n SOŠKI TEDH1K
Leto II. Šteo. 13. > Gorica, sobota 30. marca 1946 <	Cena L. 4.—
,.Dovolj je ZS lot suženjstva hočemo Jugoslavijo !“
DEM0KR9TICNÌ1 MM ZÌI 3UG0SL9VI30
Na Travniku manifestira nepregledna množica pred medzavezniško komisijo
za priključitev k FLRJ
Pet polnih dni, napretrgoma, od ranega jutra do pozne noči, so protifašistične množice Gorice manifestirale za novo življenje, za Jugoslavijo. Ni bilo sile, ki bi spravila naše vztrajno ljudstvo z ulic in glavnega trga Gorice. To so dejstva, ki nam pričajo, da so vsi poskusi ih manevri šovinističnega C.L.N. z importira-nimi izzivači iz italijanskih provinc propadli. Niti žilovke, niti piščalke, niti ostudno zmerjanje in poniževanje ter ogabno in nemoralno razgaljanje teles ni moglo spraviti našega ljudstva iz ravnotežja. Nasprotno, odločno in dostojanstveno je manifestiralo za edino pravo ljudsko demokracijo in za svoje narodne pravice. To ljudstvo se zaveda, da mu bo zajamčena popolna svoboda edino le v okrilju Jugoslavije. Naše ljudstvo hoče naprej, hoče novega življenja, terja uresničenje svojih narodnih teženj, za katere se je borilo in je zanje pripravljeno vse žrtvovati.
Petega dne ljudskih manifestacij se je pokazala enotnost proti-fašistov, z garibaldinci na čelu, neomajna. Razblinjena je bila vsa izzivalnost lažidemokratskih skupin in fašistov z rimskim pozdravom. Utihnile so piščali in importiranci so jo potuhnjeno od-kurili.
Ugotavljamo pa neizpodbitno .(Jejsfvo,.ki je obžalovanja vredno in ki prikazuje civilno potici jo v pravi luči. Ne samo to, da se je izkazala vseskozi pristranska, marveč je povzročila celo to, da je njeno kruto postopanje na-pram nedolžnemu ljudstvu doseglo te dni vrhunec odvratnosti. Saj smo videli nedorasla dekleta in celo otroke z okrvavljenimi glavami in rokami.
V	Gorici se prav dobro pozna vtepanje Mussolinijeve miselnosti. Imperialistična reakcija je pobrala najnizkotnejše pesmi, ki jim je vnesla svojo dvatisočletno kulturo fašistična deca. Pod geslom »Civiltà« so počenjali vsevprek take neslanosti, ki res niso vredne »omikanega« naroda. Pa kaj bi se čudili! Saj je to dediščina njihovih nedavnih prednikov in učiteljev, ki so našim sobratom dajali ricinovo olje, jim jemali iz ust materino besedo, pretepali, požigali domove, nas obsodili na smrt. To smo doživljali skozi celih petindvajset let in tega noče noben naš človek več prenašati.
Goriški Travnik je bil tekom zadnjih stoletij priča žalostnim dogodkom. Nasa stara pravda se bije od kmečkih puntov dalje. Pet dni je ljudstvo vztrajalo na Travniku, na mestu, kjer je bil pred tristo leti obglavljen Ivan Gradnik, vodja kmečkih puntov.
V	dneh, ko se medzavezniška komisija mudi na Goriškem, je postal Travnik simbol neomajne vere v pravično stvar, za katero se je narod boril skozi stoletja in ki je zadobila tekom zadnje štiriletne narodno osvobodilne borbe poseben sijaj. Zato tudi to ljudstvo Travnika ni zapustilo, marveč ga drži, ker hoče po tolikih žrtvah priti do končne zmage, do popolne narodne svobode.
Geslo na Travniku »DOVOLJ JE 25 LET SUŽENJSTVA — HOČEMO JUGOSLAVIJO!« je klic vsega našega ljudstva.
Množice Gorice in njene okolice so cel teden napolnjevale go-riške ulice, da s petjem in burnim vzklikanjem pozdravijo prihod medzavezniške komisije. Prva dva dneva je policija na vse mogoče načine poskušala razganjati te množice, a tretji dan, ko se je zvedelo z gotovostjo, da pridejo delegatje so napolnile Travnik, kjer so v morju zastav, med nepretrganim vzklikanjem in petjem domoljubnih pesmi mogočno manifestirale za Jugoslavijo, za maršala Tita, za našo osvobodilno vojsko. Antifašistične de-
Pozdrau komisiji
Pred dohodom v mesto je več tisočglava množica iz sosednjih vasi pričakovala avtomobile z medzavezniškimi delegati ter jih burno pozdravljala. Navdušeni okoličani so se nato v dolgi povorki podali v mesto, prisrčno* pozdravljeni od meščanov ter se na Travniku združili z ostalo množico. Pogled na morje zastav je bil edinstven. Najbrže ni Gorica še videla toliko barvitost5; raz oken in balkonov, čez cesto pre prežene zastave in transparenti, sviranje godbe, nctie in vzklikanje; vse to je nudilo obširnemu trgu nepozabno sliko, ki je dvignila in prevzela vsakogar.
Okrog ene popoldne jc vojaška in civilna policija blokirala vse dohode na Korzo in s tem podprla šovinistične manifastacije, ki so jih naznanili neofašistični izzivači za 3. uro. Policija je ščitila in spremljala to povorko, ki jc hi-ia sestavljena po večini iz Ijudh ki so prišli iz drugih provinc. Med njimi je bilo opaziti južnia-ke, Tarantince, Bareže in Napoii-tance, bivše kvesturine, skvadri-ste; sploh ljudi, ki bi morali privi
Okrog 3. ure popoldne so bili sprejeti zastopniki okrožnega NOO in SIAU. Naši delegati so se dalj časa mudili pri medza-vezniški komisiji ter ji predložili spomenico, kjer so bile obrazložene vse naše težnje in zahteve. V času, ko so se naši ljudski odposlanci mudili pri komisiji; je ljudstvo burno nadaljevalo manifestacije, terjalo v vzklikih naše s krvjo pridobljene pravice, za-
V še večjem obsegu so se vršile manifestacije v sredo. Že zgodaj zjutraj so bile goriške ulice silno živahne. Manifestanti so se že okrog 10. urč napolnili Travnik. Na kamjonih, na lepo okrašenih vozovih in na kolesih so prihajale od vseh strani nove množice. Civilna policija je sicer z brizgalkami razganjala naše ljudi, a zopet in zopet je množica vzvalovila ter se prerila v ospredje. Okrog 9. ure je prikorakala po Korzu povorka slovenskih di-
Ob prihodu komisije, ki se je vrnila iz zapadnih Brd, je bil Travnik že prepoln našega ljudstva, ki je mogočno v zvalovilo v
mokratične množice so v naj lepšem redu — naši reditelji so vzorno skrbeli za disciplino in red — zavzele vse pločnike in trg ter pustile samo nekaj prostora, da so se lahko številni vojaški in policijski avtomobili prosto kie-tali. Enoglasno je množica nagla šala: »Tito v borbi - Tito v svobodi!« »Kjer so naše žrtve, tam so naše meje!« »Borili smo se za Jugoslavijo!«. Ves dolg špalir je bil prepolnjen z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami z zvezdo ter je napravil na vse di ven utis.
na tržaški cesti
pred epuracijsko komisijo. Niso manjkali Masovci, bivši SS 'n SE) hlapci nacizma in podobna svo jat. Po ukazu CLN in posebno študentovske organizacije so se povorki pridružili bančni uradniki, nekateri trgovci in odvetniki ter apotekarji. Vsa ta golazen, ki govori o avtonomiji, ki jo hočejo dati nam Slovencem ter o vsemogočih dobrotah, ki bi nam jih delili pa je v posameznih slučajih — na bolj skritih krajih in kjer so bili v premoči — napadala naše lindi iih preienla’ do krvi seJ-eila se ni ozirala na žene in otroke; razbijala šipe, trgala naše zastave, metala črnilo v okna in zastave. Fine dame z »visoko kulturo« so v svoji jezi in besu rabile tako prostaške'izraze, da jih ne moremo niti zapisati. Peli so, ne da bi jim to zavezniška policija zaora-nila:
»... e impiccheremo su una colonna
quel Tito mona e assassin«.
Seveda jim naša množica ni ostala dolžna ter jim je primerno odgovarjala.
htevalo je priključitev tega ozemlja k Jugoslaviji
Okoli sedme ure zvečer se je razvila s Travnika mogočna povorka, ki je med neprestanim vzklikanjem in petjem obšla glavne ulice mesta. Vrnila se je zopet na Travnik, kjer so ljudski govorniki spregovorili množici, nakar so se manifestanti v redu razšli. Prišlo je do incidentov, o katerih smo že poročali.
jakov z jugoslovansko zastavo z zvezdo. Strumno so korakali, prepevali in vzklikali. Množice, ki so se nabrale po pločnikih Korza, so jih viharno pozdravljale.
