Slovensko društvo za prou evanje in varstvo netopirjev Letnik: 2 Številka: 1 December 2005 ISSN 1581-9701 Projekt delno financira Evropska Unija. Program INTER EG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006. R DOBRODOŠLI MED PONO NJAKI V asu dolgih no i, ko se ljudje skrivamo pred temo in bežimo k lu i, bajke in povesti preteklosti pridobijo posebno mo . Lažje si je predstavljati, kako so ljudji, zbranih okrog skromne pe i, ki poslušajo zgodbe o grozljivih bitjih, ki kraljujejo no i. In ni si težko domišljati, da so takšnim zgodbam verjeli. Na škodo bitij, ki z nami delijo ta svet. Tudi netopirji so se znašli na napa ni strani lovekovih simpatij. V dobi znanosti so se stvari seveda spremenile. Pa so se res? Ali ljudje danes netopirjem priznavajo njihovo pravi no mesto na tem svetu ali jih imajo zgolj za neprijetna bitja no i? Da bi premagali strah pred njimi in da bi ljudem pokazali pravo naravo malih lete ih bitij, se moramo imbolj potruditi in jih predstaviti vsem. Tudi temu je namenjen projekt Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran, s pomo jo katerega je izšla ta številka asopisa Glej, netopir! in bosta v prihodnjih letih izšli še dve. Spoznajte netopirje, poglobite se v njihov zanimiv svet in jih sprejmite za svoje sosede! Alenka Petrinjak Izdalo Slovensko društvo za prou evanje in varstvo netopirjev Ve na pot 111, SI-1000, Ljubljana, Slovenija www.sdpvn-drustvo.si, e-pošta: netopirji@sdpvn-drustvo.si Urednica: Alenka Petrinjak Tehni ni urednik Primož Presetnik Risba na naslovnici: Irena Kranjec Tisk in postavitev financiral: Center za kartografijo favne in flore v okviru projekta Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran. Projekt delno financira Evropska Unija. Tisk: Trajanus d.o.o. Naklada: 200 izvodov ISSN 1581-9701 Program INTER EG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006. R Glej, netopir! 2(1) 1 KAZALO Projekt Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran ............................. 2 Aktivnosti projekta Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran med januarjem in oktobrom 2005.......................................................................... 4 Vejicati netopir (Myotis emarginatus) ............................................................ 7 Vejicati netopirji v INTERREG obmo ju ........................................................ 9 Delovanje društva v letu 2005 ..................................................................... 14 Netopirji v omrežju Natura 2000.................................................................. 17 Evropska no netopirjev 2005 ..................................................................... 18 »Ne-ti -ne-miš« v Slovenski Istri ................................................................. 19 Pohorske bajke in legende.......................................................................... 23 Slijepi miševi - krhka, umiljata stvorenja...................................................... 25 Netopirska skupina na biološkem taboru v rni gori ................................... 26 Poro ilo z dvodnevnega delovnega sre anja partnerjev ............................. 28 Delavnica raziskovanja netopirjev v Killarney lakes (Irska) ......................... 29 Deseti evropski simpozij o raziskavah netopirjev ........................................ 30 Spoznavanje netopirjev Popovega polja ..................................................... 31 Kako sem skrbela za netopirja .................................................................... 33 Projekt netopirnic v narodnem parku Organ Pipes v Avstraliji..................... 36 Netopirji v legendah in vražah ..................................................................... 37 Atlas netopirjev Slovenije ............................................................................ 39 Glej, netopir! 2(1) 2 INTERREG III A Slovenija-Avstrija PROJEKT VARSTVO DVOŽIVK IN NETOPIRJEV V REGIJI ALPE-JADRAN Primož Presetnik Kaj je INTERREG? INTERREG III je pobuda Skupnosti Evropske unije v obdobju 2000-2006, ki se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Cilj te pobude je pove ati ekonomsko in socialno kohezijo s spodbujanjem ezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja in tako dose i uravnotežen razvoj na obmo ju celotne Skupnosti. Podrobnejše informacije so na voljo pri Agenciji Republike Slovenije za regionalni razvoj: www.arr.si/materiali.asp?lang=sl&str=107 Izhodiš a za projekt Netopirji in dvoživke so med najboj ogroženimi skupinami vreten arjev v Evropi in Sloveniji. Rezultati dolgoletnih aktivnosti Centra za kartografijo favne in flore (CKFF), Societas herpetologica slovenica - društva za preu evanje dvoživk in plazilcev (SHS) in Slovenskega društva za prou evanje in varstvo netopirjev (SDPVN) so pokazali, da je za uspešno varstvo vrst potrebno redno spremljanje in ugotavljanje stanja populacij dvoživk in netopirjev ter monitoring uspešnosti varstvenih ukrepov. V Sloveniji je znano precejšnje število obmo ij pomembnih habitatov (mrestiš dvoživk, kotiš in prezimovališ netopirjev), ki pa so hkrati tudi podvržena razli nim antropogenim pritiskom (npr. uni ena kotiš a netopirjev). Projektno obmo je programa INTERREG Slovenija - Avstrija je v Sloveniji omejeno na severno in severnovzhodno Slovenijo. Nepozavanje razmer na velikem delu projektnega obmo ja, še posebno na odmaknjenih obmejnih obmo jih onemogo a na rtovanje in izvajanje celovitih varstvenih ukrepov. Tako se je v slovensko - avstrijski obmejni regiji v zadnjih letih izkazalo, da je prekomejno sodelovanje strokovnjakov pri reševanju omenjene problematike nujno potrebno še razširiti, saj so obema stranema skupni podobni problemi. Potrebno je pripraviti strokovno oceno stanja populacij in metodologijo dela, v okviru katere se postavijo enotni kriteriji za izvajanje ukrepov ter zbiranje in posredovanje informacij na obeh straneh meje. Trajnostne rešitve so mogo e le z ozaveš anjem in izobraževanjem širše javnosti in predstavnikov lokalnih, regionalnih uprav ter zavarovanih obmo ij na obeh straneh meje. Glej, netopir! 2(1) 3 Predzgodba in zgodba Center za kartografijo favne in flore je že leta 2000 za el sodelovati z avstrijskim partnerjem Arge NATURSCHUTZ iz Celovca v okviru programa INTERREG III A v okviru projekta Varstvo dvoživk v regiji Alpe-Jadran (2000-2006). V okviru tega sodelovanja smo za financiranje aktivnosti v Sloveniji v letu 2002 v okviru programa Phare CBC Avstrija - Slovenija v CKFF prijavili enoleten projekt Dvoživke in promet v regiji Alpe-Jadran. V vseh teh letih se stiki z avstrijskimi partnerji niso prekinili. Ko so ti leta 2003 prijavljali projekt INTERREG III A Varstvo netopirjev v regiji Alpe-Jadran je CKFF za slovenskega partnerja predlagal tudi Slovensko društvo za pro evanje in varstvo netopirjev. To je res pristopilo k projektu in Arge NATURSCHUTZ je uspešno kandidiral na razpisu (www.fledermausschutz.at/INTERREG). Žal so bile dolo be financiranja take, da se pridobljenih sredstev ni smelo porabljati za aktivnosti v Sloveniji, lahko pa smo se redno udeleževali aktivnosti v Avstriji. Tako smo slovenski partnerji sodelovali na razli nih sestankih in delavnicah ter so leta 2004 v okviru mednarodne delavnice o Varstvu netopirjev v regije Alpe-Jadran pripravili strokovno ekskurzijo v Slovenijo. Po vstopu Slovenije v Evropsko skupnost se je bilo leta 2004 možno tudi pri nas prijaviti za sredstva iz programa INTERREG III A. Odlo ili smo se da obem zgoraj navedenim INTERREG projektom v Avstriji pripravimo en slovenski zrcalni projekt, saj je Arge NATURSCHUTZ vodilni partner obeh projektov v Avstriji. Tudi s stališ a vodenja projekta, izvajanja projekta ter prekomejne koordinacije je bila skupna prijava najbolj smiselna. Varstvene aktivnosti za dvoživke in netopirje so sicer razli ne, vendar so vse aktivnosti ozaveš anja, izobraževanja, komuniciranje z deležniki v prostoru pravzaprav enake. Vodilni partner v Sloveniji je Center za kartografijo favne in flore, ki usklajuje svoje aktivnosti s partnerjema Societas herpetologica slovenica - društvom za preu evanje dvoživk in plazilcev ter Slovenskim društvom za prou evanje in varstvo netopirjev. Projekt so podprli še Triglavski narodni park, Krajinski park Gori ko in Društvo za raziskovanje jam Ljubljana. Z uspešno prijavo na razpisu so se projektne aktivnosti za ele odvijati januarja 2005 in bodo trajale do septembra 2007. Glej, netopir! 2(1) 4 INTERREG III A Slovenija-Avstrija AKTIVNOSTI PROJEKTA VARSTVO DVOŽIVK IN NETOPIRJEV V REGIJI ALPE-JADRAN MED JANUARJEM IN OKTOBROM 2005 Primož Presetnik V osnovi so aktivnosti razdeljene na tri sklope – varstvene aktivnosti, ozaveš anje in osnovne raziskave, vendar se pogosto vsebine dejavnosti tudi prekrivajo. Podrobneje so aktivnosti predstavljene na spletni strani www.ckff.si/projekti/interreg, letos izpeljane aktivnosti pa obravnava slede i prispevek. Varstvene aktivnosti Konkretne varstvene akcije v omenjem obdobju lahko uvrstimo v dva sklopa dejavnosti. Prvi sklop je skrb za onemogle netopirje. Skupno se je na nas z vprašanji v zvezi z netopirji s telefonskim klicem ali e-pošto obrnilo približno 20 oseb. Rezultati so slede i: belorobi netopir iz Teznega je preživel (ve v posebnem prispevku Sonje Lukner na str. 32), prav tako Nathusijev netopir iz Kranja. Manj sre e je imel dvobarvi netopir iz Pijave Gorice in Savijev netopir iz Portoroža ter neznani netopir ek iz Bohinjske Bistrice. V okviru drugega sklopa sodelujemo pri obnovi gradu Grad na Gori kem, kjer svetujemo, na kakšen na in naj poteka obnova, da ta ne bo škodovala preživetju tamkajšnjih netopirjev. Svetovali smo še ob nameravani obnovi ob ine v Kobilju in zasebne hiše v Mariboru. Sodelovali smo na sestanku »O prakti nem varstvu netopirjev« na Ministrstvu za okolje in prostor in predlagali številne prakti ne ukrepe za izboljšanje varstva netopirjev. Grad na Gori kem. (Foto Primož Presetnik) Glej, netopir! 