Glasilo Občine Logatec št. 8 letnik XXVIII september 1997 novice Svečani prevzem novega gasilskega vozila v Rovtah... Gasilci PCD Rovte so v nedeljo, 6. julija, slovesno prevzeli novo gasilsko vozilo. Na svečani tribuni pred gasilskim domom so bili povabljeni gostje iz logaške gasilske zveze, iz Občine Logatec, krajevne skupnosti Rovte, in drugi, pred njo pa gasilci domačega in drugih društev iz logaške in vrhniške gasilske zveze in domačini, ki so izražali podporo in zaupanje svojim gasilcem. Nov« vozilo PCD Rovte (foto arhiv GZ Logatec) Rovtarjem se je tako uresničila dolgoletna želja po novem gasilskem vozilu, ki lahko na kraj požara pripelje tudi vodo. Za nakup potrebni denar so člani društva zbrali s prispevki vaščanov in sponzorjev ter z lastnim delom in dejavnostjo. I ani so v mariborskem TAM-u kupili tovorno vozilo TAM 150 T, letos pa je mojster Oblak i/ Sinje Gorice vozilo nadgradil in zdaj nosi oznako GVC 16/24 - gasilsko vozilo s cisterno. Vozilo je pod streho rovtarskega gasilskega doma in daje občutek večje varnosti v obrambi pred rdečim petelinom. ... in u Lazah V soboto, I1), julija pa so svoj veliki praznik slavili gasilci PGD Laze -lakovica, ko so v uporabo svečano prevzeli novo gasilsko vozilo. Pred osnovno šolo v Lazah so se, poleg domačih gasilcev, zbrali člani sosednjh gasilskih društev, vaščani in gosl|e, med njimi minister za obrambo g. Tit Turnšek. Novo vozilo znamke mere edes Sprinter je zamenjalo dotrajani kombi IMV. Več lel je tekla akc ija zbiranja denarja za nakup lega vozila. Gasilska zveza I ogatec in Sklad, ki razpolaga s požarno lakso, sla prispevala 60%, preostalih 40 pa Ministrstvo /a obrambo in društvo samo. Po končani slovesnosti je tehnično reševalna (-kipa P(il) Dol. Logatec izvedla vajo tehničnega reševanja i/ razbitin osebnega avtomobila. Seveda je sledila še velika vrtna veselici s srečelovom ~ kot takemu prazničnemu dogodku priliče. met Vsaka hiša je dala na voljo vsaj par pridnih rok Nova streha na podružnični šoli Streha podružnične osnovne šole v Rovtarskih Žibršah je letos spomladi pokazala svoja rebra. To, seveda, ni prav nič čudnega, saj je uspešno kljubovala vremenskim neprilikam več kot 50 let. Letošnja huda zima in žled pa sta jo močno načela in potrebna je bila obnove. Sredstva zanjo je Občinski svet zagotovil v letošnjem proračunu. julija ni še nič kazalo na obnovo, v prvih dneh avgusta pa so se na šolskem dvorišču začele kopičiti skladovnice strešnikov in letev. In potem se jezasvitalo četrtkovo jutro. Sonce je sramežljivo kukalo izza oblakov in opazovalo, kaj se dogaja na šolskem dvorišču, na katerem je vse gomazelo: pripeljali so se delavci javnih del, prihajali so vaščani, starejši, mlajši, tudi osnovnošolci! Mnogi so popustili svoje delo, nekateri so prekinili dopust. Skoraj vsaka hiša je dodala vsaj par delovnih rok, tako, da jih skorajda ni bilo moč prešteti: ti so bili na strehi, oni so prenašali strešnike po stopnicah, spet tretji so odnašali stare strešnike. Odmevala so kladiva, pele so žage. V rekordno kratkem času je bilo delo končano, in sonce, ki je prav tedaj prepodilo oblake, je obsijalo novo streho, da se je zasvetila, vsa praznična in lepa. Zibršani so znova dokazali, da je šola na Planinah res njihova šola. In lepo je tako. Lepo je tudi delati in živeti v kraju, kjer živijo ljudje pridnih rok in odprtih src. Anica Zakelj Znova krediti, prostorski načrti V današnjih Novicah objavljamo razpis kreditov za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, podeljevanje nepovratnih sredstev za male melioracije ter napovedujemo javno razgrnitev osnutka prostorsko ureditvenih pogojev za odprti prostor Občine Logatec in osnutka prostorsko ureditvenih pogojev za ureditvena območja naselij v Občini Logatec. Kljub temu, da se mesec, ki je posebej posvečen varovanju pred požari, šele začenja, je bilo že poletje napolnjeno z gasilskimi slavji; bo pa zato oktober bolj posvečen pripravam in strokovnemu delu. Uredništvo Zahvala Osnovna šola Tabor se zahvaljuje vsem vaščanom iz Rovtarskih Žibrš in okolice, ki so tako nesebično in v tako velikem številu pomagali prekriti podružnično šolo. Ravnatelj Borut FIEFER Novo vozilo in gasilci med slovestnostjo v lazah (foto arhiv GZ Logatec) OBRTNIKI IN SAMOSTOJNI PODJETNIKI Župan občine Logatec vas v sodelovanju z Odborom za spodbujanje malega gospodarstva in Novo Ljubljansko banko d.d., izpostava Logatec vljudno vabi na OKROGLO MIZO "RAZPIS KREDITOV Z REGRESIRANO OBRESTNO MERO ZA SPODBUJANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI LOGATEC ZA LETO 1997" ki bo v Mali dvorani NARODNEGA DOMA v Logatcu, Tržaška c. 44 v četrtek 9. 10. 1997 ob 19. uri. Na okrogli mizi bo predstavljena vizija nadaljnega razvoja malega gospodarstva v občini Logatec. Predstavniki banke pa vas bodo podrobno seznanili z vsemi razpisnimi pogoji, potrebnimi dokumenti in obrazci za pridobitev kredita. Na okrogli mizi boste lahko dobili vse odgovore in pojasnila na vaša vprašanja v zvezi z razpisom. ŽUPAN OBČINE LOGATEC Janez NAGODE l.r. GOSPODARSTVO IN DRUŽBA stran 2 LOGAŠKE. novice GOSPODARSTVO IN DRUŽBA 3. oktober 1997 POROČILO S SEJE OBČINSKEGA SVETA Stavbno pohištvo iz umetnih snovi pri novogradnji... OKNA KLI IZ UMETNE SNOVI V Zahodni Evropi (Avstrija,Nemčija...), ki prav tako kot naša dežela ni ravno v gospodarskem razcvetu, so se na vseh področjih življenja in dela obrnili nazaj k naravi in k varčevanju na vseh področjih. Zato ni čudno, da so se v zadnjem času pogledi tamkajšnjih ljudi na svet močno spremenili. Eden od rezultatov teh sprememb je manj odklonilen odnos do umetnih snovi v svetu, ki nas obkroža. Še pred desetimi leti si skoraj ni bilo mogoče misliti, da bi kdo vgradil v svojo hišo drugačna okna, kot lesena, kajti plastike v bajti pa ne! Nič pa nas ni motilo, da so bile v avtu že zdavnaj vse tapete plastične, tudi usnjeni podplati na čevljih so bili vse večja redkost, notranjost hladilnikov in zamrzovalnih omar je (bila) iz trde plastike... Pred dvema letoma je bilo opaziti na tržišču nenavadne spremembe. Prodaja lesenih oken, ki je bila v izrazitem vzponu, se je umirila, njen porast je bil zanemarljiv. Nasprotno pa se je močno povečala prodaja oken iz trdega PVC materiala, (ki ima v notranjosti votlega profila jeklene ojačitve) Nemčija je želela omiliti naraščajočo nezaposlenost z deli v t.i. javnem sektorju. Začeli so obnavljati stare zgradbe in ulice ter urejati pločnike. Namesto lesenih oken v mestih, kjer je zrak hudo onesnažen, vgrajujejo okna iz umetnih snovi, ki brez težav zdržijo 50 let, vzdrževanja pa praktično ne