Leto XVIII., št. 87 w JJittVULatVU. mJUOIJOIIA, ^lUkUJCVt) auca a — leielon št. 8122, 8123, U21, 3125, 8126. inseratm addeiek: Ljubljana, Selen-Ourgova ul 0 — TeL i392, 8492, eoaružmca Maribor: Gospos&a ulica 3t- O — ielelon St. 2455. eooružnlca Celje: Kocenova UL st. i Telefon št. 190. Računi pri pošt. Cek. za vodili: Ljubljana St. 11.842, Praga ftislo 78.180, W!en 9t. 105.24L Ob turškem posetu Pred nekaj meseci je neka velika mednarodna politična korporaeij a razpošiljala na strokovnjake širom Evrope vprašalno okrožnico o izbranih aktualnih problemih. Med njimi je bilo tudi vprašanje, ali naj se šteje Turčija k Evropi ali k Aziji, k evropskim ali k azijskim državam. Ni še znano, kako je odgovorila večina strokovnjakov. Vprašanje pa tudi res ni tako enostavno, kakor se zdi. O zemljepisni pripadnosti Male Azije k Aziji res ni in ne more biti dvoma, vendar je Turčija z Evropo tako fc^sno povezana, da je ni mogoče kar jjrratko proglasiti za izvenevropsko državo. Turčija je nekdaj vezala ne le Evropo in Azijo, marveč zraven še Afriko. Toda to je bila stara Turčija, država sultanov in velikih osvojitev. Danes pa je tu republika Kemala reformatorja, omejena dejansko na komaj neznatno več ko na Malo Azijo. Ali dasi je s svojim ozemljem domala povsem azijska država, je vendar njeno politično življenje v glavnem navezano na evropsko ozračje. Da leži traški sektor še na evropski strani, že to pomeni naslonitev na balkansko usodo. Še bolj veže na to stran lega ob ožinah in ob Egejskem morju. Ta morska pot je hkrati zveza med obmorskimi deli Turčije samimi, a tudi veliko okno v svet, pa obenem življenjska pot v svet za dežele ob Črnem morju in za države, ki hočejo trgovati z njimi. To vse pa se tiče Evrope, zato ni čuda, da je Turčija tako zelo navezana na evropske zadeve, na evropsko dogajanje. Ali to še ni vse. Ako pogledamo mejaše Turčije, vidimo spet Evropo v ospred-j-u. Resnična azijska sila je prav za prav samo Perzija, toda ta je okorela in negibna sila, ki v mednarodnem svetu malo pomeni. Irak in Sirija sta vendarle še vedno pod evropskim vplivom, pa se zato odnošaji do njih gibljejo pod sencami evropskega političnega dogajanja. Če navedemo za primer spor radi aleksandretskega sandžaka, smo s tem imenovali samo najbolj znano zadevo. Na drugi strani pa meji Turčija na Sovjetsko unijo, kar pomeni navezanost na Evropo ob vsej široki severni strani. Končno pa je tu še lega ob Sredozemskem morju. Če smo jo imenovali na zadnjem mestu, ji nismo s tem dodelili v mislih zadnjega mesta po važnosti. Nasprotno, saj je zlasti v novejši dobi posebno Sredozemlje oni predel, ki obrača nase pozornost in kjer se koncentrirajo mednarodni odnošaji in problemi, pa tudi konfliktne snovi. Ni nam treba tu ponavljati splošno znanih dejstev, dovolj je, ako opozorimo, da se Turčija z vso svojo obalo naslanja na Sredozemsko morje, da leži blizu britanskega Cipra ter tudi ne daleč od Sueza. da ležijo pred njenim obrežjem otoki italijanskega Dodekaneza in otoki, ki pripadajo danes Grčiji. Že s temi na-značbami smo se posredno dotaknili onih faktorjev, ki jim je za bodoče nedvomno dodeljena ne majhna vloga. Pri tem se niti nismo spomnili okolno-sti, da vodi tod mimo pot Rusije v Sredozemsko morje v pravem pomenu besede. Vse države, ki so pri naznačenih problemih zainteresirane ali celo neposredno udeležene, so evropske države, kar je zopet razlog zase, da je usoda Turčije tako tesno povezana z Evropo, kljub maloazijski legi. Navedena dejstva niso zgubila svoje vodilne vloge kljub temu, da je reformirana Turčija preložila svojo presto-lico v sredino Male Azije, v Ankaro. Tam je res daleč od onih političnih faktorjev, ki so se nekdaj uveljavljali ob Bosporu, od carigrajske sfere, toda ni prav nič daleč od onih zunanjih faktorjev, ki odločajo o odnošajih med državami v mednarodnem političnem življenju. V tem pogledu torej preložitev prestolnice iz Carigrada v Ankaro ni mogla ničesar bistvenega spremeniti. Ako vzamemo vse navedeno dobro v pretres, nam ni težko spoznati, da poteka velik del mednarodnega političnega zanimanja vzporedno za Turčijo in za našo državo. Nimamo skupnih meja in razdalje med nami so se jako povečale, vloga Turkov v naši narodni preteklosti je bila ogromna in naravnost fatalna. Ali vse to je danes preteklost, ki meče presenetljivo malo sence na sodobnost. Postalo je mnogo važnejše, da živimo nekako v istem ambientu, da se nas tičejo isti problemi balkanske in sredozemske ter splošno evropske, odnosno mednarodne politike. Svet postaja manjši, razdalje se krčijo, gospodarska in politična povezanost sveta postaja kljub nasprotnim težnjam nekih sektorjev čedalje tesnejša. S te perspektive ni čudno, da je našla Turčija pot do Balkanske zveze ter postala njen vnet zagovornik in zelo aktiven član. Ko se je na obzorju bolj in bolj preteče zbirala mednarodnopolitična nevarnost, so se v istem sklopu imenovale države od Jugoslavije do Turčije. A to nikakor ni bil izjemen primer, marveč obratno. Spričo tega ni slučajno, da je ravno Ruždi Aras bil tisti državnik, ki je na sestanku z vodilnimi italijanskimi državniki v Milanu pričel akcijo, odnosno pripomogel k izvedbi akcije, katere sil-IV" Cianev poset v LJubljana, četrtek Ig. aprila 1937 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Dia tS<— Za inozemstvo Din 40^— Uredništvo: Ljubljana, knafljeva ulica 6, Telefon 3122, 3123, 3124, 8125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. B POPOLNO SOGLASJE MED TURČIJO IN JUGOSLAVIJO Sfidelni obisk Izmeta Inenija in Ruždija Arasa v Beogradu je zaključen — Poset turških državnikov v Sarajevu in na Jadranu Beograd, 14. aprila, p. Z današnjim dnem je bil zaključen uradni obisk turškega min. predsednika Izmeta Inenija in zunanjega ministra dr. Ruždija Arasa. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič ter oba vodilna zastopnika prijateljske in zavezniške Turčije so porabili to priliko za celo vrsto sestankov in važnih razgovorov, o katerih je bil danes izdan naslednji uradni Prihod predsednika turškega ministrskega sveta ekscelence Izmeta Inenija in turškega zunanjega ministra ekscelence Ruždija Arasa v Beograd, je omogočil izmenjavo misli med obema turškima državnikoma in predsednikom ministrskega sveta in zunanjim ministrom Jugoslavije dr. Milanom Stojadinovičem. Vsi trije državniki so mogli na svojih sestankih tudi tokrat ugotoviti popolno skladnost skupnih \ interesov obeh držav in dovršeno istovetnost stališč glede na vsa vprašanja, o katerih so se razgovarjali. Razen tega so proučili sedanje stanje mednarodnih obveznosti obeh držav na podlagi paktov, sklenjenih po obeh državah, kakor tudi njunih posebnih obveznosti, tako onih, ki so bile sklenjene že prej, kakor tudi onih, ki so bile sklenjene v zadnjem času z drugimi državami. Z zadovoljstvom so spoznali, da vse te obveznosti povsem ustrezajo ciljem, za katerimi stremita zunanji politiki Obeh držav v okviru Balkanske zveze in v skladu s paktom Društva narodov. Ugotovili so, da tako sodelovanje najbolje služi intere- som obeh držav, kakor tudi interesom splošnega miru. Otvoritev razstave turške umetnosti Danas sta oba turška državnika prisostvovala slovesni otvoritvi razstave turške reprezentativne umetnosti, ki je našla gostoljubno streho v muzeju Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. K otvoritvi so se zbrali Nj. Vis. knez namestnik Pavle v spremstvu prvega adjutanta Nj. Vel. kralja generala Hrističa, predsednik turške vlade Izmet Ineni, zunanji minister dr. Ruždi Aras, predsednik vlade dr. Stojadinovič, predsednik narodne skupščine Stevan Cirič, vojni minister general Lju-bomir Marič, ministri dr. Spaho, dr, Vr-banič, Letica, Stošovič, Jankovič in dr. Behmen, zastopniki poslaništev z nuncijem Pellegrinettijem na čelu in druge ugledne osebnosti, med njimi beograjski poveljnik general Tomič in rektor dr. Jovanovič. Razstavo je otvoril prosvetni minister Stošovič z govorom, v katerem je označil pomen nove turške literature in umetnosti za politični, kulturni in umetniški preporod turškega naroda. Za njegov govor se mu je kratko zahvalil turški poslanik Ali Hajdar Aktaj. Razstavilo je 35 turških umetnikov. Razstavljene so tudi publikacije, v glavnem knjige, listi, karte in grafikoni, po katerih je mogoče presoditi nagli razvoj tiskarske stroke v Turčiji. V oddelku za liste so razvrščeni poleg prvega turškega lista tudi moderni sodobni časopisi v latinici. Razstavljena so nadalje dela šole tiMIkanci napadajo na vseh frontah Vladna vojska je na vseh španskih bojiščih prevzela iniciativo ter iz voj e vala na več krajih važne uspehe Pariz, 14. aprila, br. Kljub obupnim naporom in Ijutim protinapadom Francove vojske so vladne čete zopet na vseh frontah prevzele iniciativo in nadaljujejo ofenzivo. Včeraj in danes so dosegle važne uspehe in še povečale pritisk na sovražnikove postojanke. ^ Na severozapadni madridski fronti je vladnim četam uspelo vreči nasprotnika preko grebena Guadalarrame ter se je fronta pomaknila na drugi strani gorovja za sedem kilometrov v dolino proti Avili. Na guadalajarski fronti so vladne čete po večdnevnem premoru znova prešle v ofenzivo. Posrečilo se jim je prebiti nasprotno fronto ter so prodrle na vsem odseku za pet kilometrov, na aragonski cesti pa za celih 12 km. Tu so zavzele važne višine, s katerih obvladujejo s svojim topništvom vso pokrajino. Francove čete so se morale umakniti v velikem neredu ln z velikimi izgubami. Obkoljeni Maročani Najhujše borbe se razvijajo že od včeraj v odseku pri univerzitetskem okraju in pri Časi de Campu. Vladne čete so že skoraj popolnoma obkolile blizu 10.000 mož broječi oddelek maroških čet v univerzitetnem okraju. Nezaseden je samo še 350 m širok pas, ki pa je pod stalnim ognjem, tako da so Maročani popolnoma odrezani od zaledja. Obleganci tri dni nimajo sveže hrane in računajo, da se bodo morali kmalu vdati. General Franco je zastavil vse sile, da bi jih rešil. V teku današnjega dne so se drug za drugim vrstili protinapadi, ki pa so jih vladne čete, čeprav so imele same hude izgube, odbile. Na južni fronti so vladne čete danes znatno napredovale in so oddaljene samo še en kilometer od Funteovejuna. Položaj pri Bilbau Na baskovski fronti se je pričela nova ofenziva. Iniciativa je v rokah vladnih čet, ki so kljub neugodnemu vremenu prešle v napad in vrgle nasprotnika z važnih postojank pred Durangom, kjer so se polastile obvladujočih višin. Predsednik baskovske vlade je danes kategorično demantiral iz Francovega tabora razširjene vesti, da bi se baskovska vlada pogajala z generalom Francom za separatni mir ter Beogradu z vsem. kar je z njim v zvezi. Tu gre za velike relacije in v njih bo pač predel, ki se razteza od Podunavja do skrajnih vzhodnih koncev Sredozemskega morja, vedno imel skupne ali celo iste interese, težnje in probleme. In ker moremo za trdno računati, da bo Sredozemlje ohranilo svojo temeljno funkcijo v mednarodnih odnosih, pa da bo spričo tega nujno koncentrirana mednarodna pozornost najodličnejše mere, moremo s polno upravičenostjo pričakovati, da se bo samo od sebe nudilo vedno tesnejše sodelovanje držav v področju, ki ga predstavlja Balkanska zveza. Poset turških državnikov je veren izraz teh dejstev. Tudi od njega ne moremo pričakovati senzacionalnih novosti; zanje tu ni več mesta, saj gre za območje, ki kaže konsolidiranost in uravnovešenost, preudarjeno orientacijo in mirovno politiko, ki more biti danes Evropi vzgled. da bi bila pripravljena izročiti Bilbao. Izjavil je, da se bodo Baski do zadnjega moža z vsemi sredstvi borili proti upornikom, ki hočejo zasužnijiti španski narod in ga izročiti tuji nadvladi. To tudi najbolje dokazujejo sami dogodki na fronti. Tudi Francova blokada baskovske obale ni uspela. Kljub ponovnim grožnjam, da bodo njegove vojne ladje vsak tuj parnik, ki bi se približal baskovski obali, bombardirale ali pa zaplenile, sta danes dva angleška tovorna parnika z živili prispela v Portugaleto, odkoder so ves tovor takoj odpremili dalje v Bilbao. Prav tako sta danes prispela v vladno luko dva ruska parnika, natovorjena z vojnim materialom. Z istimi parniki je prispelo tudi 30 ruskih pilotov. Republikansko vojno poročilo Madrid, 14. aprila. w. Obrambni svet je objavil opoldne: Nacionalisti so na odseku Morite G a rabita in prj Francoskem mostu srdito napadali, da bj prišli na pomoč svojim četam, obs koljenim v univerzitetnem okraju. Republikanci so vse njihove napade energično odbili. Na Guadalajarski fronti so republikans ci na aragonski cesti prodrli v smeri proti Letangi ponekod za 5 km. Uspehi vladnih čet v Aragoniji Valencija, 14. aprila. AA. Na aragon-skem bojišču se sovražne čete umikajo proti Sierri Alcubierri. Ker so republikanske čete zavzele samostan Santo Quiterio, ki obvladuje okoliške ceste v smeri proti Hue-sci, je položaj nacionalistov v tem odseku zelo kočljiv, saj sedaj ne morejo več dobiti pomoči iz Saragosse, ker jim je ostala samo ena cesta to je čez Jaco in še ta je pod ognjem vladnih topov. Republikanske čete so zadnje dni zajele nad 250 vojakov, zaplenile eno baterijo kalibra 75, 2 topa kalibra 15.5, 12 strojnic, mnogo pušk in 2 protiletalska topa Baski v ofenzivi Bilbao, 14. aprila. AA. Tukajšnja radijska postaja poroča z bojišča: Naše čete go zavzele važne postojanke pri UrquijolL Sovražnik je bil presenečen in je pustil na bojišču 150 mrtvih in 600 ranjenih. Ofenziva vladnih čet se je razvila v hud napad. Sovražnik se je žilavo branil. Zjutraj so nasprotniki hoteli izvršiti protinapad, pa so bili odbiti. Pri Alavi se naša ofenziva nadaljuje. Zavzeto je bilo vse, kar je vrhovno poveljstvo odredilo. Letalski napada Madrid, 14. aprila. AA. Kljub slabemu vremenu je bilo republikansko letalstvo včeraj zelo delavno. Letala so bombardirala Arizo in ta/mošnji kolodvor. Na ce&ti pri Mondajoni so letala razgnala transport sovražnih tovornih avtomobilov. Iz Francovega tabora Sevilla. 14. aprila, br. Glavni stan generala Franca je izdal danes poročilo, v katerem ugotavlja, da so bil danes v*>i napadi vladnih čet pri Francoskem mo»tu fai v odseku pri univerzitetnem okraju odbiti z velikimi Izgubami za rdeče. General Mlaja je skušal razbiti obrOfi okrog Madrida, kar pa mu kljub največjkn žrtvam za orientalsko umetnost v Carigradu. Razstava bo odprta do konca meseca. Na letališču Po ogledu razstave sta se turška državnika skupno s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem odpeljala na letališče, kjer so jih sprejeli predsednik narodne skupščine Cirič, vojni minister general Marič, poslanik Lazarevič in poveljnik letalstva general Simovič s celotnim štabom. Ker je nad Beogradom in po vsem Podunavju besnela silna košava, ki je v višini 1.000 m dosegla brzino nad 100 km na uro, so morali letalsko prireditev na čast turškima državnikoma zelo omejiti. Le štirje piloti so s svojimi lovskimi letali izvedli več loopingov, viraž in drugih letalskih akrobacij. Pogumni letalci so bili major Bajdak, in kapetani Ercigoj, Poljanec ter Dobnikar. Veter je bil tako silen, da je odnašal ljudem na letališču klobuke. Prireditev je trajala zaradi tega le 20 minut. Po ogledu letališča je bil v Oficirskem domu banket. Popoldne sta turška državnika obiskala vojno akademijo, pod-oficirsko šolo, savez SKJ in druge ustanove. Danes obisk v Kragujevcu, jutri v Sarajevu Jutri zjutraj bosta min. predsednik Izmet Ineni in zunanji minister dr. Ruždi Aras v spremstvu predsednika vlade dr. Stojadinoviča odpotovala na uradni obisk v Kragujevac in od tam v petek dopoldne v Sarajevo, kjer jima pripravljajo posebno svečan sprejem. V Sarajevu bosta osta- la ves dan, nato pa bosta nadaljevala svoje potovanje v južno Dalmacijo. Obiskala bosta Dubrovnik in Ercegnovi. Kemal Ataturk knezu namestniku Beograd, 14. aprila. AA. Ob prihodu predsednika turške vlade Izmeta Inenija v Beograd je Nj. Vis. knez namestnik Pavle poslal predsedniku turške republike Kemalu Atatiirku pozdravno brzojavko, na katero je prejel naslednji odgovor: Prejel sem brzojavko, s katero mi Vaše kr. Visočanstvo poroča o svojih vtisih v zvezi z navzočnostjo mojega predsednika vlade v vaši lepi prestolnici, ki je bila priča nesmrtnih del mojega osebnega prijatelja, Viteškega kralja Aleksandra I. Uedini-telja. Zahvaljujem se Vašemu kr. Visočan-stvu in Vas prosim, da verujete v moje iskreno in trajno prijateljstvo. — Ataturk. Odlikovanja Beograd, 14. aprila AA. Kraljevi namestniki so odlikovali ravnatelja li^ta »Soc Posta« Muhitim Biogena, ravnatdja lista »Cum Huriet« Abjdin Da vera in ravnatelja javne varnosti v Carigradu Isaliha Kilidza z redom Jugoslovenske krone 3. stopnie. carj-grarskeira poslanca Salaha Dzindzoza in poslanca Asirn Musa z redom sv. Save 2. stopnje. Tretja tajnik turškega poslaništva v Beogradu Ismail Usaklija je odlikovan z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje. Bolgarija vstopi v Balkansko zvezo ? Praga. 