Prišli so junaški Brici z godbo na čelu. Lepo jih je bilo videti korakati; mlado in staro, možje in žene z zastavami z nevkrotlji-vo voljo, da ne odnehajo, dokler se ne uresničijo naše zahteve po priključitvi k novi Jugoslaviji. En sam klic jc donel: »Živela junaška Brda«, »živelo slovansko-ita-lijansko bratstvo«.
morju zastav ter navdušeno pozdravljalo člane komisije, ki je zavila v ulico Roma, kot se je domnevalo na kosilo.
Še in še so prihajale povorke. Saj ni čuda! Petindvajset let trpljenja je za nami, petindvajset let suženjstva. Vsi so hoteli biti navzoči. Vsakdo je hotel zakričati iz srca to, kar se mu je nabralo skozi desetletja: dovolj jc tega! Nobenih obljub ne poznamo več. Ne bo več tujec krojil naše usode, ne bomo več pobirali drobtinic iz mize krivičnih proti-Ijudskih mogočnikov. Danes je primorsko ljudstvo na cestah in trgih, da terja svojo pravico! Ne bodo nas več vlačile po zaporih fašistične bande, ne Coletti in ne
Nekaj pred poldnem so se medzavezniški delegati pripeljali v Dolenje, ki je najzapadnejša vas naših Brd in ki meji na Furlanijo. Komisija je odšla na županstvo, a čim je ljudstvo za to zvedelo, se je zbralo in prišlo pred domačo občino s slovenskimi in italijanskimi zastavami z zvezdo. Zbralo se je okrog 500 ljudi, ki so prepevali slovenske in italijanske partizanske pesmi. Garibaldinci z rdečimi rutami o-krog vratu in velikimi zastavami so‘vskhkali: »S kom smo se borili? Z brati Slovenci! Živelo slovensko - italijansko bratstvo! Živel Tito! Hočemo k Jugoslaviji!« Tako je vsklikala množica v slovenskem in italijanskem jeziku.
Delegatje so sprejeli predsednika krajevnega NOO iz Nebla, tov. Šibav-a Alojza, ki jim je poročal o željah domačega prebivalstva ter jim podal preprosto, a jasno sliko o stanju skupno živečega slovenskega in italijanskega ljudstva. Ko je komisija zaključila svoje delo in se pojavila na vratih, so vaščani burno vzklikali delegatom ter izražali svoje želje in zahteve. Člani komisije so imeli tako priliko spoznati nagnenja prebivalstva in so zaprosili za spomin dve zastavi. Z velikim veseljem so vaščani po-
Množice našega ljudstva so se zbirale v skupinah; slovenski dijaki so še enkrat stopili na ulice ter vzklikali svobodi in priključitvi k Jugoslaviji. Medtem, ko je komisija obiskala Miren in druge kraje, so se množice ponovno zbrale na Travniku. Zastave z rdečo zvezdo na čelu, godbe, petje, vse to je še enkrat dalo Gorici praznično razpoloženje. Sledile so nove povorke po Korzu na Travnik. V poznih popol-
Predpoldne je medzavezniška komisija obiskala Miren, vas, ki je toliko pretrpela pod okupatorjem. Prebivalstvo je pričakalo Relegate na Tržaški cesti, obsulo avtomobile s cvetjem ter navdušeno pozdravljalo. Pred KNOO se je ustavila kolona, godba je zaigrala koračnico, pevski zbor iz Mirna pa je pel narodne in partizanske pesmi. Komisijo je pozdravil predsednik okrajnega NOO in vaško odposlanstvo. Komisija se je napotila v pisarno ter pričela s svojim delom. Spre-
goriški pritepenci, lizuni in zločinci. Danes je spregovoril narod in iz njegovih vrst so stopili in stopali ure in ure nepregledna vrsta fantov in mož, bivših partizanov — pripadnikov zmagovitega IX. korpusa. Njihov korak je odmeval po goriških ulicah, stisnjene pesti so bile prisega, da se bo naš pravični boj nadaljeval, dokler se ne bodo naše želje uresničile. Godbe so igrale, množice so prepevale, en sam mogočen klic je oril po mestu:
Jngoslauila!
klonili delegatom dve lepi zastavi. Ko so odhajali v avtomobilih, so zaplapolale zastave; petje in vzkliki navdušenja so spremljali odhajajočo kolono avtomobilov.
* # #
Zvečer so priredili italijanski nacionalisti in importirani izzivači povorko z bakljado. Pri tej priliki so peli pesmi, ki so jih vzeli še izza fašističnih let; imeli so iste zastave, bili so ljudje, ki so hujskali na vojsko proti Abesini-ji, Franciji in Angliji; ves žolč in jezo so zlivali na nas. Ponovno so padale psovke »s’ciavi«. Bili so tudi junaki goriških kavarn, zakrknjene duše brez značaja, ki so lizali pete okupatorju ter kričali:	»Che Iddio stramaledica
gli Inglesi!« Da so demokristijani nosili vštric rdeče zastave nove, lažikomunistične stranke tudi svojo, je pač v redu. Saj, kadar gre za udariti »s’ciave«, takrat si njihov bog in hudič solidarno po-dasta roke.
Bilo je nekaj incidentov; z ba-kljami so zažgali več naših zastav, nekaj šip so‘pobili, mazali s črnilom naše lepake, naše zastave in naše napisne table. Tako zmagovito je končala »manifestacija«, ki so jo pripravili C.L.N. in njihov vzgledni sinko A.G.T.
danskih urah pa je prijetno presenetila vse antifašistično usmerjene Goričane mogočna povorka Garibaldincev ter naših fantov m mož, ki so strumno korakali po mestnih ulicah, peli in vzklikali Jugoslaviji in maršalu Titu. Zvočnik je z Ljudskega doma cel čas oddajal vesele koračnice; veselja in navdušenja kar ni hotelo biti konec. Še pozno v noč so korakale naše povorke po mestu, prepevale in vzklikale.
jela je delegacijo, ki so jo sestavljali: tov. Kokelj Jožef, predsednik KNOO, g. dekan Pahor Oskar, tov. Ferlat Anton, tov. Vuk Anton in tov. Uršič Benjamin, predsednik okrajnega NOO.
Medtem se je zbralo ogromno število vaščanov iz okoliških vasi, ki so venomer vzklikali in izražali svoje želje in zahteve po pravični rešitvi našega vprašanja. Čez nekaj časa se je pojavil član komisije ter zaprosil zbrane vaščane, naj bi se umirili, da bodo
Sprejem naše delegacije
manifestacije se nadaljujejo o uedno iieCjem obsegu
Gorica in njena okolica je spregooorlla
Peti dan na goriških ulicah
Sijajen sprejem medzaoezniške komisije o mirna
medzavezniška komisifa v zapadnih Brdih
lahko nadaljevali z delom, kar : o domačini upoštevali ter mirno čakali.
Člani zavezniške komisije so lahko pri vhodu v Miren čitali napisne table na krasnem slavoloku, ki pravi, da ima vas preko 68 milijonov materialne škode okraj je dal 386 borcev m 271 talcev, medtem pa pogrešajo še 72 ljudi. Zaprtih in interniranih jih je bilo nad 1153, uničenih gospodarskih poslopij 643. »Poglejte in sodite!« je še pristavljeno. Mirensko prebivalstvo je pristopilo k osvobodilni borbi, da se osvobodi nacifašizma, da pripo-maga velikim zaveznikom do zmage nad Hitlerjem in Mussolinijem. Radi tega so goreli do'i> vi, so padali naši najboljši sinovi. Priborili smo si svobodo, se daj zahtevamo, da upoštevajo naše žrtve, naša prizadevanja po samoodločbi.
Popoldne je medzavezniška komisija obiskala Brda, ter se ustavila v Kojskem, Medani in
Enako kakor v Gorici, so se vršile tudi v našem največjem primorskem mestu veličastne manifestacije za priključitev k Jugoslaviji. Bili so dnevi, ko je do 200.000 manifestantov preplavilo tržaške ulice. Delavstvo je skupno z vsemi drugimi sloji Trsta in okolice odločno izražalo svoje
28. julija 1945 je prinesel »Soš- -ki tednik« članek Protinarodni duhovniki, ki se je v celoti glasil:
Žal moramo ugotoviti, da se še na tej zemlji, ki je toliko trpela, kjer ljudje dolga leta niso mogli niti moliti v svojem rodnem jeziku, nahajajo duhovniki, ki delajo in rovarijo proti svojemu narodu. Nočemo delati seznama. Hoteli bi le omeniti kaplana v Logeh Lojzeta Ličena, ki se je tako globoko spozabil nad verskimi in ljudskimi zakoni, ko je blagoslavljal povratek vseh tistih, ki so odpadli od naroda in ki so izk )ri-stili razmere in se zopet vrnili. Blagoslavljati tiste, ki so služili Švabom! In potem pa pridigovati med mašo in klicati Boga zoper tiste ljudi, ki so se težko borT proti okupatorju, medtem ko le gospod kaplan vedril in oblačil v senci Hitlerjevih vojakov ..