rabijo. Vanje se vgrajujejo le še termoizolacijska stekla, ki so pri nas med ljudmi znana kot termopan. S tem se ogromno prihrani tudi pri energiji, ki je vse dražja. Ker se manj kuri, pa je tudi zrak manj onesnažen. Na koncu pa, ko se stanovalci naveličajo starih oken (saj so praktično neuničljiva), jih demontirajo, iz njih poberejo stekla, PVC pa zmeljejo in ponovno uporabijo za vrečke, plastenke, posode itd., lako, da tudi onesnaževanja okolja po tej plati ni več. Nove trende srno opazili tudi v Kliju, saj je Nemčija naš največji trg. Pred slabima 2 letoma smo se odločili, da bomo v okviru hčerinske firme Galanterija odprli nov obrat za izdelavo oken iz PVC, kot dopolnilni program proizvodnji lesenih oken. Projekta smo se lotili načrtno in premišljeno, saj smo morali uskladiti kar precej pomembnih in večinoma neznanih dejavnikov: predvideno rast prodaje, razpoložljiva sredstva, prostore, znanja in ljudi, ki bodo delali v novem obratu itd. Mar( a lani je bil izrlelan investicijski projekt, vanj je soinvestirala tudi Skupnost invalidskega zavarovanja na podlagi razpisa, ki je pogojeval tudi zaposlovanje delovnih invalidov. Z nekaj sreče smo do junija letos zaposlili že 5 invalidov (od skupno 10 zaposlenih), ki pa za zdravimi ne zaostajajo. Nasprotno: prav invalidi so jedro proizvodnje. Tudi v delovnih programih podjetja Kl I Galanterija ostajamo zvesti Klijevi kakovosti, ki je poznana po vsej Sloveniji, pozna pa jo tudi velik del strokovnjakov poslovne Evrope, ki se ukvarjajo z gradbeništvom ali stavbnim pohištvom. Ni naključje, da smo za izdelavo naših oken izbrali proizvajali a profilov, ki je št.l v Evropi, t.j. KMMI KI.ING iz Nemčije, naša okna pa se odpirajo in zapirajo s pomočjo okovja iz grupai ije Koto, ki je prav tako vodilna v Evropi. Iz pogovorov z ljudmi je opaziti, da večina sploh ne ve, kako izgledajo okna iz umetnih snovi in so nato presenečeni, ko jih virlijo. Ncpoznavalci namreč sploh ne opazijo, da niso lesena, če jim tega ne poveš. Imitacija lesa pri taki izvedbi je tako popolna, da moraš pogledati res od blizu, da ugotoviš, da okno ni leseno. To seveda velja tudi za vrata iz PVC. Sicer pa, če je ta prispevek komu vzbudil radovednost, naj nam piše, ali pa se oglasi v našem prodajnem salonu, kjer mu bomo od blizu pokazali naše izdelke, mu svetovali in dali prospekt. I ogatčani (in bližnji ter daljnji okoličani) imamo priložnost videti naša okna tudi v živo na Martirij hribu, kjer so vgrajena v dozidani del hiše obrtnika Andreja Marušiča, ki se je prijazno obvezal, da jih bo pokazal vsakomur, ki ga zanimajo. ože rkc Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Logatec so se 4.9.1997 po poletnem odmoru sestali na 10. izredni seji. Brez razprave so potrdili zapisnik 9. izredne seje z dne 24.7.1997 in poročilo o izvrševanju sklepov. G. Petrovčiča je zanimalo, ali bo treba v občinskem proračunu zagotoviti sredstva za delavce Gradnika, ki so bili odpuščeni leta 1993 in so uspeli s tožbo, glede na to, da Gradnik dejansko ne posluje več. Zanimala ga je tudi materialna in moralna odgovornost. Župan g. Nagode in tajnik občine g. Klemen sta mu pojasnila, da je občina o navedeni zadevi obveščena le posredno, prek enega izmed delavcev. Poudarjeno je bilo, da gre za delovno pravni spor med podjetjem Gradnik in bivšimi delavci. V navedenem postopku Občina Logatec ni bila stranka, zato tudi z ničemer ne odgovarja za eventualne materialne posledice za Gradnik izgubljene pravde. G. Kete je ponovno zastavil vprašanje glede ureditve prometnega režima na Tržaški cesti. V predhodnih odgovorih je dobil zagotovilo, da bo opravljena sanacija Tržaške ceste od Kale do Valkartona, sedaj pa naj bi bila sanacija izvršena le do priključka na avtocesto. Župan g. Nagode mu je v odgovoru pojasnil, da bo sanacija Tržaške ceste opravljena na podlagi razpisane projektne naloge od križišča na Kalcah do križišča pri Valkartonu s priključkom na Rovtarsko cesto, v skladu z vsemi prometnimi predpisi. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali Odlok o varstvu vodnega vira kaptažna vrtina Grčarevet. Navedeni odlok je eden izmed aktov, ki jih mora Občina Logatec sprejeti za podelitev koncesije za izkoriščanje vode. G. Mencej, predstavnik d.o.o. Hidroconsulting, je obrazložil predlog varstvenih pasov in tehnične podatke o sami vrtini. Ga. Furlanova je vprašala, kako bo s prizadetimi kmetijami in hišami v teh varstvenih pasovih in če so krajani obveščeni o predvidenih režimih varovanja vodnega vira. Predlagala je, da bi morala biti v obrazložitvi navedena tudi kakovost vode in pretok, ki ga zagotavlja vrtina. G. Rudolf je kot predsednik KS Tabor prisotne seznanil, da je bil v navedeni zadevi sklican sestanek vaškega odbora z veliko udeležbo vaščanov, kjer ni bilo nasprotovanja navedeni vrtini, (i. Nagode pa ji' povedal, da namerava sklicati sestanek vseh krajanov Grčarevca, kjer bo vaščanom podana i elovita informac ija o vrtini, varstvenih režimih in načrtih glede nadaljnje gradnje vodovoda za naselje Grčarevec. Svetniki so z večino glasov sprejeli predlog Odloka o oskrbi prebivalstva z zemeljskim plinom v I. obravnavi. Ta odlok je podlag.i za začetek pos'opkov za izvedbo javnega razpisa o oddaji koncesije za gradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo tekočega plina ter o izbiri izvajalca izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo del plinifikacije centra mesta po idejni zasnovi. Zadolžili so predlagatelja, da pri pripravi predloga odloka za drugo obravnavo v 17. členu predvidi pet do sedemčlansko komisijo in opredeli njeno številčnost glede na predstavnike občinskega sveta, občinske uprave in uporabnikov. Izražena pa je bila bojazen, da ne bo velikega povpraševanja za pridobitev koncesije glede na majhnost Logatca in težke pogoje, navedene v 3. členu odloka. Svetniki so soglasno sprejeli sklep, da se na natečaj za dodelitev sredstev za spodbujane razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji za leto 1997 kot prvo prioriteto prijavi rekonstrukcija dela lokalne ceste Židovnik - Veharše v delu od 0,640 km do 1,640 km. Po izvedeni rekonstrukciji se bo navedena lokalna cesta lahko uvrstila med regionalne ceste 3. reda, namenjene prometnemu povezovanju središč lokalne skupnosti za državo pomembnih turističnih območij - skladno z določili 14. člena Zakona o javnih cestah. G. Godina je ob tem opozoril na slabo stanje navedene ceste od z Zadružnega do gasilskega doma. G. Povalej mu je pojasnil, da je na navedenem odseku sanacija zares nujna in bo izvršena po pridobitvi ustreznih zemljišč za