14. aprila. b. Večina današniih češkoslovaških listov poroča, da se beograjski razgovori ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. St-ojadinoviča 6 turškim ministrskim predsednikom in turškim zunanjim ministrom v glavnem dotikajo vprašanja možnoeti vstopa Bolgarije v Balkansko zvezo, prj tem pa poudarjajo da od-sedanjih razgovorov ni pričakovati nobe-: nega novega sporazuma aLi dogovora. ni uspelo. Zadnje dni so vodih borbe iz-ključno rueki in francoski oficirji in prav zaradi njihove neizkušenosti so imele vladne čete silne izgube, ki jih cenijo v Francovem taboru na blizu 15.000. General Miaja je spričo tega hudo razočaran in nima več upanja, da bi njegova ofenziva razbila obroč okrog Mairida. Nacionalistično letalstvo zadnje dni zaradi neugodnega vremena ni moglo uspešno podpirati borbe, vendar pa je izvršilo več važnih izvidniških poletov. Mnogo uspešnejša je akcija nacionalistične mornarice. Poleg popolne blokade baskovske obale so Francove vojne ladje bombardirale nekatere vladne luke in z uspehom obstreljevale tudi cesto med Santandrom in Bilbaom. Anglija se ne pogaja s Francom London. 14. aprila. AA. Vest, da se je trgovinski ataše britanskega poslaništva v Španijj odpedjal v Salamanoo, kjer naj bi razpravljal z uporniškimi oblastvi o plovbi v zvezi z blokado Bilbaa, je po trditvah urad nih krogov brez sleherne podlage. Res je, da je bila v razpravi možnost nadaljevanja začetih razgovorov o britanski trgovini s kraji, ki so pod oblastjo generala Franca, toda iz razlogov, ki jih diplomatski krogi nočejo navesti, eo to namero opustili. Kljub blokadi London, 14. aprila, o. Nekaterim angleški parnikom je kljub nacionalistični blokadi severne španske obale uspelo prodreti v baskovske luke. V Saint Jeanu de Luz je bilo včeraj 5 angleških parnikov, natovorjenih z živili za Baske, davi pa so bili le še trije. Druga dva sta po informacijah iz Santandra priplula tja in z njiju že odnašajo tovor, ki ga nemudoma prevažajo v Bilbao. Prav tako je iz Bayonna krenil angleški parnik »Leadgate« z živ-Ijenskimi potrebščinami v neko baskovsko luko Baskovska jahta »Le sarte«, ki ima izobešeno francosko zastavo, vzdržuje kar dnevno zvezo med Saint Jeanom de Luz in Santandrom ter prevaža v Španijo živila in streljivo. Zakaj bo Franco odstopil London. 14. aprila, sr. Berlinski poročevalec »Dajlv Telegrapha« doznava iz dobro poučenih krogov, da je napoved odstopa generala Franca kot vrhovnega poveljnika nacionalistične vojske povzročila Italija, ki je z njegovim vodstvom po težkem porazu guadalajasnski fronti zelo nezadovoljna. Kot naslednik Franca se imenuje ireneral Molla ki vodi sedaj akciie proti Bilbau. Prepoved zbiranja prostovoljcev v Italiji London, 14. aprila, g. »Times«- poroč&io iz Rima. da so na včerajšnji sejj vlade sklenili zakon, ki določa splošno prepoved posojanja prostovoljcev, orožja jn vojnega mate-riiala vseh vrst v Španiio in njene kolonije. vštevši španski Maroko Razkol med angleškimi fašisti London. 14. aprila, br. V angleški fašistični stranki pod vodstvom sira Mos-leya je nastal razkol. Mnogo uglednih članov je izstopilo iz stranke in osnovalo svojo posebno stranko. V svojem proglasu naglašajo, da so sicer za angleški fašizem, da pa ne odobravajo metod, ki se jih poslužujejo sir Oswald Mosley in njegova ožja okolica. Prvi kovanci s sliko kralja Jurija VI. London, 14. aprila, br. Danes so prišli v promet prvi kovanci po Det nenviev ■ aUko kralja Jurija VL Anglija se ne odpove lokarnski pogodbi London, 14. aprila, br. V spodnji zbornici so danes naslovili na zunanjega ministra vprašanje, ali se Anglija po enostranski odpovedi lokarnske pogodbe s strani Nemčije in po razrešitvi Belgije weh obveznosti po tej pogodfoi smatra še vezano na svoje obveznosti, izvirajoče iz te pogodbe. Eden je nato kratko odgovoril: Da! Drugo vprašanje, ali ne smatra da je že napočil čas, ko bi se mogla tudi Anglija rešiti teh obveznosti, je Eden zanikal. Zbornica se je z odgovorom zadovoljila. Suvkh bo odpoklican iz VVashingtom. Rim, 14. aprila d. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da bo italijanski veleposlanik v Washingtonu Suvich, ki je šele v oktobru lanskega leta nastopil svoje mesto, v doglednem času zopet odpoklican iz Washingtona. Suvich je imel v prvi vrsti nalogo, da stopi v stike z ameriškimi vele-finančniki glede ožjih gospodarskih odnošajev med obema državama. Italijanska vlada je sedaj uvidela da bi bila za to nalogo mnogo bolj primerna kaka gospodarsko priznana osebnost, ki bi nedvomno lažje premagala težave, s katerimi se ima v tem pogledu boriti sedaj Suvich. Gotovo je, da bo dobil Suvich v priznanje svojih bivših zaslug zelo odlično mesto v domovini. Abesinci beže na angleško ozemlje Džibuti, 14. aprila, o. Zvedelo seje, da so že v ponedeljek pričele velike množic« Abe-sinc^v bežati iz Abesinije v britansko Somalijo. Becruncev je na tisoče. Oblasti v britanski Somaliji so v skrbeh jrlede njifav ve usode in so že pričele organizirati niib prehrano. Z obmejnega abesinskega ozemlja se čnje streljanje s toipov; in strojnicami. Opazili so tudj veliko italijansko trimotor-no letalo, ki se je nizko sproščalo nad zem-Vo in s strojnico obstreljevalo bežeče Abe-sir "e. Povratek italijanskega vojaštva iz Abesinije Rim, 14. aprila, br. Danes sta se vrnila iz Abesinije dva bataljona divizije Puste-ria. Mussolini je imel pri tej priliki na vojake nagovor, v katerem se jim je zahvalil za izkazano junaštvo in požrtvovalnost ter je naglasil, da bo ime te divizije ostalo z zlatimi črkami zapisano v knjigi zgodovine obnove rimskega imperija. Nato je Mussolini razdelil številna odlikovanja. Pet ljudi utonilo v Savi Beograd, 14. aprila, p. Nad vsem Podo-navjem je danes divjal strašen vihar, ki je napravil ob Donavi in Savi mnogo materialne škode. V naravnost dramatskih okoliščinah so rešili 20 ljudi, ki so se nahajali že sredi Dunava na bagru, ld ga je vihar odtrgal od obale. Pri Ostružnici pa se je na Savi prevrnil večji čoln s 5 možmi. Kljub vsemu prizadevanju reševalcev je vseh pet ljudi utonilo. Živkovič v Negotinu Negotin, 14. aprila, p. Danes popoldne se je pripeljal v Negotin predsednik JNS Peter živkovič. Z njim so prišli Karlo Kovačevič, Ignjat Stefanovič, MDutin Dragovič in Kreta Radovanondd, Modemi sužnji v Rusiji Opazovanja nepristranskega češkega novinarja— Kako izvajajo boljševiki svoje petletke — Grozna usoda političnih kaznjencev — Verige In strojne puške Češki novinar dr. Jurij Beneš, Id je posetil Rusijo o priliki ekspedicije čsL novinarjev in je potem ostal delj časa v Rusiji kot poročevalec »Češkega slova«, piše o sovjetskih delovnih armadah naslednje: .Najtežja in največja dela petletnega načrta izvršujejo v Rusiji izključno kaznjenci, po ogromni večini politični kaznjenci. V naših krajih vlada prepričanje, da še nihče izmed tujih posetnikov ni videl teh delavskih vojsk in da sploh ni znano, kako postopa GPU s temi nesrečniki. To je bilo prej, danes pa sovjeti več ne skrivajo, svojih obsojencev. Videl sem jih kot novinski poročevalec nekolikokrat pri njih prisilnem delu. Videl sem gradnjo cest Moskva—Kijev in Moskva—Minsk, videl sem gradnjo prekopa Volga—Moskva, kjer dela več ko stotisoč kaznjencev. Videl sem jih pri delu in pri počitku, videl sem, kako delajo in kako stanujejo. Na cestah in pri prekopih delajo vse ročno delo bivši kulaki, ki se niso dali kolek-tivizirati, politični »zločinci« ter običajni razbojniki in tatovi. Delajo v skupinah pod nadzorstvom oboroženh stražnikov GPU. Vsaki skupini je pridcljen tudi kordon vojakov. Mi smo se kaznjencem lahko približali, ker smo šli v spremstvu poslanika. Pavlua in poslaniških uradnikov. Nihče si ni upal ustaviti nas. , . , , Delo teh kaznjencev pa je resnično zelo težko, najtežje, kar se ga lahko zahteva od človeka. Dela se osem do dvanajst ur dnevno, kakor pač dopušča letni čas. Dela se počasi, zelo počasi, ali brez prestanka. Ako se kaznjenec ustavi, da bi pogledal posetni-ke, ki jih ni vajen, zasika stražnik skozi zobe in kaznjenec se takoj skloni nad svoje delo, takoj zopet dvigne lopato ali rovni-co. Govoriti ž njim je popolnoma izključeno. Videl sem kaznjence poleti, ko so delali do pasu goli v najhujši solnčni pripeki, neverjetno umazani in prepoteni. Videl sem kaznjence, ki so pozimi sekali gozd, poslužujoč se pri tem traktorjev, in so po zmr-zli zemlji kopali korito za prekop. Ker so delali v gozdu, je bilo vse poskrbljeno, da ne bi mogli zbežati. Po šest šest jih je bilo vkovanih" v jekleno verigo okoli zapestja. Da jih to. ne bi oviralo pri delu, so Jmorali vsi naenkrat delati iste kretnje. Za ;njimi je pri ognju sedel stražnik s strojno ,puško in dajal takt. Na »raz« je vseh šest dvignilo rovnice, na »dva« pa je spet vseh šest udarilo po zmrzli zemlji. Bilo je deset stopinj mraza in rovnice so odskakovale. kakor da so zadevale ob skalo. Za hrbtom kopačev pa se je neprestano cul počasni takt straže. Brezuspešno so udarjale rovnice vedno znova. Kaznjenci stanujejo v taborih blizu kraja. kjer delajo. Imajo velikanske barake. Zgrajene so tako, da je najprej izkopana globoka jama, tlakovana z lesenimi kladami in pokrita z leseno streho. Ta je pokrita z debelim slojem prsti. Vsaka skupina barak je ograjena s trojno ograjo bodljikove žice. V vsakem oglu tabora stoji visok stolp, od koder žarometi razsvetljujejo vsako ped zemlje v taborišču. Poleg žarometa stoji stražnik s strojno puško. Ta straža se menja vsaki dve uri. Nihče se ne sme približati ograji, straža bi začela takoj streljati brez opozorila. Pri vhodu v taborišče stoji zopet močna straža, nad njo pa je slavolok s poučnimi napisi: SSSR je delo pravica in dolžnost človeka«, »Kdor ne dela, naj tudi ne je!« »Gradimo novi svet*. Kaznjence dobro hranijo. Danes so tudi oni že dragocena delovna sila, ki bi bilo škoda slabiti jo z gladom. Lahko se celo reče, da pogled na kaznjence dela vtis, da jedo več in redneje, nego mnogi ljudje na svobodi. Šele kadar tujec vidi trume obsojencev na delu, razume, kako je bilo mogoče izvršiti petletni načrt. Nekoč sem napisal, da grade sovjeti svoje prekope,, kakor so egiptovski faraoni gradili piramide. Pre-. pričan sem, da so tako, prav. tako delali sužnji starega veka. Samo nadzornik je drugačen. Tedaj je imel morda korobač, danes pa ima strojno puško. Likvidacija GPU Sovjetska vlada je baje že sklenila postopno likvidacijo zloglasne GPU — Vedno večji vpliv Vorošilova Riga, 14. aprila, br. Po še nepotrjenih vesteh iz Moskve je bilo na zadnjem šest ur trajajočem posvetovanju pod Stalinovim predsedstvom v K remiju sklenjeno, da se GPU razpust; in likvidira, ta sklep pa drže v tajnosti, da ne bi nastal upor v mnogos*e5 vilnih vojaško organiziranih oddelkih GPU. Likvidacija se bo izvršila postopno. Med drugim ie bil sklenjen tudi razpust ženskih polkov, kj,. se njeo/>t>ngsli. ^zve^i^t^mi sklopi,, ki so bili spre je tj na .hud pritisk Vorošilova. je. nastaj med njim j frt Lit vino-vim hud spor. Lifvjnbv se Roji, da'bodfa" de-mbntfranje GPU in driisji' sljčnf ukrepi oslas bilj zunanjepolitično akcijo, VoEcho de Pariš« opozarja na veliko mednarodno posojilo, ki ga Nemci rabijo za svojo gospodarsko obnovo. Nemčija, kakor ostale avtoritativne države, so skoraj v celoti zapravile svoje zlate rezerve in so sedaj prisiljene kupovati v tujini le toliko blaga, kolikor deviz izkupijo za izvoženo blago. Jasno je, da bo zapadna Evropa nudila Nemcem gospodarsko pomoč le pod gotovimi političnimi pogoji. Van Zeeland £e sedaj pogaja s Schachtom na osnovi mednarodno političnih pooblastil iz Londona in Pariza. Schachtova misija v Bruslju Bruselj, 14. aprila. AA. Predsednik nemške državne banke dr. Schacht je bil danes na obedu pri predsedniku vlade Van Zee-landu. Zvečer mu je priredil nemški poslanik Richthofen večerjo, ki so se je udeležili guverner belgijske banke Franc in ministri Spaak, Deman, Van Isaker, Vobcns in grof Lipens. Dr. Schacht je izjavil, da še ne ve, kdaj bo potoval v Pariz. Najbrže v začetku maja, ko bo podpisal trgovinsko pogodbo med Francijo in Nemčijo. Zadoščenje nacionalnemu županu Med onimi slovenskimi župani, ki so po zatrjevanju »Slovenca« tako ogoljufali ali drugače oškodovali svoje občine, da jih je morala banska uprava odstaviti in izročiti sodišču, je bil tudi župan lepe občine Stra-žišče pri Kranju, g. Anton Križnar. On je bil lani razrešen celo kar dvakrat. Prvič se je to zgodilo z odlokom z dne 10. marca 1936 in z utemeljitvijo, da si je prisvojil občinski denar. Razrešeni župan Križnar se je pritožil na upravno sodišče v Celju, ki je še pred volitvami njegovi pritožbi ugodilo in razrešitev razveljavilo. Pri občinskih volitvah dne 25. oktobra 1936 je bil g. Križnar zopet izvoljen za župana. Ze par dni po volitvah pa ga je banska uprava vnovič razrešila, zopet z utemeljitvijo, da »si je prisvojil občinski denar, ki mu je bil kot predsedniku in dejanskemu blagajniku občine zaupan«, in da »je uporabil kot dokazilne listine lažne pobotnice«. S tem je torej zagrešil nečastna po zakonu kazniva dejanja. Razrešitev se je sklicevala na iste razloge, ki so služili že za osnovo prvi razrešitvi in o kateri je torej že razpravljalo upravno sodišče v Celju. Po predpisu zakona je banska uprava ob drugi razrešitvi ovadila g. Križnarja državnemu tožilstvu. Uvedena preiskava pa je dala rezultat, da je bilo vsako kazensko postopanje ustavljeno, ker zanj ni bilo ni-kakega povoda. S tem je dobil g. Križnar polno zadoščenje z najbolj merodajnega mesta. Drugo zadoščenje je dobil župan Križnar te dni od upravnega sodišča v Celju, na katerega se je seveda pritožii tudi proti drugi razrešitvi. Z odločbo, z dne 27. marca t. 1. je namreč upravno sodišče njegovi pritožbi, vloženi po odvetniku dr. Marjanu Zajcu, v polni meri ugodilo in odločbo o njegovi razrešitvi razveljavilo kot nezakonito. V svoji sodbi pravi upravno sodišče med drugim: »Pritožitelj navaja v pritožbi, da jemlje pobijana odločba za temelj razrešitve nekatere ugotovitve uradne revizije, ki se je izvršila od 28. januarja do 6. februarja 1936 o gospodarstvu občine Stražišče. Pri tej re- viziji ugotovljeni primanjkljaj v občinski blagajni v znesku 21.918 Din je naslad vsled protipravne prisvojitve tega denarja po bivšem občinskem delovodji Gregorju Bajže-Iju. Iz dejstva, da je pritožitelj po reviziji kril ta znesek, še nikakor ne sledi, da bi on odgovarjal za kaznivo dejanje. Znesek je krivil ker je kot predsednik občine civilnopravno odgovarjal za škodo, ki je bila povzročena.« Upravno sodišče je prišlo do prepričanja, da ni nobenega dokaza, da bi bii pritožitelj zakrivil očitana mu kazniva dejanja. Kot priča zaslišani uradnik banske uprave Franc Gorkič je izpovedal, da je pritožitelj večkrat zahteval od banske uprave revizijo občine, ker je sumil, da poslovanje občinskega delovodje ni v redu a sam ni mogel ugotoviti pravega stanja Enako je smatralo upravno sodišče za dokazano, da je pri pobotnicah, ki jih je revizijsko poročilo označilo za ponarejene- šlo le za pomoto bivšega delovodje Bajželja. Sodba upravnega sodišča se zaključuje takole: »Ker potemtakem pritožitelj ni zakrivil kaznivega dejanja in tedaj tudi ne nečastnega dejanja razrešitveni razlog ni podan. Zato je upravno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano odločbo radi nezakonitosti razve ljavilo Cela vrsta je bila že doslej primerov, ko se je pred merodajnimi sodišči izkazala resnica. da razrešeni župani niso zakrivili ni-kakega kaznivega dejanja in svojih občin niso niti najmanj oškodovali. Kljub temu se ne spominjamo niti enega primea-a, da bi »Slovenec« ali drugi listi njegovega tabora sedaj po končanih sodnih preiskavah o njih poročali in na ta način vsaj malo popravili krivico, ki so jo poštenim slovenskim možem storili s svojim pisanjem med volilno borbo. Radovedni smo, ali bodo to storili vsaj sedaj v primeru župana Križnarja, ki je bil v teh listih^izpostavljen še posebno grdim napadom. Če že ne iz poštenosti, bi morali to storiti vsaj iz obzirnosti do banske uprave, ki bo na osnovi razsodbe upravnega sodišča v Celju županske posle seveda zopet vrnila g. Križnarju. Novi vojaški ukrepi italijanske vlade Rim, 14. aprila, k. Italijanska vlada je sprejela na svoji včerajšnji seji spet celo serijo zakonskih dekretov, ki se nanašajo pretežno na ustroj italijanske vojske in zlasti na vojaško vzgojo mladine. S posebnim zakonskim dekretom je bil preurejen dosedanji sistem vojaške vzgoje mladine na podlagi izkušenj, pridobljenih v poslednjih treh letih. Posamezni splošni in strokovni tečaji so se na novo razporedili in se je spremenil tudi učni načrt. Na šolah vojaški predmeti še niso bili uvedeni. Pomemiben je tudi dekret, po katerem se ima v najkrajšem času položiti nov kabel med Tripolisom in Sicilijo. V to svrho je bilo določenih 40 milijonov lir. Degrelle v Parizu Pari«, 14. aprila. w. »Pariš Midi« javlja, da je vodja belgijskih reksistov Degrelle v ponedeljek tajno prispel v Pariz, vendar pa se je že davi zopet vrnil v Belgijo. So-trudniku lista je izjavil, da je ena njego« vih hčerk bolna in da je hotel konzultirati francoskega zdravnika. 