Kaj pa pravi na izjave ljubljanske duhovščine breginjski župnik gospod Mirko Zorn, tisti, ki hoče imeti danes glavno besedo ‘n največji zaslužek, ko pa so še sveže njegove besede na nemški komandi v Kobaridu:... »da naj gredo dekline kar lupit krompir v Nemčijo, sicer bodo vse posta L terenke!« In pa tiste dobrohotne pogostitve SS-ovcev, ki hodili na akcije v Benečijo' Kaj je župnik Zorn že pozabil, kako je spravil 25 breginjskih fantov k beli gardi in jih tako napravil za izdajalce svojega narodav Aii ni morda zanimiva njegova izjava našim zaveznikom, da ima on vse tiste, ki so se rodili zadnjih 25 let za čiste Italijane, čeprav so od očeta in matere, ki še m'at'ti nista znala po italijansko.
Duhovnik, ki odpade od svojega naroda, ni več duhovnik!
Ljudstvo samo bo spoznalo farizeje in trgovce ter jih bo razgnalo iz templja. Poštenjaki pa bodo svojo učenost in modrost darovali v korist svojih vernikov, ne pa izrabljali za svojo korist, za svoje uspehe, za svoj položaj in za svoje koritce.
Pošteni duhovniki bodo v čislih pri narodu in pri Bogu, nepošteni bodo zavrženi in pokončani!
* * *
Ko so se delegatje prikazali pri oknu, so jih pozdravili navdušeni vzkliki: »Živela medzavezniška komisija na naših tleh«, živeli veliki zavezniki v skupni borbi, hočemo k Titovi Jugoslaviji!« Pionirji, oblečeni v lepe narodne noše, so zaplesali kolo moški zbor je zapel »Oj Triglav, moj dom« in vmes je igrala godba. Med tem časom so jih vaška dekleta pogostila z zakusko in vinom. Ljudstvo je manifestiralo ter vse navdušeno prepevalo, vzklikalo svobodi ter priključitvi k novi Jugoslaviji.
Ob pol dveh so se delegatje odpravili proti Gorici, burno pozdravljeni od vsega prebivalstva. Vaško odposlanstvo je pripove dovalo, da je bilo sprejeto prav prijazno in iz pogovorov prepričano, da bo komisija upoštevala krvni davek, ki ga je ljudstvo dalo v osvobodilni borbi.
Dobrovem. Po vseh Brdih jo je ljudstvo sprejemalo in pozdravljalo z navdušenjem.
zahteve ter s tem zajezilo proti-manifestaeije italijanskih proti-Ijudskih elementov, ki so ojačeni z desettisoči importirancev iz notranjosti Italije, s palicami, kamenjem razbijali naše izložbe in hoteli na tak način preprečiti mogočen izraz ljudske volje po uresničenju naših teženj.
Dne 26. marca t. 1. se je vršila pred goriškim sodiščem glavna razprava v kazenski zadevi Zorna Miroslava, župnika v Breginju in Ličena Alojzija, vikarja v Logeh proti odgovornemu uredniku »Soškega tednika«, tov. Budinu Alojziju.
Odgovorni urednik je na podlagi ogromnega dokaznega gradiva nastopil dokaz resnice glede vseh obdolžitev omenjenih tožiteljev ter je predlagal nič mani kot 41 prič, ki so bile pripravljene potrditi resničnost članka.
Na dan razprave so prišle vse te predlagane priče iz Breginj-skega kota v Gorico, kjer so se postavile na razpolago pravici, da izpričajo resnico in izrečejo ta-korekoč ljudsko sodbo nad tem, ali sta se ž. Zorn in v. Ličen v resnici udejstvovala kot kvislin-ška sodelovalca v strašni dobi nemško - domobranskega terorja, ki je prizadejal v junaški osvobodilni borbi proti krutim okupatorjem toliko nepopisnega gorja in nedolžnih žrtev.
Priče pa žal niso mogle pred sodiščem jasno in odločno povedati, kako sta župnik Zorn in vikar Ličen v času terorja izvrševala svoje »svete« dolžnosti kot duhovnika in pripadnika našega teptanega naroda, ker je predsednik sodnega dvora na podlagi ravnokar proglašene amnestije, izdane od zavezniške oblasti, izrekel sodbo, s katero je bil tov. Budin popolnoma oproščen.
K razpravi kompaktno došla masa prič je pred razpravno dvorano hrupno in ogorčeno zahtevala, da se razprava mora vršiti, ker hočejo javno in po pravici pred sodniki povedati, kaj sta Zorn in Ličen delala in zakrivila nad našim narodom v Breginj-ske*i kotu, ki je moral zaradi njiju toliko pretrpeti.
Tovariš Budin in njegov zagovornik sta imela mnogo truda, da sta dala pričam potrebna pojasnila ter jih pomirila in navzoči niso štedili s pikrimi opazkami na račun prizadetih!
Zorn in Ličen se imata zahvaliti amnestiji, da niso mogli Bre-
ginjci ta dan javno in glasno pred sodniki dati popolno zadoščenje tovarišu Budinu in našim žrtvam ter razkrinkati delovanje teh gospodov, ki tvori že samo zase eno najžalostnejših poglavij iz časov naše herojske borbe v kobariško - beneškem predelu.
Obdolžitve, ki jih je prinesel
26. marca t. 1. se je vrnil maršal Tito s svojega potovanja po Poljskem in Češkoslovaškem in prispel v Beograd, kjer so ga sprejele velike množice mož, žena in mladine z zastavami in transparenti na trgu pred železniško postajo prepevaje rodoljubne pesmi in vzklikajoč bratstvu slovanskih držav. Tudi okna in strehe so bile prenapolnjene z ljudstvom.
Maršal Tito, ki ga je nepregledna ljudska množica navdušeno pozdravljala, je imel nagovor na Beograjčane:
»Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke!
Vračam se iz bratskih držav Poljske in Češkoslovaške in vam prinašam izraze najglobljih simpatij in prisrčne pozdrave poljskega in češkoslovaškega naroda.
Naglasiti moram, da je bil sprejem, ki sem ga tam doživel, izredno prisrčen in prepričal sem se, da so v' Poljski in Češkoslovaški trdno povezani z našimi narodi, to je z Jugoslovani. Moje in potovanje mojih sodelavcev v inozemstvo ni imelo takega namena, kakor so ga nekoč imela potovanja politikov, ki so snovali bloke in kovali zarote proti interesom in svobodi drugih narodov. S takim namenom so potovali politiki pred vojno, jaz pa sem to pot obiskal bratske države, da bi izrazil priznanje in zahvalo za njihove žrtve in njihovo vztrajnost v tej vojni. Naše go-ospodarske. kulturne in politične zveze zagotavljajo popolno sodelovanje za dobro naših držae.
Namen mojega potovanja je bil izraziti v imenu naših narodov, da so narodi Jugoslavije trdno odločeni, da gredo s svojimi slovanskimi brati v miru, kakor so šli v vojni za zagotovitev svoje varnosti, svoiega razvoja in za zagotovitev miru na svetu.
S Poljsko smo sklenili pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči, prav tako kakor pred letom dni s Sovjetsko zvezo.
Ko sem potoval na Poljsko, je vzklila ta ideia in G' ter moji sodelavci mislimo, da je to zelo
Dne 24. t. m. se je vršila v Beogradu skupna seja Zveznega sveta in Sveta narodov, kjer je notranji minister, generallajtnant Aleksander Rankovič, podal u'.s-no sliko notranje zgradbe drživc in to na temeljih izgradnje Ij id-ske oblasti, ki je bila postavljen i v osvobodilni borbi in potrjena / ustavo, kjer se nadaljuje z utrjevanjem naše zakonodaje. Da bi rešili to zakonodajno delo, bo potrebnih več rednih zasedanj, kjer bo vlada postavila več važnih zakonskih predlogov, med tenu tu-
Nadaljeval je:	»Danes lahko
pred vami izjavim, da je izdajalec Draža Mihajlovič od 13. t m. v rokah organov ljudskih oblasti. Ob tej priliki moram priznati, da je bil ta bandit neverjetno spreten v skakanju s hriba na hrib, v skrivanju svoje umazane zločinske glave po raznih brlogih po naših hribih in dolinah. Toda organi uprave državne varnosti so bili bolj spretni: izredno mojstrsko so odkrivali in lovili ta izto-
naš list 28. 7. 1945, so neizpodbitne. Počakati moramo le, da bo dana pričam prilika, ko bodo p»o-kazale v luči javnosti, kaj sta zakrivila župnik Zorn in vikar ui-čen na škodo našega naroda. To, kar so nam naknadno povedale priče, presega vse, kar je naš list svoj čas objavil.
koristno za našo državo. Pri naših poljskih prijateljih smo naleteli na isto mnenje in tako smo z bratskimi poljskimi državniki sestavili pogodbo v veri, da jo bodo vsi narodi Jugoslavije navdušeno pozdravili.