razširitev cestišča. Občinski svet je obravnaval informacijo o sofinanciranju vodovoda Zaplana. Zadolžil je občinsko upravo, da pripravi izračun vrednosti investicije, če bi vodovod za Zaplano speljali po Rovtarski dolini. V navedeni analizi naj bi se predvideli tudi učinki porabe viška vode za Logatec. Pri tem je treba upoštevati težnjo krepitve ekonomske moči naše občine. Občinski svet bo dokončno odločitev sprejel po obravnavanju zahtevanih izračunov. Sprejeta je bila tudi izjava volje v denacionalizacijskem postopku, da občina Logatec kot dosedanji uporabnik soglaša z vrnitvijo kmetijskega zemljišča pare. štev. 66/2, travnik 6 v izmeri 10.000 m2 k.o. Novi svet, v last in posest upravičencu Francu Petkovšku iz Hotedršice. Svetnikom je bil posredovan pisni odgovor Upravne enote Logatec na vprašanje svetnika g. Godine, ali so dela, ki so se izvajala v letu 1996 in 1997 na križišču Kake, potekala na podlagi ustreznih dovoljenj za gradnjo. Ga. Furlanova je ob tem menila, rla bi navedeni odgovor moral biti posredovan svetnikom že ob razpravi o ureditvenem načrtu za križišče Kak e. S tem je bila seja zaključena. /dravko Klemen ... in obnovi bivalnih hiš ter drugih stavb je vedno bolj aktualno Nasmeh za vse Smeh je zdrav, potreben ti je. Ali se te plati svojega zdravja dovolj zavedaš? Vse tvoje silne skrbi ti gubajo srce in kaj kmalu ti zarišejo gube tudi v obraz. Smeh osvobaja, humor sprošča. Smeh te rešuje pretirane resnosti, je najboljša kozmetika za tvojo zunanjost in najboljše zdravilo za tvojo notranjost. ( e redni i vadiš svoje smejalne mišic e, nimaš težav s prebavo, tek pride sam od sebe, krvni tlak pa se uravna.Smeh in humoi najboljše zdravilo proti /as trupljenju duha m src a. ()dstranjujeta ovire na poti k nesluteni Življenjski radosti. (P. Bosmans) Smeh nas ohranja in poživlja, daje nam moč za odločitev, d.i gremo naprej, ponuja olajšanje in kr.itek odmor, kadar smo utrujeni in nav eličani. Skozi smeh se učimo. Prav to počnejo tudi mladi, ki so povezani v (iledališču slepih in slabovidnih Nasmeh. Enajst jih je in so prvo gledališče te vrste v Sloveniji. Mladi prihajajo iz Maribora, ( elja, I uč, Idrije, Ljubljane, Velenja m lopolščice. Lansko jesen so v Breznii i premierno uprizorili komedijo v treh dejanjih Dan oddiha. Svoj "dan oddiha" bi r.idi preživeli tudi z nami, zato prihajajo v Logatec ( e se želite prepričali, kaj vse ti mladi zmorejo, pridite v soboto, 25. oktobra ob 20.uri v logaški Narodni dom in se nasmejte z njimi v gledališki predstavi, ("e pa vas smeh ne mika, pridite iz radovednosti, podpore ali pa kakšnega drugega vzroka in spoznajte«, da je tlel),i veliko truda, dobre volje in od povedovanja lastnim željam, da lahko vse to združiš v eno skupno željo - bili Gledališče slepih in slabovidnih NASMEH. M.G. Novi timpani V logaškem Pihalnem orkestru Že vrsto let leče aki ija /a obnovo inšlru mentOV. Kakovost inštrumentov je Min in kakovostno rasi. Naš je eden redkih iz svoje kako VOStne skupine, ki nima stalnega do-natorja. Godbeniki vlagamo v obnovo glasbil skromne dot.u ije, pa se lastne dohodke in ogromno prostovoljnega dela in časa. Zaradi visokih ( en glasbil se vsake nove pridobitve še toliko bolj veselimo. Po < I < > I v, 111 letih izposojanj pri sosednjih orkestrih, v zglednem sodelovanju z Glasbeno šolo I ogatec, tokrat nazdravljamo tridelnemu, I 2.000 I )l M vrednemu kompletu limpanov, ki bo s svojimi bogatimi zvoki oplemenitil /ven našega orkes tra. /aiadi smotrnosti pa bo služil tudi glasbeni šoli. Ko bo nn ig se ločili od novih prijateljev in se odpeljali proti domu. V Metliki smo si še ogledali gasilski muzi ij Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogoi ili ta prijetni teden, še posebej pa vodnikom, ki so podnevi in ponoči bdeli nad nami. Gasilski pozdrav! Simon in Žiga Morlak 3. oktober 1997 borznoposredniška hiša Obveščamo vas, da odkupujemo privatizacijske delnice slovenskih podjetij, še posebaj KLI in VAL K A RT O N posredujemo pri odkupu delnic privatizacijskih skladov KRONA, ATENA, MAKSIMA, NFD, KMEČKA DRUŽBA, PROBANKA, NIKA, TRIGLAV, AKTIVA in ostalih. Opravljamo preknjižbe lastništev v KDD. Pri nas lahko kupite ali prodate katerekoli delnice. Informacije vsak delavnik v LOGATCU nad Ljubljansko banko, Tržaška 19a od 8h - do 12h in od 14h - do 16h. Telefon 742 737 ali 742 946 SP0RT LOGAŠKE. SP0RT novice 3 oktober 1997 I V \S ^ V V/ %S stran 7 Lovorike namiznoteniškega kluba Namiznoteniški klub (NTK) Logatec že več desetletij osvaja pomembne lovorike v državi in tujini. V minuli sezoni je klub z zagnanostjo vseh tekmovalcev, trenerjev in vodstva, dosegel tako pomembne rezultate, da jim jih zavida vsa športna javnost v državi. Pionirji in pionirke ter njihovi mlajši vrstniki so bili uspešni že ob začetku sezone na tekmovanju za "18. memorial Adolfa Jakhla" v Zalogu. Med 212 sodelujočimi tekmovalci sta v svoji kategoriji dosegla Darko MALIC 1. in Taja OBLAK 5.mesto. - V začetku februarja je Darko MALIC nastopil na zahtevnem turnirju za pionirje v Budimpešti, kjer se je uvrstil med osem najboljših. Na 5. preglednem turnirju v Zalogu za učence in učenke od 1. do 8. razreda so tekmovalci NTK Logatec dosegli prav lepe rezultate: Taja OBLAK 2. mesto med učenkami od 5. do 6.razreda, Darko KOIADI-NOVIĆ 3. mesto (od 5. do 8. razreda), Miha LUKMAN 3.mesto (od 7.do 8.razreda), Neža RUPNIK 3.mesto (od 3. do 4. razreda), Dani STO|KO 6.mesto (od 5.do 6. razreda), Gašper FERIANČIČ 6.mesto (med učenci od 3.do 4. razreda). V mesecu marcu jo bil NTK Logatec organizator 2. odprtega turnirja Slovenije za mlajše kategorije. Turnirja se je udeležilo 77 tekmovalcev; Dani STOIKO je zasedel 8.mesto. Na Ptuju pa je bil 2. odprti turnir Slovenije za mlajše pionirke; Taja OBLAK jo zasedla 7.mesto. Na 3. odprtem turnirju Slovenije /a pionirje v Novem meslu si jo Darko MALIC priigral I.mesto in Karate klub Vrh Smo leto dni star klub, ki deluje na Vrhniki. V svojih vrstah imamo adepte iz Borovnic e, I ogalc a, Vrhnike in okoliških kiajev. I udi letošnjo jesen nadaljujemo s treningi karateja in ki< k boxa. Vadimo trikrat tedensko: II ponedeljek: 18.30 do I'), karate I otme i do S. razreda, od I'), do 20. 10 karale 2 - od S. do H. razreda in starejši, 20.!