2(1) 5 Ozaveš anje in izobraževanje Izvedli smo 10 predavanj, od tega 3 v okviru Evropske no i netopirjev (glej prispevek Alenke Petrinjak na str. 16), katerih se je udeležilo ez 300 oseb. Cilji projekta so bili predstavljeni osrednji in obmo nim enotam Zavoda RS za varstvo naravne. Podrobnje ali samo kot vabilo na dogodke smo se 11 krat pojavili na razli nih radiijskih ali televizijskih postajah in v 20 prispevkih v tiskanih medijih. Med terenskim delom smo se pogovarjali o lokalnih problemih z ve kot 110 osebami. Izvedli smo 4 Sprehode z netopirji v Škofji Loki, Kranju, Vol jem potoku in pri Bukovniškem jezeru. Sodelovali smo pri izvebi letošnjega Raziskovalnega tabora študentov biologije (RTŠB) – Lovrenc na Pohorju 2005 (glej prispevek Uroša Žibrata na str. 22) in usposobili 2 prostovoljca za oskrbo onemoglih netopirjev. Izvedli smo dva delovna sestanka slovenskih partnerjev v Triglavskem narodnem parku in v Krajinskem parku Gori ko (glej prispevek Jane Mlakar na str. 27). Projekt je bil s plakatom predstavljen na European Bat Research Symposium – Galway 2005 na Irskem, s predstavitvami slovenskih vidikov varstva netopirjev pa smo sodelovali na delavnici BAG Fledermausschutz im NABU v Tübingenu v Nem iji in Fledermäuse und ihr Schutz in den Alpen v Trentinu v Italiji. Poleg vzpostavljene projektne spletne strani (www.ckff.si/projekti/interreg), smo naredili še predstavitveno zloženko projekta in zloženko pod Skupno streho z netopirji, ki je tematsko posve ena netopirjem v stavbah (pdf dosegljiv na spletni strani). Skupaj s tujimi partnerji smo izdali pregledno karto pomembnih zato iš netopirjev, ki je dosegljiva na naslovu: www.fledermausschutz.at/INTERREG/download/distributionmap%20small.pdf. Slika 1. Pregledana prezimovališ a netopirjev pozimi 2005. Glej, netopir! 2(1) 6 Osnovne raziskave a zato iš a in prehranjevališ a netopirjev poleti 2005. Terenske raziskave so bile organizirane glede na letni cikel življenja netopirjev. Pozimi smo pregledovali podzemna prezimovališ a od katerih smo si 15 izbrali za dolgoro no spremljanje stanja, dodatno pa smo pregledali še 9 možnih prezimovališ (Sl. 1). Na prezimovališ ih smo našli 10 vrst netopirjev. Poleti smo se osredoto ili na kotiš a netopirjev na podstrehah. Od 57 poznanih poletnih zato iš z ve jim številom netopirjev v severni Sloveniji smo se letos posvetili predvsem kotiš em bolj ogroženih vrst (npr. podkovnjaki, navadni, vejicati netopir, dolgokrili netopir). Tako smo ponovno pregledali 30 kotiš (Sl. 2). V ve ini smo še našli porodniške kolonije, za nekatera zato iš a pa se moramo še posvetovati s prvotnimi pregledovalci ali so ti res videli porodniške kolonije. Izvedli smo še dodatne preglede novih možnih zato iš , mnoge v okviru RTŠB – Lovrenc 2005, in našli 20 novih porodniških kolonij malih podkovnjakov, eno vejicatih netopirjev in eno poznih netopirjev. Opravili smo tudi nekaj mreženj in no nih pregledov z detektorji. Tako smo poleti skupno našli 18 vrst netopirjev. Vrste, število osebkov in mikroklimatske razmere pa je v izbranih zato iš ih vejicatih natopirjev spremljala Katerina Jazbec, ki o tem piše v posebnem Slika 2. Pregledan prispevku na strani 9. Glej, netopir! 2(1) 7 Vrsta z naslovnice VEJICATI NETOPIR (MYOTIS EMARGINATUS) Katerina Jazbec Vejicati netopirji so po mojem mnenju in izkušnjah izredno simpati ni in nežni netopirji. Veliki so ravno toliko, da se jih komaj upaš prijeti, ne da bi se bal, da jih boš preve stisnil. Imajo razmeroma kratke in široke uhlje, ki imajo na zunanjem robu v zgornji tretjini izrazite zareze. Poklopec je koni ast in ne sega preko gube uhlja. Imajo dolgo in volnato dlako, ki je na hrbtni strani rjasto rjave do rde e in na trebušni rumenkasto sive barve. Vejicati netopir. (Foto Primož Presetnik) Njihova povpre na življenjska doba je dolga 3,5 let in maksimalna zabeležena 18 let. Tehtajo od 7-15 g, njihova podlaket je dolga 36-41 mm. V Sloveniji sem v letih 2004 in 2005 izmerila 47 odraslih samic, ki so tehtale 7- 13 g in imele podlaket dolgo 38,5-41,7 mm. Nahajališ a vrste so razširjena po vsej Sloveniji, razen v severovzhodnem delu subpanonskega obmo ja. Poleg Slovenije gostijo vejicate netopirje tudi dežele od srednje Azije, vzhodnega Irana, vzhodne sredozemske obale do Evrope in severne Afrike. tvorijo tesne gru e, ki prosto visijo ali pa so stisnjene v ozkih špranjah Najpomembnejša zato iš a vrste predstavljajo podstrešja stavb, predvsem cerkva in gradov. Te uporabljajo od meseca maja do septembra. Samice Glej, netopir! 2(1) 8 in v za etju maja se samice zberejo v tesne gru e in kotijo ezimujejo v ve jih jamah in dolgih rovih, pogosto tudi na reteklih letih so strokovnjaki ugotovili, da se vejicati na robu izumrtja. Na strešnih tramov. V srednji Evropi vejicati netopirji izbirajo zato iš a izklju no v stavbah, medtem ko jih v delih Azije in na Balkanu najdemo tudi v jamah. Porodniške kolonije v srednji Evropi navadno ne presegajo 150 odraslih samic, v južni Evropi pa lahko kolonije štejejo do 500 ali celo 1000 osebkov. V Sloveniji je med 12 znanimi kotiš i najve je v gradu Rihemberk, ki šteje 300 samic. Konec aprila mladi e obi ajno konec junija ali v za etku julija. V Sloveniji sem v letih 2004 in 2005 spremljala temperaturo in relativno vlažnost zraka na podstrešjih skupno sedmih kotiš . Temperatura je bila v asu prisotnosti porodniških kolonij od 6 do 39,3°C in relativna vlažnost zraka od 32 do 95 %. Kotiš a vejicati netopirji zapustijo obi ajno v za etku avgusta, lahko pa tudi kasneje kot v primeru lovrenške cerkve, kjer so zadnji predstavniki zapustili kotiš e šele konec septembra. Zanimivo je dejstvo, da si vrsta pogosto deli zato iš e s podkovnjaki. V cerkvi Sv. Duha v rnomlju, v kletnih prostorih gradu Rihemberk in na podstrešju gradu Borl jih tako najdemo skupaj z velikimi podkovnjaki (Rhinolophus ferrumequinum), na podstrešju Sv. Petra in Pavla v Brestanici z južnimi podkovnjaki (R. euryale), v cerkvi Sv. Lovrenc v Lovrencu na Pohorju pa si zato iš e v zvoniku delijo z malimi podkovnjaki (R. hipposideros). Vejicati netopirji pr stropih ali stenah podzemnih prostorov. Nekaj posameznikov so našli tudi v drevesnih duplih. Ustrezajo jim prostori s temperaturo od 4,5 do 9°C, vendar so v špranji z netopirjem izmerili tudi -1 °C. V Sloveniji smo do sedaj našli le tri prezimovališ a. Pri raziskavah v p netopirji prehranjujejo ve inoma s pajki in številnimi nelete imi skupinami žuželk, kot so gosenice metuljev, dnevno aktivni dvokrilci in hroš i ril karji, kar pomeni, da je njihova strategija lova usmerjena predvsem v pobiranje plena s podlage. Na ta na in so se prehransko edinstveno prilagodili, saj si tako prehranjevalno nišo delijo le z redkimi vrstami. V severnih obmo jih Evrope je vrsta ogrožena in Poljskem je populacija v 50 letih upadla za 90 %, precejšen upad števil nosti so opazili v mediteranskih državah. Tudi druge raziskave kažejo, da se zmanjšuje obmo je splošne razširjenosti vrste. Vejicati netopir je ena izmed enajstih vrst netopirjev navedenih v prilogi II Direktive o habitatih. Te vrste so bile vklju ene v evropsko omrežje ekološko pomembnih obmo ij narave - Natura 2000, za katere smo tudi v Sloveniji dolo ili posebna varstvena obmo ja. S tem smo se zavezali k varovanju naravnih habitatov, med drugim tudi habitatov vejicatega netopirja, njihova kotiš a, prezimovališ a in prehranjevalne habitate. Glej, netopir! 2(1) 9 INTERREG III A Slovenija-Avstrija VEJICATI NETOPIRJI V INTERREG OBMO JU Katerina Jazbec V okviru diplomske naloge »Ekologija porodniških kolonij vejicatih netopirjev Myotis emarginatus v Sloveniji« sem v letu 2005 preu evala lastnosti šestih zato iš , ki so jih samice vejicatih netopirjev izbrale kot primerne za kotenje mladi ev. Na tem mestu bom izpostavila raziskave na obmejnem obmo ju INTERREG, kjer sem spremljala tri porodniške kolonije v cerkvi Sv. Lovrenca v Lovrencu na Pohorju, v cerkvi Sv. Tomaža v Brodeh (Poljanska dolina) in v gradu Borl v Dolanah (pod Halozami). V vsako zato iš e sem vgradila notranji in zunanji termometer z vlagomerom, tako da je bil zunanji merilec temperature nameš en im bližje gru i netopirk in notranji merilec z vlagomerom dovolj oddaljen za od itavanje brez vznemirjanja netopirk. Termometer je poleg trenutne temperature in vlažnosti beležil tudi minimalne in maksimalne vrednosti. Temperaturo je meril z odstopanjem 0,1 °C in z obmo jem merjenja relativne vlažnosti zraka med 5 in 95 %. Zato iš a sem obiskovala v obdobjih od dveh do treh tednov in si takrat zabeležila vrednosti temperature in vlažnosti. Vejicati netopirji na zvoniku cerkve Sv. Lovrenc. (Foto KaterinaJazbec) Pri vsakem pregledu sem s pomo jo ro ne svetilke na kraju preštela osebke v koloniji in jih za tem tudi fotografirala. e je bilo mogo e, sem kakšnega Glej, netopir! 2(1) 10 netopirja v koloniji ujela in ga izmerila. V juniju sem tako ulovila le samice (zelo majhna je verjetnost, da bi se v porodniški koloniji stiskal kakšen odrasel samec), ki sem jih stehtala, jim izmerila dolžino podlahtnice in dolo ila razmnoževalni stadij. Videla sem ali je samica nose a in kako visoko ter presodila po pove anih in otrdelih prsnih bradavicah ali je v preteklosti že imela mladi e. Kasneje sem merila tudi mladi e, ki sem jih od odraslih lo ila po nepokostenelih dlan nicah, v tistem tednu, ko so se skotili, pa jih nisem lovila, saj bi s tem preve vznemirila celotno kolonijo. Pri vsakem pregledu sem beležila mesto kolonije znotraj zato iš a. Vsakokrat sem bila pozorna, ali zato iš e uporabljajo tudi druge vrste netopirjev; te sem preštela in jih po potrebi ujela za natan nejše meritve in dolo itev vrste. Pod porodniške kolonije sem podstavila tudi asopisni papir, na katerem so se nabirali iztrebki netopirjev. Pri vsakem pregledu sem papir zamenjala, iztrebke pa odnesla domov in jih posušila. Zbrane vzorce bom analizirala in s tem dolo ila, katere vrste plena prevladujejo v njihovi prehrani. Videla bom, koliko se med obdobji njihov izbor hrane spreminja in kakšne so prehranske razlike med vejicatimi netopirji na razli nih obmo jih Slovenije. Cerkev Sv. Lovrenc – Lovrenc na Pohorju Od 15. junija do 11. novembra 2005 sem spremljala kolonijo vejicatih netopirjev, ki je imela svoje zato iš e v podstrešju zvonika nad zvonovi. Netopirji so zato iš e uporabljali že ob prvem pregledu, torej so prišli že pred 15. junijem, zapustili pa so ga nekaj dni po 22. septembru. Notranji termometer (T0) z vlagomerom je bil nastavljen na južni steni 1,5 m visoko in zunanji termometer (T1) na isti višini 1,9 m stran. Na 29 m2 je v asu pregledovanja kolonija petkrat zamenjala svojo (Foto Primož Presetnik) lokacijo (vsakokrat je bila na višini ca. 2 m) in tako bila od termometra oddaljena najmanj 1 m in najve 6 m. Kolonija je štela v za etku okoli 190 samic, do naslednjega štetja pa je njihovo število upadlo na okoli 160. Skupaj z mladi i je kolonija štela ve kot 210 netopirjev, iz esa lahko sklepam, da se je letos skotilo vsaj 50 mladi ev. Ti so se skotili v obdobju druge polovice junija in v za etku junija. Število netopirjev je od avgusta do septembra upadalo, 11. oktobra pa v zvoniku ni bilo ve nobenega. Netopirji so zato iš e zapustili, ko so najnižje in najvišje temperature o itno upadle, najnižja temperatura je bila 6°C (Sl. 1). Cerkev so kot zato iš e uporabljale tudi druge vrste netopirjev. V zvoniku sem tako opazila posamezne (najve 4) male podkovnjake (Rhinolophus hipposideros), do 25 pa sem jih naštela na podstrešju nad cerkveno ladjo. Konec septembra je podstrešje ustrezalo tudi sivemu uhatemu netopirju (Plecotus austriacus). Glej, netopir! 