Poštnina plačana v gotcvini.
Posamezna štev. 1 Din
tiHH
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarnaAv Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena" oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 pin, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
II, IITO
Murska Sobota, 7. aprila 1940.
Zunanji pregled
Na bojlSčih vojskujočih se taborov ni bilo važnejših dogodkov. Kakor ves zadnji čas, tako je tudi v preteklih dneh vladala tišina in tudi za bodočnost ni nobenih znakov, da bi se bližala večja ofenziva na zahodni fronti. Zračnih bojev ni bilo.
Borba na morju pa sc suče okrog blokade Nemčije. Angleške vojne ladje so napadle nemške trgovske ladje, ki so plule po norveških obalnih vodah. To je povzročilo silno razburjenje pri Norvežanih, še večje seveda pri Nemcih, ker je ogrožen njen dovoz železne rude, ki jo nujno rabi za nadaljevanje vojne.
Sovjetski zunanji komisar Mo
letov bi moral za veliko noč priti na obisk v Berlin. Njegovo potovanje pa je iz neznanih vzrokov izostalo.
V zvezi z obiskom madžarskega ministrskega predsednika Telekyja v Rimu je italijanska vlada povdarila, da sta zveza z Madžari in prijateljstvo z Jugoslavijo osnova njene zunanje politike. To pa je nezdružljivo s kakšnim sodelovanjem z Rusijo na Balkanu ali s kakšno razdelitvijo juž-novzhodne Evrope v zaščitena območja med Nemčijo, Italijo in Sovjetsko Rusijo.
TurSki zunanji minister je po-vdarii, da bo Turčija ostala zvesto ob strani Anglije in Francije ter da smatra vsak napad na katero koli balkansko državo, kot napad na Turčijo.
Da *e poostri blokada proti Nemčiji, nameravata Anglija in Francija posvetiti večjo pozornost južno-vshodni Evropi, da Nemčija ne bi skozi balkanska pristanišča mogla dobivati tistega vojnega blaga, ki ga skozi svoja lastna pristanišča ne more radi zavezniške čuječnosti sprejemati.
Vsi angleSki poslaniki v balkanskih državah so morali na važen posvet v London. Tudi francoski poslaniki so morali na posvetovanje. Za eno milijardo dolarjev letal so Fran cozi in Angleži naročili v Združenih državah Severne Amerike.
V Romuniji je bilo v zadnjem času polno eksplozij in požarov na ozemlju, kjer se nahaja petrolej.
— »Smarsko rogaSko-kozljanski okraj". Z namenom, da bi naša širša javnost spoznala tudi ta del svoje domovine je Tujskoprometno društvo v Šmarju pri Jelšah izdalo in založilo knjigo pod tem naslovom. Knjigo je sestavil Dr. Pavel Strmšek. Knjiga se naroča pri Tujskoprometnem društvu Šmarje pri Jelšah (začasni naslov: Celje, Miklavžev hrib 14). Cena din 20. Članstvu priporočamo nakup knjige.
Tabor Zveze poljedelskih delavcev v Murski Soboti
Na občnem zboru centrale Zveze poljedelskih delavcev v M. Soboti je bilo sklenjeno, da se bo v nedeljo dne 21. aprila 1.1. vršil veliki delavsko-kmetski tabor v M. Soboti.
Spored:
Ob 9. uri služba božja, za tiste, kateri se iste doma ne bodo mogli udeležiti.
Ob pol 10. uri zbiranje v Cerkveni ulici in nato sprevod skozi mesto na stadion športnega kluba ,Mura\
Ob pol 11. uri začetek zborovanja na stadionu, kjer bodo govorili zastopniki Zveze polj. delavcev in Kmet-ske zveze iz Ljubljane.
Ob pol 12. uri začetek igre Davorina Petančiča : »Slovenskega kmeta povest" pod režijskim vodstvom g. prcf Potokarja. Nastopilo bo okrog 120 igralcev.
Zborovanje bo zelo poučno in igra nad vse zanimiva za vsakega, posebno pa za slovenskega polj. delavca in kmeta.