Praga je zapustila v naših srcih nepozabno sliko. V Pragi smo izmenjali mnenja o celi vrsti vprašanj in razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo interesov naših držav. Odločili smo se, da bomo sklenili pogodbo o prijateljstvu in o medsebojni pomoči, kakor smo jo z bratsko Poljsko in prej s Sovjetsko zvezo. To se bo izvršilo v kratkem času.
Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke!
Vrnili smo se s trdnim poroštvom, da stojijo slovanski narodi kakor zid za obrambo svoje svobode in neodvisnosti.
Sklep pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči z našimi bratskimi slovanskimi državami ni dejanje, ki bi ogražalo mir ali svobodo in neodvisnost. To dejanje je velik prispevek k miru vsega sveta in — kar je zelo važno — zagotavlja miren razve! naših narodov. S tem smo pokazali vsem zločincem, ki bi hoteli ponovno sejati mržnjo in plamen vojne, da so minili časi, ko se je dalo ribariti v kalnem.
Prepričan sem. da bomo tako najbolje pomagali ne samo našim državam, ampak vsemu človeštvu, namreč miroljubnim silam, ki se borijo za mir.
Dragi bratje in sestre!
Še enkrat vas pozdravljam in dovolite mi, da vam še enkrat izrazim velike simpatije in ljubezen ter zaupanje v našo novo FLRJ, kakor so me prosili v bratski Poljski in Češkoslovaški.
Naj živi bratstvo in enotnost slovanskih narodov na čelu z našo veliko Sovjetsko zvezo!
Naj živi zmaga miru na svetu! Smrt fašizmu — svobodo narodu!«
Množica se je odzvala in vzklikala: »Naj živi naš veliki maršal Titol« Pozdravljala je maršala ter bratstvo slovanskih narodov.
di predlog .osnovnega zakona o organizaciji in pristojnosti ljudskih odborov.
V nadaljnjem je notranji mini ster spregovoril o okupatorjevih pomagačih in kvislingih ter o četniških in ustaških banditih, ^kateri poslednjih so pa že popolnoma uničeni. Izjavil je, da se bodo vse nade domače in tuje reakcije, katera bi rada potom četniških organizacij dvignila ljudstvo proti ljudski oblasti, izjalovile.
dek našega ljudstva. Za aretacijo tega izdajalca je propadla podla kampanja in politika reakcionarnega inozemskega tiska, ki je po ustih raznih Randolfov, Churchillov in zakletih sovražnikov nove Jugoslavije širila vest o tem, da se Draža Mihajlovič kot »gorski car« in domnevni komandant »60 tisoč do zob oboroženih vojakov« ogorčeno bori v jugoslovanskih gorah. Toda v poplavi teh laži ni nič bolj smešnega kot
trditev, da je odšel Draža Mihailovič nekajkrati v inozemstvo na razgovore, sedaj s kraljem, sedaj z Andersom ali z Mačkom in drugimi. Pač pa je Draža Mihajlovič v tem času, ko so si sovražniki nove Jugoslavije izmišljali junaške podvige svojega ljubimca m kovali načrte za povratek na .-.faro, sedel ves v strahu v svoji votlini, kjer ga je stražilo samo II vojakov, ki so ostali po njegovem katastrofalnem porazu meseca maja 1945. Tudi polkovnika Nikole Kalabiča, zadnjega Dražine-ga komandanta, se ne bodo več bali naši kmetje na svojih njivah in poteh niti pastirji na svojih pašnikih in v gozdovih. Tudi ne bodo ogrožali naših mirnih vasi in prebivalstva drugi številni čet-niški komandanti, ki so v zadnjem času izvrševali zločine nad našim ljudstvom. Ne morem se govoriti o uspehih dosedanje pre-izkave proti Draži Mihajloviču, a vam lahko zaupno povem, da je dovolj razlogov, da ne bodo številni njegovi pomagači in sodelavci pri strašnih zločinih — bodisi v inozemstvu bodisi tisti, ki so se morda slučajno zatekli v našo državo — mirno spali, ko bodo zvedeli, da je prišla v roke ljudski pravici najbolj dragocena živa priča vseh zahrbtnih načrtov proti naši državi in ljudstvu. Ni dvoma, da je bil Draža Mihajlovič največji izmed vseh reakcionarjev, ki odkrito ali prikrito delujejo proti FLRJ. Toda te rade so ostale samo glas upijočega v puščavi, a mi v državi smo napravili konec četniškemu bandit-stvu enkrat za vselej. Torej le četniško in ustaško banditstvo v naši državi dokončno izbrisano. Zelo maloštevilne in popolnoma razpršene nepovezane skupinice, ki štejejo nekaj bednih ljudi ali osamljenih posameznikov, s katerimi bodo naši organi kmalu obračunali, predstavljajo zadnji izginjajoči ostanek poraženega banditstva. Njihov vodilni oficirski in komandni kader je popolnoma uničen ali čaka na obsodbo pred ljudskimi sodišči«.
ZAKAJ SE NAM NE IZROČIJO VOJNI ZLOČINCI?
Nerazumljivo nam je postopa nje zavezniških oblasti za iz-oči-tev vojnih zločincev. Kljub registraciji pri komisiji Združenih narodov za vojne zločine % I on-donu smo prejeli od zavezniških oblasti le malenkostno števno prijavljenih vojnih zločincev. Posebno italijanski vojni zločinci, ki so bili zahtevani potom glavnega zavezniškega vojnega štaba v Caserti. nam niso bili izročeni, nasprotno, mi vemo, da sc mnogo od teh zločincev mirno sprehaja po Italiji ali pa je celo na visokih komandnih mestih.
KRIMINALNOST IN NARODNA ZAŠČITA
Važna naloga, ki spada v delokrog notranjih zadev, je tudi pobijanje kriminalnosti. Brez dvoma so voine posledice krive, da se je kriminal tako razpasel. S tem združeno nedovoljeno špekulacijo in črnoborzijanstvo, ki se je posebno bohotno razširila med okupacijo in prve dni po osvoboditvi, so naše oblasti izkoreninile. Narodna milica ima nalogo zavarovati pridobitve naše štiriletne borbe ter ščititi varnost nove družbene ureditve, da bo lahko naša obnova in izgradnja neovirano potekala. Narodna milica, ki je vznikla iz ljudstva, se mora v predani službi svojemu ljudstvu in v interesu čimbolj uspešnega dela opirati na najširše ljudske množice. Če je bilo v preteklosti marsikaj pomanjkljivega, se skuša to sedaj popraviti in so uspehi že vidni.
Omeniti je treba eno najlepših pridobitev narodno osvobodilne vojske, namreč OZNO. Vem, da jih je mnogo, ki imajo drugačno mnenje o tej ustanovi. A to so
Ob zaključku lista
Manifestacija v Trstu
ŽIVEL NAŠ TRST, V SVOBODNI VII. REPUBLIKI JUGOSLAVIJE !
Proces «Soškega tednika"
POVRATEK MARŠALA TITA
Z OBISKA NA POLJSKEM IN ČEŠKOSLOVAŠKEM
VAŽEN EK5P0ZÈ MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE
Aleksandra Rankoviča Notranja izgradnja
DRAŽA MIHAJLOVIČ PRIJET
zakleti sovražniki naše države, reakcionarji vseh barv, saboterji, vohuni in nevem še kdo vse, seveda ti ne bodo imeli dobrega mnenja o OZNI. Ta oddelek za zaščito ljudstva je do danes zabeležil že lepe uspehe pri onemogočanju notranjih sovražnikov.
Vodilno načelo naše nove ljud-
ske oblasti in naše ljudske demokracije v izgradnji je, da mora biti država izvrševalec volje večine ljudstva in predvsem širokih delovnih slojev. Tega načela se bomo držali tudi v bodoče kot do sedaj in nihče nas ne bo mogel odvrniti od te za našo državo in naše ljudstvo edino možne poti.
naleteli na njegovo 16 letno hčerko Dragico ter ji začeli groziti s samokresi zahtevajoč od nje, naj sama sname tri zastave. Uprla se jim je. Kmalu nato sta ji priskočili na pomoč dve stari ženi iz pritličja in jo rešili iz krempljev zlikovcev.