2(1) 11 0 5 10 15 20 25 30 35 40 15.6. - 28.6.05 28.6. - 16.7.05 16.7. - 5.8.05 5.8. - 19.8.05 19.8. - 5.9.05 5.9. - 22.9.05 22.9. - 11.10.05 11.10. - 5.11.05 te m p er at u ra [ °C ] T1 max T1 min T0 max T0 min Slika 1. Najnižje (min) in najvišje (max) temperature zato iš a v obdobjih med pregledi; cerkev Sv. Lovrenc. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 15.6. - 28.6.05 28.6. - 16.7.05 16.7. - 5.8.05 5.8. - 19.8.05 19.8. - 5.9.05 5.9. - 22.9.05 22.9. - 11.10.05 11.10. - 5.11.05 re la ti vn a vl až n o st z ra ka [ % ] Slika 2. Najnižja in najvišja relativna vlažnost zraka zato iš a v obdobjih med pregledi; cerkev Sv. Lovrenc. Cerkev Sv. Tomaž – Brode Tudi ta porodniška kolonija si je zato iš e izbrala v podstrešju nad zvonovi. Zato iš e sem spremljala od 20. junija do 7. novembra 2005. Pri vsakem pregledu sem beležila temperaturo in vlažnost na notranjem termometru (T0), ki sem ga nastavila 1,4 m od tal in zunanji termometer (T1) 2,75 m višje. Slednji je bil najbližje gru i netopirk oddaljeni najmanj 0,9 m in najve 1,4 m. Kolonijo 10 samic je odkril Primož Presetnik 10. junija 2005, katerih število je ob mojem prvem pregledu 20. junija naraslo na 70. V juliju se je skotilo okoli 45 mladi ev. Že v prvi polovici avgusta je kolonija zapustila zato iš e in v tem obdobju lahko na Sl. 3 opazimo izredno znižano najnižno temperaturo. Glej, netopir! 2(1) 12 Drugih vrst v cerkvi nisem opazila, razen v oktobru, ko se je v špici zvonika stiskal navadni/ostrouhi netopir (Myotis myotis/blythii). 0 5 10 15 20 25 30 35 40 20.6. - 6.7.05 6.7. - 20.7.05 20.7. - 27.7.05 27.7. - 16.8.05 16.8. - 30.8.05 30.8. - 21.9.05 21.9. - 9.10.05 9.10. - 7.11.05 te m p er at u ra [ °C ] T1 max T1 min T0 max T0 min Slika 3. Najnižje (min) in najvišje (max) temperature zato iš a v obdobjih med pregledi; cerkev Sv. Tomaž. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 20.6. - 6.7.05 6.7. - 20.7.05 20.7. - 27.7.05 27.7. - 16.8.05 16.8. - 30.8.05 30.8. - 21.9.05 21.9. - 9.10.05 9.10. - 7.11.05 re la ti vn a vl až n o st zr ak a [% ] Slika 4. Najnižja in najvišja relativna vlažnost zraka zato iš a v obdobjih med pregledi; cerkev Sv.Tomaž. Grad Borl – Dolane Od 15. junija do 5. novembra 2005 sem pregledovala tudi podstrešje gradu Borl. V podstrešni sobi na severozahodni strani gradu sem namestila notranji termometer (T0) z vlagomerom na višini 1,8 m in zunanji termometer (T1) 2,2 m višje. V tem prostoru je bilo 15 do 20 vejicatih netopirjev do 16. julija, 2. avgusta in 5. septembra pa sem opazila po enega vejicatega netopirja na podstrešju severnega dela gradu. Na podstrešju je poleti bivalo tudi do 29 velikih podkovnjakov (R. ferrumequinum), nekatere samice so tam kotile Glej, netopir! 2(1) 13 mladi e, 5. septembra pa sta visoko na strešnikih visela predstavnika rodu uhatih netopirjev (Plecotus sp.). 0 5 10 15 20 25 30 35 40 15.6. - 28.6.05 28.6. - 16.7.05 16.7. - 2.8.05 2.8. - 19.8.05 19.8. - 5.9.05 5.9. - 22.9.05 22.9. - 10.10.05 10.10. - 5.11.05 te m p er at u ra [ °C ] T1 max T1 min T0 max T0 min Slika 5. Najnižje (min) in najvišje (max) temperature zato iš a v obdobjih med pregledi; Grad Borl. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 15.6. - 28.6.05 28.6. - 16.7.05 16.7. - 2.8.05 2.8. - 19.8.05 19.8. - 5.9.05 5.9. - 22.9.05 22.9. - 10.10.05 10.10. - 5.11.05 re la ti vn a vl až n o st z ra ka [ % ] Slika 6. Najnižja in najvišja relativna vlažnost zraka zato iš a v obdobjih med pregledi; Grad Borl. Vse svoje rezultate bom podrobneje predstavila v svoji diplomski nalogi, ki bo dokon ana v letu 2006. Porodniške kolonije bomo obiskovali tudi v prihodnjih letih, ko se bomo osredoto ili predvsem na preštevanje samic in mladi ev, saj nas zanima stanje populacije vejicatih netopirjev, to pa lahko dolo imo le z dolgoro nim spremljanjem. Izredno pomembno je, da ohranimo prostore, ki so jih vejicate netopirke izbrale za kotenje svojih mladi kov, saj bomo s tem pripomogli k dolgoro nemu obstoju te udovite vrste tudi na slovenskih tleh. Glej, netopir! 2(1) 14 Slovensko društvo za prou evanje in varstvo netopirjev DELOVANJE DRUŠTVA V LETU 2005 Katerina Jazbec in Alenka Petrinjak Letošnje delovanje društva je bilo precej obsežno. Aktivni smo bili na številnih podro jih prou evanja kot tudi varstva netopirjev. Skrbeli smo za osnovno delovanje društva, organizirali redne sestanke, ki so namenjeni izmenjavi informacij o aktivnostih med lani in izmenjavi literature, ki je na voljo v društveni knjižnici, ter lane obveš ali o dogodkih preko društvene elektronske poštne liste (netopirji@yahoogroups.com). Obnovili smo društveno spletno stran (slika na zadnji), s katero želimo stopiti v stik s širšo javnostjo in na im bolj zanimiv na in predstaviti netopirje in aktivnosti društva. V letošnjem letu je bilo delovanje društva finan no olajšano, saj smo bili sofinancirani preko razpisa Ministrstva za okolje in prostor (sklop A). V letošnjem letu smo društveniki nadaljevali z zbiranjem podatkov o razširjenosti in ekologiji netopirjev v Sloveniji. Pregledovali smo podstrešja cerkev, gradov in drugih zgradb, obiskovali jame in z ultrazvo nimi detektorji pregledovali potencialne prehranjevalne habitate in paritvena obmo ja. Da bi netopirje im bolj približali prebivalcem Slovenije, smo pripravili številne delavnice (11), predavanja (19) in tri razstave. Ponatisnili smo zloženko Netopirji, sosedi v stiski in izdali glasilo za otroke Glej, netopir- ek!. Že sedmo leto zapored smo organizirali Evropsko no netopirjev, ki se je odvijala v številnih krajih (ve o tem na str. 17). Sodelovali smo tudi pri številnih mednarodnih projektih in sre anjih z mnogimi organizacijami na podro ju varstva narave. Društvo je partner v mednarodnem projektu Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran INTERREG IIIA SLO-A, kjer sodelujejo še organizacije iz Avstrije in Italije (ve o tem na str. 1). SDPVN je tudi eden od partnerjev v projektu Kraška Pliska in Natura 2000, ki ga vodi Razvojno društvo Pliska. Sodelovali smo tudi z Zavodom Vrbov Log, Triglavskim narodnim parkom, Živalskim vrtom Ljubljana, Kavarno Plo nik iz Ljubljane, Kosovelovo knjižnico v Sežani in drugimi. Na podro ju varstva netopirjev smo se letos aktivno zavzeli za zaš ito zato iš porodniških kolonij na štirih lokacijah, se udeležili sestanka na MOP na temo varstva netopirjev, sodelovali pri izdaji poro ila WWF o implementaciji Nature 2000, se udeležili na Alpinskem biogeorgafskem seminarju, ki ga organizira EU, in se odzivali na klice v zvezi z najdenimi netopirji. Društvo je vodilo projekt Netopirji v omrežju Natura 2000 v letu 2005, ki ga je sofinanciralo MOP preko razpisa v sklopu C. V sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave smo župnikom, cerkvenim upraviteljem in Glej, netopir! 2(1) 15 lokalnim prebivalcem predstavljali omrežje Natura 2000, biologijo netopirjev in varstvene ukrepe pomembne za ohranitev netopirjev na teh obmo jih. V letošnjem letu smo imeli kar nekaj netopirskih ve erov in predavanj. - Petrinjak A., 11.4.2005. Netopirski ve er pri Marijinem breznu v okviru partnerstva pri projektu Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran INTERREG IIIA SLO-A. - Presetnik, P., 16.4.2005. Poslušanje netopirjev pred Križno jamo v sodelovanju z Društvom ljubiteljev Križne jame. - Jazbec K., 13.5.2005. Spoznajmo netopirje. Seminar o okoljski vzgoji, Skavti ( lani ZSKSS Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov). - Petrinjak A., Potisk B., Rijavec A., 15.6.2005. Otroška delavnica z ve ernim poslušanjem netopirjev, Debeli rti v sodelovanju z OŠ Ajdovš ina. - Petrinjak, A., 17.6.2005. Otroška delavnica z ve enim poslušanjem netopirjev, v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame. - Jazbec, K., 2.7.2005. Netopirski ve er v Arboretumu Vol ji potok (v okviru INTERREG IIIA SLO-A). - Kranjec I., 7.9.2005. Netopirji – skrivnostni pono njaki. Predavanje v Murski soboti v okviru ENN (v okviru INTERREG IIIA SLO-A).. - Petrinjak A., 9.9.2005. Netopirji krških jam in okolice. Predavanje na Brezovski gori pri Krškem v okviru ENN. - Zagmajster M., 9.9.2005. Netopirji – skrivnostni sokrajani. Predavanje v Dutovljah v okviru ENN. - Petrinjak A., 10.9.2005. Netopirski ve er. Predavanje na Bledu v okviru ENN (v okviru projekta INTERREG IIIA SLO-A). - Petrinjak, A., 26.9.2005. Netopirji, naši sosedje. Predavanje o netopirjih in Naturi 2000 v Letušu v okviru projekta „Netopirji v omrežju Natura 2000“ - Petrinjak, A., 26.10.2005. Predstavitev diplomske naloge o netopirjih v jami Marijino brezno, knjižnica I. Tav arja v Škofji Loki (v okviru projekta INTERREG IIIA – SLO). - Skoberne, A., 3.11.2005. Netopirji so z nami. Predavanje o netopirjih in Naturi 2000 v Zasipu pri Bledu v okviru projekta „Netopirji v omrežju Natura 2000“ - Zagmajster, M., 4.11.2005. Natopirji, naši sosedje. Predavanje o netopirjih in Naturi 2000 v Levpi (Av e) v okviru projekta „Netopirji v omrežju Natura 2000“ - Petrinjak, A., 9.11.2005. Netopirji, naši sosedje. Predavanje o netopirjih in Naturi 2000 v Cerknem v okviru projekta „Netopirji v omrežju Natura 2000“ - Jazbec K., 21.11.2005. Netopirji in Natura 2000. Predavanje o netopirjih in Naturi 2000 v Vrzdencu v okviru projekta „Netopirji v omrežju Natura 2000“ - Jazbec K., 28.11.2005. Netopirji in Natura 2000. Predavanje o netopirjih in Naturi 2000 v Spodnjem Logu pri Ko evju v okviru projekta „Netopirji v omrežju Natura 2000“ - Jazbec K., 30.11.2005. Netopirji in Natura 2000. Predavanje o netopirjih in Naturi 2000 v Polhovem Gradcu v okviru projekta „Netopirji v omrežju Natura 2000“ V letošnjem letu je društvo izvedlo tudi serijo delavnic, namenjenim otrokom od starosti 6 do 10 let. Izvedene so bile štiri delavnice v osnovnih šolah (v dveh razredih OŠ Križe, v vrtcu Trzin in OŠ Prežihovega Voranca). Glej, netopir! 