adopted but will never forget that we are stili Slovenians and that we cannot forget this our Motherland. It was in the dark of the NUMBER 1 night that we arrived. Quietly we greeted the hills and the dales and with tearful eyes we saw the bomes of our fathers and the present occupants. We then travelled thru Upper Bistrica. Quietness prevailed but to us there was a change. Not a welcome lamp burned or even the little bark of a dog to anounce that the long lost children had returned, that they had at that time passed by the very house that had only fond memories of a long past childhood. A thousand blessings to them ali. We then journeyed to my second home; Naclenovci. In dim memory I recognized it and, perhaps without restraint, I could have thrown myself into the arms of the present occupant and told (Continued on page 2) Bishop Baraga Day Practically every nation has its National Hero. The Irish have St. Patrick, the Germans have St. Boniface, the Poles have several, we Slovenians have St. Cyril and Methodius and these were only a part of our country. It did so happen that many years ago another great Slovenian hero was born. He came to America, into un-known territory, and then worked among natives not very kind to him. With ali of the hardships and lack of know-ledge of these natives, he did attain a stature of enormous prominence. He educated the natives and was the first to write a dictionary of the then unkown language of these natives. The Natives in question were the American Indians and who were only too happy to hear the word of God from a great man who labored among them and who cared for them in sickness and in health. He was none other than our saint-Iy Bishop Baraga. It behooves the average person of Slovenian extraction to honor his name and to admire the great work that this humble servant of God performed among our Indians. We should be proud and we should celebrate the birth of a great American and also a Slovenian, Bishop Fred« eric Baraga. Published by the Herald Publ. Co. Dr. Ludwig A. Leskovar, Editor Subscription — $2.00 per year Advertising rates on request Address: 820 North Wabash Avenue, Chicago 11, 111. Phone: MIchigan 2-2448 or DElaware 7-8515 NOT AN EASY TASK (Continued From Page 1) Austro-Hungarian Empire in 1918, Trieste was allotted to Italy as a reward for siding with the Western Allies. Since that time Trieste has never re-gained its former prosperity. While there were long spells of complete paralyzation in the Free Port and its shipbuild-ing and railroad yards — bringing widespread unem-ployment, misery, and even the lack of essential living com-modities, these conditions of pauperization and misery were the result of diverting the en-tire goods traffic between the mid-European countries to the free port of Venice, mainly via the Brenner Pass. However, pasenger traffic of pilgrims of the Christian and Moslem faith to their respective Holy Lands was stili routed via Trieste. Trieste experienced its most difficult living conditions fol-lowing the applications of eco-nomic sanctions by the League of Nations during the Italian campaign in Ethiopia. In order to divert the public attention from the ruinous eco-nomic deterioration in Trieste, the Italian authorities closed down every single Slovenian school, even in remote villages, dismissed school teachers of Slovenian origin and replaced them with Italians brought from Calabria and Sicily. In short, every method was ap-plied to supress Slovenian na-tion to the extent of forcing up-on them Italianized names and the eradication of every single memorial in the cementaries bearing inscriptions in the Slovenian language. Yet the Slovenians, though reduced to a minority status have now survived 35 years of Italian rule in Trieste. Immedi-ately upon the liberation of Trieste after the conclusion of World War II by the Allies, there was a sharp decline of Italian nationalism in favor of Comunism. Even earlier, from the time of the capitulation of Marshal Badoglio, the former Italian armed forces of occupa-tion in Yugoslavia surrendered to Tito's partisans. So it came about that there was some kind of fratenising between the Italian and Slovenian population of Trieste wjjile ruled by the Allied military government. However, these friendly re- llOth Anniversary of Joseph Jurčič lations among the Italians and Slovenians came to an abrupt -end as soon as the treaty of peace has been concluded by the Western Allies and Italy in 1947, in which it was stipu-lated that the City and Port of Trieste was granted the status of international free territory under the supervision of the United Nations. Thanks to the efforts of ex-pert advisers, such as Mr. Glass, to George Marshall, the former U.S. Secretary of State when drawing up the peace treaty with Italy, which includ-ed the status of the Trieste Free Territory, things were ar-ranged so well that the hydro-electric power plant and the potable. water supply plant were overlooked and included in Zone "B" which were re-cently incorporated into the national territory of Yugosla-via. With the Italian national as-pirations re-awakened, the I-talians have furiously pressed their claim to be the majority of the Trieste population, while Tito holds the trumph cards, and Trieste has become a first-class trouble spot