45 žrtev eksplozije na Japonskem Tokio. 14. aprila, br. V Jenj&kiu je nastala eksplozija v tamošnji tovarni eksploziv. Izimed 45 delavcev in delavk jih je bilo 15 ubitih, 7 smrtno nevarno, ostali pa so bili huje ali lažje ranjenih. ga odbora izvoljen v sporazumu z dr. Mačkom zagrebški poslancc Majer, se je zdelo, da bo Junak na enak način, kakor druge slične organizacije postal sestavni del dr. Mačkovega tabora. Očividno pa dr. Maček in drugi voditelji bivše HSS novi organizaciji še vedno ne zaupajo popolnoma. V zagrebških listih namreč čitamo. da je bil te dni v Brodu sestanek sreskih organizacij HSS iz Slavonije in da je poslanec dr. Markotič zbranim kmečkim delegatom odsvetoval ustanavljati Junake po deželi, češ da je to izključno meščanska organizacija. Premestitve v prometni službi Beograd, 14. aprila, p. Premeščeni so v železniški službi ofjciaJ Vladislav Cvor z Jcsenic k direkciji v Ljubljani, prometni uradniki Rudolf Golobič z Rakeka v Novo mesto. Aleksei Kononenko iz Novega mesta v Ptuj. Anton Zupan iz Ormoža v Le-sce-Bied. Ivan Majdjč iz Soštanja-Topolsoi-ne k Sv. Petru v Savinjski dolini Friderik Sever iz Kotoribe na Rakek, Ivan Glavač iz Cakovca za postajenačelnika v Kotori-bo, Leopold Game iz Slov. Bistrice za po-sta-enačelnjka v Višnji gori, Franjo Širceij od Sv. Roka-Lupinjak za postajenačelnika v Slov. Bistrico. Feliks Zavramtjk iz Metlike v Ujubljano, Gvidon Švarc iz Ljubljane za postajenačelnika v Metliki. Jožef Remec iz Slov. Bistrice za postajenačelnika k Sv. Roku-Lupinjaku ter strojevodja Matevž Je-rina iz Maribora na Sušak. Dovoljene polovične vožnje Beograd, 14. aprila. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah delegatom avtomobilskega kluba Jugoslavije iz vse države, ki se udeleže letne skupščine avtomobilskega lduba 17, in 18. aprila t t v Beogradu, Popust velja od 15. do 20. aprila. Polovična voznina na državnih železnicah je dovoljena tudi delegatom Kola jahačev in podobnih ustanov, ki se udeleže občnega zbora vseh kol jahačev 18. aprila t. L v Beogradu. Ta popust velja od 16. do 21. aprila t L Vremenska napoved Zentunska: Viharno vreme z dežjem po vsej državi. V Podunavju bo močna ko. Sava trajala dalje, na Jadranu pa bo jug nekoliko popustil Temperatura ae bo v vzhodnih krajih dvignila, v zapadnih pa bo padla. Zagrebška: Vreme se bo poslaib&ata. Spočetka toplo, pozneje hladno. Pričakovati je mnogo dežja. Dunajska; Po večini oblačno, padavine, nekoliko hladneje, od zapada morda Sa Zboljšanje, 3 Cetrtet 15. IV. 1937 Naši kraji in lfadje Nova lepa manifestacija v Sofiji Fobratimstvo naših in bolgarskih skladateljev, sklenjeno ob koncertu, ki ga je dirigiral Mirko Polič Sofija, 14. aprila. Bolgarska državna filharmonija je priredila 12. t. m. zvečer v sofijskem narodnem gledališču pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra dr. Nikolajeva svoj peti simfonični koncert posvečen jugoslovenski glasbi. Na sporedu so bila dela jugoslo-venskih skladateljev Petra Konjovica. Slavka Ostcrca, Matije Bravničarja. Predraga Miloševiča, Milenka Živkoviča, Krešimirja Biranoviča, Mihovila Logarja, Jakoba Golovca in Josipa Slavenskega, ki so tudi osebno prisostvovali koncertu. Fridetive jc bila odlično obiskana. V ministrski loži so sedeli prosvetni minister dr. Nikolajev, notranji minister Krasnov-ski, gospodarski minister Vasiljev in gradbeni minister Ganey. Na koncertu so bili dalje: jK>slanik Momčilo Jurišič s poslani-skim osebjem, jugoslovenski vojaški ataše, generalni polkovnik Jovan Sokolovič, med občinstvom, samo duhovno elito sofijske družbe, je bilo pa mnogo bivših ministrov, bolgarskih javnih delavccv in politikov. Jugoslovenska glasba se je to pot prvič predstavila v Sofiji v širši in bolj izbrani izberi in je doživela pred sofijskim občinstvom popoln, sijajen uspeh. Po izvajanju sleherne točke ie občinstvo dajalo izraza navdušenju in jc živahno vzklikalo vsakemu jugoslovenskemu skladatelju. Med odmorom, preden se je začel drugi del programa, je jugoslovenske skladatelje pozdravil na odru v imenu bolgarskih skladateljev Veselin Stojanov in izrekel v imenu svojih tovarišev veselje, da se je doseglo spoštovanje bolgarskih skladateljev v Beogradu in jugoslovcnskih v Sofiji in da se je tako dala bolgarskim in jugoslovenskim glasbenikom priložnost, da pridejo v neposredne medsebojne stike, da se vzajemno spoznajo in zbližajo. G. Stojanov jc izrekel prepričanje, da bodo vzajemna gostovanja bolgarskih in jugoslovcnskih glasbenikov aicdv* mno pripomogla k boljšemu spoznanju i■heh bratskih narodov in k njunemu Erbližanju. V imenu jugoslovenskih skladateljev je odgovoril g. Peter Konjovič. S toplimi, prisrčnimi besedami se jc zahvalil bolgarskim skladateljem za bratski sprejem. Vse tisto, kar je g. Stojanov govoril o zbližanju med obema bratskima narodoma, podpišejo jugoslovenski glasbeniki s svojo krvjo, s srcem in razumom. Te Konjovičcve besede je občinstvo sprejelo z viharnim, dolgotrajnim ploskanjem. Nato so dirigentu Mirku Folicu iz Ljubljane, ki mu je občinstvo iz- kazalo priznanje z viharnim ploskanjem, izročili lepe šopke cvetlic. Po koncertu so bolgarski glasbeniki priredili svojim jugoslovenskim tovarišem banket v restoranu »Hotel Blgarija«. Na banketu so bili tudi prosvetni minister dr. Nikolajev, naš poslanik Momčilo Jurišič, bivši bolgarski poslanik v Beogradu in predsednik bolgarsko-j ugoslo venskega društva v Sofiji Dimo Kazasov, pomočnik prosvetnega ministra dr. Filip Manolov, načelnik kulturnega oddelka prosvetnega ministrstva Nikolaj Balabanov in druge ugledne osebnosti. Prosvetni minister jc na banketu pozdravil jugoslovenske skladatelje s prisrčnim govorom in je izrekel prepričanje, da bodo vzajemna gostovanja pripomogla, da sc bo tudi z glasbo, najmočnejšim in najglobljim izrazom duševnega razpoloženja dveh bratskih narodov, utrdila osnova, na kateri temelji pred kratkim sklenjena bol-garsko-jugoslovenska pogodba o večnem prijateljstyu. Ministru Nikolajevu je odgovoril Peter Konjovič. ki se je v imenu tovarišev iskreno zahvalil za pozornost in bratski sprejem v Sofiji. Nato je v imenu bolgarske državne filharmonije pozdravil brate prvi violinist Lečev. Izrekel jc željo, da bi se delo za vzajemno spoznavanje jugoslovenske in bolgarske glasbe nadaljevalo, da bi se tudi po tej poti pripomoglo k velikemu delu zbližanja. Potem jc govoril skladatelj Ko-sta Manojlovič. Omenjal je vsa dosedanja prizadevanja za vzajemno kulturno seznanjanje ter opisal smeri in metode, potrebne za bodočnost. Dalje je govoril skladatelj Petko Stajnov o pomenu glasbe za kulturno življenje vsakega naroda, posebno pa Slovanov, katerim pripada bodočnost, zato se morajo nanjo pripravljati, da jih ne bo dobila kulturno nepripravljenih. V prisrčnem razpoloženju in intimni atmosferi so gostje ostali na banketu do treh zjutraj. Danes donoldne so si jugoslovenski skladatelji ogledali bolgarsko državno glasbeno akademijo. Ob 13. so bili na banketu, ki ga jim je v restoranu hotela »Union Palače« priredilo bolgarsko-jugoslovensko društvo v Sofiji. Ob 17. je priredil simfo-nijski orkester kraljevske garde pod vodstvom Saše Popova jugoslovenskim skladateljem na čast koncert v častniškem domu. Zvečer ob 20.30 so se jugoslovenski skladatelji odpeljali z brzim vlakom v Beograd. Zagreb in Ljubljano. Na sofijski železniški postaji so se od njih prisrčno poslovili njihovi bolgarski tovariši in mnogo drugih prijateljev in častilcev. Predsednik turške vlade g. Ismet Ineni z ministrom zunanjih zadev g. Ruždijem \ raso m pred grobom neznanega jugoslovenskega junaka na Avali Mož v bolnišnici, družina na cesti Mati s štirimi otroki išče okrog Ljubljane zavetja Ljubljana, 14. aprila. T* našem uredništvu se je danes zglasila gospa Marija Klemenčiče-v a, ki je s svojimi štirimi otročički že od 15. marca dalje postavljena pod milo nebo. O udarcih, ki jih mora prenašati ta nesrečna družina, nam je gospa pripovedovala: — Moj mož Ivan Klemenčič. star 40 let, je že 11 let invalid. Služboval je pri mestni elektrarni v Ljubljani. Leta 1926. je mora! popravljati elektriko v Franzlovem ob ratu na Prulah. Ob tej priliki ga je za-dela nesreča, elektrika ga je močno ožga-la. Zlasti hude so bile poškodbe po obeh rokah. Spravili so ga v bolnišnico, kjer je dcsnica popolnoma obnemogla, pa tudi z levico si ne more dosti pomagati. Toda najhujša posledica je nastopila šele s časom. 10 let biva moj mož na oddelku VII. ljubljanske sploš-ne bolnišnice. Tu in tam ga zaradi prenapolnjenosti sicer izpustijo na prosto, toda njegovo živčno stanje je tako slabo, da se mora moi vselej spet vrniti v varstvo psihiatrov. — Polnih 11 let smo prebivali v mestni hiši za Bežigradom in sicer na Apihovi cesti št. 18, kjer je Kolonija znanih dvodru-žinskih mestnih hiš. Po možu prejemam mesečno po 600 din. S tem denarjem sem morala plačevati rnestu po 234 din najemnine mesečno, ostanek pa seveda ni zadoščal za preživljanje mojih štirih otročič-kov. 13-letna Marija obiskuje drugi razred meščanske šole v Šiški, 10-letni Ivan je na osnovni šoli, doma pa sta še 5-letna Verica in 3-ietni Stanko. Da sem jih mogla preživljati, sem opravljala pri znanih družinah za Bežigradom najrazličnejše posle; prijela sem pač za sleherno delo, kjer se je le dalo kaj za družino zaslužiti. In tako smo navzlic nesreči, ki nas tepe z moževo boleznijo, mirno živeli v svojem skromnem stanovanju na Apihovi cesti. Imeli smo sobo in kuhinjo, dovolj za nas. — Toda vsak človek najde sovražnika in tako smo ga dobili tudi mi. Zadnji dve leti so se od nekoga iz naše neposredne soseščine vrstile ovadbe. Nikoli se nisem kregala z nikomer, a zadnji dve leti nisem imela miru. Žal so ovadbe — sam bog le vedi, s čim so bile utemeljene — rodile naposled ta uspeh, da mi je bilo stanova- nje v mestni hiši odpovedano. Kam naj se podam s svojimi otroki? Kajti ne samo, da drugod ne bi zmogla najemnine, marveč izgubim tudi zaslužek pri prijaznih družinah. če se izselim izza Bežigrada. Zaman so bile vse moje prošnje, zaman vsa moledovanja. Dne 15. marca smo bili pregnani iz mestne hiše, naše pohištvo pa je bilo spravljeno v mestno šupo ... Znašli smo se pod milim nebom in šli smo prenočevat na neki kozolec na Posavju. V krmi so mi prezebali otročički. Zamislite si samo, kako je bilo z najstarejšo hčerko, ki bi se bila morala pripravljati za šolo, pa z menoj vred vso noč ni zatisnila očesa. Na mestnem socialnem uradu so me potem nagovarjali, naj do končne rešitve svoje prošnje odidem kam iz Ljubljane. Ubogala sem in sem 10 dni prebivala pri starših v Trebnjem. Toda, kako morem biti njim v nadlego, ko so sami siromašni in podpore potrebni! — Šla sem spet na magistrat, da prosim za sprejem pri g. županu dr. Adlešiču. Dve uri sem čakala pred županovimi vrati in nisem bila sprejeta. Napotili so me naposled spet na mestni socialni urad. da tako sploh nisem mogla uzreti županovega obličja. Sla sem še na banovino in tam so mi zagotovili: »Dobili ste obvestilo, da je vaša prošnja ugodno rešena in da ostanete, kjer ste bili!« — Potolažena sem šla za Bežigrad, toda obvestila nikjer ni bilo. v mojem stanovanju pa že prebiva obrtnik, ki se je potegoval za moje stanovanje in ga je tudi dobil... Šla sem po cesti proti Posavju, da naj3em kozolec, kjer se bom spet nastanila s svojimi otročički. Ne tajim, jokala sem na glas. In srečala me je neka usmiljena žena, ki me je potem čez noč vzela z otroki vred na stan. Danes pa sem tu, to je moja zgodba!... Ptujsko bolnišnico bodo povečali Ptuj, 14. aprila. že dolga leta je vprašanje graditve prizidka bolnišnice na dnevnem redu. Po veliki zaslugi primarija g. dr. Kilharja je slednjič prišlo do realizacije tega vprašanja. Lani septembra je bila licitacija pri tehničnem razdelku v Mariboru, ki je pa žal ostala brezuspešna. 12. t. m. je bila ponovno licitacija za delno izvršitev prizidka bolnišnice. Celotni stroški •bodo znašali okoli 300.000 Din. Gradbena dela za prvo etapo, ki se bo začelo delo najbrže že v teku tega meseca, pa "bodo veljala okoli 190.000 Din. Zadevo zdaj ponovno obravnava banovina. Novi del bo služil v glavnem upravi, tu bodo pisarna, preiskovalna soba, lekarna, v prvem nadstropju pa bo septična in aseptična operacijska dvorana, shramba za obvezni material in prostori za rcent-gen. Z zgradbo prizidka se bo le delno odpomoglo neznosnim razmeram, kajti prizidek bo izpolnil del prostora med bolnišnico in hiralnico. Bolnišnica razpolaga zdaj z 80 bolniškimi posteljami, dočim je povprečni dnevni etalež okrog 100. Tako morata v več primerih ležati po dva bolnika na ©na post©1 ji, ali p& se morajo Kakšno obleko si želite -vsak štof dobite pri nas ! Tako bogata j« f zbira nolih vzorcev! Za delo, za promenado, za zabavo — vsako vrsto štofa Vam nudi nalo tovorna. Vsaki naS! prodajaln? smo vse naše izdelke ter da Cene naših Itofov za narjev meter. Štofl za vsa naročiti da Vam razkaže Vas dobro postreže. obleke 120 do 180 di- a vsak žep in za vsak ukus Vlada TEOKAROVIČ Industrij« volnenih Paračin Prodajalne: i Kom p. f k a n I n LJUBLJANA Gradite« M. 4 ZAGREB J»HW««ve 4 BEOGRAD Krni Mlhtjlorl 1 In v vseh večjih krajih Jugoslavije posluževati tudi izolirniee za bolnfke. ki sicer ne spadajo na ta. oddelek. Zelo potrebna bi bila zgraiitev paviljona za jetične, ki so zdaj ne samo v skupni zgradbi z ostalimi bolniki internega oddelka, marveč tudi v skupni sobi z ostalimi bclniki. Upamo, da bo slednjič tudi naše mesto doseglo razumevanje pri odločujočih gospodih in da bodo kmalu ugodili že izza vojne pereči potrebi razširjenja ptujske bolnišnice. Bolnišnica je bila zgrajena leta 185", izolirnica potem 1. 