2(1) 16 Številne naše aktivnosti so bile objavljene tudi v medijih. Posredujemo vam asovni pregled objav v radijskih, televizijskih in tiskanih medijih: April 2005, Loški utrip (napoved netopirskega ve era pred Marijinem breznom). April 2005, A. Petrinjak. Nasvidenje zima! Lord 8(3) (kratek sestavek o hibernaciji) Marec 2005, Loški utrip (objava intervjuja o netopirjih v Marijinem breznu). Marec 2005, Antirepresor (predstavitev SDPVN). 29. 5. 2005, intervju o netopirjih v otroški oddaji na Prvi TV. Junij 2005, P. Skoberne: Alpski biogeografski seminar – slovenski predlog ocenjen zelo dobro. Bilten e Natura 2000 (Ministrstvo za okolje in prostor) 37: 1. 6. 8. 2005, Slovenske novice (intervju in predstavitev problematike netopirjev). September 2005; Revija National Geografic Junior (napoved dogodka Evropska no netopirjev - ENN). 28. 7. 2005, asnik Posavski obzornik (napoved dogodka ENN). 1. 9. 2005, asnik Finance (napoved dogodka ENN). 6. 9. 2005, Spletna stran www.delo.si (napoved dogodka ENN). 7. 9. 2005, Radio Triglav Jesenice (intervju in napoved dogodka ENN). 7. 9. 2005, Radio Kranj (napoved dogodka in kratek intervju o ENN). 8. 9. 2005, Posavski obzornik (napoved dogodka ENN). 8. 9. 2005, asnik Dnevnik (napoved dogodka ENN). 9. 9. 2005, Radio Triglav Jesenice (ponovna napoved dogodka ENN). 9. 9. 2005, Radio Slovenija A1 (intervju in napoved dogodka ENN). 10. 9. 2005, asnik Delo (napoved dogodka ENN). 10. 9. 2005, asnik Dnevnik (napoved dogodka ENN). 13. 9. 2005, asnik Gorenjski Glas (objava reportaže o ENN). 13. 9. 2005, 15. 9. 2005 in 18. 9. 2005 krška televizija (objava reportaže o ENN). 15. 9. 2005, asnik Dolenjski list (objava reportaže o ENN). 16. 9. 2005, asnik Delo (objava reportaže o ENN). 17. 9. 2005, asnik Ve er (objava reportaže o ENN). 17. 9. 2005, asnik Primorske novice (objava reportaže o ENN). September 2005, Ob inski informator št. 13, glasilo Ob ine Braslov e (najava predavanja o netopirjih v Letušu). 30. 9. 2005, asnik Blejske novice (objava reportaže o ENN). 25. 10. 2005, asnik Gorenjski Glas (najava predavanja o netopirjih v Škofji Loki). 25. 10. 2005, asnik Delo (najava predavanja o netopirjih v Škofji Loki). Oktober 2005, Glas Pliske 3, glasilo Razvojnega društva Pliska (objava prispevka o netopirjih in ENN). Oktober 2005, A. Petrinjak: Komunikacijski projekti v podporo Naturi 2000: Netopirji v omrežju Natura 2000. Bilten e Natura 2000 (Ministrstvo za okolje in prostor) 43: 1. November 2005, Triglavsko okno, glasilo ZRS TNP (objava reportaže o ENN). November 2005, S. Žele. Bats in Slovenia. The Australasian Bat Society Newsletter 25: 40- 42. Naše aktivnosti so bile objavljene tudi na društveni spletni strani www.sdpvn-drustvo.si, nekatere dogodke pa so najavile tudi posamezne sodelujo e ustanove na svojih spletnih straneh. Glej, netopir! 2(1) 17 O projektu NETOPIRJI V OMREŽJU NATURA 2000 Alenka Petrinjak Ministrstvo za okolje in prostor je aprila 2005 na svojih spletnih straneh objavilo razpis za Sofinanciranje dejavnosti okoljskih nevladnih organizacij v letu 2005. V našem društvu (SDPVN) smo podobno kot lani pripravili projekt Netopirji v omrežju Natura 2000 (sklop C) katerega glavni namen je bil vzpostavitev dolgoro nega in u inkovitega sodelovanja med organizacijami zadolženimi za varstvo narave in varstvo kulturne dediš ine ter z upravljavci objektov, ki so si jih netopirji izbrali za zato iš a. Program projekta, v katerem smo skupaj s strokovnimi sodelavci posameznih obmo nih enot Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) izbrali 10 pomembnih zato iš netopirjev v cerkvah, ki so vklju ena tudi v omrežje Natura 2000, je Ministrstvo sredi julija 2005 potrdilo in nam odobrilo sredstva za sofinanciranje aktivnosti. Izpostavim naj glavni cilj projekta kot tudi delovanja društva – to je varstvo netopirjev. Med 29 vrstami netopirjev je kar 10 pri nas prisotnih vrst uvrš enih v Prilogo II Direktive o habitatih, kar pomeni, da morajo zanje biti opredeljena posebna varstvena obmo ja, ki zagotavljajo ugodno stanje vrst. Vendar za uspešno varovanje ni dovolj le razglasitev obmo ja, temve tudi sodelovanje med vsemi deležniki in primerna umestitev ukrepov ohranjanja v življenje lokalnega prebivalstva. Problematika varstva netopirjev zahteva posebno obravnavo pri upravljanju z zato iš i v razli nih sezonah in glede na razli ne vrste. Ker se netopirji, med katerimi so ve inoma ogrožene vrste, pogosto zatekajo v loveška bivališ a, med katerimi so tudi kulturni objekti, smo se tudi letos v okviru projekta posvetili prav tovrstnim zato iš em. Posamezna aktivnost je bila razdeljena na dva dela. V prvi fazi sta predstavnika ZRSVN in SDPVN predstavila obmo je Nature 2000 (s poudarkom na obmo jih dolo enih za netopirje) ter netopirje in njihovo ekologijo župniku, ki službuje v župniji s cerkvijo, ki nudi zato iš e netopirjem. V drugi fazi smo z osnovnimi informacijami o omrežju Natura 2000 in posebnostmi varovanja netopirjev seznanili tudi ljudi, ki upravljajo z objekti ali živijo v njihovi neposredni bližini. Poleg neposredne komunikacije in dela na terenu, smo uporabljali tudi orodja posredne komunikacije kot so zloženke društva in prispevki v medijih. V okviru tega projekta smo v ta namen ponatisnili zloženko Netopirji, sosedi v stiski. Projekt smo zaklju ili 15. novembra. Dvoletne izkušnje kažejo, da je tovrsten pristop pri vzpostavljanju sodelovanja med klju nimi deležniki zelo uspešen. Glej, netopir! 2(1) 18 O projektu EVROPSKA NO NETOPIRJEV 2005 Alenka Petrinjak Mednarodni dogodek Evropsko no netopirjev, v okviru katerega so se zvrstile številne dnevne in ve erne aktivnosti, je društvo organiziralo in koordiniralo letos že sedmi . Aktivnosti so potekale od 7. do 11. septembra 2005 v mnogih krajih Slovenije: na Bledu, v Brezovski gori pri Krškem, v Ljubljani, Dutovljah, Sežani, Vol jem potoku in Murski Soboti. Upamo, da smo preko predstavitev z diapozitivi, ve ernih sprehodov z opazovanjem netopirjev med njihovim prehranjevanjem, otroškimi delavnicami ter razstavami fotografij netopirjev in otroških risb razblinili marsikateri predsodek o krvoželjnosti netopirjev, ki prežijo na dolge ženske lase in številne druge vraže, ki so še vedno zelo žive in niso prav ni v prid u inkovitejšemu varstvu te v naravi izredno pomembne živalske skupine. Skupno se je prireditev udeležilo približno 160 udeležencev. Vtise smo v sliki in besedi zbrali na naši spletni strani www.sdpvn-drustvo.si/enn.html. e ste torej zamudili letošnjo Evropsko no netopirjev, se nam pridružite drugo leto! Aktivnosti v okviru dogodka je sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor. Aktivnosti na Bledu, v Murski Soboti in v Vol jem potoku so bile sofinancirane tudi v okviru projekta INTERREG IIIA – SLO-A Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe – Jadran, ki ga vodi Center za kartografijo favne in flore. Aktivnosti v Dutovljah so potekale v okviru projkta Kraška Pliska in Natura 2000, ki ga vodi Razvojno društvo Pliska, sofinancira pa Ministrstvo za okolje in prostor. Pri aktivnostih ENN so sodelovali še Triglavski narodni park, Arboretum Vol ji potok, Zavod Vrbov Log iz Brezovske gore, OŠ Dutovlje, Živalski vrt Ljubljana, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Kosovelova knjižnica v Sežani in Kavarna Plo nik v Ljubljani. Vsem, ki so nam pri organizaciji in izvedbi dogodka pomagali, se lepo zahvaljujemo! Glej, netopir! 2(1) 19 Utrinki z raziskovalnih taborov – RTŠB Dekani 2004 »NE-TI -NE-MIŠ« V SLOVENSKI ISTRI Vladka Tucovi Ko sem se še kot otrok skupaj s starši nekega poletja pred skoraj dvajsetimi leti na morje prvi peljala z vlakom do Kopra, mi je v spominu s kraškega roba ostal le nepozaben pogled na modrino Tržaškega zaliva in na (za otroško pojmovanje) neskon no dolg železniški predor pri Hrastovljah. Pravzaprav takrat niti nisem vedela, da se vozimo po kraškem robu in da smo se, ko se nam je izza ovinka in apnen astega spodmola ponudil pogled na morje, za eli spuš ati proti flišnati Slovenski Istri. Del Slovenije, ki sem ga do pred nekaj leti pojmovala le kot morje in morsko obrežje, šele po asi in razmeroma pozno pa sem za ela spoznavati tudi zanimivosti in skrito lepoto njegovega zaledja. Železniška proga se med Podpe jo in Hrastovljami približa tudi skupini zapuš enih, napol podrtih in z grmovjem preraš enih hiš. Še ve krat po tisti svoji prvi vožnji skozi te kraje sem se še vozila z vlakom tod mimo, zmeraj z mislimi pri morju, ki sem se mu približevala, in s pogledi, uprtimi v rno-bele previse kraškega roba na eni in z obzidjem obdano znamenito hrastoveljsko cerkvico sredi doline na drugi strani. Za neobljudene hiše tik ob progi, za katere najprej sploh nisem pomislila, da predstavljajo vasico, in ki jih je v Istri ni koliko, kljub temu, da sem se vozila mimo njih, vse do pred kratkim sploh nisem vedela. Potem pa sem vedno znova iš o informacije o vse bolj v srce segajo i mi Istri v neki knjigi prebrala: »Zanigrad je vas nad Hrastovljami. Pred petnajstimi leti je iz vasi odšel zadnji prebivalec. Od takrat dalje vas propada. Neznani ljudje mu kradejo grede, nape, kamnite baladurje in korita. Zanigrad je vas, podoba in prispodoba slovenskega Istrana v Slovenski Istri«. Tako je zapisal istrski pesnik Edelman Jurin i v pesnitvi Zanigrad je mrtev, objavljeni v pesniški zbirki Zemlja – zemljica. Ko sem se po kraškem robu peljala naslednji , sem poznala že tudi novelo neutrudnega opisovalca Istre, Marjana Tomši a, o zadnjem prebivalcu Zanigrada, objavljeno v knjigi Vruja: »Tri dni je umiral Dreja, vlaki pa so sopli in cvilili mimo njegove hiše, zemlja se je tresla, nikogar ni bilo, tudi planincev ne, psa sta lajala in tulila /…/ in ovce so blejale in koze so meketale, bile so la ne in žejne. /…/Tri dni je umiral isto sam. Nih e ni slišal njegovih krikov in klicev na pomo . Najmanj seveda oni, ki so se v kupejih vlakov vozili mimo hiše«. Tistega dne pa se mimo nisem vozila z vlakom. Pripeljala sem se z avtom in se peš odpravila do hiš. eprav brez ljudi, pa vas ni ostala brez življenja. O tem sem se prepri ala tega julijskega poznega popoldneva, ko sem se z udeleženci skupine za netopirje Raziskovalnega tabora Društva študentov biologije Dekani 2004 podala v Zanigrad. Med napolporušenimi zidovi Glej, netopir! 