* S *
27. t. m. ob 10. zvečer, ko so se isti šovinisti vračali s sv d j e ba-kljade, so začeli metati ognjene baklje proti tem zastavam na oknih tov. Koncuta. Tov. Dragica je rešila eno zastavo iz plamena. Nato so začeli šovinisti obmetavati njeno sobo s kamenjem. Le čudežno se je rešila plohe kame-njev. Popolnoma so ji razbili okno.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »
£^[as j debele
Idrsko
Nesreča na polju
5. marca okrog devetih zjutraj je vaščane vznemirila močna eksplozija. Kot blisk se je raznesla po vasi vest, da se je zgodila velika nesreča. Tov. Kurinčič Ivan je na delu na polju naletel na ročno bombo, ki mu je popolnoma odtrgala roko in razmesarila desno ramo. Drobci bombe so ranili tudi tovariša Fratnika Ivana, predsednika prosv. društva. Nesrečen slučaj je hotel, da mu je tudi pred 27 leti, ko je bil še otrok, ravno tako ročna bomba odtrgala roko. Vsa vas iskreno obžaluje to nezgodo, ki je zadela težko preizkušeni družini in želi, da bi ranjena tovariša kmalu o-krevala. Po zlomu Nemčije se je tov. Fratnik po 12 letih zapora srečno vrnil domov, tov. Kurinčič je služil najprej v kazenskem bataljonu v Italiji, od tam je prestopil v III. prekomorsko udarno brigado in je bil šele pred kratkim odpuščen iz JA.
Slovenska Benečija
»Naj zve javnost, kaj smo in za kai smo se borili!«
Iz Sovodenjske doline smo prejeli pismo, pisano v lepo donečem domačem narečju, ki ga govori ljudstvo pod Matajurjem. Glasi se:
»V nedeljo, 3. marca se je vsa vas zbfala v vaški gostilni v Ber-nasinu. Prepevali smo slovenske narodne in partizanske pesmi ter vsklikali: Borili smo se za Jugoslavijo. Izven Jugoslavije za nas ni življenja. Osemdeset let so zatirali naš slovenski jezik, katerega nismo pozabili kljub temu, da so nam vsilili v šole italijanski jezik. Toda izven šole nismo govorili italijanščine, temveč svoj slovenski jezik, kakor ga nas je učila mati.
V Ponteaku so se ljudje uvrstili v povorko in obšli vas prepeva-je narodne in partizanske pesmi, ki smo jih sami sestavili. Vskli-kalo je ljudski Jugoslaviji in našemu ljubemu maršalu Titu. Slišali so se vskliki:	»Tito, ti nam
boš prinesel pravo svobodo« in »Tito k nam, če ne, ni življenja več za nas«. Pripomniti moramo, da vlada v Benečiji danes večji fašistični teror kot kdajkoli prej. Mi si iz srca želimo Titovo Jugoslavijo, ki jo je genialni naš voditelj z neizmernimi žrtvami iztrgal iz rok okupatorja. Boril se je s svojimi junaškimi armadami v
ČITAITE IN ŠIRITE »SOŠKI TEDNIK"
snegu, dežju in pod vsakimi vremenskimi ncprilikami. Naš maršal Tito zahteva samo to, kar mu gre po pravici in ž njim zahtevamo tudi mi vso tisto zemljo, ki je namočena s krvjo njegovih borcev. Naše meje naj bodo tam, kjer se je boril slovenski, beneški partizan.
Drobne novice
*	Italijanski invalidi, ki so se mudili v Jugoslaviji, so se izjavili prav laskavo o sprejemu, ki so ga bili tam deležni. Ogledali so si več taborišč, kjer živijo italijanski ujetniki, ter so razpravljali o raznih poslovnih vprašanjih.
*	Bivšega nacističnega guvernerja Češke in Moravske K. H. Franka so pripeljali pred ljudsko sodišče, da ga bodo sodili. Obtožen je raznih zločinov nad češkim narodom. Od štirih sodnikov ljudskega sodišča, ki bodo sodila Franka, so bili trije zaprti 6 let v koncentracijskih taboriščih.
*	Predsednik madžarske vlade in voditelj stranke malih posestnikov, Ferencz Nagy, je izjavil, da bo njegova stranka lojalno sodelovala v madžarski demokratični fronti.
*	Komite za stalni mir na univerzi Columbia v New Yorku je protestiral zaradi podelitve naslova častnega doktorja bivšemu angleškemu predsedniku vlade Winstonu Churchill-u.
*	V Rusiji so odkrili zdravilo, s katerim uspešno zdravijo raka in druge tvore. V 95°/o slučajev so imeli uspehe.
*	V sedež uredniških prostorov lista »L’Uomo Qualunque« je vdrlo pred dnevi okrog 20 oseb, ki so se izdali za partizane ter uničili pohištvo, zmetali na cesto časopise in vse skupaj zažgali.
*	Ognjenik Sakura Jima na japonskem otoku Kyshu je začel bruhati in velike reke lave se valijo proti naseljem in mestom, ki leže ob tej poti. Ljudstvo zapušča domove in si išče varnejše kraje.
*	Japonski cesar bo 27. t. m. prvič, odkar se piše japonska zgodovina, sprejel v avdijenco žene bele polti. Obišče ga ameriška ženska misija za vzgojo Japonske.
*	Na nuernberškem procesu zaslišujejo nacističnega zločinca Goeringa. Birger Dahlerus, Šved, ki ga je Goering klical za pričo, je med drugim izjavil: »Hitler se mi je zdel včasih, kakor da bi ponorel. Včasih se je mirno pogovarjal o politiki in načrtih o-brambe, včasih se je pa zdelo, da se ne zna obvladati, vstal je nervozno, hodil nemirno po sobi ter kričal: »Izdelal bom na tisoče podmornic, letal in zmagali bomo. Bojevali se bomo eno, dve, deset let, če bo potrebno in Poljsko bomo zdrobili kot orehovo lupino«.
*	V nekem vinogradu blizu Turina so izkopali zaklad, ki ga je skrila židovska družina, predno so jo Nemci pomorili. Zaklad obstoji iz 12 kg zlata ter 50 kg srebra.
*	V Nemčiji ni dovoljeno ame-
Kljub porušenim vasem na Trnovski planoti in prvotnemu pomanjkanju orodja in vprege se je v zimskih mesecih, ko je glavna sezona gozdnega dela, stopnjevala produkcija vedno bolj. Prebivalci Trnovske planote, ki so po večini gozdni delavci in vozniki, so šele nedavno odložili puške. Demobilizirani borci so se pravilno zavedli pomena de.a in brez odlašanja krepko prijeli za delo v gozdu in pri obnovi, sedaj kot delovni borci.
S partizansko iznajdljivostjo in upornostjo ter s pomočjo Gozdne uprave so si pripravili pogrebno orodje in vozila. Lahko rečemo, da so sedaj že dovolj »oboroženi« z orodjem.
V zimskem času izdelan les je mnogo več vreden kot nepravi čas sekan, pa naj si bo za drva ali tehnični les. Naša obnova porušenih domov pa naj ima dober material, da bodo novi domovi trajnejši in trdnejši kot prej. Pri suhih drvih pa ne bo zgube na
riškim vojakom poročiti se z Nemkami. Kadar bo Nemčija sprejela demokratična načela in se bo otresla nacifašističnega duha, potem bodo šele ukinili to določbo.
*	Govori se, da bodo demobilizirali poljske čete, ki se nahajajo v Italiji. Varšavska vlada ne ugovarja, če se ti poljski vojaki vrnejo v domovino.
*	V Parizu je umrl bivši španski ministrski predsednik Largo Caballero. Leta 1931 je proglasil v Španiji republiko, a takoj nato so ga španske oblasti zaprle. Odklonil je ponudbo španskega kralja Alfonza XIII, da bi vstopil v vlado. V prvem republikanskem kabinetu je bil minister dela, nato je bil leta 1936 izvoljen za min. predsednika. Leta 1939 se je u-maknil v Francijo, kjer ga je vi-chijska vlada nadzorovala, a leta 1942 so ga Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišče v Oranien-burg. Aprila 1945 so ga osvobodili Rusi. Pokojni Largo Caballero se je vrnil septembra pr. 1. v Francijo, kjer je kot najvidnejši zastopnik socialistične stranke in splošne delavske zveze stopil v borbo za svobodno Španijo.
*	Alojz Saillant, generalni tajnik svetovne sindikalne organizacije, ki zastopa 70 milijonov delavcev, je v Parizu ostro nastopil proti konservativni politiki Cnur-chilla.