1888. a potlej se ni prav nič več gradilo. Nenavaden poskus požiga Zvesto je služil, nazadnje pa je hotel zažgati Domžale, 14. aprila. V petek so v Domžalah doživeli kriminalno senzacijo, ki je psihološko tako zanimiva in svojevrstna, da ji svet podobne najbrž izlepa ne pozna. Pri uglednem posestniku in vinskem trgovcu Antonu Miil-lerju v Stobu je skušala zločinska roka podtakniti ogenj v nenavadnih okoliščinah, da zlobnega naklepa skoraj ni bilo mogoče razumeti. V petek popoldne je Mullerjev hlApec Martin Esih, ki je po rodu iz Zreč pri Konjicah in ki ima pri sedanjem gospodarju že štiri leta zveste službe za seboj, pripovedoval svojemu šefu razburljivo zgodbo: Ko je zjutraj kopal na vrtu, je po cesti prišel mimo neznan človek, kakšnih 35 let star, s kovčegom na hrbtu, kakršne nosijo krošnjarji, pa se je ustavil in začel Esi-hu praviti, da je prejšnji večer doživel dva požara, najprej v Škerjančevem pri Radomiju, nato pa v Biščah pri Ihanu, da je obakrat pomagal gasiti, ta večer pa da bo gorelo v Domžalah. Esihov gospodar se je po pravici razburil, da mu hlapec ni takoj prinesel te sumljive novice, ko bi bilo mogoče zloveščega popotnika še v trgu poiskati, obenem pa se je glas o nevarni prerokbi na mah raznesel po trgu. Ljudi se je pojavil paničen strah. Ves popoldan in ves večer so bili po vseh domačijah na preži, odkod se bo oglasil rdeči petelin. Miiller-jevega hlapca so orožniki zvečer zaslišali, a ni mogel dati o vsej zadevi nobenega pojasnila. Malo pred 20.30 pa so v Mullerjevi šupi našli gorečo svečo in samo kakšne štiri prste je še manjkalo, pa bi bil plamen ob-liznil vnetljivi material okrog sveče in izbruhnil bi požar, ki bi utegnil imeti katastrofalne posledice. Mullerjev dom 9c nahaja sredi Stoba, obkrožen od poslopij sosedov in plamenu bi lahko zapadel velik del Domžal. Vsem se je zdelo posebne pozornosti vredno, da je gorečo svečo našel prav Martin Esih, mladi Miiller. ki študira pravo v Ljubljani, pa je planil in jo ugasnil. Vsem se je velik kamen odvalil od srca, da so o pravem času izsledili in preprečili ogenj, orožniki pa so vso noč zaman iskali neznanega požigalca. Sum se je nazadnje obrnil proti Esihu samemu, saj je bil od začetka do konca glavni junak vsega dogodka, obenem pa se je ves čas tudi precej čudno obnašal. V soboto zjutraj so ga orožniki pod vodstvom komandirja narednika Školča vnovič prijeli, a ves dan je trdovratno tajil. Šele proti večeru se je vdal, da je ogenj podtaknil sam Ko se je glas o njegovem priznanju raznesel po Domžalah, se ljudje niso mogli načuditi, kaj bi bilo moglo Esiha zavesti v zločin. Ves čas svoje službe pri Mullerju je bil priden in zanesljiv delavec, ki mu je gospodar zaupal tudi važnejše samostojne naloge, da je raz-važal vino odjemalcem in tudi sam kasiral Še težje kakor vprašanje nagiba pa je razmotati vprašanje pravljice o neznanem popotniku, ki je prerokbo o požaru prinesel v Domžale. To zgodbo si je Esih očitno izmislil. Esiha so orožniki izročili v sodne zapore sreskega sodišča v Kamniku, najbrže pa se bodo morali ukvarjati ž njim še psihiatri Klemene je nagovarjal h krivi prisegi Obsojen je bil na osem mesecev zapora LJubljana, 14. aprila. Sodniki malega senata, ki jim je predsedoval sos. g. Lederhas. so včeraj popoldne nadaljevali 2. t. m. prekinjeno razpravo proti Juriju Klemencu iz Novelj pri Kamniku in njegovim trem tovarišem Petru Vombergarju. Francu Zamljenu in Janezu Grkmanu. Kakor je javnosti gotovo še v spominu, so bih vsi obtoženci toženi, da so po Klemenčevem nagovarjanju spisali zadolžnioo na 29.000 Din na podlagi katere je potem lani Klemene tožil svojo taščo Marijo Svetčevo kot pre-vzemnico zapuščine po pokojnem vrhpolj-skem posestniku Jožetu Sveticu na plačilo dolga, v tej civilni pravdi naj bi bili Klemenčevi soobtožerci tudi krivo pričali, da je bila zadoIfeJca pravilno spisana maju izide nova knjiga J7/S« (Taiiaiovc z ilustracijami E. Justina. Obsega ea. 400 strani. SUBSKRIBCIJSKA NAROČILA (karton Din 64.—; platno Din 80.—; usnje — bibliofilska izdaja Din 160.—) pošljite na naslov: lika Vašte, Ljubjana, Lavričeva ul. 6. Vsa plačila — izvzemši ob dostavitvi in po povzetju — se izvrše po položnicah. Po izidu se odpošlje knjiga brez izjeme šele takrat, kadar bo plačana. Plačila na željo tudi v dveh (štirih) obrokih. Dodajte za poštnino 4.— Din. KNJIGOTRŽNE CENE BODO ZA ENO ČETRTINO VTBJE ! 1. 1931. v Petrovi gostilni v Kamniku v prisotnosti pokojnega Svetica, ki jo je tudi eam podpisal. Poleg tega pa je b'l Klemene tudi obtožen, da je nekatere ljudi nagovarjal h krivemu pričevanja. Sodniki so imeli v tej pravdi v resnici zelo težavno delo v presoji, ali je bila zadoižnica prava ali pc tvor jena. 2e sodnikom civilnega sodišča se je videla tako sumljiva, da eo vse pravetae spise raje oddali v presojo kazenskemu sodišču, ki pa ▼ tem oztru tudi ni imel sreče. 2e potek razprave, ki je bila 2. t. m., je prinesel na dan toliko indieerv, ki so vee Obtožence, zlasti pa Klemen ca, zelo težko obremenjevali. Njihov zagovornik, kamniški odvetnik dr. žvokelj, je v obram bo svojih varovancev smatral za potrebno, da je sodišču ponudil nov dokazni material, ki bi krivdo vsaj zmanjSal. če že ne izbrisal. Zelo obremenilno pa je bilo za obtožence zlasti dejstvo, da Je sodni izvedenec za pisavo prof. Koželj s popolno gotovostjo dogmi, da Svetičev podpis na zadolžnici gotovo ni nastal istočasno, kakor vsebina zadolžnice, na kateri so se jasno poznali znaki radiranja in je bil* tudi vsebina tako nerodno razvrščena, da se je moglo sklepati, da je pisec najprej poskušal, kako bo iAajal a prostorom in Je šele po zradiranju poskušene raavr-strtve s anilinskan svinčnikom napisal sedanjo vsebino. Včerajftnja razprava s zasliševanjem novih prič, je sicer prinesla nekaj zelo važnih novih momentov sa kazensko presojo, vendarle za civilno presojo ali je toliko osporavano zadolžnico mogoče vzeti za temelj civilnopravdni presoji obstoja Kle-menčeve .terjatve proti Svetčevim, ni megla B popolno sigurnostjo doprinesti k razčiščen Ju. Zadoižnica je bila datirana s-15. XI. 1931. v Kamniku. Obtožnica pa je na podlagi sodne preiskave dognala, da se Sve. tic tega dne ni nahajal v Kamniku, temveč Je Ml s svojima sinovima v Trojanah. To so potrdila rasen domačih prič tud! povsem tuje priče, med njimi komandir orožniške stanice v Trojanah, ki je trdil, da Je tedaj a Sveticem celo govoril. Na včerajšnji razpravi pa je bil med trinajstimi pričami zaslišan tudi žagar Franc Beč, ki je trdil, da se je kritičnega dne Svetic zgladi tudi pri njem v Kamniku in mu plačal neko dolgovano vsoto, za katero mu je izstavil tudi potrdilo. Kl> menčev zagovornik je senatu to potrdilo, ki je nosilo datum 15. XI. 1931. Beč je na razpravo prinesel tudi tri obračunske knjige in je zatrjeval, da je predloženo potrdilo iz ene teh knjig iztrgal na prošnjo obtoženega Vombergarja, katerega je poslal k njemu Klemene. Izjavil je tudi, da ®e najbrže ne moti glede dneva, kdaj Je bil Svetic pri njem, da pa je možno, da je bil dan prej ali pozneje pri njem. kakor je napisal potrdilo. Glede nagovanjanja h krivemu pričevanju, pa je tudi priča delavec Janez šest iz Kamnika potrdil, da ga je Klemene v resnici nagovarjal, naj priča, da so mu Svetčevi dolžni. Dajal je za pijačo in mu obljubljal tisočaka in ga mehčal, češ: saj taka prisega itak nič ne pomeni! Nasprotno pa je Karo! Uli zanikal, da bi bil Klemene tudi njega nagovarjal. Marija SvetSeva. ki jo je Klemene civilno tožil, je povedala, da jo je Klemene nekoč še ko je njen mož živel, po maši povabil v s\*>-jo hišo in ji pravil, da bo tožil njenega moža za dolg, ona pa naj pred sodiščem potrdi, <>a mu res dolguje. Potem bi si pa vsak polovico delila, kar b: dobil. Državni tožilec dr. Fellaher je sodnikem še enkrat natanko predočil izjave vseh prič, ki so v teku obeh razprav z ene strani dokazovale, da je bil pokojni Svetic 15. XI. 1931. v Trojanah, z druge strani pa, da se je isti čas nahajal v Kamniku. Med prvimi, ki bi s svojimi izjavami iz-podbile možnost, da bi bil teda j Svet c podpisal v Kamniku zadolžnico rn bi bilo potem jasno, da je bila zadoižnica ponarejena, te je zlasti skliceval na izjave nepristranske pri&e aktivnega orožniškega komandirja s Trojan. Nadalje pa je za krivdo obtožencev predočil tudi važnost izvedenčevega mnenja o kakovosti obtožnice. Državni tožilec je poudarjal, da se je hotel Klemene maščevati nad SvCtče-vimi in se poleg tega še okoristiti z vsoto, terjamo z lažno zadolžnioo. Zastopnik zasebn? udeleženke Marije Svetčeve, dr. Trampuž, se je pridružil izvajanjem državnega tožilca in njegovemu predlogu, naj sodišče vse štiri obtožence kaznuje v smislu obtožbe. Poudaril je še, da bi bil Klemene Svetčevo spravil na be-raško palico, če bi se mu bil načrt z za-dc-lžnioo posrečil. Zahteval je 12.000 Din odškodnine za stroške, ki jih je njegova klijentinja že imela doslej s to pravdo, ta strošek pa naj plačajo vsi obtoženci solidarno, ker je Klemene sam že itak preza-dolžen, da bi zmogel ta znesek. Branilec obtožencev pa je skušal nasprotno prikazati glavne g? obtoženca Klemenca kot skrbnega in pridnega delavca, ki je postal žrtev Svetčeve familije, katere člani naj bi bili nepošteni kriminalni ljudje. Takoj zatem «o se sodniki podali na posvetovanje, ki ni trajalo dolgo. Ob 21. uri je predsednik razglasil obširno utemeljevalo razsodbo, 8 katero se vai štirje obtoženci oprofiflajo obtoflbe. da bi bih potvo-rili zadolžnioo, nasprotno pa je senat obsodil Jurija Klemene* na 8 mesecev strogega npore, in aa plačilo sta-oftkov ka. ženskega postopanja, zaradi nagovarjanja h krivemu pričevanju. V utesneljanju razsodbe je predsednik zlasti poudaril, da Je bilo podanih sicer veliko močnih indLcev, ki se drug ob drugem izpopolnjujejo v to, da je bila zadoižnica s katero je Klemene tožil Svetčevo na plačilo 44.000 Din, res potvorjena, vendar pa se ta krog indicev ni mogel strniti v celoto, ki bi bila potrebna za kazensko odgovornost in obsodbo. Vse kaže, da je zadoižnica res sumljivega izvora in bo težko mogla Mužiti kot dokaz za terjatev ▼ crritai pravdi, ker je zelo izpodbojna glede svoje pristnosti. Civilnemu sodišču bo še vedno kljub razsodbi kazenskega sodišča ostala odprta presoja glede pristnosti zadolžnice. Kljub verodostojnosti prič, ki so zanikale možnost poštenega nastanka obdolžnšce pa sodišče ni moglo zgraditi na podlagi njihovega pričevanja obsodbe, ker je mnenje, da so se po tolikih letih utegnile motiti glede dneva, bodisi sugestivno ali pa pomotoma. Moralo pa je verjeti priči Beču, ker ni imelo razloga dvomiti r njegovo verodostojnost, v dvomu je morak) izreči oprostilno sodbo. Proti razsodbi Je državni tožilec prijavil revizijo la ptriživ, enako pa tudi obtožen* Klemene, ki zebsodbo za nagovarja, nje h krivemu pričevanju m M ljen. »JUTRO« si '87 CetrteE 15. IV. 1937 omače vesli * Ustanovitelj farmakološkega instituta v Beogradu je umrl. V Beogradu je umrl dr. Amold Holste, bivši kontraktu-alni redni profesor za farmakologijo, dosedanji honorarni redni profesor medicinske fakultete beograjskega vseučilišča in prvi ravnatelj beograjskega farmakološkega instituta. Beograjska medicinska fakulteta je izgubila svojega odličnega predstavnika, zaslužnega znanstvenika, dobrega predavatelja in zglednega šefa važne znanstvene ustanove. Pokojni profesor je prišel iz Nemčije v Beograd leta 1924, da bi na naši medicinski fakulteti organiziral predavanja iz vede o zdravilih in strupih. Kmalu se je naučil srbskega jezika, da je bil svoji nalogi kos v vseh ozi-rih. Vse svoje znanje, združeno z veliko iniciativnostjo in energijo, pa je posvetil ustanovitvi in potem vodstvu farmakološkega instituta v Beogradu. Pokojni prof. dr. Holste se je rodil leta 1863 v Hanove-ru. Doktor medicine je postal leta 18S8. Preden je prišel v Beograd, je deloval na farmakološkem institutu v Jeni, kjer je bil tudi izredni vseučiliški profesor. Zaslužnega znanstvenika bodo pokopali v Beogradu. Pokojnikovi soprogi je izrazil svoje sožalje tudi kraljevi namestnik g. dr. Stankovič, bivši profesor beograjske medicinske fakultete. * Motornih vlakov še letos ne bo v Bosni. Pred meseci so se razširile vesti, da bodo na ozkotirni železniški progi Beograd—Sarajevo—Dubrovnik uvedli v začetku letošnje turistične sezone motorne vlake za potniški promet. Zdaj pa je uvedba motornih vlakov odgodena. Naši železniški strokovnjaki so se znašli pred težkim tehničnim problemom, ali je sploh mogoče uvesti motorne vlake na progi, ki je posebno vijugasta v dolini reke Neretve. Doslej še ni nobena tovarna izdelovala motornih vlakov za proge od 76 cm, razen madžarske tvrdke Ganz iz Budimpešte, ki je izdelala motorno kompozicijo za kratko progo te širine. Motornih vlakov letos sploh ne bi mogli uvesti v Bosni, ker jih v tako kratkem času nobena tovarna ne more izdelati. Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz- Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo Kaiti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčistl s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. 3_| 02". t-a tr. I60a'!836 * Graditev važne ceste pri Dubrovniku. Mestna občina v Dubrovniku je dobila od svojega predsednika dr. Bracanoviča iz Beograda brzojavno obvestilo, da so uspele intervencije za graditev ceste med Komolcem in Brgatom. Licitacija za dela na enem delu te ceste je že razpisana in predsednik dubrovniške mestne občine je dobil v Beogradu zagotovilo potrebnih kreditov. Cesta bo zelo važna, ker bo omogočila boljši promet z Dubrovnikom. Največ bo nova cesta pomenila v turističnem pogledu. 4- Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 30. z dne 14. aprila objavlja razglas o prenosu voditve matičnih knjig na starokatoliško šupnino v Ljublnan; ,objave barske uprave o pobiran;u o!>činskih davščin v letu 1937-38.. razglasa o proračunu mestne občina mariborske in mestne občine ptujske za leto 1037-38. •> Esperanto v Radiu Ljubljani. Uprava Radio-oddajne postaje v Ljubljani je naprosila klub esperantistov, da priredi vsak mesec vsaj eno esperantsko uro v radiu in to na splošno željo domačih in inozemskih esperantistov. Druga taka oddaja bo danes 15. t. m. ob 22.15 pod naslovom: »Ljubljana, srce Sloveije«. Spored bo naslednji: 1) Ljubljana, srce Slovenije. Predava g. Kozlevčar Jože, 2) R. Murnik: Matajev Matija prvič v Ljubljani. Predava Kra nberger Franc. 3) Zanimivosti Ljubljane. Dvogovor med Ljubljančanom in tujcem. Sodelujeta gg- Mizerit Dezide-rij in Kozlevčar Jože. 4) Ljubljanske narodne pesmi: Stoji, stoji Ljubljanca, Ko sem v šiško v vas hodil. Prelepa je trnovska fara. Program je priredil in posamezne točke izvaja Klub esperantk-tov v Ljubljani, pevske točke pa izvajajo »Fantje na vasi« (Lumbarjev kvartet). vodilno kopališče na otoku Krku. Največja naravna plaža na našem Jadranu. 15 komfortnih hotelov in pensijonov. Informacije daje turistični odbor in hoteli. * Zagrebška veterinarska fakulteta je dedič požrtvovalnega rodoljuba. Zapuščine v korist znanstvenih ustanov so zelo redke v naši državi. Hvalevredno in vsega posnemanja vredno izjemo v vrstah premožnih ljudi je napravil lani umrli upokojeni bančni ravnatelj Milan Vaniček v Zagrebu. Zagrebško veterinarsko fakulteto je določil za svojega glavnega dediča. Dohodke posestev in velike hiše v Zagrebu, v kateri ima ravnateljeva vdova dosmrtno stanovanje, naj uporablja veterinarska fakulteta v prvi vrsti za veterinarske ambulance po vaseh, v drugih vrsti pa za nabavo zdravil in učil. Tudi ravnatelje-va vdova je določila fakulteto za svojega dediča in je senat zagrebškega vseučilišča že s hvaležnostjo sprejel obe zapuščini. * Smrt dobrega našega prijatelja v CSR. V Pragi je umrl svetnik češkoslovaškega zunanjega ministrstva dr. Jan Nebeški. Pokojni dr. Nebeški je bil od leta 1920 do 1925 ataše za tisk pri češkoslovaškem poslaništvu v Beogradu. V dobi svojega službovanja v Beogradu je bil v stalnih stikih z našimi novinarskimi in umetniškimi krogi in pridobil si je sloves velikega prijatelja naše države in našega naroda. O Jugoslaviji je napisal mnogo člankov v češkoslovaških listih in revijah. Tudi pozneje. ko je deloval v Pragi, je ostal v kontaktu s svojimi orijatelji v Jugoslaviji. Zaslužnega moža ie ugrabila smrt zelo zgodaj. Star ie bi1 Vomaj 45 let. * Pri zaprtju jn motnjah v prebavi vzemite zjutraj ra nrizpr želodec kozarec na* ravne Franc Jo'?efov> grenčice. * Tovarna JOS- REICH sprejema mehko in škropljeno perilo v najlepšo izdelavo- * Plazovj rušijo betonske stene. V hliži« ni Štrigove se je ob nov] cesti iz Štrigove v Ljutomer zrušil po deževju hrjb, ki je skoraj podrl močno betonsko škarpo. Na najvišji točk; hriba je nastala razpoklina. nakar se je začej hrib z drevjem vred pomikati protj cesti, kjer je skoraj zrušil 20 m dolgo, 3 m visoko in SO cm debelo betonsko škarpo. Zemlja je zasula cesto, ki so jo pa že odstranili, da je mogoč promet. Ogromno betonsko množino bodo morali razstreliti. Skoda znaša okoli 20.000 din. Ljudje še niso doživeli tega, da bj potovalo drevje z zemljo vred do 30 m daleč. * Težak som v hlevu. Mnoge zgradbe v vasi Dolnja Močila blizu Bosanskega Bro-da so bile več tednov pod vodo, ki se je izlila iz Save in Ukrine. Vodovje se je zdaj močno znižalo in kmet Nikola Kurija je v svojem hlevu našel nenavadnega gosta, ki mu ga je prinesla poplava Ko se je voda tako znižala, da je iz nje že štrlela ograja hleva, je kmet slišal iz hleva, katerega je bil izpraznil še pred nastopom vodovja, močan ropot. Ves presenečen je bil, ko je pogledal v hlev. Po mlakah se je premetaval velik som, ki je bogzna kdaj zaplaval v stajo, a zdaj ni mogel ven preko plota. Za revnega kmeta, ki je imel od poplave veliko škodo, je bil preko 40 kg težki som nepričakovana odškodnina. Prodal ga je za ceno 7 din za kg. Ribiči menijo, da je som priplaval iz reke Ukrine, ki je preplavila široko področje. Tudi na Lonjskem polju, ki je vsako leto več mesecev pod vodo, najdejo kmetje večkrat, ko se vodovje zniža, v svojih stajah some in druge ribe. Letos teh dobrodošlih darov in odškodnin ni bilo, ker se vodovje le polagoma znižuje in imajo ribe dovolj časa za umik. * V strahu pred poplavami je 60 vasi. Čeprav se vodovje Save polagoma znižuje, nevarnosti velikih poplav še niso minile. Visoko vodovje je močno zrahljalo obrambne nasipe. To se posebno opaža pri Bosanski Gradiški na nasipu, ki varuje veliko Lijevče polje. Oblasti so izdale nalog, naj se nasip podpre in je zdaj pri tem delu zaposlenih mnogo vaščanov. Če bo nasip popustil, bo poplavljenih