2(1) 20 nekdanjih loveških prebivališ so si svoj dom poiskali netopirji, mi pa smo bili namenjeni, da si jih im hitreje in neopazno ogledamo in jih preštejemo, ne da bi jih pri tem preve motili. Primož je namre vedel, da se pod še neudrtimi stropovi nekaterih zanigrajskih stavb nahaja porodniška kolonija malih podkovnjakov. Tiho in eden za drugim smo mu sledili v hišo in pogledovali navzgor. Trije koraki po stopnicah in že jih je bilo mo opaziti. »Tam v kotu so. Samice z mladi i. Jih vidiš?« mi jih je pokazala Katerina. »Ja …« sem ji tiho pritrdila. Resnici na ljubo v polmraku ruševin z neizkušenim o esom nisem razlo ila niti posameznega osebka drug od drugega, kaj šele, da bi opazila podkovnjakinje in njihove mladi e. Visoko zgoraj za tramom sem videla le gomaze o rno-rjavo gmoto, ki se je pritajeno, komaj slišno oglašala. Pod mostom ceste blizu kamnoloma rni kal smo našli prvo slovensko porodniško kolonijo malih podkovnjakov izven podstrešij. (Foto Primož Presetnik) Razen pogledov v zrak toplih poletnih no i doma, ko so nad sadnimi drevesi in vrtom švigale temne silhuete netopirjev, in opazovanjem na morju, ko so sunkovito in hkrati elegantno vijugali med cestnimi svetilkami, je bil obisk Zanigrada moje prvo sre anje z netopirji. Nisem študentka biologije, sploh ne študiram ni esar v zvezi z naravoslovjem, in tudi v skupino za netopirje sem prišla povsem naklju no, ker pa pri ka jih pastirjih ni bilo ve prostora. Kakšna sre a pravzaprav, ker se mi je na no nih in dnevnih terenih s Primožem, Katerino, Natašo, Urošem, Barbaro, Mojco in Jusmirom pokazala skrita in za nepoznavalce skrivnostna podoba kraškega roba in Istre, ki je dotlej še nisem poznala. Zato sem toliko bolj hvaležna, da mi jo je bilo dano spoznati. Glej, netopir! 2(1) 21 Tistega dneva me je akalo še eno presene enje. Ne samo, da sem jih videla od dale , zve er sem netopirje imela priložnost videti od blizu in se jih celo dotakniti. Nedale od Gra iš a, visoko v hribu, so namre v neveliki kraški jami prav tako prebivali netopirji. Da bi jih ujeli, izmerili in stehtali ter jim pobrali zunanje parazite, je bilo potrebno postaviti mreže, in to seveda še preden se je spustil mrak. Potem pa smo akali in moje veselje ob prvem izletelem netopirju je bilo nepopisno. Mali podkovnjak, samec. »Težek« 5 gramov. Neznansko majhen in droben in krhek se mi je zdel. In kosmato puhast z ostrimi zobmi. Ljubek. V mislih sem ga poimenovala »netopir Kazimir« po istoimenski pravljici Svetlane Makarovi in enkratnih ilustracijah te male pojave izpod opi a ilustratorja Gorazda Vahna. Primerek, ki ga je Nataša držala v roki, je bil podoben ilustraciji iz te knjige. Zavedla sem se ranljivosti in ogroženosti netopirjev, teh malih »stvorov«, ki se jih ljudje tako neupravi eno bojijo in jim odtegujejo pravico do življenja. Verjamem, da bodo tudi podatki, ki smo jih pridobili z mreženjem tiste no i in vseh drugih, prispevani v bazo znanih dejstev o netopirjih in njihovem na inu življenja, posledi no pomagali k boljši zaš iti njihovega življenjskega prostora in s tem njih samih, predvsem pa k ve ji osveš enosti ljudi. Ana pregleduje zvonik. (Foto Primož Presetnik) Pregledovanje cerkvenih podstrešij in zvonikov v bližnji in daljni okolici Dekanov, pri emer smo se sre evali tudi z doma ini, ki tam živijo in dobro poznajo svoje okolje, je namre pokazalo tudi lovekov odnos do teh živali, s katerimi živi v neposredni soseš ini. Ljudje se namre zavedajo, da z Glej, netopir! 2(1) 22 zamreženjem vseh odprtin v zvoniku prepre ijo dostop do enega izmed pomembnih življenjskim prostorov ne samo golobom, pa pa tudi netopirjem. Starejši doma in v Podgorju je priznal, da se mu to ne zdi prav, in je prav tako bil mnenja, da je netopirjev manj v primerjavi s asi njegovega otroštva tudi zato. »Ma, veste, netopirju pravimo pri nas ne-ti -ne-miš. In jih je bilo ogromno, ko sem bil še mulo. Smo jih s palicami klatili na tla in jih potem pobirali in spuš ali v zrak (ker, veste, on ne more hoditi po tleh, je isto nemo en na tleh). Zdaj tega otroci ne po nejo ve , sedijo pred ra unalnikom in televizijo.« Hvalabogu, si mislim potiho, hkrati pa se zavem, da s tem, ko se z njimi ve ne igrajo in jih s tem ogrožajo, današnji otroci netopirjev tudi ne poznajo in se sploh ne zavedajo, da živijo v njihovem okolju, ali pa se jih neupravi eno bojijo. Marsi esa se nau iš od izkušenega »netopirologov« na terenu od cerkve do cerkve. Da se klju cerkvenih vrat dobi navadno pri prvi sosednji hiši (kjer si moraš znati pridobiti zaupanje nezaupljivih ženic, ki te prepri ujejo, da v njihovi cerkvi pa že ni nekakšnih netoprjev!), da klju od vrat v zvonik lahko najdeš tudi v zakristiji in da moraš po deskah starih cerkvenih podstrešij hoditi previdno, da stopiš na dve deski hkrati ali še bolje kar na tram. Najlepši med nepozabnimi vtisi pa bodo ostali obiski kraških jam, še posebej no ni. Stati pod osapsko steno sredi no i in v tišini slišati le cvrkutanje planinskih hudournikov in kapljanje vode, biti v tistem naravnem amfiteatru sredi mogo ne predstave Narave, to so prvinski ob utki, ki loveku niso dani zmeraj in na vsakem koraku. Ali pa sedeti pred jamo nad Podpe jo, blizu podpeškega stolpa, pred mrakom akati na netopirje in prisluškovati nastajanju no i. Ko v ve ernem soncu bleš e a morska gladina na tej in oni strani Debelega rti a in v Škocjanskem zatoku v daljavi potemni, se za no prižigati lu i: Trsta, Kopra, Istre. Kot druga luna pa se v prvem no nem mraku poleg prvega krajca zasveti novi rnokalski viadukt. Hkrati s prvim mrakom in izletelimi netopirji se oglasi veliki skovik: uuk, uuk. In iz toplega kraškega gozda nad nami se zasliši podhujko. Njeno oglašanje zamenja kosovo in rnoglavkino žvrgolenje, ki utihne z no jo. Iz doline pod nami pa slišimo tovorni vlak: vse od vstopa na kraški rob zgoraj pri rnoti ah, mimo Podpe i in dale spodaj, pri Hrastovljah, že ob Rižani in isto blizu Kopra, pa je še zmeraj mo izslediti njegov zvok. Iz vasi spodaj pred jamo prinaša glasove pogovora, smeh in »orko dio«. Mi pa sedimo pred jamo in akamo na dolgorepe netopirje. Nismo jih do akali. In ko zamrejo glasovi iz vasi, se zred ijo tudi ostali netopirji. Gostota njihovega priletavanja in izletavanja se zmanjša. In s tem je as, da se izpred jame odpravimo tudi mi. Nasvidenje, »slepe miši«, in da bi vas bilo imve , vseh, ki sem vas imela priložnost opazovati na tem taboru: mali podkovnjak, savijev netopir in vsi ki smo jih videli. Glej, netopir! 2(1) 23 Utrinki z raziskovalnih taborov – RTŠB Lovrenc na Pohorju 2005 POHORSKE BAJKE IN LEGENDE Uroš Žibrat (delno Pohorc) Letošnji Raziskovalni tabor študentov biologije nas je ponesel nad Zgornjo Dravsko dolino med pohorske bukve, hojke in smreke. Topel dom nam je nudila Osnovna šola Lovrenc na Pohorju, za vse ostalo je poskrbelo Pohorje. Netopirska skupina je bila tokrat najbolj mednarodna obarvana, saj je bila ve kot polovica udeležencev iz rne gore. Slednji so uspešno dokazali, da pripovedke o rnogorski lenobi ne držijo. Za etek tabora je bil tradicionalen, torej šivanje mrež. Slednje je šlo udeležencem precej dobro od rok, tako da smo imeli skoraj vse pokrpano v dobrem dnevu. Uspešno so prenašali tudi stalno terensko delo, redno pomanjkanje spanca in nizke temperature. Tabor je potekal poleti, konec julija in v za etku avgusta, in vsi so pri akovali vsaj približno normalne poletne razmere. Vendar je imelo Pohorje svoje na rte. Odplavljene ceste, zimske razmere (ja, snežilo je!) ter manjek cerkva (Pohorje je bilo, in deloma še vedno je, srce štajerskega partizanstva) so nas prisili, da smo terensko delo preselili na Kozjak, ki se lahko pohvali z ve jim številom cerkva in pogojno prevoznimi cestami. Žal smo ugotovili, da ve ja kvantiteta ni prinesla s seboj tudi kvalitete. Ve ino porodniških kolonij smo našli na Pohorju, Kozjak pa je precej sameval. Mali podkovnjak. (Foto Primož Presetnik) Glej, netopir! 2(1) 24 Veliko bolje so se izkazali rudniki in jame na Kozjaku, ki je dokajšnja geološka mešanica, saj poseduje celo nekaj apnen astih osamelcev. Tukaj smo ulovili pet vrst netopirjev, med drugimi širokouhega in dolgokrilega netopirja. Slednji ima na Pohorju tudi mešano porodniško kolonijo z navadnimi netopirji, ki so približno dvakrat ve ji od dolgokrilih. Kako in zakaj, ni nikomur jasno. Incident s spe o samico navadnega netopirja, njenim mladi em in arogantnim dolgokrilim netopirjem, pa bo prej ali slej prešel v legendo ali morebiti celo mit. Za udeležence je imel Kozjak še eno dobrodošlo lastnost: nekoliko višje temperature in ve zavetrja. Vendar se Pohorje ni dalo kar tako in je vrnilo udarec s še eno trofejo, dvobarvnim netopirjem. Netopir ni bil pripravljen sodelovati z nami in se, kljub umetniškim vložkom na dokajšnji višini, ni pustil prepri ati, da bi nam povedal kaj ve o sebi. Nizke temperature, veter in ni netopirjev so tiste lastnosti, po katerih so si udeleženci najbolj zapomnili ve erno in no no Pohorje. Vsi naši poskusi ulova so bili jalovi. Edina omembe vredna žival, ki smo jo pono i ulovili na Pohorju, je bil povodni kos, ki smo ga našli v odvodnem kanalu umetnega jezera pri Mašinžagi na Rogli. Mnenja, ali je to odtehtalo mraz in veter, so deljena. Krožijo tudi razli ne razlage dogodka, v katerega so bili vpleteni rumeni twingo, vodja skupine in dve udeleženki. Naj povemo le, da so odkrili novo najkrajšo pot od Lovrenca do Kremžarjevega vrha in nazaj, ki jih je peljala skozi Slovenj Gradec. Prihodnje leto bomo uvedli tudi obvezen intenziven te aj orientacije. V okviru raziskovalnega tabora smo zabeležili 15 vrst netopirjev. Poleg že omenjenih, je zanimiv še drobni netopir, ostali pa so bili pri akovani oziroma na Pohorju in okolici že najdeni leta 2003 v okviru raziskav za dolo itev obmo ij Natura 2000. Udeleženci iz rne Gore so se nad netopirji tako navdušili, da bodo za eli v doma i državi z lastnimi raziskavami netopirjev. Lahko pri akujejo nekoliko manj ekstremne temperature ter ve jo pestrost netopirske favne, kot jo nudi naša mala kokoška (brez gripe). Želimo jim malo utrujenosti in veliko uspehov! Pohorje nam je sicer pokazalo nekaj svojih skrivnosti, vendar jih ve ina ostaja neraziskanih in ovitih v razne pripovedke. Tako nam ostajajo še vsi zapuš eni rudniki, za katere nih e, razen »stari Joža gor na hribi«, ne ve, kje so. Verjetno bi nam lahko kaj povedal tudi škrat Bolfenk, ki ga žal nismo videli. Mogo e prihodnji , kajti vrnili se bomo! Glej, netopir! 