() do 22. kic k box, u sreda: kic k boX od ■'(). U) do 22; 11 petek: 19. do .M). Sil k,nate 2 in od .M). II) do 22. kic k box. ( >l> ponedeljkih in petkih so Iren ingi v mali telovadnic i razredne stopnje < )Š Ivan Cankar (pri avtobusni postaji na Vrhniki), ob sredah pa v telovadnic i Partizana. Kljub temu, da našo in sosednje občino preplavljajo lepaki večinoma eksotičnih borilnih veščin, si naš klub tudi letos prizadeva zbrati čim več članov, ki bi bili /aies pripravljeni trenirali in se, za razliko od drugih podobnih klubov, tudi tekmovalno meriti z drugimi. V klub vabimo tudi tekmovale e drugih veščin, ki trenirajo drugod, da si ob treningih izmenjamo izkušnje in mnenja. lel. štev. za zvezo: <)(> I/654-593, lure. K*KVrh Darko KO)ADINOVIC 1 7.mesto. Na finalu ekipnega državnega prvenstva za pionirje v Zalogu je ekipa MALIČ-STRLE-KOJADI-NOVIĆ-STOJKO dosegla 4.mesto. V avstrijskem Linzu, kjer je za barve Slovenije tekmoval tudi Darko MALIC, je reprezentanca dosegla 6.mesto. V aprilu je bil v Preserju 6. pregledni turnir za učence in učenke od 1 .do 8.razreda. Na tem turnirju so mladi tekmovalci NTK Logatec zasedli naslednja mesta: Neža RUPNIK 2.mesto v kategoriji 3.- 4.razred, Gašper FERIANČIČ 6. (3.- 4.razred), Darko KOJADINOVIĆ 2. (5.-6.razred), Taja OBLAK 3. (5.-6.razred), Miha LUKMAN 3.mesto (7.- 8.razred), Darko MALIC 4.mesto v kategoriji 7.- 8.razred. Na odprtem mednarodnem prvenstvu Slovenije za mladince v Ljubljani je Darko MALIC nastopil kot slovenski reprezentant. Na 6. državnem prvenstvu za mlajše pionirje in pionirke v Domžalah sta dosegla Taja OBLAK 3. in Dani STOIKO 10.mesto. Pionirji in pionirke NTK Logatec so tekmovali tudi v Izoli na 6.državnem prvenstvu. Vidne rezultate so dosegli v mešanih dvojicah in posamezno: dvojica MALIC ( Logatec) - (AZBEC (Križe) je dosegla 1 .mesto, med mešanimi dvojicami MALIC (Logatec) - LUKNER (Radlje) dosegla prav tako I .mesto, posamezno pa je Darko MALIC zasedel 2.mesto. Med dvojicami sta KOJADINOVIČ in STRLE zasedla 9.mesto, FERIANČIČ (Logatec) - ČRETNIK (Celje) pa 1 2.mesto. Na 6.državnem prvenstvu v Ljubljani je Darko MALIC zasedel 17.mesto, dvojica MALIC CIGLARIČ pa 10.mesto. Na 41. mednarodnem odprtem prvenstvu v Zagrebu sta v izredno močni mednarodni konkurenci 625 tekmovalcev dosegli velik uspeh Taja OBLAK in Neža RUPNIK s 3.mestom med ekipami. Na II. TOP turnirju Slovenije za pionirje je bil zopet uspešen Darko MALIC, saj je zasedel 3.mesto. Na 7. zaključnem preglednem turnirju za učence od 1 .do 8.razreda, ki je bil maja v Cerknici, so bili zopet uspešni tekmovalci NTK Logatec, saj je Ana LEPOŠA dosegla 9.mesto, Neža RUPNIK 3., Gašper FERIANČIČ 1 ()., Taja OBLAK 3. in Darko KOJAD-INOVIC 3.mesto. Na II.TOP turnirju za mladince v Murski Soboti je Darko MALIC med mladinci zasedel 7.mesto. Na II.TOP turnirju za mlajše pionirke v Mengšu je Taja OBLAK zasedla 4., Neža RUPNIK pa 10.mesto. Na prvenstvu šolskih športnih društev Slovenije je ekipa pionirk iz Logatca v sestavi OBLAK- PEČKAj osvojila 1.mesto, med posameznicami pa je Neža RUPNIK osvojila 3. mesto v kategoriji učenk od I .do 4. razreda. Najboljši tekmovalec Darko MALIC pa je bil kot državni reprezen-tanl izbran za evropsko prvenstvo v Topolčanvh na Slovaškem. Ob koncu lahko zapišem, da NTK Logatec dosega tako vidne rezultate, da si zasluži tudi primerno finančno podporo, saj mladi tekmovalci prav z vidnimi rezultati pomembno pro-movirajo občino Logatec doma in na tujem. S športom proti drogi! Anion Anličevič Vinko Marinšek Stara cesta 10, Logatec Podhod pod Možinovo hišo tel. (061) 742-679 Podaja ur in zlata Popravila ur, posebej ur, kupljenih pri nas Velika izbira kožnih in kovinskih pasov za ure Baterijski vložki za ure Na kupljene ure lahko vgraviramo posvetilo "Dolga kolona gor, še daljša navzdol!1 Na mednarodnem gorskem teku 22. NIKE INTERNATIONAL SNOVVDON RACE, LLANBERIS - 26. 7. 1997 Gorski tek je izredno vabljiva tekmovalna in rekreativna panoga v atletiki, ki se vedno bolj uveljavlja tudi v Sloveniji. Po zahtevnosti in atraktivnosti vsekakor spada med ekstremne športne zvrsti. Tekmovanja potekajo po pobočjih gora (pri nas n.pr.: Krn, Lubnik, Šmarna gora, Grintovec ...) v dveh različicah "navkreber" in "gor/dol". Pomembno je, da tekmovalec po označeni progi, brez tuje pomoči, v čim krajšem času pride od starta do cilja. SNOVVDON RACE je tradicionalno angleško tekmovanje. Letos je potekalo že dvaindvajsetič. Lani pa je bilo ob tem času na istih terenih evropsko prvenstvo v gorskih tekih. Snovvdon, po vvaleško: Wyddfa, je najvišji vrh v Kambrijskem gorovju v angleškem VValesu. Tekmovalna proga v teku "gor/dol" po pobočjih Snovvdona je ena bolj zahtevnih, saj ima na 15 km,1000 m višinske razlike. Profil terena, zlasti pa zahtevnost in raznolikost tekmovalne poti, terjajo od vsakega tekmovalca izjemne napore. Po dežju se zahtevnost proge močno poveča. Skalne plošče postanejo spolzke, na posameznih mestih nastane blato, zdrsljiv pesek in melišča ne nudijo dovolj čvrste opore. Kako sem prišla med gorske tekače in osvajalce Snovvdona? Med gorskimi tekačicami in tekači sem letošnja začetnica. Po solidnih uvrstitvah na prvih tekmovanjih za pokal Slovenije v gorskem teku sem bila prijetno presenečena z uvrstitvijo v ekipo Slovenije na tem tekmovanju. Udeležili smo se ga: Izidor Berdič, Sonja Bernard, Matej in Miha Grom, Bine Lenaršič, Mojca Likosar in Irena Petkovšek. Prevoz s kombijem nam je omogočilo Ministrstvo za obrambo, stroške potovanja in bivanja je kril organizator. Na pot smo krenili 23. julija in potovali prek Avstrije, Nemčije in Nizozemske v Belgijo. Po 35 urah naporne vožnje smo srečno prispeli na cilj v turistično mestece Llanberis. Organizator nam je omogočil že tradicionalno namestitev v privatnem penzionu, pri izredno prijaznih upokojenih zakoncih VVatson. V petek, dan pred tekmovanjem smo bili ob ogledu tekmovalne proge( skupaj z italijansko ekipo) deležni posebne pozornosti vvaleške televizije. Popoldne smo namenili ogledu nekaterih vvaleških znamenitosti. Sobotno jutro je bilo značilno angleško, deževno. Zaskrbljeno in žalostno smo pogledovali v nebo in temno oblačno gmoto, ki je zakrivala Snovvdon. Tihe želje po izboljšanju vremena so se uresničile. Med ogrevanjem me je ena izmed tekmic presenetila, ko mi je povedala, da je našo ekipo videla na TV. Njena pohvala mi je tremo še povečala, saj odgovornost, zastopati Slovenijo, ni majhna. Tekmovanje se je pričelo s skupinskim startom ob I4.uri. Okoli 400 udeležencev se je kot deroča reka zlila na ulico Llanberisa, ki pelje proti pobočju Snovvdona. Pripravljenost posameznikov je kaj kmalu oblikovala dolžino in tempo reke tekmovalcev iz osrednje Anglije,VValesa,Škotske, Francije, Italije,Slovenije ki so se zagrizli med visoko škrilasto skalovje, v boj s progo, sotekmovalc i in s samimi seboj. Približno na četrt poti seje vidljivost vedno bolj zmanjševala. Svoj neprijeten prispevek je z žveplenim