okrog 60 vasi. * Prodaja vstopnic za solnograški festival. Že zdaj se prodajajo vstopnice za velike festivalske svečanosti in prireditve, ki bodo letos junija v Salzburgu. Zaradi velikega zanimanja za festival se opozarjaja vsi obiskovalci, naj se že zdaj pobrigajo za vstopnice. Vstopnice za vse prireditve v okviru festivala se dobe že zdaj v vseh ura« dih »Putnika« in pri avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu, Praška ulica 9., kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. * Alj se je treba gospodinji mueitj? Koliko olajšav imajo danes gospodinje na deželi in v mestu: šivalne stroje v hiši, štedilnike v kuhinji, samo v pralnici je ostalo vse prj starem: mencala za drgnenje perila. Ali je za to delo in trud opravičilo? Ne! Gospodinjam nj treba danes več tožiti, da jih boli križ ter da imajo razpokane in nabrekle roke. Odkar obstoij Schichtov Ra-dion, gospodinja nima več mučnega dela, perilo ji ostane lepo in pri tem ga varuje. Iz Lirjbljaiie u— Smrt zaslužnega narodnjaka in uradnika. V visoki starosti 89 let je umrl upokojeni davčni upravitelj g. Karel Tavčar. Pokojni je bil zna čajen narodnjak, spadal pa je tudi v vrsto onih uradnikov, ki so požrtvovalno služili narodu in tako mnogo tvegali pod tujo oblastjo. Pogreb zaslužnega pokojnika bo jutri ob 14. izpred mrtvaške veže na Vidovdanski c. št. 9 na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojni upravitelj g. Karel Tavčar bo ohranjen v častnem spominu, uglednemu sorodstvu pa izrekamo iskreno sožalje u— Praznik v obrtniški družini. Med svojimi je praznoval Abrahamovino spoštovani ljubljanski čevljarski mojster g. Jože Mokorel, ki je po rodu iz Tržiča. Priljubljeni obrtnik in družabnik je prišel v Ljubljano po prevratu in si je ustanovil moderno delavnico. V Ljubljani živi tudi njegova sestra Franja, življenjska družica odličnega člana Drame g. Pluta. S svojim lepim značajem si je še vedno mladeniSki g. Mokorel pridobil mnogo prijateljev in znancev ,kot soliden in strokovni obrtnik pa lepo število odjemalcev, še mnogo let! u— Prvi koncert slovenskih simfoničnih skladb bo 19. t. m. v veliki unionski dvorani. Veliki orkester najboljših ljubljanskih godbenikov bo zaigral simfonične kompozicije mladega skladatelja Blaža Arniča, ki ga moremo šteti med naše sedanje najplo-dovitejše skladatelje, že doslej je napisal poleg mnogih velikih skladb več simfoničnih del. od katerih bodo na koncertu igrali Uverturo, Rapsodijo s klavirjem in 1. stavek Dume. Dumo na Zupančičevo besedilo je Arnič komponiral že v letih 1929. do 1931. Celotno delo zahteva dve uni izvajanja. Zaradi težkoč za izvajalce je Arnič prvotno kompozicijo minulo jesen pričel predelovati, pridržajoč pri novi Dumi vse glavne teme iz originala. Za Arničeve skladbe vlada velik interes in povpraševanje po vstopnicah bo vsekakor veliko. n— Proslava »Dneva podmladka Rdečega križa« bo v Ljubljani letos v nedeljo 25. t. m. v velik; filharmonični dvorani od pol 11. do 12. Obsegala bo akademijo, ki bodo na njej sodelovale skoro vse v Podmladku Rdečega križa organizirane ljubljanske šole. Prosvetni odsek sekcije pri dravskem banovinskem odboru društva Rdečega križa je izvršil zanjo domala že vse priprave. Šolski odbori eo tudj že večinoma naštudi« rali najavljene točke zelo pestrega programa. Cenjeno občinstvo že danes opozarjamo na to prireditev. n— Filozofsko društvo bo imelo v soboto 17. t. m. ob 18. v predavaJnici mineraloškega instituta na univerz; svoje 7. predavanje. Predaval bo g. Milan Bakočevic o temi: Čin Jn smisel življenja po Njegošu. K pre* davanju so vabljeni vsi, kj se zanimajo. Vstop prost. u— Društvo za ceste priredi drevi ob 20. v frančiškanski dvorani predavanje z zanimivo temo: Gradnja avtomobilskih cest v Nemčiji. Predavanje spremljajo sikioptične slike. Predavatelj je znani strokovnjak in propagator cestnih novogradenj načelnik inž. Stanislav dosifovjč iz Beograda. Opozarjamo na to predavanje, ki naj popularizira aktualnost gradnje cest in vabimo k številni udeležbi. Vstop prost. n— Tradicionalna akademija visokoSoIk bo drevi ob 20. v Kazini pri kater; sodelujejo naSi priznani slovenski umetniki. Uvodni besedi, ki jo bo imela predsednica »Doma visokošolk« gdč. Nika Tauferjeva, bo sledil program. Ga. Pavla Lovšetova nam bo zapela par pesmi, spremljal jo bo na klavirju g. prof. Marjan Lipovšek. Ga. Marta Oster* čeva bo zaigrala nekaj skladb na klavirju. Tovarišice Zora Pelanova in Vida Janeži-čeva nam bosta recitirali Gradnikove in Kosovelove pesmi. Spored bodo zaključili člani APZ, ki bodo pod vodstvom našega od« ličnega pevovodje Frana Marolta zapeli slovenske narodne pesmi. Po sporedu bo prosta zabava s plesom, igral bo plesni orkester Bojana Adamiča. Ža veselo razpološe« nje bo poskrbljeno z družabno igro, pri kateri bodo obiskovalci dobili ljubke spominke. Izdelki so razstavljeni v trgovini cdč. Pepce Cernjačeve v šelenburgovj ulici.. Vo-sokošolke smo organizirale to akademijo predvsem zato, da si pridobimo gmotna sredstva za vzdrževanje Doma. Vabljeni ste vsi. kj imate razumevanje za naše delo! Vabila so razposlana. Reklamacije v Domu visokošolk, Gradišče 14/1. u— V soboto 17. jn v nedeljo. 18. t. m. ponove Šentjakobčani Bučarjevo igro z god« bo in petjem »Na Trški gori«, ki so jo z velikim uspehom vprizarjali v pretekli sezoni. Pri sobotni predstavi bo nastopil agilni član in odbornik Šentjakobskega gledališkega odra g. Janko Moser tristotič pred ob« einstvom v svoji najljubši vlogi kmečkega originala, etarega Zumrovega Janeza. Vstopnice se bodo dobile od sobote dopoldne dalje ter prosimo cenj. občinstvo, da 6i jih nabavi pravočasno, kajti za io predstavo vlada ogromno zanimanje. Opozarjamo, da bo število predstav omejeno. Rezervirane vstopnice bodo zunanjim posestnikom na razpolago do sobote dopoldne. u— Pevsko društvo Krakovo-Trn<>vo priredi svoj letošnji koncert v ponedeljek 19. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Pevski zbor Krakovo-Trnovo je zelo agi-len ljubljanski pevski zbor, ki prireja stalno koncerte, na katerih izvaja najpomembnejša dela naše zborovske literature. Dober del koncerta pa je sestavljen tudi iz narodnih pesmi. Zbor vodi g. Simoniti. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. n— Za nedeljski nastop ljubljanskih srednješolskih pevskih zborov v operi se tudi letos mladina vseh srednjih šol resno pripravlja. Izvajala bo večinoma dela naših skladateljev. Vabljeno je cenjeno občinstvo, zlasti starš; in prijatelji naše mladine, da posetijo ta nastop. Vstopnice so že v prodaji v Opernem gledališču po znižanih ljudskih, opernih cenah od 18 do 2 Din. n— Zdravstveno psihološko predavanje vseučilišč, docenta, primarija g. dr. Matka »Kaj doživlja žena v dobi mene« bo drevi ob 20. v Delavski zbornici. Vstopnina za kritje troškov po 4 jn 2 Din. Predavanje je spojeno s projekcijo raznih slik. u— Kdor se zanima za narodne običaje, ki so v zvezi z glasbo, naj pride poslušat predavanje našega veščaka o glasbeni folklori g. Franceta Marolta, vedje folklornega instituta Glasbene Matice. To predavanje bo v soboto 17. t. m. ob 20. v mah filharmonični dvorani. Vstopnina je 3 Din in se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u_ Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi svoje članstvo na XVIII. redni letni občni zbor, ki bo v petek 16. aprila ob pol 20. uri v društvenem lokalu v Ljubljani, Kongresni trg i/n. n— V Narodni galeriji bo imel vodstvo prihodnjo nedeljo, g. Ivan Zorman z obravnavo klasicizma: Kavčič, Langus, Tominc, Društvo »Tabor«. Drevi ob 20.30 članski sestanek v kemijski predavalnici realke v Vegovi ulici. Na dnevnem redu so društvene zadeve in predavanje prof. Filipa Terčelja o temi »Kriza idealizma«. Prijatelji društva vabljeni! —u Foto večere priredi SPD v Ljubljani v četrtek 15. v torek 20. in v petek 23. aprila vsakokrat ob 20. uri zvečer v društveni foto temnici na Aleksandrovi cesti za skupine po pet oseb. G. prof. Janko Ravnik bo vodil praktične vaje za povečanje slik. Interesentje se naj prijavijo pravočasno v društveni pisarni SPD, Aleksandrova cesta 4. u— Občni zbor Zveze gospodinj bo danes ob 16. na Gradišču 14. Gospodinje, udeleži« te se ga polnoštevilno. n—- JNAD Jadran. Drevi ob 20. bo predaval v društveni čitalnici g. dr. Branko Vrčon o temi: Zunanje politični pregled (nadaljevanje). Ker je predavanje izredno zanimivo -n atotuelno, poziva odbor članstvo, da se ga polnoštevilno udeleži. n— JNAK Edinstvo. V primeru lepega vremena priredimo drevi astronomsko orien tacijsko ekskurzijo pod vodstvom br. An-kersta Huberta. Zbirališče točno ob 20. pred klubskim lokalom. Članski sestanek odpa« de. ker bo v lokalu občni zbor S. O. Preporoda. „_ Sokolsko društvo Ljubljana-Siška priredi jutri v petek 16. t. m. ob 20. v svojem domu predavanje: Skozi Dalmacijo jn Južno Srbijo e slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekoslav. n— Telovadna akademija Sokola Moste bo drevi ob 20. v kinodvorani. n— Pogreb g. Ernesta Aljančiča bo da» nes ob 16. iz Frankopanske ceste št. 21. n— V mak pofaščenja blagopokojnega g. Stanka Jef.enka so darovali namesto cvetja dijaški kuhinji »Domovini«' v Ljubljani nje« govi zvesti prijatelji znesek 950 Din. Name- . sto venca na grob blagopokojnega davčnega nadupravjtelja g. Karla Tavčarja ie daroval njegov brat g. Aloizij Društvu gluhonemih v Ljubljani 200 Din. Denar je v blagajni >Jutra«. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poklonil g. dr. Fran Ogrin, ban ski svetnik v Ljubljani, znesek 100 Din namesto venca blagopokojnamu Josipu Turku. Plemenitemu dobrotniku iskrena hvala! o— Poškodovanje javnih telefonskih govorilnic. Kakor smo beležili, je bil iz neke nove javne govorilnice ukraden telefonski imenik, iz druge pa je hotel neznanec odnesti mikrotelefon, ki ga je pri svojem zlobnem početju tako poškodoval, da je neuno-raben jn je bilo treba namestiti novega Tudj mestno poglavarstvo apelira na meščane, naj se v polni meri zavedajo vrednosti te nove pridobitve. Prj telefonu naj se točno drže zadevnih predpisov, veako pokvaro ali poškodbo pa javijo na pristojnem mestu in po možnoetj pomagajo tudj oblastvom, da se odkrijejo zlobni krivci in se strogo kaznujejo. n— Bnfet »Rio« v Šelenburgovi točj najboljša pristna dolenjska, Štajerska in dalmatinska vina. Liter od Din 10 dalje, čez ulico ceneje. Črna kava 2 Din, b— Trnovska ielernlea Je dotlnifla. V Trnovem so imelj zadnji dve leti ozkotirno železnico, ki je opravljala pri regulacijskih delih v Ljubljanici važno nalogo, da je odvažala rečni materjjal iz struge ob Trnovskem nasipu čez samostojni leseni most ob Gradaščici po Gradaški ulici in dalje naprej proti Koleziji. Ves ta čas je prepeljala nad 75.000 kubičnih metrov zemlje za nasipanje nižinskega 6veta ob levem bregu Gradašči-ce in zravnanja nekaterih cest, kj se stekajo od smer; Tržaške ceste do nove, široke do« vozne ceste. Glavna količina tega navožene-ga materijala pa je veljala izplaniranju te ceste, ki se vije od Kolezije daleč ob športnem igrišču »Jadranu« protj Viču. Ta teden 60 pričeli razdirati in odstranjevati na cesti položene tirnice najprej na zgornjem delu, ker bodo odslej ukinili prevoz po tej železnici in odvažali še preostale zemeJjski plasti iz Ljubljaničine struge le z vozovj s konjsko vprego. Izruvane tirnice sproti odvažajo in jih čim je vagon naložen z njimi, takoj odpremljaio v Št. Janž in Bihač, kjer čaka tvrdko dela še za kaka tri leta. Pobrali bodo prav vse tja do vzpenjače nad prul-skjm mostom. Tako so Trnovčani prišli ob železnico, ki jih ie dolgo časa z brlizganiem ropotanjem in nemalim zanimanjem zabavala od ranega jutra do poznega večera. — Ker je Ljubljanica kolikor toliko upadla, bodo prihodnje dnj — kakor se govori —-zaprli vseh pet vrat zatvornice na Špici, nakar nameravajo znova pričetj v strugi z regulacijskimi deli, ki se približujejo h koncu. Zatvornico so odprli letos 6. marca. Iz Celja e— »Travjata« v Celju. Narodno gledališče v Ljubljani je po daljšem presledku v torek zvečer spet gostovalo v celjskem gle« dališču jn uprizorilo Verdijevo opero >Tra-viata«. Zaradi pomanjkanja prostora 60 morali orkestri okrniti, kljub temu pa je pod vodstvom dirigenta g. Nika Štrjtofa zvenel polno ter tvoril vravnovešeno enoto in dovršeno rešil svojo nalogo. Gledališče je bilo nabito. Prijetno se je opazila navzočnost posvetne in redovniške duhovščine. Nevoljo občinstva pa ie vzbudilo, da so opero znat« no krajšali, kar so obiskovalci občutili kot neko bagateliziranje. Pevska in scenična izvedba je bila zelo zadovoljiva Predvsem je treba omeniti umetniško kreacijo ge. Zlate GjungjenČeve v vlogi Violette, ki je navdušila publiko. Posebno priznanje zaslužita tudi g. Gostič, ki je v vlogi Alfreda pokazal vso kultjviranost svojega liričnega tenorja, in barjtoni6t g. Janko (George Germont), ki je upodobil pevsko in igralsko odličen lik. Tudi ostali solisti so se lepo uveljavili, zbor pa ie bil številčno prešibek. Občinstvo je prirejalo gostom prisrčne aplavze. Ga. Gjungjenčeva in g. Gostič sta prejela krasne šopke. — R-P. e_ Čistilna naprava v Libojah. Ponovno smo že poročali o katastrofalnem onesnaže« vanju Savinje po odpadkih in odpadnih vodah iz industrijskih podjetij v Savinjski jn šaleški dolini. Na energične intervencije mestne občine ne drugih prizadetih činite-Ijev se je oblast odločila, da napravi v tem pogledu red in je izdala primerne ukrepe, katerih izvedbo pa je treba č;m bolj pospešiti, da bo onesnaževanje Savinje do pri« četka tujskoprometne sezone docela preprečeno. Med podjetji, kj onesnažujejo Savinjo, je tudj premogovnik v Libojah. Vodstvo tega premogovnika je sedaj zaprosilo sresko načelstvo za podelitev v-odopravnega dovoljenja za uporabo vode iz potokov Stiske in Bistrice v katastralni občjni Sv. Neža za pranje premoga in za dovoljenje postavitve čistilnih naprav. Zadevna komisijska poizvedba in obravnava bo v petek 30. t. m. s se« Stankom ob 9. dopoldne v Libojah. e— Gradnja prostorov za gradbeno vodstvo regnlacije Savinje. Na mali_ stavbi na dvorišču sreskega načelstva 60 začeli graditj prvo nadstropje, v katerem bo nameščeno gradbeno vodstvo regulacije Savinje, kj ee bo dovršitvi prvega nadstropja preselilo iz sedanjih nezadostnih prostorov v glavnem poslopju sreskega našelstva v nove prostore. e— Pod vozom. Ko je 31-letni dninar Rado Paserič jz Ivaniča prj Desiniču pomagal v ponedeljek pri posestniku Antonu Ko-meršku v Miljam nakladatj blago na voz, se je voz prevrnil nanj in mu težko poškodoval hrbtenico. Paseriča so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Kjno Union. Danes ob 16.15 in 20.30 opereta »Boccaccio« z Willyjem Fritschem in tednik, ob 18.30 matineja. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 20.30 »DUET«. Ob 18.15 »NOČ V OPERI«. Iz Maribora a— Spored dr. šorlijevega večera. V proslavitev 60 letnice zaslužnega pisatelja dr. Šorljja bo v ponedeljek 19. t. m. v erledali-šču poseben proslavni večer Otvoritveno besedo bo v imenu kluba mariborskih književnikov spregovoril dr. M. Šnuderl. nakar se bo prečitala spominska izjava kulturnih društev jn ustanov. Sledi uprizoritev dveh slavljenčevjh skečev. nakar bo g. B. San-cin odpel nekaj arij jz oper, ki jih je slav-l|:enec prevedel. E. Kralieva in P. Malec bosta recitirala, kritik F. Kolblar iz Ljubljane pa bo imel slavnosten govor o pomenu. ki ga ima dr. I. Šorl; v slovenski književnosti. Potem, ko bo matični pevsk; zbor odpel nekai primernih pesmi, bo zaključil slavljenec večer e sklepno besedo. KINO 21-24 MATIC Veliko skautsko filmsko delo MLADI OBLI Boby Cox — Jim Vance — Carter Dixon TEI. 27-30 SLOGA Paul Kellerjev prekrasni roman »ZIMA V GOZDU« I V J E Hansi Knoteck Viktor Staal TEI. 22-21 UNION PREMIJERA velikega filmskega dela po istoimenl noveli slavnega ruskega pisatelja Leva Tolstoja KREUTZERJEVA SONATA Glasba L. von Beethoven, Čajkovski in Chopin. Lil Dagover — Peter Petersen <7W4;6a/t>e o&i 16.,19."