2(1) 25 Utrinki z raziskovalnih taborov – RTŠB Lovrenc na Pohorju 2005 SLIJEPI MIŠEVI - KRHKA, UMILJATA STVORENJA Maša Ždralevi , Branka Pestori , Marina urovi (po zaporedju na sliki) Iz Slovenije svo petoro nosimo samo ono najljepše, u svakom pogledu. U glavi ostaje mnoštvo interesantnih podataka o nama, do tada nedovoljno poznatim životinjicama, koje su nas fascinirale, a u srcu jako prijatni ljudi, druženje i svi oni doista nezaboravni trenuci proživljeni u tih 10 dana na iztraživa kom kampu studenta biologije na Pohorju. Iskreno, upravo zbog tog pomanjkanja svijesti o njima, u po etku niko nije bio pretjerano oduševljen idejom o prou avanju baš slijepih miševa, ali se sa prvim susretom sa njima stvar potpuno preokrenula. Osje aj da imate u ruci jedno tako krhko, umiljato stvorenje apsolutno je nevjerovatno. (Foto Primož Presetnik) Sve tri smo se zaljubile tog trena i znale da na tome ne e ostati, da emo na jedan ili drugi na in ostati povezani... Pronalaženje, opet, njihovih skloništa, pri a je za sebe. Na kampu smo stekle neke osnove navigacije, orijentacije i uopšte snalaženja u raznim uslovima - bilo da je o crkvama, starim kolibama ili pe inama rije . (Kao jedan od upe atljivijih detalja moglo bi da posluži i zvono, koje se rekordnih 127 puta oglasilo u kratkom vremenskom roku, bez potrebe da naglasimo na kojoj smo se udaljenosti mi u tom trenutku nalazili!). Svaki dan bio je druga iji, svake ve eri išle smo na spavanje preplavljene svim onim novim i interesantnim što nam se tog dana izdešavalo. Ve ernji dio posla imao je neke svoje specifi nosti, kada je itava ekipa na okupu. Brojni strahovi savladani su tada, jer mislim da nijedna od nas nikada nije ni pomislila da e provesti 20 (ekstremno dugih) minuta sama u nedo iji, u potpunom mraku, sa jednom lampom i detektorom u ruci! Iako su nam se možda neke stvari na prvi pogled inile bespotrebnim i pretjerivanjem, nakon izvjesnog vremena smo uvidjele da svaka od njih ima svoje zašto. Možda bi trebalo pomenuti i posjetu akvarijumu i terarijumu u Mariboru i splavarenje Dravom, kao markantne slike jednog od dana. Organizacija itavog kampa bila je prili no dobra, sve pohvale za vaše Društvo studenata biologije! Naravno, najve u zahvalnost dugujemo Katerini, Urošu i našem mentoru Primožu, koji su pokazali veliko razumijevanje i strpljenje! Glej, netopir! 2(1) 26 Utrinki z raziskovalnih taborov – Ekosistemi Jadrana 2005 NETOPIRSKA SKUPINA NA BIOLOŠKEM TABORU V RNI GORI Jana Mlakar in Katerina Jazbec Kratek odlomek iz nenapisanega dnevnika netopirke v rni gori: »…Prispemo v vas v rni gori. Doma ine povprašamo za jame oz. cerkve, kjer bi se lahko nahajali netopirji. Napotijo nas na trdnjavo na vrhu hriba. Do tja nas vodi vijugasta pot, bližamo se vrhu. Megla ovija vrh hriba. Meglice potujejo sem in tja, ko zapiha veter. Za trenutek se nam razkrije trdnjava, pravzaprav ogromna vojaška zgradba z bunkerji za topove in jarkom naokrog. Mogo na zgradba. Obdaja jo megla, tako da vidimo le nekaj metrov pred sabo. V daljavi slišimo zvonce krav ali ovc. Vstopimo. Iš emo netopirje…« Bunkerji. (Foto Katerina Jazbec) Biološki pomladni tabor Društva študentov biologije je v letu 2005 potekal v Kamenovem v rni gori, v bližini znanega letoviš a Budva. Tudi na tem taboru se je zbrala skupina nadebudnih netopircev, v kateri smo bili Katerina Jazbec (vodja skupine), Jana Mlakar, Barbara Pe lin in Primož Leben in še nekaj ob asno pridruženih lanov, saj so zanimanje za netopirje pokazali tudi lani drugih skupin. Netopirski raziskovalni dan je trajal od ne tako Glej, netopir! 2(1) 27 ranega jutra do precej poznih no nih ur in kot se za prave netopirce spodobi, nam nikoli ni bilo dolg as. Pri našem 'obi ajnem' terenskem delu smo plezali do vrhov cerkvenih zvonikov, pregledovali kletne prostore samostanov, iskali v meglo zavite stare trdnjave in pregledovali stare z rastlinjem zarasle napol podrte hiše. Ob ve erih smo poslušali eholokacijske klice z ultrazvo nimi detektorji in se navduševali nad velikim številom letajo ih netopirskih predstavnikov. En ve er smo postavili mreže nad potok in ob jezero ter ujeli brkatega netopirja. S pomo jo doma inov smo iskali jame in jih, e so nam pot do kakšne 'pe ine' ali 'špilje' znali pokazati, tudi pregledali. Obiskali smo veliko in lepo neturisti no jamo (Lipska pe ina), skoraj takšno kot je naša Postonjska jama; doma ini pravijo, da ji »po destih dneh hoda še kar ni konca«. Zelo zanimiv terenski dan smo preživeli z dvema lanoma Speleološkega društva Nikši , s katerima smo si skupaj ogledali izvir Vukova Vrela in jamo Vilino pe ino. V njej smo se u ili razlikovati med velikim in malim podkovnjakom, našli pa smo tudi velik kup gvana, iz katerega sklepamo, da jama služi kot zato iš e kar precej veliki koloniji netopirjev. V rni gori je netopirsko delo potekalo tudi malo manj obi ajno. Vozili smo se z motornim olnom in lovili palamide, zbirali smo podatke za druge skupine, med vožnjo po samotnih poteh zasledovali 'nenavadne' ptice (navduševali smo se nad smrdokavro in kobilarjem) in z zelo gostoljubnimi doma ini popili tudi kakšen požirek rakije. Raziskali smo kar obsežen del obmo ja okoli Budve. Pot nas je vodila vse do izvira Ljute v Kotorskem zalivu in preko Cetinj ter Podgorice do Nikši a. V mestu Kotor smo zve er z obzidja nad mestom z ultrazvo nimi detektorji poslušali eholokacijske in socialne klice mnogih predstavnikov skupine vrst belorobi/Nathusijevi netopir, razveselili pa smo se tudi ob asnih preletov dolgorepih netopirjev (vrste, ki je v Sloveniji ni). Obodski pe ini. (Foto Katerina Jazbec) Zadnji terenski dan smo kon ali z velikim nasmeškom, saj smo, po precej naporni hoji po skalah v suhi strugi izvira Rijeke Crnojevi a, v Obodski pe ini našli kolonijo tristotih ostrouhih netopirjev. To je bil predvsem lep zaklju ek za tiste udeležence naše skupine, ki še nikoli prej niso videli tako števil ne kolonije na enem mestu. K Glej, netopir! 2(1) 28 INTERREG III A Slovenija-Avstrija PORO ILO Z DVODNEVNEGA DELOVNEGA SRE ANJA PARTNERJEV Jana Mlakar Center za kartografijo favne in flore (CKFF) je od 7. do 9. oktobra 2005 v Krajinskem parku Gori ko organiziral drugo delovno sre anje partnerjev projekta 'Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran''. Udeležili smo se ga lani našega društva in lani Societas herpetologica slovenica - društva za preu evanje in varstvo dvoživk in tekom treh dni opravili kar nekaj terenskega dela. Netopirci smo imeli v petek no ni teren z ultrazvo nimi detektorji. V soboto smo pospravili fotografije netopirjev razstavljene v knjižnici Murska Sobota, katero so po besedah knjižni arke ljudje kar ogledovali. Nato smo analizirali posnete ultrazvo ne klice netopirjev. Sledil je teren in sicer k staremu železniškemu tunelu. Sprva smo si ogledali južni del tunela, saj je tunel na sredini zasut. V tunelu smo v špranjah na stropu opazili dva osebka navadnega oz. ostrouhega netopirja (Myotis myotis/blythii). Opaziti je bilo kar nekaj sledi prisotnosti netopirjev (gvano) pod ve jimi luknjami v stropu. Videli smo tudi lesno sovo (Strix aluco) in pobrali njene izbljuvke (prisotne so bile kosti rovk, voluharic in polhov). Po malo daljšem iskanju severne strani tunela smo si ogledali še to. Tudi tu smo našli isto vrsto netopirjev, le da je bilo osebkov nekaj ve (5). Isti dan smo zve er neuspešno mrežili pred vhodom v južni del tunela, uspeli pa smo posneti nekaj klicev netopirjev. Pobiranje izbljuvkov. (Foto Primož Presetnik) V nedeljo smo si po dopoldanskem analiziranju prejšnji ve er posnetih klicev ogledali še grad na Gradu. Tu je bil nabor videnih vrst netopirjev ve ji. Videli smo dolgokrile netopirje (Miniopterus schreibersii), male podkovnjake (Rhinolophus hipposideros) in navadnega/ostrouhega netopirja. Našli smo tudi za grad novo vrsto – rjavega uhatega netopirja (Plecotus auritus). Poleg terenskega dela smo imeli tudi skupne sestanke o dotedanjih projektnih aktivnostih in na rtovanju prihodnjih aktivnosti. Udeleženci smo ob prijetnem druženju uspešno dosegli namen sre anja. Glej, netopir! 