smogom dodal še turistični vlakec na ozkotirni progi, ki je, kot nalašč ponagajal in hotel z nami nešportno tekmovati. Z izpuščanjem pekočega, žveplenega dima nas ni ugnal. Številni spremljevalci, naključni planinci in turisti so slehernega izmed nas ob progi spodbujali z bučnim ploskanjem in pozdravnimi besedami. Najboljši so se, po obratu na vrhu Snovvdona, že pričeli vračati, iz objema hladne, mokre in vetrovne gore, proti topli dolini in cilju. Ostala večina nas je bila še v bregu. Gledalci so nas sproti, tekoče opozarjali na vsakega, iz meglene gmote dirjajočega tekmovale a, s klicem: "The man is runningdovvn!". Preden sem se zavedla prvega opozorila in dogajanja, so z nerazumljivo silovitostjo in lahkoto mimo nas poleteli najbolši navzdol.Trčenje bi bilo lahko tragično. Prišla sem na vrh, tako kot drugi. V besnenju skorajda orkanskega vetra, ki nam je bičal telo in obraz z ledenimi kapljami dežja, smo se plazili po nevarnih skalah okoli komajda vidne kontrole na najvišji tekmovalni točki. Prav tu se je pričela nova "kalvarija", nevaren spust in tek navzdol, ki je posebej nevaren za preutrujene noge. Potrebna je velika mera zbranosti in preciznosti pri vsakem koraku. Prav tedaj sem posebej obžalovala, da nimam za gorski tek primernejših copat. Cilj se je hitro približeval. Iz strmega pobočja sem končno pritekla na varno in ravno asfaltirano ulico Llanberisa. Noge so mi ob teko navzdol ohromele.Toda, še so bile moje! Množic a gledale ev nam je s silovitim spodbujanjem vlivala svežih moči. Priteci v cilj je prav posebno, zmagoslavno, osrečujoče in samozavestno doživetje, v katerem začutiš svojo moč, sposobnost in vrednost. Po kratkem počitku čestitaš sotekmovalcem in bežnim znancem s proge. Razvijejo se vroči pogovori o tekmovalnih podrobnostih in obvladovanju terena. V prav spodbudnem vrvežu pride do številnh novih znanstev in prijateljstev. Tako druženje in (mednarodno) prijateljevanje se je nadaljevalo tudi na večerni podelitvi priznanj. Ob taki priliki je resnično dobrodošlo tudi srednješolsko znanje angleščine in osnov drugih jezikov. Prispevek za naše novice sem napisala v spodbudo vsem tistim, ki čutite, da lahko ali da celo morate storiti nekaj zase. Saj ni nujno, da prav v športu. Lahko tudi v umemosti, v kulturi ali na kakšnem drugem pudročju. Bolj pomembno je, da vas taka aktivnost, prostočasni "konjiček", tudi notranje bogati in zadovoljeno nazadnje pa tudi odpre novo poli v bogatejše življenje. Na treningih in tekmovanjih srečujem ljudi različnih starosti, vseh spolov, različnih poklicev, statusov. Prav zato menim, da je lahko tudi šport eden izmed pomembnih načinov, kjer lahko najdete nov motiv za zdravo in uspešno življenje: lahko spoznate številne nove in nesebične prijatelje. Poizkusile, naredite nekaj zase! Irena Pripis urednika: slovenski tekmovalci so se uvrstili od 26. do 22J. mesta, med ženskami avtorica članka na 10., ostali dve tekmovalki pa do 23. mesta. stran 8 LOGAŠKE. novice 3. oktober 1997 BOBI NA ZALOGI IMAMO PNEVMATIKE ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA, TER KMETISKO MEHANIZACIJO NASLEDNIH PROIZVAJALCEV: 4> 7 U T_n InJ R /A\ d: 1b U IDA, H PO KONKURENČNIH CENAH. NUDIMO 5% GOTOVINSKI POPUST ZA AVTOPLAŠČE OSEBNIH VOZIL MALI OGLASI Za enkrat ali dvakrat tedensko pomoč pri gospodinjskih delih iščemo zdravo, pošteno mlajšo upokojenko. Informacije po tel.: 746 511 l©ST F>UCII »IS (DO ŠTIRIH OBROKOV BREZ OBRESTI) delovni im OD 8H DO 19 H, V SOBOTO OD 8H DO 12H. VULKAN IZERSTVO in TRGOVINA GRUDEN TRŽAŠKA C. 85, 1370 LOGATEC TEL.: 061 /741 534 PGDZapland oddaja prosto stanovanje hišnika v gasilnem domu v Zaplati Stanovanje je centralno ogrevano in ima svoj telefonski priključek. Pisne ponudbe pošljite ne naslov PGD Zaplana Zaplana111,1360 Vrhnika v 10 dneh po objavi. OPRAVIČILO Opravičujem se gospodu Francu Rovanu za izrečene besede ob izgubi moje denarnice. Sporazumno sva ugotovila, da je bila pomota. Hvala. d.o.o. AKCIJA V MESECU OKTOBRU! TICO že od 10.990 DEM dalje brezplačna barva in prevoz + 333I bencina URADNI PRODAJALEC NEXIA GLX, ABG, ABS, centralno zaklepanje, IN SERVISER DAEWOO MOTOR Armič d.o.o.. Log pri Brezovici tel./fax: 061 /653 746 el. pomik stekel, servo volan SAMO 1 7.990 DEM LANOS že ,od 17.490 DEM kredit že od T+5% dalje NUBIRA Že od 23.490 DEM dalje NUBIRA karavan že od 26.490 DEM dalje Poleg tega vam nudimo še veliko i/biro avtogum po ugodnih cenah in plačilnih pogojih. Za vse kupce smo pripravili "KARTICO ZAUPANJA", s katero bodo stranke imele ugodnosti ob nakupa in storitvah. Pavel Semenč GOZD LJUBLJANA Informacije: Tržaška c. 2, 1001 Ljubljana telefon: 1 2 53 I 30 Telefax: 210 729 Lokalni odkupovalec: Matija FACJA lakovica 4, Logatec lelelon: 744 942 LASTNIKOM GOZDA NUDIMO ODKUP LESA na kamionskih cestah in na panju PLAČILO ZAGOTOVLJENO v sledečih rokih: hlodovina listavcev in iglavcev: 30 dni celulozni les iglavcev in drva: 60 dni Kvalitetno in po konkurenčnih cenah opravljamo posek, spravilo, vsa gozdnogojitvena dela Uelemojstrica Aiping UUang na Ifrhniki V mesecu septembru sme imeli v SHEN Ql centru na Vrhniki posebno priložnost; gostili smo velemojstrico Aiping Wang, ki je snovatelj metode SHEN Ql. Mnogi so imeli prvič priložnost spoznati popolnoma nov pristop k zdravljenju človeka, človeka kot celote in ne samo zdravljenja bolezni in posameznih organov, zato so tudi rezultati presenetljivi. Aiping VVang je bila rojena v Nangchangu v kitajski provinci |ang Xi. Qi Gong je začela trenirati, ko je bila stara I (> let, učila se je pri 7 mojstrih in pri zadnjem je spoznala, da bo /nanje o energiji njen /ivljenski študij in delo. I eta I 989 je odšla i/ Kitajsko v I vropo, na I Irvaško in v Slovenijo, kjer je vodila dnevna srečanja. To izobraževanje je bilo tako uspešno, da je kmalu na tisoče ljudi doseglo dobro zdravje in čustveno blagostanje. Pozdravili so si raka, tumorje, sladkorno bolezen, multipleks sklero/o, depresije, putiko, nor vozo, osteoporozo, hepatitis C, luskavico in še mnogo drugih SHEN QI bolezni, lo niso bila čudežna ozdravljenja, kajti metoda temelji predvsem na razumevanju in učenju. Leta 1992 je ga. VVang odšla v ZDA in ustanovila Kitajski i/o braževalni inštitut /a Ameriko. I am je poučevati SI II N ()l me lodo, ki temelji na njenih lastnih raziskovanjih in izkušnjah. Po intenzivnem dvoletnem poučevanju se je vrnila na I Irvaško, da bi nadaljevala / usposabljanjem svojih učencev in pomagala tistim, ki niso imeli priložnosti priključiti se ob prvem obisku. Sedaj uspešno deluje v Zagrebu. Mojstrici Aiping VVang je pro tesoiK a na univerzi