<>t 21." uaI a— Masarykova proslava V petek zvečer bo pri »Orlu« Masarvkova proslava, združena z občnim zborom tukajšnje JC lige. V okviru proslave bo govoril prof. dr. Dolar o Češkoslovaški, dr. Senior pa o Ma-sarvku in bodo matični pevci odpeli nekaj primernih pesmi. a— Poslovilno predavanje nodnoIkoTnika Eriča. V okviru prireditev tukajšnieca med-društvenega odbora mariborskih društev je bilo v torek zvečer v dobro zaseden.; cror-njj dvorani Narodnega doma poslovilno predavanje br. podpolkovnika Eriča o tem. kajj je Franotja prispevala k našemu osvoboje-nju. Predavanje br. podpolkovnika Eriča je bilo izredno poučno in zanimivo ter ie bil predavatelj deležen prisrčnega aplavza. Uvodno jn zaključno besedo ie spregovoril predsednik meddruštvenega odbora br. rvrof. Struna, ki je v imenu mariborskih Sokolov izrazil željo, da bi podpolkovnik Erič ohra^ B{1 Maribor v trajnem jn lepem spominu ter da bi na novem službenem mestu dosegel najlx>l.j)še uspehe. Na posebnem prijateljskem večeru v torek 20. t m. v Narodnem domu pa se bodo mariborski Sokoli polnoštevilno poslovil; od priljubljenega podpornika. a— Gospa Obenvaldrrjeva in g. Luk man nastopata. Znano je, da se naš obmejni Maribor v pogledu raznih glasbenih prireditev zelo pridno udejstvuje, da celo prednjači pred ostalimi mesti. Največ zaslug pri tem ima seveda mariborska publika, ki pravilno in hvalevredno pojmuje take prireditve ter jih podpira. Tako bo v soboto 17. t. m. ob 20. v veliki ka-zinski dvorani mnogo obetajoč vokalni koncert, ki ga priredila ga. Obersvalder-jeva. priznana koloraturna operna pevka iz Ljubljane, ki ima za seboj mnr,go krasno uspelih nastopov, in g. Slavko Lukman, priljubljeni koncertni tenorist, slovenski »Richard Tauber«, kakor ga g. dr. B. imenuje v svoji obširni glasbeni kritiki. G. Slavko Lukman je našemu občinstvu še dobro znan s krasno uspelega koncerta, ki ga je pred leti priredil v Kazini ob povsem razprodani dvorani. Zato že sedaj vlada veliko zanimanje za to prireditev, ki bo sodeč po programu, jako pestra. Prodaja vstopnic pri Zlati Brišni-kovi. Pri klavirju spremlja dr. Klaisinc. a— Šahovske novice. V torek zvečer je bil v Centra Iu pričetek borbe za mariborsko šahovsko prvenstvo. Uvodne besede ie spregovoril g. R. Golouh, predsednik Mariborskega šahovskega kluba, ki je organiziral prvenstveno tekmovanje, nakar je klubov tajnik prof. S9a obrazložil tekmovanj-ske propozicLje. Rezultati prvega kola so: dr. Ki-ulc : prof. Stuoan 1:0, Sever : Alba-neže 1:0. Mežiček : Kukovec 1:0. Lobkov : Knechtl 1:0 Drugo kolo bo v petek 16. t. m. v Cen tiral u. a— Čigav je otrok? V nekem crozdu pri Malj Mislinji so našli ieto dni sta-reca otroka moškega 6pola in so orožniki aretirali neko 2? letno Marjio G., ki je pri zaslišanju izpovedala, da je res pustila otroka v gozdu jn da ije otroka dobila od neke Micke iOgc in >Ogg« 255 — 265 >2« 235 — 245. >5« 215 — 225: >6< 185 — 195: >7« 155 — 165: »8« 110 — 115. Otrobi: baški banatski 88 — 91. FKol: baški beli brez vreče 240 — 245 + Budimpeštanska termjnska borza (14. t. m) Tendenca prijazna. Zaključni tečaji: za mai 12.09 — 12.11. za "ulrj 12.69 — 12.70. BOMBAŽ -f Liverpool. 13. aprila. Tendenca etapna. Zaključni tečaii: za mai 7.53 (pre^n,j,i dan 7.58). za okt. 7.44 (7.48). za dec. 7.37 (7.41). -I- Newyork, 13. aprila. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za april 13.84 (13.94). za okt 13.24 (13.34) Preiskava o umoru na Javoru Kako poizkušajo brezposelni srečo po župniščih Ljubljana, 14. aprila. Preiskava o umoru župnikove kuharice na Javoru doslej ni mogla dognati še nobenih konkretnih sledi za storilcem. Župnik in njegova služabnica sta živela preveč sama zase v bregu nad vasjo, da bi mogli domačini imeti kaj bližjega vpogleda v njuno dejanje in nehanje, in tako orožniki, ki so ves čas neutrudno na terenu, ne morejo s svojimi poizvedbami kaj prida naprej. Vsa bližnja in daljna okolica pa neprestano ugiblje, kdo bi utegnil biti krvavi ubijalec, razpreda svoje domneve in iz vse duše obsoja ostudni zločin. Pri tem pa ljudje živahno razmotrivajo tudi vprašanje, zakaj so župnišča po bogatejših, pa tudi po najbolj siromašnih farah zadnji čas tako pogostokrat plen razbojnikov in tatov. Pri Sv. Lenartu, v prvi župniji pod Javorom, je pred nekim časom neznan vlomilec prav tako poizkušal srečo v župnišču. Ponoči se je pritihotapil do hiše, ki stoji tik ceste sredi vasi, in je začel na tihem žagati les okrog kljuke na vežnih vratih. Po vsej priliki je moral neznanec dobro vedeti, da ljudje v župnišču puščajo ključ v zaklenjenih vratih čez noč, pa je hotel napraviti luknjo, da seže ponj in si odpre, šum njegove žage pa je predramil kuharico, ki je spala v sobi tik vhoda. Prihitela je v vežo in najprej samo rahlo vprašala, kdo je. Vlomilec pa, ki je bil očitno mož izredne drznosti, ali pa je imel še celo tolpico pajdašev s seboj, da je bil pripravljen tudi na vsak spopad, je mirno dalje žagal, dokler ni mogel z roko poriniti izrezanega kosa v vežo, in je segel skozi odprtino po ključ. Kuharica je imela dovolj prisotnosti duha da je brž zapahnila vrata in začela klicati na pomoč. Njen vik in krik je ne-vabljenega gosta odpodil izpred praga. Ko so se pred leti po deželi razlile cele reke brezdelcev in vagabundov, so kmalu izčrpali dobroto preprostih ljudi, saj je znano, da je kriza ravno malega kmeta najhuje prizadela Med prosjaki so župnišča slovela včasih kot majhni zasebni dobrodelni zavodi po vaseh — vsak po- potnik je bil deležen vsaj skromnega ko-silca ali malice, če je potrkal na vrata. Zadnja leta pa je število teh prosjakov toliko naraslo, da niti najbolj dobre kuharice najbolj dobrih župnikov ne more«-' jo več sproti ustrezati njihovim prošnjam. Tej nemalo važni spremembi, ki jo je prinesel čas, se pridružuje še enako pomembna okolnost, da se je v gospodarski krizi prepad med tistimi, ki kaj imajo, in onimi, ki jih je usoda vrgla na cesto, še brez primere poglobil. Župnišča po naših vaseh so kakor majhni gradiči jn brezposelni in vagabundi, ki hodijo mimo, vidijo v njih edini sedež blagostanja sredi bedne zemlje, čeprav za objektivnega človeka ne more biti dvoma aa je kriza dosegla tudi duhovski stan. Iz tega psihološkega in stvarnega miljeja bržkone rase tista bolestna mržnja do vsega, kar je s cerkvijo v zvezi, ki rase zadnji čas v najnižjih plasteh. Mirne duše pa je treba priznati— in s tem naj nam bo dovoljeno, da pustimo tragični javorski primer ob strani — da so do tega nevzdržnega, za vero in moralo katastrofalnega stanja v dobršni meri pripomogli tudi oni slabi duhovniki, ki v letih gmotne bede in dušnega razkroja niso doumeli potrebe, da bi z zgledom in žrtvijo pomagali najbednejšim iz nižine, temveč so rajši dalje skrbeli za svoj posvetni blagor, kakor so bili vajeni iz boljših dni. V tem pogledu je nadvse značilen primer nekega v katoliških krogih nadvse uglednega duhovnika, ki deluje v središču Slovenije. Nedavno je pred nabito polno cerkvijo med pridigo pograjal svoje vernike, da vse premalo odrinejo v puščice. Najdejo se. je dejal, ki vržejo kovača, še več je takih, ki vržejo dinar ali vsaj 50 in 25 par, a mnogo jih je, ki prihajajo v cerkev samo, da delajo »drene. — Ce duhovnik na tako kričeč način zamenjuje svoje božje poslanstvo s skrbjo za denar, ni čuda, da se zmedejo moralni pojmi tudi v dušah ljudi, ki jim usoda ni naklonila najkulturnejše vzgoje, nazadnje pa jih je brutalno pahnila še v največjo bedo in obup. Dva mrliča v Savi pri Krškem Hudo poškodovana utopljenka — Tragična smrt splavarja Krško, 14. aprila Danes dopoldne so železničarji na poti od Rajhenburga proti Vidmu opazili v Savi truplo neznane utopljenke. Z Vidma se je potem podal ob Savi navzgor g. Feren-čak, ki je našel na štajerski strani nasproti krškemu kopališču žensko truplo in ga je takoj spravil na breg. Utopljenka je močna ženska, visoka 180 cm, polnih lic, črnih las. Oblečena je v temnomodro plaščno obleko iz kotenine, ki je ob pasu prevezana z vzorčastim trakom. Razen srajce ima dve spodnji jopici, sive nogavice, privezane z modrim trakom, desna noga pa je še obuta v rjav čevelj. Po vsem videzu je pokojnica stara kakih 30 let, je kmetskega ali delavskega rodu in je v vodi ležala teden do 14 dni. Posebno pozornost pa so vzbudile izredno hude poškodbe, ki jih ima utopljenka na glavi. Obraz je ves iznakažen, vsa desna polovica kaže sledove krvavitve od udarcev, na čelu zeva globoka povprečna rana. Pri Krškem je bilo najdenih že več utopljencev, toda sličnih poškodb niso našli še pri nikomer. Splošna sodba je za- torej, da pokojnica ni bila poškodovana od udarcev v vodi, marveč, da je najbrž postala žrtev zločina. V ostalem pa bo določno sodbo o tem prinesla obdukcija, ki bo izvršena jutri v mrtvašnici na Vidmu. * Včeraj zjutraj ob pol šestih je vozil splav po Savi mladi Alojzij Tevž, doma iz Zgornjih Kraš pri šmartnem ob Dreti, in to v spremstvu starega splavarja štruclja. Bila sta namenjena v Brežice. Pri mostu mesta Krškega je udaril splav — najbrže zaradi goste megle v mostnico in sta pri trčenju padla oba splavarja v deročo Savo. Starejši splavar se je k sreči mogel prijeti za splav in se tako rešil, kar pa mlademu Lojzeku ni bilo mogoče. Pri padcu s plava je nesrečni Lojzek močno zadel ob mostnico, nakar se je hitro oddaljil od splava in izginil v deročih valovih. Očeta, ki je tudi vodil splav po Savi, je žalostna vest o sinovi nesreči dohitela v Brežicah. Ves obupan se je oče pripeljal z vlakom v Krško. Ker pa trupla še niso našli, se je odpeljal domov, sporočit ostali družini bridko izgubo. Rad i o Četrtek, 15. aprila Ljubljana 12: Plošče — k2.45: Vreme, poročila — 13: Cas, spored, obvestila — 13.15: Ura lahke glasbe: Ruski zbor in orkester »Jar«. — 14: Vreme, borza — 18: Radio orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda — 19.50: Zabavni kotiček. 20: Domači zvoki. Sodelujejo: Radio orkester, Akademski pevski kvintet, vmes plošče — 22: Cas, vreme, poročila spored — 22.15: Esperantska oddaja: »Ljubljana«. Petek, 16. aprila Ljnbljana 11: Šolska ura: Z našimi spla-varji do Beograda — reportaža (g. Oskar Hudales). — 12: Odmevi iz naših krajev. — 12.45: Vreme, poročili. — 13: Čas, spo-red, obvestila. — 13.15: Konccrt Radio or« kestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: Kaj mora \ cisti žena o hraniJoznan-stvu (gdč. A. Lebarjeva). — 18»): Harmonika in citre (plošfei. — 18 40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Naše sodelovanje na mednarodni lovski razstavi (dr. A. Šemper iz Zagreba). — 19.50: Zanimivosti. — 20: IV. koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. — 20.50: Šaljapjn poje (plošče). — 21.10: Francoske koncertne suite (Radio orkester). 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.90: Angleške plošče. Beograd 17.20: Orkester in eolfcrti. — 19.50: Plošče. — 20: Iz Zagreba. — 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.10: Zvočne slike. — 20.25: Kon* certni večer iz Plzna. — 22.25: Lahka glasba. — Varšava 19.20: Papo4niške peetni. — 20.15: Prenos simf. koncerta iz filharmonije. — 22.45: Lahka glasba. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.15: Delavske pesmi. — 16.05: Lahka glasba e plott. — 17-SO: Koncert Kjenzlove glasbe. — 19.25: Skladbe po željah. — 21-25: Povratek v minule čase. — 22.25: Plesna muzika. — BerPn 18: Orkestralen in klavirski koncert. — 19.20: Lahka godba. — 20.10: Mali orkester. -20.35: Veseloigra. — 22.30: Nočni koncert. — Munchen 18: Sodobna vedra glasba. — 19.15: Koncertna ura. — 20.10: Valčki in koračnice. — 22.30: Orgelski koncert. — 23.30: Kakor Berlin. — Stuttgart 18: Pre* nos iz Berlina. — 19: Vedra glasba za de-lopust. — 20.10: Plošče. — 20.45: Prenos koncerta berlinskih filharmonikov. — 22.30: Lahka godba. — 24: Nočni koncert. Iz življenja na deželi LJUTOMER. Krajevni organizaciji JNS ra Ljutomer mesto in okolico imata svoja občna zbora 17. t. m. ob 20. v Ljuiomeru v hotelu Seršen. Članstvo je vabljeno k pol-nočtevilni udeležbi. Poročilo bo podal na-rodnj poslanec g. Lukačič. Postani In ostani član Vodnikove družbe! / B f A BAYE vii /o y ^ © =£rez Barer-jevesa križal r nrAspirin .tableti Vsaka * Aspirintableta Ima Bayer-jev kriz. I 'j j i • . riHilizrtiu. ;jr:fi ui t lut-tn, OfhLm npsti. p«4 S^l tSUjatf i. XIL »JUTRO« St. 87 g TS. TT. 1937; Jalova borba za vrnitev kolonij 10,000.0*0 dolarjev iz rotacijskega papirja Nagli porast cen papirja na londonski borzi je imel za posledico, da eo zaslužili fantastične vsote ljudje, ki so si znali pravočasno priskrbeti delnice kanadskih papirnic. Z največjim dobičkom ee lahko ponaša doelej kanadski finančnik Kil liani, ki je do« segel že deset milijonov dolarjev čistega dobička, čeprav je v ta posel vložil samo pol milijona dolarjev. Kako se dviga vrednost delnic kanadskih papirnic, je najbolje razvidno iz tega, da so delnice največjega kanadskega papirnega koncema, Priče Brother & Co., za 1700 odstotkov višje v ceni nego pred kratkim. Obramba proti napadom lz zraka Nemška vlada si na vse načine prizadeva, da bi si nanovo pridobila iztrgane jI kolonije, vendar vse kaže, da 3 temi napori ne bo uspela Na zemljevidu vidimo bivšo nemško posest, ki so jo po vojni razdelili zavezniki vpije: To je najbogatejša ženska sveta, vr-zimo jo v morje!« Polkovnik Astor vpraša častnika: »Smem tudi jaz v čoln?« Častnik kratko odvrne: »Ne!« Astor dolgo strmi v častnika, potem globoko vzdihne. objame ženo in jo poljubi — in že jo spustijo v čoln, ki pljuska na vodi. Z glasnim jokom, prezebajoča v svoji večerni obleki sedi najimovitejša žena sveta v rešilnem čolnu poleg stare italijanske izseljenke, poleg otroka, ki vpije, ker ga zebe, zraven dveh kokct v raztrganih pižamah, zraven ljudi, ki nimajo zvenečega imena, ne bogastva — ničesar. Naključje, strah pred smrtjo je združil vso to pisano družbo v eno. En mož pa sedi v tem času nepremično na svojem mestu. To je radiotelegrafist Phillipps, ki pošilja obupne klice na pomoč po zraku. Najprej CQD (»Come qik dan-ger«, pridite hitro, nevarnost), potem SOS! Bližajo se: Carpathia. Frankfurt. 01ympic — ampak prišle bodo prepozno. Na krovu stoji še vedno polkovnik Astor z briljan-tnim prstanom na roki, s čekovno knjižico v žepu. Ta mož, ki lahko s par potezami napiše bajne vsote na papir, molči in gleda ter pomaga reševati ženske in otroke v čolne. Končno pride sunek. Kapitana Smi-tha vrže s poveljniškega mosta v čoln tik ladje. »Kje je prvi častnik?« vpraša mornarje. In ko izve, da se je ustrelil, ne reče nič. Plane v valove in utone v hladnem grobu. Po morju veslajo mornarji s čolni. Slednjič prispe »Carpathia«. sprejme rešene potnike med njimi tudi lady Astor, ki je postala v eni noči vdova. S »Titanicom« se ni potopilo samo poldrug tisoč ljudi. Na dno morja se je pogreznilo tudi veliko bogastvo: 25 milijonov frankov, plavi Ho-pejev demant. ogromni tovor kavčuka in čaja in Jakob Astor. ki so ga cenili na sto milijonov angleških funtov... 700 dinarjev 10 dni maj — junij stane bivanje v Radenskem zdravilnem kopališču Vse vračunano: stanovanje (sobe po lastni izbiri v vsaki vili ali Terapiji!, hrana (običajna ali dijetnaj, zdravniški pregled in od njega predpisane zdravilne kopelji, velika analiza seči, vse takse, postrežba, če je potrebno tudi pregled z Rontgenom. Zahtevajte prospekte! Moderen način pranja je pranje s pralnim praškom PERION Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano. Delavci še vedno čistijo ostanke šolskega poslopja, uničenega po eksploziji v Tayloru, Pouk učencev se vrši začasno v nekem zasilnem poslopju Dve url smrtne groze Katastrofa „Titanica" v radiogramih Francoski list »Pariš Soir« priobčuje v svoji zadnji tedenski izdaji prvič celotno besedilo radiogramov med »Titanicom« in v njegovi bližini nahajočimi se ladjami v tragični noči 14. aprila 1912. Ko je udarec po trčenju z ledno goro pretresel ladjo, sta si radiotelegrafista Phillipps in Biide privezala plavalne pasove. Dve minuti po polnoči sta prejela od kapitana ladje naročilo za oddajo pivih SOS klicev. Manipulator je stopil takoj v akcijo. četrt ure se je zdelo klicanje na vse strani zaman, šele ob 12.15 je zmagala potrpežljivost nad Oceanom. Ladja »Pro-vence«, oddaljena kakšnih 200 milj od prizorišča »Titanicove« katastrofe, je javila, da je slišala klic. Ob 12.20 so ujeli radiogram tudi na rtu Race na Novi Fundlandiji. Ob istem času je registriral parnik »Mount Temple«, ki se je ravnokar odpravljal na morsko vožnjo, sledečo brzojavko: »Na 41.36 severne širine, 50.14 zapadne dolžine smo trčili z ledno goro. Smo močno poškodovani, Titanic«. Ob 12.22 je slišala ladja »Yperange« štirinajstkrat zaporedoma zemljepisni o-pis prizorišča nesreče. Ob 12.26 je »Titanic« brzojavil: »Nemogoče ujeti odgovor. Kotel se je razpočil. Trušč je tako silen, da moti vse zveze«. Te stavke so sprejele mnoge ladje petnajst do dvajsetkrat v nespremenjeni obliki. Ob 12.30 je vi ovil »Frankfurt« depešo: »Potrebujemo pomoč. Trčili smo z ledno goro«. Ob 12.31 je prejela »Coronia« od ladje »Frankfurt« radiogram: »Titanic« potrebuje pomoč, trčil je z ledno goro«. Ob 12. 