*	V glavnem mestu Norveške so študentje demonstrirali po ulicah ter nosili velike transparente z napisi: »Dol s Francom«, končajmo s falangisti, hočemo Franca v Nuernberg!«
*	Bivši predsednik Združenih držav Hoover je prispel v Evropo po naročilu predsednika Trumana, da se bo na licu mesta prepričal o obupni prehranjevalni krizi. Obiskal je tudi Italijo ter stopil v stike z raznimi osebnostmi.
*	Po prvih občinskih volitvah v Italiji so se bahali' demokristjani, da bodo šli sami na volitve in da se ne bodo družili z nikomur. Po drugih volitvah, kjer so levičarske stranke dobile večino, so že spremenili .mnenje ter proglasili, da se lahko družijo s centralnim blokom, desničarskim in tudi s kvalunkvisti. Ti so pa res značajni! Na volilnih shodih se radi ponašajo, da so demokrat j e in za republiko, sedaj jih pa vidimo, da se vežejo tudi z monarhisti, samo ko jim kaže, da dobijo kakšno občino več.
*	Znani svetovni kapelnik Toscanini je izjavil, da bo prispel v Milan skupno s sinom ter glasoval za republiko. •
*	Angleški učenjak Dr. Colin Beltram, član kraljevskega geografskega zavoda v Londonu, je dejal, da bo Rusija imela v letu 2000 že čez 300 milijonov ljudi.
kurilni moči in ne godrnjanja ob štedilniku.
Tako je že do sedaj pri izdelavi drv doseženo 100°/o predvidenega načrta za leto 1946., pri izvozu istih na cesto 60°/o in pri izdelavi hlodovine 70°/o.
Od posameznih delavcev po vojni je število gozdnega delavstva stalno naraščalo. Od približno 50 delavcev mesečno v preteklem letu se je število delavstva v tem letu samo pri gozdni režiji uprave povzpelo na 250.
Med delavstvom se je razvilo udarniško tekmovanje v prid kakovosti izdelka in delovnega u-činka. Najboljše rezultate so dosegli tov. Peršič Ladislav, Strosar Edvard, Hvala Filip, Volk Alojz, Cej Jožef, Žonta Edvard in Kra-peš Franc s svojimi delavskimi skupinami.
Z zaslužkom pa se zboljšujejo tudi življenjske prilike tega po vojni najbolj prizadetega prebivalstva in napreduje obnova domačij in gospodarstev.
OMjufifjajo Rarrt o clcjaiijlfi
Čitajte:
Dne 27. t. m. ob 11. uri dopoldne je privozil »jeep« pred hišo, kjer stanuje družina Mržek v ulici Vittorio Veneto 67. Iz njega je izstopil ameriški vojak, stopil k oknu, kjer je visela jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo, jo
strgal in odnesel.
* * «
Dne 27. t. m. približno ob polnoči so neznanci zažgali jugoslovanske zastave, katere so bile izobešene na oknih družine Gabrijelčič Andreja v ulici Duca d’Aosta št. 4.
* * *
Družini Sorč, katera stanuje v ulici Canova št. 3 so fašistični
izzivači razbili že sedmo šipo.
* * *
Tudi Bavcon-u Viktorij-u, kateri stanuje v ulici Ristori 6 in Colja Gizeli, ki stanuje v ulici Trieste št. 3 so zlikovci ukradli
jugoslovanske zastave.
* * *
Dne 27. t. m. je antifašistično ljudstvo manifestiralo na Travniku in čakalo medzavezniško komisijo. Neka italijanska šovinistka je hotela iz drugega nadstropja vreči na množico kamenje ter jo obliti z vodo, toda to se ji ni posrečilo: vse skupaj je priletelo na glavo ameriškega policista. Navdušeno šovinistko je policija aretirala.
* * *
Tovarišici Štakul Alice stanujoča v ulici Garibaldi št. 8 so dne 27. marca ob 8. uri zvečer šovinistični italijanski demonstranti razbili s kamenjem več šip ter zažgali z gorečimi bakljami zastavo.
Tov. Ferjančič Jožefu stanujočem v ulici Cipriani št. 25 so sneli iz droga slovensko zastavo z zvezdo. Zvedeli smo, da je zastavo snela in nato vrgla v gnojnico neka Piedimonti Marija roj.’ Susič, katera goji sovraštvo na-pram tovarišu Ferjančiču, ker so ji leta 1943. partizani odpeljali moža, ki je bil svoj čas poveljnik miličnikov v Solkanu.
* * *
V	bližini kavarne Garibaldi je gruča italijanskih izzivačev napadla tovariša Briško Albina iz Štandreža št. 84, kateri se je mirno sprehajal po korzu. Sunili so ga v tilnik, da se je zgrudil takoj na tla.
* * *
Novodobni fašisti so napadli 12 letnega dijaka Nikota Birsa ter ga pretepli.
« * *
Na korzu Roosevelt št. 50 so v noči dne 27. t. m. razbijali in skušali vdreti skozi glavna vrata v stanovanje tov. Brica. Razbijali so po oknih, grozili ter silno razsajali.
* * *
Deset študentov, med njimi je bil tudi neki bivši profesor, so napadli ter ranili v glavo in v roko šestnajstletnega dijaka Caha-rijo Marjana. Mladi tovariš se je pogumno branil a končno je podlegel premoči nasiljnih šovinistov.
* • *
V	sredo, dne 27. t. m. popoldne je hotela italijanska neofašistka iztrgati zastavico 14 letnemu dijaku Marušič Tomažu. Ker se je mladi tovariš temu uprl, ga je napadel civilni policist z palico, ga pretepel, da ga je oblila kri. Odpeljan je bil v bolnišnico sv.
tudi ieoata rietesa, so pa takšni
Jušta. Mladi tovariš je svoj čas prejel pionirsko odlikovanje za hrabrost, ker je v času osvobo dilne borbe opravil važne sabotažne akcije proti okupatorju.
* * *
Sivolaso tovarišico Bavčar Justino je italijanska fašistka surovo in dejansko napadla, ker ni hotela na njeno zahtevo, zakričati »Viva 1’Italia!«
* * *
Markočič Ivan, star 21 let, doma iz Šmartna (Brda), kateri je bil partizan od poloma Italije do osvoboditve, je bil 28.III.1946 ob 4. uri popoldne napaden od italijanskih reakcionarjev na Corso Verdi. Eden izmed reakcionarjev ga je udaril po glavi z lesenim kolom obitim z žeblji. Na pomoč so mu priskočili takoj štirje tovariši in ga rešili iz reakcionarnih krempljev. Ko se je to dogodilo se je peljala mimo civilna policija na jeepu ne da bi se ustavila ali ,pa prijela napadalce. Za njo je prišla Zavezniška policija, katera je samo vprašala kaj se je zgodilo in odšla ne da bi izvajala kakšnih posledic nad reakcionarji. Ranjeni tovariš je dobil dve močni rani na čelu in na temenu. * * #
Mučič Anica iz Št. Petra (na gospodarski komisiji) izjavlja, da je videla 27.III, ob 3. uri popoldne pred CLN gručo Italijanov in nekaj civilnih policistov. Mimo sta šli dve starejši ženiski. Imeli sta na plaščih peterokrake zvezdice. Tedaj jih je skupina reakcionarjev pričela zmerjati, na kar one niso odgovarjale, temveč so mirno nadaljevale pot. To mirno obnašanje je izzivače razjezilo, da sta planila dva za njima in jih pretepla. Civilni policisti so temu prizoru obrnili hrbet.
* * *
27. t. m. ob 7.30 uri zvečer je zavezniška in civilna policija blokirala manifestante, kateri so disciplinirano in mirno vzklikali Jugoslaviji. Razdelili so jih na več stranskih ulic. Pri občini so potisnili množico ob zid z motorji in jecpi. Tu je bila v glavnem zavezniška policija. Motorji so nato krožili po pločniku in se zarivali v ljudi, kateri so bili potisnjeni ob zid.
* * *
Tovarišici Olgi Čuk iz ulice Giustiniani št. 23 je dne 26. t. m. civilna policija raztrgala jopič ter jo aretirala. Med odrivanjem množice na Travniku in prerivanjem, ki je sledilo, so mlado tovarišico surovo vrgli na »jeep« ter odpeljali. Izpustili so jo šele ob 21. uri.
* * *
25. marca popoldne se je civilna policija na konjih zagnala med antifašistične manifestante ter jih hotela razkropiti. Ob tej priliki jih je mnogo popadalo po tleh. Tov. Veri Kalašnikovi iz ulice Ristori so prizadeli hude poškodbe; razbili so ji koleno in konj jo je udaril v nogo.