za tradit ion alno kitajsko kulturo v provinc i |ang XI, svetovalka znanstvenega raziskovalnega ()\ Gong združenja Kitajske, ima diplomo i/ klinične medic ine in je veliki mojster višjega (ži Gong razisk- ovalnega i entra i/ Zl )A. (,os|),i VVang je dinamična, jasna in očarljiva sogovornica, še več kot samo lo. Na predavanju je ga. VVang med drugim predstavila tudi študijsko potovanje na Kitajsko, kjei boste lahko spoznavali tisočletne skrivnosti kitajske tradit ionalne medic ine, akupunkture, masaže slepih mojstrov, skrivnosti Yi Qinga in kitajske kulinarike. Vsi, ki vas to potovanje ah /(bavljenje o/iroma trening si n n Ql zanima, lahko dobite dodatne informat ije vsak dan med 20.10 in 22.00 uro po tele Ionu 0(.l/ 746 r>(H. S.is.i I )cbeve( LOGAŠKE. novice 3. oktober 1997 # Vvs V%y%y stran 9 jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje... (Jezus) Zahvala Ob smrti drage žene, mame, stare mame in sestre n Marjance Molk roj. Kune se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in potrebe za obnovo cerkve Marije Roženvenske. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vse vaše molitve. Posebej se zahvaljujemo dr. Jožetu Skvarču za zdravljenje in lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja ter g. župniku Vladu laksetiču za obiske na domu in za lepo opravljeni pogrebni obred. Iskrena hvala cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru za prelepo poslovilno petje, in Petru Kuncu za vodenje pogreba. Žalujoči vsi njeni "Žalostna so sna naša, kadar drevje šumi, kadar sonc o m,\Ka in upa ver ni." (S. Kosovel) Zahvala Ko je v 49. letu starosti prene halo biti srce našega dragega Antona Zigona I/ ( il I .III 'M . I se iskreno zahvaljujemo vsem pri jaleljem in /nam cm, sorodnikom in sovaščanom, kolektivu Kil I ogale«, I ovski družini Planina in vsem, ki sle nam pomagali v težkih trenutkih, nam i/rekli sožalje, darovali cvetje in sveče in ga v t.iko velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala g. /upniku Stanis lavu škul< u za pi igrebi obred, g. I ran< u Nagodelu /a govor, lei pevi ein /a lepo pelje. žalujoča žena Slavka, sinova roma/ in Gregor, mama in vsi njegovi Zahvala Ob smrti dragega moža Ivana Klavžarja se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomoč, darovano cvetje, sveče in tolažilne besede. Še posebej se zahvaljujem dr. Zoranu Vo-dopivcu za pomoč ob Ivanovi hudi bolezni. Prav tako se zahvaljujem sodelavcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, g. župniku za sv. mašo, sosedu za poslovilne besede ob grobu in hotenjskim pevcem za lepo petje. Žalujoča žena Marinka Gozd je ostal tih in nem in ljubljeni divjadi je zastal korak. Zahvala Ob smrti dragega moža in očeta Jožeta Šemrova se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in /nam cm za i/rečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in /a številčno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Zoranu Vo-dopivc u za dolgoletno zdravljenje in gdč. Indiri I jajič za skrbno nego. Iskren,i zahvala članom lovske družine I lotedršii a za lepo opravljeni pogrebni obred. Gasilskemu društvu Hotedršica in lovski družini Gornje |e/ero; Združenju /veze bon ev ter članom sosednjih lovskih družin za spremstvo na njegovi zadnji poti, I ogaškemu oktetu in Zasavskim rogistom za lepe ŽaloStinke, Pihalnemu orkestru I ogatei za spremstvo nanjegovi /adnji poti, g- I ran« u Kudollu, g. lanezu Beigotu in g. lane/u Nagodelu za poslovilne besede, (er g. Pavletu Nagocletu za vodenje pogreba. Žalujoči vsi njegovi Zahvala V 72. letu nas je zapustila draga žena in mama Antonija Šolar -Nina Odšla si tako nenadoma, brez slovesa od svojih najbližnjih, tiho, kot si živela. Spomin nate ne bo nikoli zamrl in spominjali se te bomo s hvaležnostjo in ljubeznijo. Tvoja pot se je iztekla in samo mi vemo, kako zelo si trpela, ko si vedela, da se ti življenje, ki si ga tako rada živela, izteka. V tem hudem času smo ti stali ob strani sosedje, prijatelji in domači. Zahvaljujemo se družini Tepavac in ge. Markovič, ki so ji tako nesebično pomagali med boleznijo. Posebno zahvalo dolgujemo župniku g. Tonetu Komparetu za poslovilni obred na njeni zadnji poti.. Hvala vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali, ter jo pospremili v njen zadnji dom v Smledniku. S hvaležnostjo mož Franc in sin z družino "Naša draga sestra, ki ji telo v naročju zemlje mirno spi, pri Tebi srečno naj živi." Zahvala Po hudi bolezni je k Bogu odšla po svoje plačilo naša draga sestra in teta Marija Albreht iz Hotedršice. Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za i/rečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre sestram Doma sv. ložefa za nego in skrb, gospodu župniku Marjanu Zu-pancu za lepo opravljeni pogrebni obred, in pevcem za petje. Zahvala tudi vsem sosedom. Za dolgoletno zdravljenje pa se zahvaljujemo dr. (ožetu Skvarču, ter dr. i >arji i ikar Modi«. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob njeni bolezni stali ob strani. Vsi njeni Zahvala Ob prerani izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata in strica Ivana Cigaleta Kržejčkovega ata iz Rovt se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za nesebično pomoč v času bolezni in smrti. Hvala znancem in vsem, ki ste se poslovili od njega, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala gospodu župniku za opravljene molitve, tolažilne besede in pogrebno svečanost, cerkvenim pevcem za petje in trobentarju Robertu. Zahvaljujemo se vsem gasilcem in upokojencem, posebej še PGD Rovte in g. Francu Trčku za poslovilne besede. Posebna zahvala velja osebju Zdravstvenega doma Logatec in dr. Jožetu Skvarču, ki nam je v času bolezni stal ob strani. Vsi njegovi Ob nenadni smrti dragega moža, očeta in dedka Matije Bogataja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz vse Kraigherjeve ulice in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za pisno in ustno izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Hvala sodelavcem Valkartona in Nadzorništva vozne mreže Logatec, gasilcem GD Dolenji I ogatec, g. Pavlu Smrtniku in ge. Marinki Cempre - Turk za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in g. Skazi za odigrano tišino. Posebna zahvala velja dr. Jožetu Skvarču za dolgoletno zdravljenje, dr. Darji Likar Modic za nujno medicinsko pomoč in medicinski sestri Mariji Semrov. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Žalujoči vsi njegovi Zahvala Ob izgubi ...... ' ■ ' .' Francke Kobal se iskreno zahvaljujemo sosedom ter družinama Vidmar in Kokel. Prisrčna hvala vsemu zdravstvenemu osebju, dr. Lučki Jagodic, posebej pa še dr. Katarini Turk za dolgoletno zdravljenje. Hvala g. župniku Tonetu Komparetu za lepo opravljeni pogrebni obred, ter pevcem Društva upokojencev in invalidov za lepo petje. Hvala tudi g. Tonetu Levingerju za obiske ob prvih petkih. Družina Gostiša LOGAŠKE NOVICE informativno in uradno glasilo Občine? Logatec Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Ureja uredniški odbor: inž.Albin Čuk (gospodarstvo); Marija Gale (negospodarstvo, kultura, turizem); Lidija Oštir (mladi, šole); Marko Škrlj (intervju, reportaža); ing.Anton Antičevič (šport); Zdravko Klemen (Uradne objave, Občinski svet); Tone Mali (tehnični urednik); Marcel Šte-fančič (lektor); Janez Gostiša (odgovorni urednik). Tisk in oblikovanje: "mali" Logatec. Naslov uredništva: Tržaška 15, 1370 Logatec. Po mnenju Urada za informiranje Vlade Republike Slovenije, št.: 4/3-12-1622/95-23/346 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13.člena tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Članki v tej številki Logaških novic niso lektorirani grafična priprava offset tisk knjigoveznica fotokopiranje trgovina šolske potrebščine papirna galanterija pisarniški material 0313^^97039001 LOGAŠKE. novice stran 10 I V\S VW 3. oktober 1997 Domačim dogajanjem v prostoru na rob Namesto uvoda Povod za ta zapis se vsiljuje ob spremljanju sicer skromnih informacij o razvojnih namerah in ob poslušanju na LEP predstavljenih sej sveta občine Logatec. Še posebno mnenja, ki zadevajo problematiko (ne)načrtnega poseganja v prostor se mi zdijo zaradi logike dolgoročnih posledic pomembna, pa javnosti premalo znana in odmevna. Pohvale vredna je zato odločitev LEP - ljudi, ki oblikujejo ta program - da omogočijo javnosti vpogled v včasih za opazovalca kar mučno podajanje posameznih mnenj in stališč. V nadaljevanju načenjam nekaj, po osebnem prepričanju, odprtih vprašanj. Morda obstaja še ena možna pot presoj in to je oblikovanje nestrankarske civilne iniciative, ki bi kot neodvisna skupina skrbela za prisotnost čimbolj objektivnih strokovnih mnenj, še posebno tistih, ki zadevajo celotno področje varstva okolja v najširšem pomenu te besede. Urejanje prostora temelji na prostorski zakonodaji Zapisano trditev naj bi najprej in najbolj resno upoštevali pri usmerjanju razvoja lokacijske politike in gradnje. V zadnjem času se, poleg v občini odgovornih upravnih služb, tudi logaški občinski svet aktivneje ukvarja s posameznimi, za urejanje prostora pomembnimi nalogami. V mislih imam sprejem prvih dveh prostorsko izvedbenih aktov: Prostorsko ureditveni pogoji (PLJP) Hotedrščice in Prostorsko ureditveni pogoji (PUP) za ureditveno območje naselja Logatec. Oba navedena prostorsko izvedbena akta sta prva v vrsti potrebnih izvedbenih aktov, ki jih formalno pravno sprejemamo. Še več pa jih bo treba pripraviti v prihodnje. Vso prostor-sko-pravno regulativo in odločitve o poseganjih v prostor bomo morali sprejeti v skladu s prostorsko zakonodajo in v skladu z lani sprejetim Dolgoročnim planom občine Logatec. S tem dokumentom smo že sprejeli in zapisali vsa tista izhodišča, ki so pomembna za nadaljnjo podrobno načrtovanje rabe našega prostora. Prostorski akti (PIA) nam namreč dajejo zeleno luč za legalno poseganje v tiste dele prostora, ki jih obravnavajo. Prostorskih odločitev, zapisanih v planske dokumente in prostorske izvedbene akte pa ne moremo kadarkoli spreminjati. Sprejema jih Občinski svet, vendar drugače, kot velja za večino občin skih odlokov. Razlike so predvsem v naslednjem: osnutek akta moramo javno razgrniti in javno obravnavati, postopek pred občinskim svetom je enofazen (eno fazo obravnave na občinskem svetu nadomesti javna razgrnitev), osnutek plana je treba poslati v presojo Vladi R Slovenije. Za razumevanje postopkov priprave in sprejemanja prostorske dokumentacije je pomembna tudi opredelitev, zapisana v 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS 72/93, 57/94, 14/95). Svetu občine je naloženo, da sprejema prostorske in druge plane, vendar po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejem PIA v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Zakonom o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (UR I. SRS 18/84) in drugo regulativo. Pri vsem tem je potrebno opozoriti tudi na dejstvo, da v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo ni mogoče s posameznimi odločitvami in izjemnimi sklepi kateregakoli organa teh, skozi javno razpravo usklajenih odločitev, spremeniti ali nadomestiti. Pobuda Občine Logatec in Sklada stavbnih zemljišč, da začne pripravkih še druge prostorsko izvedbene akte: za (irapovčnik, Sekirico, Zapolje, Kalce, itd., so dobra napoved za preu- darno poseganje v naš prostor. Prav bi bilo, da bi se pri tem izboru vrstnega reda aktivnosti držali v Dolgoročnem planu Občine Logatec opredeljenega reda. Upam, da zaradi svojega pomanjkljivega poznavanja (čeprav slabe) prostorske zakonodaje, ne bomo še naprej popuščali tistim, ki so bili ali pa so še mnenja, da je mogoče vse urediti le z dobro voljo ali celo po presoji posameznih skupin. Žal, še vedno počasi spreminjamo svojo zavest, da je načrtnost potrebna tudi pri poseganjih v vsak del prostora. Povsem dobronamerno kaže zato opozoriti na nesprejemljiv odnos posameznikov in na premajhno in nepravočasno vključeno javnost. Za delo v prihodnje je treba vzeti v zakup tudi spoznanje, da pomeni za stroko in dokument sam prednost, če se pravočasno srečata s čim več mnenji in pobudami. Vse te pobude pa moramo ponuditi pripravljavcem strokovnih gradiv (podlag) takoj po opravljeni javni razgrnitvi in obravnavi dokumenta. Stroka je dolžna na posredovane pripombe odgovoriti, jih sprejeti ali utemeljeno zavrniti. Župan pripombe in stališča posreduje pristojnemu odboru sveta občine in na podlagi /branih mnenj zavzame stališča ter dopolnjeni osnutek ponudi Svetu v obravnavo in sprejem. Sklad stavbnih zemljišč opozarja Na enajsti seji Sklada stavbnih zemljišč so bili sprejeti nekateri sklepi, povezani s sprejemom PUP (prostorski ureditveni pogoji) Logatec in I lotedrščic a, ki med drugimi zadevajo program razvoja in namensko rabo površin, namenjenih športno rekreac ijski dejavnosti. Samo tem površinam namenjam v nadaljevanju nekaj več pozornosti. Rečeno je, da športno rekreacijske površine (na Sekire i) v pravkar sprejetem PUP niso primerno opredeljene. To drži. Dejstvo namreč je, da moramo za območje Sekirice po določilih Dolgoročnega plana občine Logatec pripravili poseben in podroben ureditveni načrt rekreacijskega območja Sekirica. Za pripravo tega