12.33 je zabeležila »Carpathia«: »Potrebujemo takojšnjo pomoč. Trčili smo z ledno goro«. Ob 12.26 je ujelo več ladij klic: »Pridite čimprej! Ne izgubljati časa!« Ob 12.40 je vprašal kapitan ladje »Frankfurt«: »Kaj se je zgodilo?« »Titanic« je dal odgovor: »Trčenje. Potapljamo se s kljunom navzdol«. Ob 12.45 je ujela klic na pomoč ladja »Olvmpic«, sestra »Titanica«. Bila je oddaljena 500 milj. Vest sta ii oddali ladji »Baltic« in »Coronia« Ob 1. uri ponoči je na vprašanje »01ym-pica« odgovoril »Titanic«: »Položaj resen!« V tem trenutku je prišla vest o katastrofi tudi v Anglijo preko rta Race. Zbudila je strah in grozo. V tem trenutku je nastala tudi na ladji panika. Voda je že vdrla v vse prostore. Začeli so spuščati v morje rešilne čolne za ženske, ki so prihajale s plesa in so bile vse v najlepši obleki. Radiogrami so švigali sem in tja nad tihimi valovi Oceana ... Ob 1.03 je »Virginia« klicala »Titanic«-Bila je oddaljena 170 milj od njega. Odgovor ni prišel. Ob 1.10 je ujel telegrafist na »01ympi-cu« vest: »Pripravljamo rešilne čolne«. Ob 1.16 je »Baltic« sporočil »Coroniji«: »Telegrafirajte, da hitimo na pomoč!« Ob 1.20 je prejela postaja na rtu Race vest »Virginie«: »Sporočite, da vozimo s polno paro. Smo 170 milj od prizorišča nesreče«. Ob 1.25 brzojavlja »Coronia« »Titanicu«: »Baltic« hiti naravnost k vam«. »Titanic« je odgovoril: »ženske se vkr-cavajo v čoine«. Ob 1.35 je vprašal »OIympic«: »Kakšno je vreme?« »Titanic« je dal odgovor« »Lepo in mirno«. Ob 1.36 je dobil »Baltic« brzojavko: »Oddelki za kotle! so pod vodo«. Eno minuto pozneje je ladja odgovorila: »Plovemo s polno paro«. Ob 1.40 je brzojavil »Olimpic«: »Hitimo, kolikor moremo«. Ob 1.45 je prejela »Carpathia« radiogram: »Voda vdira v strojne oddelke. Kotli so eksplodirali«. Od tega časa dalje so postajali signali »Titanica« vedno bolj šibki. Od časa do časa so se še slišali, toda na vprašanja ni bilo dobiti nobenega točnega odgovora. Ob 2.20 pa je sploh vse utihnilo. Vodne mase so torej rabile dve uri in dvajset minut, da so potegnile morskega kolosa pod vodo. 705 oseb se je rešilo, 1635 jih je utonilo. Od radiotelegrafistov je Phillipps ob zori umrl zaradi izčrpanosti njegov tovariš Bride pa je preživel katastrofo* Milijonarka na potapljajoči se ladji Kako je obvdovela lady Astor na prvi vožnji „Titanica" v Ameriko Dne 10. aprila se je odpeljal »Titanic«, iakrat največja ladja sveta, na prvo vožnjo iz Evrope v Ameriko. Bila je to njena prva pot čez Ocean. V dolžino je merila 300 m, odrivala je 46.000 ton vode. imela je prostora za 5000 potnikov. Bruce Ismav Cie, lastnica ladje, si je štela v posebno čast, da je bil med gosti na prvi vožnji tudi polkovnik John Jakob Astor, »naj-imovitejši mož na svetu«. Spremljala ga je njegova mlada, ena in dvajsetletna žena. s katero sta bila najela dve luksusni kabini. Prvi štirje dnevi vožnje so minili kakor štiri ure. Na ladji je bilo vsega v izobilju. Predvsem dobre volje. Restavracija je bila okrašena z orhidejami, v mali gledališki dvorani so vprizarjali pariške vaudeville, gosti so se lahko kopali v bazenu ali pa so lahko ubijali čas s kakšnim drugim športom. Prvovrsten pariški kuhar je skrbel za razvajene želodce. Na krovu so bile vsak večer plesne prireditve. Opolnoči usodnega dne jc sedela ladv Astor v družbi gospodov, ki so igrali poker. Stara zakonca Strauss sta odšla spat. Tcdajci je rahel sunek pretresei ladjo. Nekateri so postali pozorni: »Kaj pa to?« Ravnatelj družbe se se je nasmehnil in samo dvignil glavo. Tudi ladv Astor in njen mož sta pogledala Toda lica so se kmalu zresnila Nekje na ladji jc neka i škrtnilo. Trup se je nagnil na stran, stoli in mize so zdrsnili proti stenam, šipe so zažvenketale Ravnatelj paroplavne družbe je zamrmral: »Nemogoče!« In nato se je polastila vseh neka tesnoba. Polkovnik Astor je prijel ženo pod pazduho in jo odvedel iz dvorane. Na hodnikih in na krovu je bilo že polno ljudi. Moški so bili v frakih, ženske v plesnih toaletah Nekateri so pritekli iz kabin tudi v spalnih srajcah. Častniki so jih mirili z izjavo, da je ladja dobila defekt in so pozvali potnike, naj se mirno pripravijo za vstop v čolne. V tem vrvežu je bilo posebno opaziti ruske izscljcnce. ki so pritekli na krov s culami na hrbtu. Ženske so se ovijale možem okrog vratu, otroci so se krčevito držali svojih mater. Vse je vpilo in gledalo z izbuljenimi očmi, kaj se dogaja. Polkovnik Astor se je s svojo ženo prebil na vrhnji krov ladje. Vel je silen hlad. Prednji del ladje se je bolj in bolj nagibal. Lady Astor je videla, kako je krepak črnec sunil od sebe dve mladenki, da bi lahko sam skočil v rešilni čoln Toda takoj je stopil predenj častnik in ga ustrelil, da se je zvrnil po tleh. Odigravali pa so se tudi drugačni prizori. Ljudje so se tepli s častniki, ki so delali red in so zahtevali, da se jim potniki absolutno pokorijo. Šele zdaj so vsi doumevali grozo trenutka, šele zdaj so izvedeli, da je »Titanic« trčil v ledno goro, ki ga je razklala. Začdi so spuščati čolne. Ženske naprej! Pogrezanje ladje dela valove, neki čoln se prekucne, ljudje plavajo v morju in zove-jo na pomoč! Strah in groza! Sirena na ladji tuli. kapela pa igra kakor da hoče odgnati smrt. Nekje v množici potnikov je vstal duhovnik in govori o smrti in večnosti ... Slednjič se je tudi ladv Astor prebila do rešilnega čolna. Ob njeni strani stoji polkovnik in vpraša častnika z nabitim samokresom: »Ali se lahko vstopi?« »Da«, odvrne častnik, »ampak ženske imajo prednost!« Tcdajci se tik pred milijonarko pojavi divje spačen obraz neznanca in za- Vroč je bil boj Jako sta te vojskovala s plakati aa senatorske volitve v Bruslju min. predsednik im geefeod bi PegreJle. Slednji je strašno pogorel Brezposelnost nazaduje Četrtletne statistike ženevskecra Mednarodnega urada za delo izkazujejo že štiri leta nazadovanje brezposelnosti na svetu, to nazadovanje pa ni bilo nikoli tako izrazi« to. kakor eedaj. Skoraj v vseh državah je število zabeleženih brezposelnih v primeri e prvim četrtletjem lanskeca leta nazadovalo, tako posebno v Belgiji, Švici, Veliki Britaniji, Češkoslovaški, Hoiandiji in Avstriji. To nazadovanje potrjuje tudi statistika števila zaposlenih delavcev, ki je v zadnjih mesecih naraslo, tu in tam ce!o v prav znatni meri. Zaljubljeni letalec V Hannovru eo nekega letalca obhodili za voljo lahke telesne poškodbe na šest tednov ječe. V februarju ie nekj kmet v okolici lega mesta seka.l na svojem dvorišču drva. Nenadno ee je zaletelo proti njemu neko letalo. Kmet je ee pravočasno od-koril. vendar ga je eno izmed kri! malo oprasn:'o. Letalec ee ie zagovarjal s tem, da je moral po sili pristati, šele v zadnjem trenutku je zagledal kmeta in anarat malo obrnil, drugače bi sa gotovo ubil. Iz izpovedi prič pa ie bilo razvidno, da je bil letalec zaljubljen v kmetovo hčer jn je pogostoma manevriral na 1 njegovim pose-etvom. Vsakokrat ip vrgel iz letala kakšen dar. eeda; kos čoko'ade. drugič bonhonie-ro. tretjič pisemce. Najboli zanimivo na je to, da ni kmetova hči nič vedela, kdo je nien oboževalec. Točno plačui »Jutru« naročnino Varui svojcem zavarovalnino Hitlerjevski oddelki se vežbajo proti plinskim napadom iz zraka Dvajset let pozneje Lenin potuje iz Bema v Rusijo — Imperialistična vojna se je spremenila v državljansko Te dni je minilo 20 let, ko je Lenin odpotoval iz Berna. S postajne pošte je oddal naslednjo brzojavko: Odijiotujem opoldne ekozi Nemčijo. Platiten epremlja vlak. Prosim, pridite takoj. Stroške no-Miio mi. Pri-vedite Romaina Rollanda. če v načelu prU stane. Omogočite. Privedite Na na in ('ras berja s seboj. Brzojavite: Lenin. Ljudski dom. S tem ie Lenin izdal pohodno povelje revoluciji. V bernskem Ljudskem domu so ee zbrali Leninovi tovariši. Razen Romaina Rollanda, kj živi ob Ženevskem jezeru, eo že vsi umrli al; pa so bilj justifjcirani. Dva dni pozneje je Lenin objavil svoje »Poslovilno pismo na švicarske delavce«, ki se končuje z besedami: »Preosnova imperiali« etične vojne v državljansko vojno postaja resnica.« Bile so preroške besede, ki 6e uveljavljajo po dvajsetih letih na grozoten način v Španiji. Nič ni bolj značilno od vesti, da je zadnji preživeli iz Leninovega kroga, Ro-do» volite, da se poslovim. Saj viaiie. da zahtevajo od mene prijazen obraz!« VSAK DAN ENA »Mislim, da bo treba dodati Se zrnce BOH. . A i»Everybodjra Keekljr«J rA. POLTZER: cKaminski napušč Prigode Patricije Holmove št 13 Pojasnilo scotlamdyarskega nadzornika ji je oživilo vse sPomine. Uradnik je umolknil in dal dekletu časa, da se zbere. Ne glede na čudne okolnosti je bil že zdaj prepričan, da ni Patricija z dedovim skrivnostnim izginjenjem v nobeni zvezi. Njeno sled je bil nadzornik VVhinstone s pomočjo sive rokavice zlahka našel. Na notranji strani rokavice je bila označba tvrdke, in to vrsto rokavic je prodajala neka trgovina na Fleetski cesti šele malo dni. Prodajalka se je dobro spominjala Patricije, kajti poslovni prostori izvozne tvrdke C. R. Ham-suna, pri kateri je bilo dekle v službi, so bili v isti hiši Tako je Whinstone že čez deset ur vedel, kdo je lastnica najdene rokavice. Preden jo je dal poklicati, je imel s Patricijinim šefom kratek razgovor. Zelo je bil presenečen, ko je od gospoda Hamsuna zvedel, da je mlada stenotipistka vnukinja izginulega lorda Kingsleya. Da je dekle zablo-dilo prav v hišo tujega ji deda in to ob uri, ko se je pripetil v tej hiši zagoneten dogodek, je bilo pač res nevsakdanji slučaj. Toda scotlandyarski nadzornik je bil doživel v svoji službi že mnogo nevsakdanjih slučajev. Razgovor je bil končan. Whinstane je vstal. »Hvala vam za pojasnilo, miss Holm! Najbrže vas bom še potreboval, prosim torej za vaš naslov —' '—« V Scotland Yardu je čakala mladega nadzornika novica, ki ga je nemalo ozlovoljila. Njegov pomočnik, narednik Forest, mu je dokaj hudobnim nasmehom povedal, da je prevzel slučaj lorda King-sleya vižji nadzornik Duffy. »Ta misli, da mora v vsako reč vtakniti nos«, je malce jezično dejal. »Prav, Forest, nihče ne vprašuje po vašem mnenju«, ga je zavrnil nadzornik, čeprav mu je v mislih pritrdil. »Ali je sir Williaim tu?« »Da, sir! Ni še dolgo, kar sem ga videl.« Nadzornik Whinston je šel takoj v pisarno re-darstvenega načelnika. Sir William je sprejel svojega uradlndika ljubeznivo kakor vselej. »Kaj vas je privedlo k meni, dragi Whinstone?« je vprašal z vidtnim zanimanjem- Vendar je natanko vedel, zakaj je mladi nadzornik prišel. »Sir William, zakaj ste mi vzeli ta Kingsleyev slučaj?« je kar odkrito vprašal Whinstone. »Zakaj sem vam ga vzel?« se je začudil šef. »Ali, Whinston, niti na misel mi ni prišlo. Višji nadzornik Duffy je samo zaradi formalnosti prevzel vodstvo slučaja.« »Torej mi ne zaupate, da bi sam našel lorda KingsJeya?« »Saj veste, Wh in stane, da ste najmlajši nadzornik v Scotland Yardu!« >Res je, da sem. Sir William, to slišim malone sleherni dan. In moj stric je aktivni minister Njegovega Veličanstva, in prav za prav je čisto nepotrebno, da sedim tu in igram policista. Tega mi sicer nihče ne reče, vem pa, da vsi tako mislijo.« Tako je mladi uradnik pikro zaklical starejšini. »Krivični postajate, VVhinstone. Ker je vaš stric po naključju minister in ker imate majhno premoženje, še ne smete misliti, da vas ima tu kdo za diletanta. Stvar je takale: lord Kingsley, znana osebnost, je ob skrivnostih okolnostih izginil. Iz-prevideti morate, da je ta slučaj toli važen, da ga moram poveriti kakemu starejšemu uradniku. Ali, dragi Whinstone, prosim vas, da se zaradi tega ne nehate ukvarjati z njim. Duffy ima samo vodstvo. Sarj se razumeva, VVhinstone.« Starejšina je bil skoraj očetovsko položil nadzorniku roko na ramo. »Nu, ali ste zasledili kaj novega?« »Dognal sem, da je bila skrivnostna obiskovalka v lordovi hiši njegova lastna vnukinja.« Presenečen vzklik. VVhinstone je hitro nadaljeval. »Ona in lord pa nista poznala drug drugega. Nekakšno staro rodbinsko sovraštvo je bilo med njima.« »Gromska strela! Torej mislite, da je dekle zapleteno v vso reč?« »Ne, sir--« Telefon se je oglasi!. Začel se je precej dolg razgovor, šef je pomahal svojemu uradniku in ga odslovil. Višji nadzornik Duffy je sedel v svoji sobi. Sred. njevelik mož je bil in let je utegnil imeti kakih petdeset. Bistre oči so mu kar sršale od živahnosti in so ga delale še mlajšega. Prav za prav bi ga bil človek prej imel za umetnika kakor za uspešnega detektiva. Duffy se ni nikoli hvalil s svojimi uspehi In vendar, čeprav je bil tudi v občevanju s podrejenimi uradniki skromen in vl juden, posebno rad ga ni imel nihče. Tudi VVhimistone ga je le površno poznal. Duffy mu je ponudil stol in si dal poročati o poizvedbah. Molče je poslušal nadzornika. Nato je rekel: »Pravkar prihajam iz hiše lorda Kingsleya. Tam sem odkril nekaj, kar meče na vso zadevo popolnoma drugačno luč. Prosim, preberite tole —« Podal je Whinsitanu list papirja. Mladi uradnik je bral: »Ko pride P. H. v hišo, bo njen ded še tam, nemara pa tudi ne več. V tem primeru ne sme z golo roko prijeti za slušalo, prosim, zabičite ji to! Rokavico naj potem pusti tu. Drugače naj se ravna po mojih navodilih. Upam, da dekle ne napravi kake neprevidnosti.« Nadzornik VVhinstone je presenečen pobesil list. »Kje ste našli ta papir?« Duffyjeva najdlba je podirala njegovo prepričanje, da je Patricija le po naikijučju zašla v dedovo hišo. »V košu za papir.« 1 ultnrnl pregled Etbin Kristan Današnja sedemdeset letnica Etbina Kristana obuja spomin na pisatelja, ki je stal pred svetovno vojno v ospredju našega kulturnega in političnega življenja. Etbin Kristan se je zlasti kot dramatik povzpel na v'čok o mesto v naši te^ftti^iiteraturi, saj je ;mel v tej slovstven; vrsti enega samega, teb j enakega, dasi kvalitetno višjega tek* meča — Ivana Cankarja. V povojni književnosti je bilo delo Ktbina Kristana potisnjeno v ozadje in mlajši literarni rod ga komaj še pozna. Ta literarna usoda je ne* dvomno značilna, tem bolj, če upoštevamo, da je ' Kristan naš najizrazitejši pred* hodnik po vojni tako razširjene in napadalne literarne smeri, ki se imenuje socialna literatura. 0 Etbinu Kristanu nimamo nobene večje študije, dasi ie njegovo delo že dolgo zaključeno. V zadnjih petnajstih letih se je Kristan umaknil ne le iz literature, marveč tudi {z domovine. Živi že dolga leta v Nevv Yorku in menda ne vzdržuje no« benib vezj z domovino. Eibin Krjstan se je rodil v Ljubljani 15. aprila 1iti zanimanje za domače pisatelje. — V Parizu bo 30. t. m. otvorjena velikopotezno zasnovana razstava avstrijske likovne umetnosti. Razstava bo pokazala razvoi umetnostnega ustvarjanja na avstrijskih tleh od Karolinške dobe do sedanjosti Avstrijska razstava v Parizu-bo otvorjena do 30. junija t. 1. Nika Bartuloviča roman »Na prelomu« je pričel objavljati v prevodu Ladislava Zilke najboljši češki ilustrirani list »Pestrv trden«. ŠPORT Table-teniško prvenstvo Zagreba Prvak Zagreba je postal Hermežan Kosmina Preteklo nedeljo je bil v Zagrebu turnir za tableteniško prvenstvo Zagreba, ki je bil kakor vsi letošnji turnirji slabo organiziran in tudi slabo obiskan. Zdi se, da so za dolgo minili časi, ko je na vseh važnejših tableteniških turnirjih nastopalo po 50 do 60 igralcev. To je posledica znanih razmer v našem tabletenisu, ki zdaj od sezone do sezone vidno propada. Na zagrebškem turnirju je sodelovalo šest klubov, med njimi kot najmočnejša ljubljanski Hermes in zagrebški Makabi. SK Ilirija zaradi istopa iz saveza seveda ni bila zastopana, prav tako pa tudi ni bilo igralcev ZKD, ki so se menda sploh razšli, tako da je Hermes sedaj v Jugoslaviji na saveznih prireditvah gotovo brez konkurence. V prvenstvo moštev je zasedel prvo mesto zagrebški Makabi, ker je Hermes nastopil samo z dvema igralcema K osmino in Puterlem brez državnega prvaka Marinka ter je moral kljub odlični igri Kosmine prepustiti zmago Zagrebčanom. V singlu gospodov pa je Hermežan Kosmina zasluženo zasedel prvo mesto in s tem ponovno dokazal, da je Ljubljana po posameznih igralcih najmočnejša v tem športu. Drugi je bil Herškovič, član zagrebškega Makabija. Prve dni maja se bo prav tako v Zagrebu vršilo državno prvenstvo — in sicer po novih pravilih ločeno po moštvih in posameznikih —, ki pa najbrže tudi ne bo zasedeno dosti bolje kakor je bil nedeljski turnir. Vsi znaki kažejo, da bo letošnje državno prvenstveno tekmovanje v tabletenisu komaj senca lanskega, kar naj bo odgovornim faktorjem ponovno v opomin, da je treba v tem športu slej ali prej napraviti red. V nekaj vrstah V torek popoldne sta dve naši izbrani moštvi, ki morata dne 9. maja igrati meddržavni tekmi z