2(1) 29 Z mednarodnih sre anj DELAVNICA RAZISKOVANJA NETOPIRJEV V KILLARNEY LAKES (IRSKA) Irena Kranjec Letos poleti se je na Irskem odvila delavnica o prou evanju netopirjev. Za kraj dogodka so izbrali znameniti nacionalni park Killarney (Lakes of Killarney), ki je bil prvi nacionalni park na Irskem in je poznan po izjemni naravni lepoti. Park je ve ji od 10000 hektarov in zavzema razli ne tipe okolja; gore in jezera, ki jih obkrožajo gozdovi. V parku so do sedaj odkrili osem od desetih vrst netopirjev, ki živijo na Irskem. Na delavnici smo se osredoto ili na paritveno obnašanje samcev gozdnega mra nika. Pri tem smo uporabljali ultrazvo ne detektorje s katerimi smo v ve ernem in no nem asu poslušali oglašanje samcev na razli nih to kah v parku. Zabeležili smo le malo napevov, saj se je paritveno obdobje šele za enjalo. Poleg tega smo prou evali tudi eholokacijske klice ostalih vrst netopirjev. Tako smo zabeležili še sedem vrst: malega netopirja, drobnega netopirja, rjavega uhatega netopirja, obvodnega netopirja, resastega netopirja, brkatega netopirja in malega podkovnjaka. Na delavnici smo odkrili dve novi vrsti za to podro je, to sta Brandtov netopir in Nathusijev netopir. Preizkusili smo se še v telemetriji, kjer s pomo jo antene, ki jo uporablja raziskovalec in oddajnika, ki je pritrjen na netopirja, sledimo premikanju netopirja in iš emo tako za asna kot tudi stalna zato iš a. Netopirje smo tudi lovili. Pono i smo pri slapu, v naravnem prehodu med smrekami in ob jezerih postavili ve vrst mrež za lov netopirjev. Najuspešnejši smo bili z mrežo, ki se imenuje harp-net. Mreža je izdelana iz kvadratnega ogrodja v katerem so razpete navpi ne vrvice in platnenega žepa na dnu. Ko se netopir zaleti v napete vrvice, pade v žep, iz katerega ga moramo takoj pobrati, da se ne poškoduje. Ob mreži smo oddajali posnetek svatbenega oglašanja samca gozdnega mra nika, ki je privabljal samice, ob enem pa tudi tekmece, ki so hoteli pregnati navideznega osvajalca. Tako smo v enem ve eru na eni lokaciji ulovili ve kot štirideset osebkov. Pri vsakem smo dolo ili spol, vrsto in starost ter ga spustili nazaj v naravo. Seveda smo si za lov netopirjev predhodno priskrbeli dovoljenje. Netopirsko delo se je nadaljevalo tudi podnevi. Hodili smo na obhode po parku in v starih drevesih ter drevesnih duplinah iskali zato iš a netopirjev. Odkrili smo nekaj zato iš ob gozdni poti in nekaj v starem zapuš enem samostanu. Delavnica je bila zame prijetno doživetje. Spoznala sem nove ljudi, pridobila veliko novega znanja in podrobneje spoznala metode prou evanja netopirjev, kar mi bo vsekakor koristilo pri mojem nadaljnem delu s to zanimivo skupino sesalcev. Glej, netopir! 2(1) 30 Z mednarodnih sre anj DESETI EVROPSKI SIMPOZIJ O RAZISKAVAH NETOPIRJEV Alenka Petrinjak V Irskem mestu Galway je od 21. do 26. avgusta letos potekal že 10. evropski simpozij na katerem so se zbrali številni raziskovalci netopirjev iz Evrope in tudi Azije in Severne Amerike. Namen tovrstnih simpozijev, ki se zvrstijo vsaka 3 leta v drugi državi, je izmenjava znanj in vedenj na temo morfologije, fiziologije, genetike, ekologije in varstva netopirjev. Iz našega društva smo se simpozija udeležile kar tri lanice: Alenka Petrinjak, Katerina Jazbec in Irena Kranjec. Jaz sem na simpoziju predstavila svojo raziskavo o ekologiji malega podkovnjaka v jami Marijino brezno, skupaj pa smo pripravile še plakat na katerem smo predvsem v slikah predstavile delovanje našega društva. Z Majo Zagmajster sva sodelovali tudi pri idejnih in vsebinskih zasnovah plakata o projektu Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe- Jadran, ki ga je pripravil in na simpoziju predstavil Primož Presetnik iz CKFF. Poleg tovrstnih predstavitev smo se, oziroma našo domovino, predstavili tudi z gostoljubljem in kulinariko*. Brez dvoma, so se naši netopirski prijatelji zapomnili veselo druš ino iz Slovenije! Na Irskem smo doživeli pet nepozabnih dni: predavanja na katerih smo kar vsrkavali znanja, pogovori na katerih so se utrnile nove ideje ali spoznanja, celove erne zabave z netopirskimi prijatelji in zelena Irska pokrajina so se nam vtisnili v spomin. Slovenska delegacija. (Foto Katerina Jazbec) Na naslednjem netopirskem simpoziju leta 2008 se nam pridružite! Odpotovali bomo v deželo grofa Drakule. * Ajdovi žganci brez ocvirkov so zažgali šele ob spremljavi divja inske salame (op. edinega obligatnega omivora v delegaciji; P.P.). Glej, netopir! 2(1) 31 Z mednarodnih sre anj SPOZNAVANJE NETOPIRJEV POPOVEGA POLJA Maja Zagmajster Popovo polje je kraško polje na skrajnem jugu Bosne in Hercegovine, severozahodno od Trebinja, po katerem se vije reka Trebišnjica. Od 14. do 20. avgusta 2005 je pri jami Vjetrenica, ob vasici Zavala na zahodnem robu polja, potekal mednarodni speleobiološki raziskovalni tabor. V tem asu sem zbirala podatke o podzemnem živalstvu kot tudi netopirjih tega obmo ja. Zaradi posledic vojne na tem ozemlju v bližnji preteklosti se nisem mogla brezskrbno potikati po terenu in iskati potencialnih zato iš netopirjev, saj so na številnih koncih še postavljena minska polja. Tako sem se zanašala na napotke organizatorja tabora Iva Lu i a iz speleološkega društva »Vjetrenica – Popovo polje« in obiskala le tiste jame, do katerih je poznal varen dostop. Popovo polje. (Foto Maja Zagmajster) Pregledala sem Vjetrenico, Bjelušico, Crnuljo in Žiro jamo. Slednji dve sta nekdanja ponora reke Trebišnjice, ki sta leta 1979 z ukleš enjem reke v umetno betonsko korito izgubila dotok vode. To je imelo katastrofalne posledice in tako o o neko bogati populaciji jamskih cevkarjev Marifugia cavatica v Crnulji pri ajo le še posušeni ostanki njihovih cevk. Glej, netopir! 2(1) 32 Jama Vjetrenica slovi kot ena najbogatejših na svetu po številu podzemnega živalstva (Sket 2003), vendar pa v njej netopirjev nisem našla. Zanje je ta jama zelo verjetno manj zanimiva in nenazadnje manj dostopna zaradi mo nega vetra na vhodu, ki piha iz njene notranjosti. Mali podkovnjak me je pozdravil v bližnji jami Bjelušici, ki je s sistemom drobnih razpok gotovo povezana z Vjetrenico. V Žiri jami gosto rastje, ki je skorajda povsem preraslo že sicer majhen vhod, predstavlja oviro pri dostopu za netopirje. Povsem druga e je v primeru Crnulje, katere vhod je zelo obsežen, o prisotnosti netopirjev pa so pri ali številni iztrebki med gvanom golobov, ki tudi bivajo v jami. Netopirje sem opazovala pri ve ernem izletavanju iz jame in izkazalo se je, da jamo naseljujejo vsaj tri vrste. Zve er, ko so ostali udeleženci tabora utrujeni posedeli za mizo na klepet, sem se odpravila prisluhniti druga nim glasovom. V roke sem vzela ultrazvo ni detektor, da bi ugotovila, kateri netopirji se nahajajo in prehranjujejo na tem obmo ju. En ve er sem se s kolegico Ano op odpravila proti podzemnemu železniškemu tunelu v bližnji vasi valjina, kjer sva na vhod postavili ornitološko mrežo. Najin lov se je takoj uspešno pri el - le da sta najprej v mreži pristali dve skalni lastovki, ki sta v vhodnih delih tunela o itno preno evali. Potem pa se je za elo »zares«. V roku slabe ure sva ujeli kar 20 osebkov, kljub temu da sva mrežo imeli razpeto le ez kako tretjino vhoda. Lovu je sledilo zamudno dolo evanje in merjenje netopirjev, emur se je eden s pobegom iz platnene vre ke spretno izognil. Vse netopirje sva po merjenju nepoškodovane izpustile. Seveda sem se naslednji dan, tokrat v družbi soimenjakinje Maje Dasovi , odpravila pregledati še celoten tunel - izkazalo se je, da se v njem nahaja ve kot 4000 netopirjev! Poleg štirih vrst, ki so se ujele prejšnji ve er, je bilo prijetno presene enje sre anje s še eno, velikimi podkovnjaki, ki so radovedno pogledovali proti nama. Žal pa sva v tunelu našli tudi sveže potol eno truplo navadnega netopirja, ki je bil zelo verjetno žrtev loveškega vandalizma. Tabor se je še prekmalu kon al, kljub temu pa sem bila zelo zadovoljna. Poleg tega, da sem se imela priložnost spoznati z mnogimi edinstvenimi jamskimi živalmi, pa sem spoznala veliko novega tudi o netopirjih tega obmo ja. V razmeroma kratkem asu sem se sre ala z vsaj devetimi vrstami netopirjev, intenzivnejše raziskave v prihodnje pa bodo gotovo razkrile še kako. Viri: Sket, B., 2003. Životinjski svijet Vjetrenice. V: Lu i , I. (ur.) Vjetrenica – pogled u dušu zemlje. Samozaložba, 322 str. Vjetrenica – virtualni pogled u dušu zemlje. www.vjetrenica.com Glej, netopir! 2(1) 33 Doma z netopirji KAKO SEM SKRBELA ZA NETOPIRJA Sonja Lukner Bilo je v za etku marca, zunaj pa mrzlo kot januarja ali februarja. Dolgo asna nedelja, ki bi jo verjetno preždela pred televizorjem, e ne bi na okenski polici pristal netopir( ek). To udno bitje je bilo premraženo, na pol otrplo. Najprej se mi je zdelo, da je mrtev – ker sem prvi videla netopirja v živo, sem zaradi njegove zgubane letalne kože mislila, da je žival umrla, se posušila in od nekod enostavno padla na polico. Kot nekakšna mumija. Še dobro, da imamo ma ko, ki vestno preganja pti e, kadar se odlo ijo malo posedeti na oknu. e ne bi ma ka z izrazom »Ha, kaj pa je to?!« strmela skozi okno na polico, sama netopirja verjetno niti opazila ne bi. In še dobro, da doma ni bilo mame, saj zanjo netopirji z golobi in podganami vred spadajo med golazen, in bi ga zagotovo »po istila« s police, s imer bi zanjo bila zadeva opravljena. Netopir ka sem vzela noter na toplo, saj mi je bilo jasno, da ni v najboljšem stanju. Še najbolj udno se mi je zdelo to, da se je tam znašel sredi dneva. Netopir je vendar no na žival, sem razmišljala. Nato sem se še malo udila in se za ela spraševati: kaj pa zdaj, kaj mi je storiti, ali bi ga bilo bolje pustiti, kjer sem ga našla, ali bi ga morala nahraniti in s im? e bi našla premraženo ma ko ali psa, bi že vedela, kako ga oskrbeti. Kakršnokoli drugo žival. Ne pa netopirja. Na koncu se je izkazalo, da je ta netopir ek imel sre o: nanj me je opozorila ma ka, mame ni bilo doma, moja cimra Branka pa je biologinja, ki bo gotovo vedela kako in kaj. Branka mi je dala telefonsko številko svojega sodelavca Primoža, ki je hiropterolog, kakor se strokovno re e tistim, ki se ukvarjajo z netopirji. Tako mi je Primož dal navodila, kako oskrbeti netopirja in da ga naj pripeljem s seboj v Ljubljano, da ga pregleda in ugotovi, v kakšnem stanju je in kaj potrebuje. Svet se je odprl in vprašanja so dobila odgovore. Ko ga je Primož pregledal, premeril njegove kosti, mu raztegnil prhuti, kot se re e netopirjevim krilom, in si ogledoval kakšen lok ustvarijo in kako potekajo žile v njih, si pod lupo ogledoval njegove zobe, mi je lepo razložil, da »moj« netopir spada v skupino majhnih netopirjev, da gre za vrsto belorobi netopir (Pipistrellus kuhli). Tehtal je pi lih štiri in pol grama, ja, in bil je sam ek, ki se je že vsaj enkrat paril. Ob pregledu se je sicer malo upiral, vendar je bil živ in zdrav. Netopirji sicer zimo prespijo (hibernirajo), v asih pa jih lahko pri tem kaj zmoti in se prebudijo. Verjetno se je podobno zgodilo tudi »mojemu« netopirju. Ker pa je bilo zunaj še prehladno, je ostal nadaljnje tri tedne, Glej, netopir! 