* * *
Dne 26. t. m. ob devetih zvečer je prišlo približno 20 goriških šovinistov pred stanovanje tov. Koncuta Joška, ki stanuje v ulici Ambrosio (pri stari pošti) 23, v II. nadstropju. Šovinisti so začeli vpiti: »Dol z zastavami z rdečimi zvezdami!«. Dva sta vdrla na hodnik. Ostali so hoteli vdreti v stanovanje, da bi odnesli zastave, a po ponesrečenem poizkusu so na provratku v pritličju
Uspeh dela v Trnovskem gozdu
Les je načrtno razdeljen med lesne industrije in za obnovo požganih vasi v sporazumu narodne oblasti in lesne industrije.
Na delavskem sestanku v Trnovem je bil prikazan rezultat dosedanjega dela. Razmotreni so bili uspehi in pomanjkljivosti. Podane so smernice za nadaljnje delo v gozdu.
Tako delavstvo in ljudstvo samo nadzoruje delo in ostvarja sporazumno s Trnovsko državno gozdno upravo svoje potrebe, kakor tudi potrebe drugih krajev na lesu.
Potrebno je, da se sedaj delovne sile prvenstveno posvetijo obnovi porušenih krajev. V načrtu prvomajskega tekmovanja in u-darniškega dela je zraven obširnega programa za obnovo tudi, da se pomaga siromašnim prebivalcem pri preskrbi drv. Mladina bode znosila k cesti odpadke od izdelave lesa, veje in trske a vozniki jih bodo brezplačno speljali v vasi, kjer se bodo ta drva razdelila najpotrebnejšim. S tem se bo smotrno porabil ves les in očistil gozd. Mladina bo tudi očistila gozdne steze in preseke.
Z delovnim poletom, ki gre vzporedno s političnim razvojem tega narodno zavednega ljudstva, se bo naša mladina razvila v uspeha polno generacijo, ki bo porok boljše bodočnosti.
Ko vidimo pred seboj že sedaj ta delovni rezultat kot plod skupnega prizadevanja ljudstva in njegove oblasti, gledamo z Jaa-panjem v narodovo bodočnost kljub temu, da vemo, da bo treba še mnogo truda in žrtvovanja, da popravimo, kar je vojna uničila.	Z.
Kulturni pregled
Izšla je pred par dnevi 5. številka »Vestnika«, glasila Slov. prosv. zveze v Trstu. Pričujoča številka ima poučno in za naša društva zelo prikladno vsebino ter kaže znaten korak naprej v primeri s prejšnjimi številkami.
Črtomir Šinkovec nam v daljšem članku opisuje življenje in delo našega kraškega pesnika Srečka Kosovela, ki ga še vse premalo poznamo, čeprav je že dva j» set let, odkar nas je v cvetu mladosti za vedno zapustil.
Urednik Jože Pahor podaja v članku »Po Prešernovem tednu«, zelo koristna navodila, kako je treba deklamirati. Dobro bi bilo, da prečitajo ta navodila in se jih tudi drže vsi, ki nameravajo naše pesnike res dobro in nazorno podajati, saj izvirajo vsi ti nasveti izpod peresa strokovnjaka, ki si je pridobil bogate izkuš nje v stiku z našimi podeželskimi odri.
Ludvika Kalanova je zapela himno: Domovini zmagoviti.
Med novicami to pot prevladujejo vesti iz vzhodnega Primorja, zlasti s Pivke in nam naznanjalo, da se tudi tam pridno dela.
Priporočamo vsem prosvetnim društvom, pa tudi posameznikom, da pridno posežejo po listu, ki jim bo zvest vodnik na polju prosvetnega delovanja. Dobi se pri Slov. prosv. zvezi v Trstu, Ul. Carducci št. 6-III.
/. M.
NATEČAJ
Za prvi množični pevski koncert
Slovenska prosvetna zveza za Primorje in Trst in Centro di Cultura Popolare v Trstu razpisujeta natečaj z nagradami za lepak za 1. množični pevski koncert 1. maja 1946.
Osnutek mora predstavljati množične kulturne alegorije, bratstvo treh narodov, slovenskega italijanskega in hrvaškega s sledečim napisom: 1. MNOŽIČNI PEVSKI KONCERT v Trstu in Julijski krajini - Trst 1. maja 1946. Velikost, oblika in barva lepaka niso pogojni temveč prepuščeni avtorju.
Osnutki za lepak se naj dostavijo v urad Centro di Cultura Popolare v Trstu, ulica Mazzini 32/11 do 12 ure. 5 aprila 1946.
Natečaja se lahko udeleži vsakdo.
Osnutek mora biti opremljen z osebnimi podatki avtorja (ime, priimek in naslov), napisanimi na listu v zaprti kuverti, na kateri mora biti označeno geslo; s tem mora biti opremljen tudi osnutek.
Predložene osnutke bo pregledala žirija in bo izbrala tri dela, ki bodo dobila tele nagrade:
1.	nagrada L. 10.000.—.
2.	nagrada L. 5.000.—.
3.	nagrada L. 3.000.—.
Nagrajeni osnutki postanejo
last SPZ in C.C.P., ki bosta z njimi lahko prosto razpolagali in jih uporabljali po svoji volji.
Slovenska Prosvetna Zveza Centro di Cultura Popolare Trst.
PEVSKIM ZBOROM!
Opozarjamo vse pevske zbore, mešane in moške, da so ponovno prispele note pesmi za majsko proslavo v Trstu. Preskrbite si jih takoj pri glasbenem referentu, Ljudski dom I. nadstropje.
OBČNI ZBOR
Zadruge vojnih oškodovancev v z. z o. j. v Trstu, ki bi se moral vršiti 28. marca 1946 v Ljudskem domu v Gorici, je bil preložen ter se bo vršil v četrtek, 11. aprila 1946 ob 9. uri dopoldne v Gorici istotam in z istim dnevnim redom.
V slučaju, da bi ob določeni uri ne bilo navzočih zadostno število članov, se bo vršil občni zbor eno uro kasneje v istih prostorih in z istim dnevnim redom neglede na število navzočih članov.
Odbor.
Dviganje hrošnjarskih dovoljeni
Trgovska zveza vabi lastnike krošnjarskih dovoljenj, da čim-prej dvignejo pri svojih uradih dovoljenja, obnovljena za tekoče leto.
Podporno društvo za Goriško
Mestni odbor Gorica
Podporno društvo za mesto Gorica se iskreno ‘zahvaljuje vsem, ki so s svojimi darovi v blagu ali denarju pripomogli k lepemu uspehu srečelova pri plesni prireditvi.
DAROVI
Tov. Ferfolja Karol, trgovec s čevlji v Raštelju je daroval družini Leon iz Orehovlja 200 lir, katere družinski poglavar je padel v partizanih. Posnemajte!
* • •
Tov. Peršič Franc iz Vogrskega je daroval za sirote padlih borcev L. 200.
Tov. Hvalica Jvan iz Kanala je daroval za škedenjske žrtve L. 200.
Primorski čebelarji!
Leta 1934 je prenehala delovati Slovenska čebelarska zadruga z o. j. v Gorici. Zadruga je bila prisiljena ukloniti se tedanjim fašističnim oblastem in razmeram, katere so bile za naše gospodarstvo na Primorskem obupne. Skušali so razbiti vsako našo gospodarsko ustanovo in uspeli so uničiti tudi Čebelarsko zadrugo v Gorici.
Kljub temu pa zadruga pravno še vedno obstoja in je obvarovala nekaj inventarja (strojev), za kar se imamo zahvaliti poedinim članom upravnega in nadzornega odbora!
Danes, ko se naše razmere izboljšujejo, je nujno potrebno, da obnovimo Čebelarsko zadrugo, ker le na ta način bomo lahko obnovili naše čebelarstvo.
Upravni odbor je podvzel vse potrebno, da se zadruga obnovi za cono A in B odnosno da obnovi stari delokrog za celo Slovensko Primorje in Istro.
Upravni odbor vabi vse člane Čebelarske zadruge v Gorici, kakor tudi ostale starejše in mlajše čebelarje, kateri niso bili še člani te zadruge in to iz cone A in B, na izredni občni zbor, ki se bo vršil dne 7. aprila t. 1. ob 9. uri v dvorani Ljudskega doma v Gorici s tem dnevnim redom:
1. otvoritev. 2. poročilo upravnega odbora. 3. poročilo I.Z.O. za Goriško. 4. načrt za nadaljnje delovanje zadruge. 5. sprejem novih pravil. 6. volitev upravnega in nadzornega odbora. 7. slučajnosti.
Istočasno obveščamo vse čebelarje v coni A, da bo zadruga tudi letos, in to v mesecu aprilu, kuhala vosek in vlivala satnice.
Vojna škoda
Zavezniška vojaška uprava je izdala .glede obnove v vojni porušenih oziroma poškodovanih stavb razne uredbe.
S splošnim ukazom št. 14 z dne 11.9.1945, ki se tiče stavb, poškodovanih zaradi vojne, določa predpise glede popravila nujno potrebnih stavb za ljudi, ki so brez stanovanja.