to the delight of the Communists. It is to be hoped that the Western Powers considered the Trieste problem realistical-ly in the light of an eventual unitecl Europe. In attaining this goal the Free Territory of Trieste may constitute a basist for the creation of a United Europe and a bulwark against war. The task of finding a satis-factory and just solution of the Trieste problem which con-fronts the Big Three is not an easy one, the more so since the U.S.A. are on the one hand supporting, both economicaIly and militajily the so-called democratic government of Italy from becoming a prey to the organized Communist par-ty numbering more than 10 million registered party mem-bers, while on the other hand it is supporting Tito's Communist regime in suppressing a democratic "reactionary mind-ed" 16 million population to secure the well-being of hardly half a million Communist party members. The inheritance by Presi-dent Eisenhower from his pre- Our readers may be inter-ested to know of the recent American translation of a very popular Slovenian novel en-titled "George Koziak", which has been written almost a hun-dred years ago by the great Slovenian writer Joseph Jurčič. — Joseph Jurčič was born in Muliava-on-Krka, Dolensko, Slovenia in 1844. He studied in Ljubljana and at the Univer-sity of Vienna. From the time when he was but fourteen years old, he studied the works of the English writer Walter Scott, and these influenced him profoundly. Jurčič also de-rived inspiration from other sources, and first of ali from the history of his native Slovenia. In 1863, the Slovenian Liter-ary Society of St. Hermagora started a literary con-test for a prize of one hundred florins, the subject matter be-ing left to the choice of the contestants. Jurčič set to work, wrote and rewrote ali that year, and his book, George Koziak, won first prize. Its suc-cess was immediate and great: so much so that a second edi-tion was immediately printed. The readers found in George Koziak a vivid reminder of those unhappy times when the Slovenian people have defend- ed the Western civilization a- % gainst the Turkish invasion, and to level its most cherished landmarks, such as the ancient Koziak Castle, the famous Stichna Monastery, etc. Jurčiči story is fictitious but based on historical documents of VaIvazor's "Glory of the Duchy of Carniola". The ro-mantic story takes plače in the 800 years old monastery of Stichna and the neighbouring villages and castles. The dra-matic description, full of f?olor-ful events belongs to the mas-ter-works of Slovenian fiction. The French translation of George ICoziak by Ferdinand Kolednik was published before World War II in France and after it in Canad. Since then, George Koziak has been trans-lated from Slovenian into Cro-atian, Serbian, Italian, Span-ish, German, Lithuanian, Chin-ese, Japanese, Dutch, Czech and Hungarian, and now it ap-pears before the American public in English. We believe, it certainly will help to a better understanding among peoples, and especially for a greater appreciation of the Slovenian culture. decessors of this kind of com-mitment may of course prove to be a grave handciap to his freedom of action towards ..a lasting solution and better fu-ture in the troubled world of our era. DULLES ASKED FOR MINORITY PROTECTION On the occasion of the Big Four Ministers Conference at Berlin, the Slovenian National Federation of Canada has sent to our Secretary of State, the following telegram: Mr. John Foster Dulles Foreign Minister Conference, Berlin, Germany Dear Sir: On the occasion of Berlin Conference the Slovenian National Federation of Canada takes liberty to call your attention — and of the other three ministers — to the fate of the Slovenian minority in Austria. The basic human rights should be guaranteed by a spe-cial clause of the Treaty to stop the denationalization to which they are continuously subjec-ted and to prevent further crimes of this nature. Committee of SNF of Canada: Vladimir Mauko, Pres. Ludvik Jamnik, Sec. A NATIVE'S IMPRESSION (Continued from page 1) him abou^ my heartfelt ^enti-ments. Only decorum pre-vented this. After a conversa-tion we found that we had not been mistaken and that actual-ly we were in the very home of my early days. Yes it was the home of my beloved who car-ried me over the thresh-hold as his beloved bride. After 41 years we again returned to the home of his loving father, but the door was closed and again ali was quet. In silence we stepped away but at the same time I thought of this home as my own, and how I would have loved to talk to it, and convey my thoughts to it that were innermost in my heart. But it was too late. The lights in this cottage were turned on, but the people that I knew dissapear-ed. It was like a home on fire, we ali go away, even the neighbors. What is a home? Your old home? (To be continued) AN EDITOR'S CUT Former Editor of the S. H., John Kos has undergone an operation recently. John is now on sick leave with his cou-sin in Milwaukee, Wis. We wish Johnnie a speedy recov-ery. SLOVENIA ANCESTRIAL HOMELAND sni/M' n imtettL itmtm mirtaav ri/i« ■fhinlfe. fltmši Austria on the North, Hungary on the North-East, Croatia Soulh-East, Free Territory of Trieste Soulh-West, and Italy West. ' \\ Iv, r. mSE-^--® m al'"' »»-'M /„>v«*.wf. 'f' ••• ... . sJo