Madžarsko, odigrali v Beogradu drugi trening, in sicer A-moštvo proti BSK, B-moštvo pa proti zemunski Sparti. Ne glede na rezultata, ki sta bila za naši najboljši moštvi komaj častna, sta obe enajstorici pokazali samo mnogo negativnih strani, tako da si bo savezni kapetan najbrže še mnogo belil glavo, katerih 22 igralcev bo poslal v boj proti Madžarom. V A-moštvu skoraj ni bilo nobene svetle točke in sta se v tej tekmi celo na »drugi« strani odlikovala Marjanovič in Vujadinovič, v B-moštvu pa Je zadovoljilo le nekaj igralcev, med katerimi pa topot ni slišati o Lahu kot edinem zastopniku SK Ljubljane. Njegova udeležba v tem moštvu je po vsem tem najbrže še precej dvomljiva. Rezultata sta bila: B-moStvo I Sparta 0:0, BSK: A-moštvo 2:1 (1:1). Tekma je bila dostopna tudi za širše občinstvo in je bilo na igrišču okoli 1500 gledalcev. j Za nedeljsko XV. kolo tekem v ligi so zdaj delegirani — razen za Split — tudi že sodniki. Značilno je, da bodo to nedeljo kar tri tekme sodili italijanski sodniki in bo samo v Sarajevu »uradoval« Knifer iz Osijeka. če bo šlo to tako dalje, bo naša sodniška elita kmalu popolnoma brez posla. Radovedni smo tudi, koga bodo med njo dali na razpolago odboru za srednje-evropski pokal, ki jih je iz Jugoslavije naročil kar pet. Izmed samih brezposelnih ? Ljubljanskim športnim klubom! Športni klub Ilirija oddaja za 3 dni v tednu v pod-najem svoje novo igrišče za Kolinsko tovarno. Klubi, ki bi se za to igrišče intere-sirali, naj se obrnejo pismeno na naslov: SK Ilirija, poštni predal 175 ali pa osebno v tajništvu, šelenburgova ul. 7/n, desno, kjer so na vpogled pogoji za oddajo igri- ŠČ3<. Zbor smuških učiteljev. Redna seja in sestanek bo drevi ob 20.30 v prostorih JZSS, Tyrševa cesta. SK Reka. Drevi ob 19.30 sestanek vseh igralcev v gostilni Konzum. Zelo važno! Načelnik. — Drevi ob 20. izredna seja upravnega odbora — v istih prostorih. SK Slavija. Drevi ob 20. sestanek vseh nogometašev v lokalu! člani, naj se v čim večjem številku udeležijo pogreba očeta našega člana Aljančiča iz Frankopanske ul. v šiški. Izlet v Nevejo. »Putnik« Ljubljana organizira v nedeljo 18. t. m. izlet z avtobusom v Nevejo pod Camnom na kanin-ske smučarske tekme, katerih se udeleži 6 naših smučarjev in sicer Heim, Novak, žnidar, 2van, Klein in Urbar. Odhod iz Ljubljane ob 5. zjutraj, povratek iz Ne-veje isti dan ob 16. Cena za vožnjo in potni list 150 din. Rok prijave do 16. aprila ob 18. Informacije pri »Putniku« in pri vseh ljubljanskih zimsko-sportnih društvih. Mednarodni smuk s Kanina. — SK Ilirija opozarja članstvo na avtobusni izlet, ki ga priredi v nedeljo 18. t. m. ljubljanski »Putnik« k mednarodni tekmi v smuku s Kanina, na kateri tekmuje tudi pe-torica jugoslovenskih tekmovalcev. Celotni stroški za izlet zanašajo din 150. Italijanski vizum preskrbi »Putnik«. Odhod iz Ljubljane v zgodnjih jutranjih urah. Natančnejša pojasnila daje »Putnik«. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske uulverae 14. aprila Ljubljana 7. 748.5, 10.4, 95, NI. 10, dež, 7.4; Maribor 7. 749.7, 10.0. 90, O, 10, —, —; • Zagreb 7. 748.7, 12-0. 80, ENE3, 10, —, —; Beograd 7. 752.4, 10.0, 80. ESE7, 10, —, —; Sarajevo 7. 752.3, 14.0. 50. O. 10, —, —; . Skoplje 7. 758.0, 12.0, 90, NE2, 6. —, —; Kumbor 7. 748.9. 18 0. 60. E2,10, —, —; Split 7. 749.3, 15.0, 80.. SE5, K), -s —X Rab 7. 749.4, 14.0, 70, SSE6, 10, —, —. Temperature:. Ljubljana-143. 10.2; Maribor 16.0, 10.0; Zagreb 16.0, 11.0; Beograd 18.0, 9.0; Sarajevo 20.0,' 14.0; Skoplje 22.0, 3.0; Kumbor —>.16.0;- Split 18.0, 15.0; »ronrc« i?. 87 S četrtelc, 15. IV« rr^ PRIHAJAMO ZOPET TN PRINAŠAMO ZADNJE MODNE NOVOSTI .MORANA' JE USAVPŠENA.ODPRAVI.PRHUALEKCEHEJACI IN HRANI LASISC E. TAKOJ USTAVI IZPADANJE LAS.LASJC PO RASTEJO TUDI NAPLEŠA5TOM MESTU. CENA STAKLENICE PO POVZETJU DIN *0.-P0$TNIHA DIN 7.- MO DER NA KOZMETIKA-SP L IT- MORAMA" DIPLOMIRANA V LONDONU sOFGRAND PRiX IN Z LAt O KOLA J NO NAIJ OGLAil B?»ed» 1 Dia. davek 8 Din. u Šifro tli dajanj« naslova S Dia. Najmanjši tneeek 17 Din. Praktikantko za kontor, sprejmem. Ponudbe pod ;Kesna< na ogl. odd. Jutra. 9560-1 Trgovskega pomočnika dobrega, i nekaj kavcije, sprejrn»TTi takoj. Ponudbe na, ogl. odri. Jutra pod »'ZjEOžen samostojno voditi« &V56-1 Mehanik za računske in pisalne stroje dobi zapo4enje. — Ponudbe z navedbo referenc na -0.2:1. od. Jutra pod šifro »Dalton«-. 9531-1 Mlajšo pisarn, moč z malo mnturo. iepo. hitro pisavo, iščem za takoj. Tozadevne oferte poslati na podružnico Jutra Maribor pod ^Carinsko posredništvo« 9&m Samostojne kuharice dekleta za vsa hišna dela, dobe službe v posredovalnici \Yolfova 10. Brezposelna deklet«, dobe prenočišče. 9572-1 Služkinjo prdno, za vsa hišna dela, — išče gtostilna >Trnovski zvon«, Ljubljana, Krakovski nasšp 14. 9570-1 Vsaka Daaeda 50 par, te vek S Din. rs &ifro al) lajanje nasipa 6 Din; naj manjši znesek 13 Din Trgovski pomočnik sposoben voditi podružnico ter vaien vseh del zna-nja, tuli nemščine in nekoliko z lesom, želi spremeniti alužbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9483-2 Šofer išče službo, Gre tod i za »prevodnika na avtobus ali tovarni avto. Ponudbe na opl. odd. Jutra pod šifro »Trezen«. 9561-3 Prodam dragocenosti Beseda 1 Din. davek 8 Din ca šifro al! lajanje naslova 5 Din. Najmanjši inasek 17 Din. Cepljene trte r,a ameriški način enoletne Muscat Kraljica vinograda, Muscat »opr. Mathias Jova na, Kraljica Jelisaveta. tvrdke Hiršt Vadiislav in drug, Subotica. ima na zalogi Sever & Kom-p.. Ljubljana in stene posamezna trta od navedenih sort Din 5.—. 903 >-6 Lepo perzijsko preprogo 2.S1 X 3.50. zelo ugodno prodam. — Vprašati pri .»Transport«, Aleksandrova cesta 57. 9543-6 Prodam postelje, omare, omarice, umivalnik, otoman, slike, lust-er Lutzovo peč, kompletno spalnico, trd les. — Smole, Stari trg 24. 9.775-6 Beseda 1 Din lavek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nsimanjš! znesek 17 Din. Dr. Glonarjev poučni slovar nov. nevezan, poceni na prodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 9136-S Beseda l Dm lavek 8 Din ca šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši icestk 11 Din. Malo rabljene avtomobile Fiat Balilla, Fiat 509 — Ohevroiet in razne druge proda po likvidacijskih cenah od Din 2.500 dalje DKW zastopstvo J. Lov še, Tyrševa 36. 9565-10 Služkinja z večletnim dobrim sprice-v-tl m. zmožna bol jše kuhe in vse-ga gospodinjstva, želi srremenit! službo k manjši d nižini. Tonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srednjih lete. 9566-2 Brivec in damski frizer 5šoe sialno službo. Je prvo-stpj; delavec, 'n ima mojstrski izpit. Ponudbe je posl.»ti na brivski salon No-T.ikovlč, Maribor, Aleksan-d rova fll. 9531-2 Beseda l Din lavek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17* Din. Kolo popolnoma novo, nemške znamke, poceni naprodaj. Priložnosten nakup! Vprašati: Frančiškanska ul. 10, dvorišče. 95S0-11 sa Šifro ali dajanje naslova Beseda 1 Din. davek 8 Din. 5 Din Najmanjši znesek 17 Dia. VVertheim blagajno št. 1 ali 2. dobro ohranjeno kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Wert.heim« 9579-7 ..HOHNER" najpopolnejše honmonike sveta GENE&fiLNO ZASTOPSTVO F. &CJ3Xf£W£R, ^agpeb, Nikoličeva ullO. G. Th. Rotman: Profesor BIzgec gre na potovanje okoli sveta 'S Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana. Wolfova ulica 1. 12-38 Beseda 1 Din, davek 8 Dio za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dji AL. PLANINŠEK Ljubljana Beethovnova ul 14/1. Telefon S5 10. izposluje nakup in prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje Informacije daje brezplačno 39-16 Posojila dobe državni tn samo upravni uslužbenc: v Ljubljani v gotovln' "n bla^ovn-h bonih. »Her mes« Informacije: Tav Carjeva 2- 87 16 Družabnika moškega a!i žensko, s kavcijo lO.OOO Din ščem takoj za otvoritev jcstilne na prometn: cesti. Vse drugo poskrbljeno. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro • Kompanjon«. 9834-16 Gumbi - plise ■>ntel, aiur predtist. m oni grame, hitro izvrši Matek S; Mikeš. Ljuolja^a. oolen hotela Strukel}. 85-30 Beseda 1 Da lavek 8 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Lokal v centru Ljubljane, takoj oddam. Stekže prodam zelo poceni. Ciglič. Mestni trg štev. 1(1. 9574-19 Beseda 1 Din davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Večje število parcel kompleksov, posestev, goz lov, trgovskih ia stano vanjskih hiš t«r vil ima naprodaj gradbeni strokovni izobraženi posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 39. okt. št. 6. Telefon 37-33. Fooblaščeii graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago. 60-20 Mestna občina Ljutomer odd« ob banovinskih cestah v centru mesta, na periferiji in v neposredni! bližini kolodvorov velika in manjša stavbišča, pripravna za gradnjo tovarn, pa tudi stanovanjskih poslopij pod zelo ugodnimi pogoji. 9554-20 2H E 522B Beseda 1 Din. davek 8 Dia. za šifre ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši eneeek 17 Din. Dvosob. stanovanje s kuhinjo ui pritiklinami, oddam 1, maja Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9558-21 Dvosob. stanovanje pritlično, solnčno, oddam na Kodeljevem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9559-21 Bolečinam v nogah reriteZbogom! Originalna francoska ECLAIR „VERM0REL" je najboljša pršilnica na svetu V tej sezoni posebno znižane cene ! Generalno zastopstvo: BARZEL d. d. Subotica Zahtevajte cenik. Dobiva se takoj iz skladiSča. Stanovanje opremljeno 2 sobi in kuhinjo, oddam takoj. Tudi posamezno. Bližina Tabora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9571-31 Stanovanja Beseda 1 Dia, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Komfortno stanovanje 2-sobno. s pri tik linami, v centru, iščem 1. avgust. Ponudbe na oirl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«. 9553-31a UfEMmiLlL 3eseda J Din. lavek 8 Din. za šifro ali lajanje naslova 5 Dia Najmanjši znesek 17 Dia. j Sobo lepo, opremljeno, s posebnim vhodom, oddam takoj na Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9538-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom z uporabo kopalni-ee, takoj oddam. Kobaridska ul. 54. 9532-33 Opremljeno sobo oddam. Gradišče št. 8b, parter, levo. 9501-33 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu. Istotam solnčna sobica za 1. maj. Židovska ul. 3'H. 9562-23 Opremljeno sobo lepo, s kopalnico in vso postrežbo oddam sa 1. maj. Oglod od 1.—3. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ' 9»7-33 VELEMANUFAKTURA A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Oglefte si izložbe! Opremljeno sobo oddam 1. maja. Slomškova ul. 7, pritličje, levo. 9576-33 Vsaka naseda 2 Din; davek S Din, za dajanje naslova 5 Din; najmnnjš1 znesek 20 Din, Vdova brez otrok, z dobro eksistenco. se želi poročiti z boljšim, resnim gospodom, starim 40—5(1 let. Vdovci imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tajnost«. 937305 Beseda 3 Dia, davek 8 Din za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kožuhovino v shrambo čez poletje ln ob tej priliki na željo temeljito popravi Josip Dolenc, krznarstvo, Sv. Petra cesta 19. Ljubljana, telef. 22-62. 9269 37 Sobico v centru, oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9GS7-2I3 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice, takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9777-33 Sobo lepo, zračno, oddam v bližini banske uprave boljšemu stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. &37S-33 Opremljeno sobo solnčno, oddam Podrožni-kom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9568-23 ŽENSKO KOLO z zunanjim lotanjem in mufnami, prvovrstna izdelava A. GUTTMANN, Zagreb, Martičeva 4 Strokovna trgovina dvokoles in šivalnih strojev. 1 n 76 Kapitan je bil prijazen mož. Ponudil je profesorju dobro smotko in rekel, da si šteje znanje s takim slavnim učenjakom v posebno čast. Nato je pa pre. cej pokazal kopito. »Vidite«, je rekel kapitan, »prav rad vas vzamem s seboj v Honolulu, samo vožnjo boste morali plačati. Ali imate toliko denarja?« Pro. fesor je zardel. »O tem ni govora!« je vzkliknil. »Ves denar, kar sem ga imel, je potrošen! Višja sila je kriva, da sem pristal na vaši ladji; niti beliča vam ne dam!« Parketne deffice, trstje za strope, asfaltno strešno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak, katran in razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri Gradaška ulica 22 Telefon štev. 25-13 JOS. PiiHv LiuhSiana Krojači! Krz&arji! STROBEL specijalni šivalni stroji za pikiranje (Rollpikiermaschine). STROBEL specijalni stroji za šivanje krzna kakor tudi za pikiranje. za \\ avtomatske in industrijske tehtnice ter stroji za narezek in gnjat pri glavnem zastopniku MAGDIČ-u - ZAGREB RadiSina ul. 11 — tele!. 54*34 čas spomladanskega zagrebškega velesejma,: Paviljon Brl22/124. VELIKA TEKSTILNA TVORNICA V MARIBORU išče sposobnega tkalskega mojstra anDBBHHHHBHHMHHI za bombažno pisano blago, dobro izurjenega na na-vadnih _ šaft in revolver statvah. Nastop event. takojšen. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Pisano blago«. Irenškotl, veterni suknjiftl Novosti, lepe vzorce za puraparice, športne obleke Qudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra c. 14. uspehov na en oglas „JUTRUM BICIKLI (KOLESA) s prostim tekom in zavoro, moška, ženska in dirkalna, kompletna din 750.—. ŠIVALNI STROJI z okroglim čolničkom, šiva in veze naprej in nazaj, cena z glavo navzgor din 1.500, kabinet din 1.750.—. PISALNI STROJI v elegantnem kovčegu z 80 znaki črk cirilica ali latinica, cena din 1.350.—. RAD APARATI, »Nordmark« za vse valovne dolžine, cena din 2.500.—. Vse blago je porekla slovitih nemških tvornic, kupljeno v veliki množini in plačano (s kliringom) v zameno za naše jugoslovenske pridelke. Zato je tako nizka cena. Možno tudi na odplačila. Višino mesečnih obrokov uredi kupec sam po svojih materijalnih razmerah. Zahtevajte cenik za blago, ki Vas interesira. MERIOJP-ZAVOD Beograd, Pašičeva 2., pošt. pretinac 800; telefon 28-021. Naročniki „Jutra" so zavarovani za 10.000 Din Poizkusite M JU to enostavno domače sredstvo ^ 3 MINUTE POZNEJE Evo. enostavnega in cenenega domačega sredstva, da se za vedno rešite najhujših težav in bolečin v nogah. Pomočite noge v toplo vodo, kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella, da je dobila videz neposnetega mleka. Saltrat Rodell vsebuje 10 različnih zdravilnih soli, ki se nahajajo v znamenitih svetovnih radioaktivnih vrelcih. Ta močna delotvorna kopel odpravlja v 3 minutah najhujše bolečine nog. Otekline izginejo. Iz ranjenih in vnetih rok izgine vnetje takoj. Ozebline nič več ne srbijo in ne skelijo ter se naglo zacelijo. Ta s Saltratom nasičena voda, podobna mleku, odpravi bolečine na čudovit način ter omehča tudi kurja očesa in žulje tako, da jih lahko s koreninami vred odstranite. Saltrat Rodell se prodaja ob jamstva v vseh strokovnih prodajalnah. NAPODNA Tiskarna I13 i KMi IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IH NAJFINEJŠE L3UBL3ANA KNAFUEVA 5 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so na kakršenkoli način lajšali trpljenje našega predobrega, nepozabnega soproga, strica in svaka, gospoda STANKA JESENKA ravnatelja zavarovalnice »Croatia« ter vsem, ki so v težkih urah z nami sočustvovali. Dalje se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem onim, ki so dragega rajnkega spremili v tako obilnem številu k večnemu počitku. Vsem in vsakemu ponovno prisrčna hvala! LJUBLJANA, 14. aprila 1937. Žalujoča soproga MARIJA in ostalo sorodstvo. Umrl nam je danes ponoči v 89. letu starosti naš ljubi, skrbni, oce, ded, praded, brat, stric, tast, gospod KARL TAVČAR višji davčni upravitelj v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 15. aprila 1937, izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti št. 9, ob 14. uri na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 14. aprila 1937. Ing. Kari, dr. Josip, Pavla por. LavrenčlC, Gizela, Lija por. Burja, Marija — sinova in hčere; prof. Alojzij Tavčar, vladni svetnik v pokoju _ brat; Ing. Pavel in Erna Lavrenčič, Nada, Vida por. Lronardis, Breda, žlvko, Rado, Darinka, Bojan; Danilo; Ljerka; Mira Tavčar _ vnuki in vnukinje; Lev in Savo Leonardis, Mitja Lavrenčič — pravnuki; Ing. Ernest Lavrenčič, Lujo Burja, Ena roj. Ribnikar, Olga roj. Cvahte — zeta in sinahi; Ing. Julij Leonardis, Zora Lavrenčič — in ostali sorodniki. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, —< Za inseratni del je odgropren &lojz Novak yd v Ljubljani,