Ta ukaz izrecno pripominja, da bodo ostala dela in popravila hiš, k: so jih porušile nemške čete v bojih s partizani, določena z nadaljnimi ukazi in navodili
V naslednjem prinašamo glavne določbe tega ukaza, ker so važne.
Ukaz določa, da se ustanovi v vsaki občini, kjer se nahaja pomembno število poškodovani'! zgradb, odbor za zopetno zgradi tev.
Lastniki nepremičnine, ki želi jo, da se jim popravijo njihovi domovi in da se jim prizna podpora in pomoč, ki jo ta zakon predvideva, bodo morali predložiti na svoje stroške prošnjb tehničnemu zavodu (Genio Civile) preko krajevnega odbora za zopetno zgraditev s predpisanimi prilogami. Odbor pošlje te prošnje po predhodnih ugotovitvah s potrebnimi podatki in mnenjem tehničnemu zavodu; po potrebnih ugotovitvah odstopi ta prošnjo oddelku za javna dela pri ZVU.
Če ZVU prošnjo odobri, prizna oškodovancu preko tehničnega zavoda to le podporo:
K stroškom za izvedbo odobrenega načrta bo prispevala ZVU 50%), toda le do naj višjega zneska L. 150.000.—. Ta podpora bo vračunana v skupno svoto, ki je potrebna in primerna za popravi lo. Ne bo pa dovoljeno niti povečanje, niti izboljšanje stavbe, temveč samo tisto, kar je potrebno, da bo omogočeno stanovati v zgradbi.
Vsako poslopje in vsako stanovanje je posebna enota, na katero bodo razdeljeni vsi stroški za popravilo in podporo, ki bo dovoljena. Podporo bo izplačala ZVU lastnikom zgradbe po predložitvi potrdila tehničnega zavoda (Genio Civile), da je bilo delo za popravilo izvršeno z zgoraj omenjeno omejitvijo (t. j. 50°/o do največ 150.000 L. za skupno svoto popravila).
Če bi se lastnik nepremičnine ne pokoraval pogojem in navodilom ZVU ali Genia Civile, se mu podpora lahko odkloni.
Lastnik sme zaprositi mesto denarne podpore dobavo materi-jala in delovne moči v višini podpore. Če pa bo dal lastnik na razpolago pri popravilu lasten mate-rijal ali delovne moči, bo cena tega doprinosa vračunana v skupni znesek stroškov in mu bo tudi
sorazmerno določena podpora.
Lastniki, ki so se odločili za popravilo zgradbe, odobreno po ZVU, s pomočjo posojila in podpore, se smejo obrniti na katerikoli denarni zavod v svrho posojila. Vknjižba tega posojila bo imela prednost pred vsakim drugim posojilom in tudi pred prisilnimi terjatvami in sicer v višini skupne svote stroškov za popravilo v vojni povzročene škode, po odbitku svote, ki je bila priznana na račun kot podpora.
Kjer je lastnina nedeljiva in je bilo posojilo dvignjeno na korist vseh solastnikov, bo vknjiženo na breme vseh, čeprav kateri izmed njih ni sodeloval pri posojilni pogodbi.
(Konec prihodnjič).
Ali voste?
... da je odvetnik Elessi, član CLN in eden glavnih prirediteljev šovinistične povorke zagovarjal protiljudske duhovnike Zorna in Ličena o katerih bomo govorili še na drugem mestu?
*	4=	*
... da so na poslopju očetov jezuitov v Gorici razobesili »tricolore« s savojskim grbom? In da prihaja iz te strani, namesto nauka »ljubi svojega bližnjega kakor samega- sebe«, samo sovraštvo in zlobna propaganda proti antifašistom in Slovencem?
« * *
.. . da so protiljudski italijanski manifestanti navdušeno pozdravljali pred škofijo kamion nemških ujetnikov? Gliha vkup štri-ha!
*	« *
... da so neke nove vrste demokrati v Milanu, ki izdajajo »II Mattino d’Italia« poslali protestno noto prefektu, ker je razobesil zastavo brez savojskega grba in kraljevske krone?
* # *
... da so pri zadnji reakcionarni povorki hčerke odličnih goriš-kih družin rabile tako nagnusne
in prostaške izraze, katere lahko zaman iščemo po slovarjih?
* * *
... da so te dni goriški lekarnarji prodali ogromno vazeline? Komu? Goriškim »šenjorinam« in damam, katere so si ranili ustnice ob tako udarniškem piskanju pred kavarno de Nicolo?
* * #
... da je italijanska izzivačica fašističnega kova, pokazala jezik naši tovarišici, na kar je dobila odgovor:	»purga!«? (Prenapeta
šovinistka je imela namreč obložen jezik).
* * *
... eia smo videli v zadnji povorki italijanskih reakcionarjev tudi »compagno« Milanesi-ja? Tisti, kateri je pred letom nepo-zvan odšel v Vipavo odbirat tovariše, svoje rojake, katere naj se pošlje ali v taborišče ali domov. (Tako se je namreč sam bahal in tudi reakcija je o tem pisala).
* * *
.., da je bilo več avtomobilov in avtobusov z značko »RE« (Regio Esercito), kateri so pripeljali »pomagače« iz notranjosti države?
ZHHUHLfl
vsem, ki ste v tako velikem številu izkazali zadnjo čast in spremili našega ljubega očeta
ANTONA SIMČIČ
na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja.
V Pevmi pri Gorici, dne 22. marca 1946.
Žalujoči
Irma, Lidija por. Bertani in Marijo
otroci.
Kotle iz litega železa
ima na prodaj KUMAR (CUMALDI) RUDOLF iz Ločnika, ulica XXIV Maggio 4fi9. 7 literski kotli stanejo 350,— lir. Ima na razpolago tudi večje mere.
URNIK ZA TRGOVINE
Trgovska zveza naznanja z ozirom na ukinitev ukaza glede o-mejitve potrošnje električnega toka in z ozirom na daljše dneve, da se morajo odslej trgovine ravnati po normalnem urniku za od-
pekarne in mlekarne................
mesnice............................
trgovine jestvin in prodajalne drog . prodajalne sadja in zelenjave . . . prodajalne s kurivom (z drvmi in premogom) ............................
prodajalne lesa in gradbenega ma-
terijala ........................
trgovine z manufakturo in z drobnim blagom, z motornimi vozili, z gorivom in oljem za mazanje ter vse druge trgovine, ki niso omenjene
knjigarne in papirnice ............
cvetličarne........................
piranje in zapiranje trgovin, predpisanem z odredbo predsed-ništva cone.
Radi večje jasnosti navajamo
urnik za trgovine pin;		glavnih	sku- k
od 6.30 do	12.— in od	16,— do	IS-
„ 7.30 „	12.- „ „	16.- „	IS,—
„ 8,- „	12.30 „ „	15.— „	18.30
„ 8.- „	13.- „ „	15.30 „	18.30
n &	„	12.- „ „	13.30 „	17.30
n 8*- n	12.- „ „	13.30 „	17.30
» 8.30 „	12.30 „	» UL n	18.30
» 8.- „	12.- „	„ 15.30 „	18.30
» 8,- „	12.30 „	„ 15.- „	18.30
VOZNI RED RIBIJEVE DRUŽBE:		
Veljaven		as dnem 1. aprila 1946
Gorica	- Tolmin . . .	. . ob 17.— uri
	- Šmartno . .	. . ob 13 - in 17.30
	- Dobrovo . .	. . ob 7,-
	- Trst . . . .	. . ob 7.— uri
	- Trst samo ob nedeljah ob 7.— in 18.—	
	- Videm . .	. . ob 7.-, 12.15 in 12.45
	- Videm samo	ob nedeljah ob 7,— in 18,— uri
	- Čedad . .	ob 16.— uri
	- Krmin . .	ob 7-, 12.15 in 16.- uri
	- Palmanova	ob 14,— uri
	- Gradež . .	ob 14.— uri
	- Červinjan .	ob 17,— uri	1
	- Gradiška .	ob 13—, 14.-, 16— in 18.— uri
	- Tržič . . .	ob 6.45, 13.— in 16.— uri
	- Bologna	ob 6.— uri vsak torek in petek
	- Milan . .	ob 6— uri vsak četrtek in nedeljo
»	- Rim . . .	ob 6,— vsako sredo
AVTOBUSNO PODJETJE GlANESINI :		
Gorica	- Bovec. . .	. ob 16.30 uri
n	- Sv. Lucija .	. ob 6.— in 13.— uri
AJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KR,ST,JAN BAVDAŽ - Za odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, ^Ljudski dom“ pritličje — Izdaja lista je odobrena od A. I. S. r KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici - Najemnik:
JU
Primorski dnevnik*