se še nismo odločili. Povedati je treba, da so športno rekreacijske površine okvirno določene s sprejetim DP, da s PIA (prostorsko izvedbenimi akti) te opredelitve prevzamemo in v njih opredelimo pogoje za podrobnejše načrtovanje in poseganje v prostor. V preteklih letih smo na logaškem že poudarjali potrebo po proučitvi vseh možnosti za razvoj turizma in rekreac ije. Med poudarjenimi mnenji je bilo zapisano tudi tisto, ki omenja možnost proučitve obstoja in razvoja RC (rekreacijskega centra) za širše in ne samo lokalne, logaške potrebe. Še ohranjeno naravno okolje in bližina regionalnih urbanih središč so dejavniki, ki ponujajo razmislek o načrtnem poseganju v naš prostor tudi za namene turizma, športa in rekreacije širših razsežnosti. Te dejavnosti in spremljajoče aktivnosti postajajo v sodobnem svetu pomemben dejavnik ne samo prostorskega, ampak tudi gospodarskega razvoja. Še o gradnji športno rekreacijskih objektov Obetajoče in prav zanimivo je bilo letos marca slišati, da so vsi trije kandidati /a novega župana napovedovali zavzemanje za gradnjo nove športne dvorane. Moteče je, da se pri tem, ob pomanjkanju razvojnih usmeritev in brez preudarnega prostorskega koncepta, lotevamo postavitve teh in podobnih objektov v prostor, ki že dolgo rabi trdno in dolgoročno opredeljeno celostno prostorsko ureditveno urbano zasnovo. Do te naj bi prišli tudi po poti, v preteklih letih večkrat zahtevanega, javnega natečaj.i. Dobro iztočnico za razmišljanje, kje in kakšne površine bomo namenili rekreac iji in športu, je že prinesel zapis A. Antičeviča Izgradnja večnamenske športni" dvorane (Logaške novice 28. februarja I 997). V tem prispevku sla omenjeni lokaciji |>ri Osnovni šoli 8 talcev v Dolenjem I ogal« u in/ali na Sekiri i. Menim, da so doslej ponujena programska izhodišča za gradnjo večnamenske športne dvorane še premalo dorečen.i, premalo pogumno in dolgoročno naravnana, predvsem |)a ne nakazujejo: hotenja pO hkratni načrtno in dolgoročno zasnovani gradnji športno rekreac ijskega cen Ira, ki bi v prvi fazi gradnje mogel vključevati izgradnjo omenjene večnamenske športne dvorane, ne utemeljujejo potrebne prostorske, organizacijske in programske zasnove celostnega razvoja s turizmom, rekreacijo, športom, kulturo povezanih aktivnosti, izredne dostoj) uosti tega športu in rekreac iji namenjenega prostora tudi za širšo okolico (regijo), mikrokli matskih in mikroambientalnih prednosti z gozd nim zaledjem in deloma izgrajeno gozdno in frastrukturo, itd., prostorskih možnosti za postopno organizacijo večjih prireditev z možnostjo dolgoročne širitve in kasnejše ( bomo to zmogli!1) izgradnje več dvor,in tudi za druge namene (trgovine, razstavišče in druge poslovne dejavnosti in, ne nazadnje, tudi za večje kulturne prireditve), možnosti ureditve zadostnih in z drugimi dejavnostmi manj nasprotujočih si parkirinih površin. Se prav posebej pa kaže opozoriti na spoznanje, da samo dvorana, brez zadostnega in oprem Ijenega zunanjega rekreacijskega prostora (parkirišča, igrišča, atletske In trim steze, sprehajalne poli in še posebno kolesarske, jahalne steze itd.) ni zadosten, dolgoročno utemeljen razlog za kvalitetno zasnovo rekreacijskega središča; seveda če se že v naprej ne odločamo za nižji standard tovrstnih uslug in ne gradimo samo za ozko in kratkoročno naravnane lokalne potrebe. Pa še to bo v prihodnje treba vzdrževati in tudi tržiti! Pogled na obe možni lokaciji za gradnjo športne dvorane O že opredeljenih lokacijah za gradnjo večnamenske dvorane pa naslednje: Najprej, večnamensko dvorano, samo za ozke potrebe kraja, je v omejenem obsegu mogoče graditi na lokaciji ob šoli 8 talcev v Logatcu. Dobra stran te lokacije je naslonitev na obstoječo infrastrukturo (predvsem komunalno) in v predpostavki, da se vnaprej odrečemo nujnim zunanjim igriščem. Več pomislekov pa se vsiljuje ob razmišljanju o dolgoročnem razvoju kraja.. Lokacija dvorane ob šoli za namene, za katere bo grajena, je, kratkoročno gledano, sprejemljiva. Nadaljnji razvoj na tej lokaciji pa je v prostorskem in organizacijskem smislu omejen in osiromašen. Posebna slabost te lokacije pa že jutri prinaša dvom v upravičenost visoke koncentracije prometa na mestu, kjer smo že razmišljali, da bi ves motorni promet (razen za lokalne potrebe in dostavo) v prihodnje omejili. Koncentracija pešcev, ki imajo nedvomno prednost pri ureditvi strnjenih naselij, je tod Že danes izjemno velika zaradi šole, cerkve, zdravstvenega doma, pokopališča, uradov Vse to ne dovoljuje še načrtne povečave koncentracije motornega prometa, namesto omejitev ali celo njegove izločitve. Pričakovano (načrtovano) povečanje motornega prometa, čeprav samo občasno, ob večjih prireditvah z obiskom 900 gledalcev (glej Izgradnja večna menske športne dvorane? LN str. 9) bi zahtevala - vsaj nekajkrat letno - več kot 200 dodatnih parkirnih mest. Razmislimo; gradimo za prihodnja desetletja! Cilj moderne revitalizacije starih tržnih jeder v Evropi je, ohraniti identiteto kraja, še posebej starih jeder, in v njih omogočiti obstoj in razvoj predvsem terciarnih in kvartarnih dejavnosti, promet pa pomakniti na obrobjc\ Obstoječe prometnice znotraj teh jeder je treba namenili varni hoji pešcev in le tamkajšnjemu prebivalstvu in interventnim voz ilom omogočiti ustrezen dovoz. O postavitvi večnamenske dvorane na Sekiri i pa naslednje. Vsako novo poseganje v odprti zeleni rob naselja prinaša ob naši znani nediscipliniranosti kraju samo še eno prostorsko ločeno žarišče možne "črne in sive", pa drage, gradnje. Zahteva jia tudi spremembo sprejetega plana. Strokovno smiselno in gospodarneje je, da v bodoče vložimo več naporov v odpravljanje propadajočega barakarskega naselja ob prik-Ijui ku na avli h esto. I ako bi nekaj več prispevali k po« enilvi grad nje komunalne inlraslrukture, k načrtnemu zgoščanju logaške urbane « elole in ne bi posegali na nove površine. Prav je, da začeta dela na Sekiri« i usmerimo predvsem v kar na jbolj dosledno ozelenitev opuščenih peskok-opov, z nevsiljivo gradnjo zunanjih športnih igrišč in le najnujnejšo gradnjo spremljajočih objektov (slačilnii, sanitarij in podobno), < Irad njodvi iranskih i »I ijekti iv samih (npr, ve« namenske dvorane) naj bi prinesli na lokaiijo opuščenih vojaških barak. S tem bi zasnovali gradnjo navedene večnamenske športne dvorane kol prvo lazu kasnejše gradnje širše zasni ivanega rekreac ijskega i entra. Za vse pa bi kazalo najprej pripraviti celovito zasnovan pn isti irski in organizai ijsko poslovni program, vseka ki »r pa tudi pi iseben prostot sko izvedbeni akt. Pavel Mihevc