2(1) 34 dokler se zunaj ni otoplilo, pri meni v varstvu. ez dan je bil zaprt v škatli, ob ve erih pa sem ga jemala ven in ga pitala z nasekljanimi li inkami mokarjev, ki jih je priskrbel Primož. S pinceto sem mu jih dajala h gob ku, obvezno pa niso smele imeti glave in ostrih zadkov - druga e jih je vse lepo izpljuval. Ne vem zakaj - ali niso bili okusni, ali so bili pretrdi, ali pa se mu jih ni ljubilo žve iti. Druga e pa je bil ta netopir ek kar požrešen in je vsak ve er pospravil vsaj deset li ink. Grizljal jih je z neverjetno hitrostjo, zraven pa cmokljal, mljaskal in se oblizoval, prav tako zelo zelo hitro. Še preden pa se je do konca oblizal po zalogaju, je že hlastal za naslednjim. In e mu ga nisem takoj ponudila, je isto nervozno in neu akano hlastnil po mojem prstu. Nato je spil malo vode, se ugnezdil v moji dlani in ždel ali pa kar malo zadremal. ak akoj sem ga vzljubila, dala sem mu tudi ime – postal je Slavko. V asih se je razburjal, da ga preve pitam. Belorobi netopir (''Slavko''). (Foto Branka Tr ) T odlo il malo plezati po meni, tako da je bil že na pol udoma en, kakšen ve er je tudi letal po moji sobi – skoraj neslišno, pristajal na zavesi ali pa kar na steni in tam malo obvisel z glavo navzdol. Nato si je trebil svoj kožuh in o edil svoja krila. Nekega ve era ga je Branka tudi fotografirala in je kar pridno poziral. In tako približno dan za dnem. Postajal je vse bolj rejen, ni ve ni bil koš en kot prve dni, tako da sem se zbala, da zaradi teže ve ne bo mogel leteti… ampak ni bilo težav. Vseeno sem ga po Primoževem nasvetu hranila malo manj, eprav mi pri odtegovanju hrane ni bilo isto lahko. Ampak Primož je nadziral mojo skrb za netopirja in se glede hrane Glej, netopir! 2(1) 35 ed tem ga je Primož še enkrat pregledal in al in jedel, ni se ni zapletal v lase, kakor Po treh tednih, ko je bil Slavko dovolj nahranjen in se je zunaj otoplilo, je prišel as, da ga izpustim. Pr stehtal, nato sem ga odpeljala nazaj v Maribor, kjer sem ga našla. Izpustiti sem ga morala v kraju, od koder je; netopirji si namre dobro zapomnijo kraj, kjer živijo. Tako se je verjetno hitro priklju il svoji koloniji. Zve er, preden sem ga izpustila, sem ga za popotnico še zadnji nahranila. Potem sem odprla okno in ga na roki pomolila ven in akala, da bo odletel. Pa ni hotel takoj odleteti. Je kar ždel na moji dlani. Potem pa je kon no za el raztegovati prhuti in odletel v no . Spoznala sem, da so netopirji lepe živali in prav ni niso grozljivi. »Moj« netopir je bil prijazen, rad se je crklj je pogosto slišati o netopirjih. Na koncu ga je vzljubila tudi moja mama. eprav je Primož razlagal, da en netopir ne pomeni veliko za celotno populacijo, je bilo to zame zanimivo doživetje in lep ob utek, ker sem mu verjetno rešila življenje. Hranjenjenje še enega onemoglega (Nathusijevega) netopirja iz Kranja pred budnim ob instvom. (Foto Primož Presetnik) Glej, netopir! 2(1) 36 Raziskave netopirjev v tujini PROJEKT NETOPIRNIC V NARODNEM PARKU ORGAN PIPES V AVSTRALIJI (Organ Pipes National Park Bat Box Project) Silvia Žele Organ Pipes National Park (Narodni park orgelskih piš ali) v Avstraliji leži na Keilor Plains, 26 km severozahodno od Melbourna. Pred ustanovitvijo parka je bila na tem mestu farma in uni eno je bilo veliko naravnega rastlinstva in živalstva. Opustošena zemlja je po kmetovi smrti prešla v last okrožja Victoria. Skupina prijateljev tega narodnega parka (Friends of Organ Pipes - FOOP) se je lotila obnovitve (Foto Silvia Žele) obmo ja v naravno grmovno pokrajino s prvotnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Del projekta je bila tudi namestitev umetnih zato iš za netopirje. Osnovni namen projekta je bil nuditi umetna zatoš iš a za žužkojede netopirje v novo nasajenem gozdu, kjer je primanjkovalo naravnih duplin. Prve netopirnice smo namestili aprila 1992. Po dveh letih in pol so se v netopirnicah naselili posamezni osebki razli nih vrst netopirjev. Posebno pa nas je razveselilo, da je število netopirjev, ki so uporabljali netopirnice, vsako leto naraslo. Projekt umetnih zato iš za netopirje v narodnem parku Organ Pipes se nadaljuje še danes. Netopirnice vsako leto ve krat pregledamo ter zmerimo in zabeležimo vse ujete netopirje. Zadnjikrat so bile pregledane 18. decembra 2005. Skupno je bilo ujetih 7735 osebkov, zabeleženih pa 6 vrst netopirjev. Ve o našem projektu si lahko preberete na spletni strani: www.koonung.vic.edu.au/home/australia. Glej, netopir! 2(1) 37 t j Ljudska zakladnica NETOPIRJI V LEGENDAH IN VRAŽAH Maja Zagmajster Netopirji so razširjeni skorajda po vsem sve u, tako da ni prav ni udnega, da nastopajo v mnogo legendah in vražah. S svojim nenavadnim na inom življen a in skrivnostnostjo so zbujali domišljijo, pogosto strah, ponekod pa celo veselje. »Ne ti ne miš« je mogo e še najbolj znana fraza, ki ozna uje »dvojni zna aj« netopirjev oz. dejstvo, da ljudje dolgo niso vedeli, kaj te živali sploh so. V zgodbi Ezopa, pripovedovalca iz 6. stoletja pr. n. št., to »dvojnost« izkoriš ajo tudi netopirji sami: Netopirja, ki je padel na tla, ujame podlasica. Prosi jo za milost, a podlasica pravi, da še posebno rada jé ptice. Takrat netopir zatrdi, da je pravzaprav miš, in si tako izbori pot v svobodo. Ko pa se mu drugi zgodi isto, ga ujame podlasica, ki ji zelo teknejo ravno miši. Sedaj se netopir seveda predstavi kot – pti . Nenavadna narava netopirjev je v drugi Ezopovi zgodbi predstavljena v bojih med pti i in sesalci. Netopir se ni želel odlo il, kateri strani bi pripadal, ampak se je vsaki pridružil zmagovalcem. Ko je kon no prišlo do premirja, ga nobena stran ni želela sprejeti, tako da se je umaknil v temo, kjer se še danes skriva. Iz zelo podobne zgodbe Indijancev Cherokee izvemo, kako so netopirji dobili prhuti. Med pti i in ostalimi živalmi je potekala tekma. Dve drobni bitji sta pristopili k orlu, vodji ptic, in prosili, ali se jim lahko pridružita, saj ju štirinožci niso hoteli sprejeti medse. Ker sta bili brez kril, so jih naredili. Prvemu bitju so nategnili kožo med rokami in nogami, tako da je nastala – lete a veverica. Drugi pa je dobil krila iz kože ježa, ki so jo imeli napeto na bobnu, in nastal je – netopir. Resni no so bili v naravoslovni znanosti netopirji izlo eni iz skupine pti ev šele v 17. stoletju, nekoliko pozneje pa jih je Linne le uvrstil med sesalce. O tem, kaj netopirji jedo, še dandanes marsikje krožijo mnoge neresnice. V Evropi je bilo npr. precej razširjeno prepri anje, da se mastijo s šunko in slanino, ki je bila obešena v dimnikih ali zra nih sobah hiš. O tem nenavadnem apetitu netopirjev govorijo mnoge starejše knjige o naravi. Toda šele nemška naravoslovca Kuhl in Hermann sta kon no dobila idejo, da bi to trditev preverila, in seveda ugotovila, da netopirjem v ujetništvu slanina ni prav ni teknila. Tudi prepri anje o krvosesnosti netopirjev je v Evropi zelo živo in pogosto so prikazani v družbi Drakule ali pa so celo sami krvolo ni vampirji. V resnici netopirji, ki se prehranjujejo s krvjo, živijo le v Srednji in Južni Ameriki, kjer imajo Indijanci Arawaki prav posebno zgodbo o njihovem nastanku. Sova se Glej, netopir! 2(1) 38 je poro ila z netopirjevo sestro. Skupaj so hodili na no ne pohode, kjer je sova z glasnim oglašanjem strašila kmete, medtem ko so jim ropali hiše. Ko pa so neko no netopirji šli na lov sami, s svojim oglašanjem niso pregnali kmetov. Ti so zato vsiljivce napadli in enega smrtno ranili. Odtlej naj bi se preživeli maš evali za smrt svojega brata tako, da pijejo kri živini in ljudem. Med Maji je bil netopirski bog mogo no božanstvo, prikazano v loveški obliki z netopirskimi krili in listastimi tvorbami okoli nosu. Ime za netopirja v razli nih majevskih nare jih je zotz, zotzilaha naj bi pomenila »netopirsko hišo«, kjer živi Cama-Zotz, netopir smrti. Pri Aboriginih v Avstraliji je bil netopir seksualni totem za moškega, sova pa za žensko. e je kdo ubil netopirja, je to pomenilo smrt ženske v plemenu. Ljudstvo na Finskem verjame, da se med spanjem duša lo i od telesa in lahko prevzame razli ne oblike, tudi netopirjevo. Prebivalci Sicilije pa verjamejo, da ljudje, ki so umrli nasilne smrti, nekaj asa preživijo v obliki kakega plazilca ali netopirja. V naši zahodni družbi so zaradi aktivnosti v temi in zadrževanja v jamah netopirjem vedno pripisovali nek zloveš pomen. Umetniki srednjeveške Evrope so tako prikazovali vraži e in hudi e z netopirskimi krili in špi astimi ušesi. In kako razširjena je negativna podoba netopirja, ki se rad zaganja v ženske lase, eprav povsem neresni na! Povsem druga e je na Kitajskem, kjer so netopirji zelo islani, med budisti celo pogosto proglašeni kot sveti. V kitajš ini je beseda za netopirja – »fu« tudi ime za pismenko, ki pomeni sre o. Tako se figura netopirja pogosto uporablja v kitajskih ro nih delih. Talisman wu-fu pa je drevo življenja, obdan s petimi netopirji, ki pomenijo: zdravje, blaginjo, dolgo življenje, krepost in mirno smrt ali sre o. Podrobnost z obla ila prikazuje pet netopirjev, ki obkrožajo drevo življenja (Vir: Schober 1984). Slednje dokazuje, da je strah pred no nimi živalmi le posledica na ina razmišljanja in nepoznavanja njihovega življenja. Negativna podoba o netopirjih ima v zahodni kulturi po krivici dolgo tradicijo, ki pa jo lahko prekinemo prav zdaj. Zazrimo se v no no nebo ali celo na lastno podstrešje in pozdravimo glasnike sre e! VIRI: Allen G.M. 1939. Bats. Dover publications, New York. 368 str. Linné on line. Uppsala Univeristet, Uppsala, 2003. (www.linnaeus.uu.se/online/index-en.html, 20. 8. 2004) Schober W. 1984. The Lives of Bats. Glej, netopir! 2(1) 39 Napoved publikacij ATLAS NETOPIRJEV SLOVENIJE Primož Presetnik Avtorji Primož Presetnik, Klemen Koselj, Maja Zagmajster, Nataša Aupi Zupan i , Katerina Jazbec, Uroš Žibrat, Alenka Petrinjak in Andrej Hudoklin bomo na podlagi ve kot 6400 opazovanj netopirjev na ve kot 1500 najdiš ih celovito predstavili razširjenost netopirjev v Sloveniji. Vklju eni bodo vsi znani podatki do vklju no junija 2005, pridobljeni s pregledovanjem zato iš , mreženjem, ultrazvo nimi detektorji in zbiranjem ostankov mrtvih živali. Pregled bo zajemal tudi podatke ve kot 200 literaturnih virov ter muzejskih zbirk. Kar 83 % podatkov je iz obdobja po letu 1995, zato bo atlas verodostojno prikazoval trenutno poznavanje razširjenosti netopirjev pri nas. Vsekakor pa bi bil atlas manj popoln brez sodelovanja ve kot 160 oseb, ki so v zadnjih 165 letih prispevali podatke o netopirjih v Sloveniji Vsak podatek o netopirjih je bil koristen in avtorji smo hvaležni vsem, ki so jih prispevali. Atlas bo izšel konec leta 2005. Ve na www.ckff.si/publications.php?lang=si&pid=7&rid=4. Glej, netopir! 2(1) 40 SPREMLJAJTE NAŠE DEJAVNOSTI NA NAŠI NOVI SPLETNI STRANI WWW.SDPVN-DRUSTVO.SI/