V Prekmurju smo imeli priliko prisostvovati že mnogim taborom in zborovanjem, toda takega, kakor bo sedanji, ga ni še bilo v naši krajini In ga mogoče tudi kmalu ne bo. Na taboru se bomo srečali z 10 tisoči brati delavci in kmeti onstran Mure in prelepe zelene Štajerske in Kranjske, kakor tudi iz bližnjega Medjimurja.
Zakaj je naš tabor skupaj s Kmečko zvezo? Naš sezonski poljedelski delavec je kmetski sin in kmetska hčerka, njegov dom je kmetski, družina kmetska in vsled tega sta naš sezonski delavec in kmet neločljiva; z ozirom na to niso ločljive tudi njune organizacije: Zveza poljedelskih delavcev in Kmetska zveza. Naj torej ne bo hiše v Prekmurju, ki ne bi poslala vsaj 2-3 člana iz svoje družine na ta delavsko-kmetski tabor.
Dragi slovenski delavci in kmetje I Pridite na ta tabor polnoštevilno, da skupno z našimi brati manifestiramo našo moč in slogo. Tabor se bo vršil v prestolnici naše ožje domovine v M. Soboti in vsled tega moramo ta dan pokazati svetu, da nas je mnogo in da smo zavedni. Vse člane delavske organizacije, kakor tudi vse člane Kmetske zveze prosimo, da agitirajo za čim večjo udeležbo na taboru. Vsi udeleženci tabora pa bodite napram gostom, ki bodo prišli od daleč prijazni in uslužni ter na razpolago z informacijami. Zdaj bo prilika, da pokažemo svojo dušo in bratsko ljubezen napram nam dragim Slovencem, ki pridejo ta dan v našo metropolo.
Spored sprevoda, sodelovanje godb in spored posebnih vlakov, ki bodo vozili zjutraj In zvečer, bomo objavili v prihodnji številki. — Iz pisarne Zveze poljedelskih delavcev v M. Soboti.
GLAVNI ODBOR.
šte¥. 14.
t Nemeš Nikolaj
V petek, dne 29. marca je preminul ugledni soboški živinozdrav-nik g. Nemeš Nikolaj v 64. letu starosti. Pokojnik je v zadnjem času mnogo bolehal na zavratni bolezni, vendar je do svojih poslednjih dni opravljal svoj posel. Začetkom preteklega tedna pa je zbolel na pljučnici, ki mu je v nekaj dneh končala življenje.
Pok. Nemeš Nikolaj je bil priljubljen v vseh naših krajih, zlasti pa je užival velik ugled pri kmečkem prebivalstvu, kateremu je stal s svojim temeljitim znanjem vedno ob strani. Pogreb pokojnika je bil v nedeljo, ob veliki udeležbi pokojnikovih prijateljev in znancev. N. v m. p.
»
Notranji pregled
Na zadnji seji vlade so bile sprejete šitri dvansjstine, to se pravi proračun za 4 mesece: april, maj, junij in julij. Ta proračun znaša 5 milijard dinarjev.
Vprašanje financ banovine Hrvatske je sedaj rešeno. Hrvatska dobi svoje dohodke in bo imela svoje finančne organe, ki bodo pobirali ba-novinske dohodke. Poleg teh hrvatskih finančnih organov bodo tudi državni organi, ki bodo pobirali davke za državo. Poleg teh bodo pa še skupni organi, ki bodo pobirali dohodke za skupne zadeve Hrvatske in države.
Imenovani so bili trije novi senatorji. Bivši senator dr. Grassl in evangeličanski škof dr. Popp sta zastopnika nemške manjšine ter dr. Varady, ki zastopa Madžare, ki so naši državljani.
V BukareSti je bila preteklo nedeljo slavnostna ustanovna
skupščina Jugoslovansko - romunske trgovinske zbornice. Tej slavnosti je prisostvoval tudi naš trgovinski minister Dr. Anders.
Ministrski predsednik Cvetko vi č je od nemškega kancelarja Hitlerja sprejel visoko nemško odlikovanje, red Nemškega orla I. stopnje.
Na kmetijski razstavi, ki bo v madžarski prestolnici, bo pri slovesni otvoritvi, navzoče tudi veliko odposlanstvo iz naše države.
Za ustanovitev avtonomne Bosne in Hercegovine se trudi minister Kulenovič. Baje se bo večina muslimanske skupine, ki je organizirana v JRZ, pridružila njegovi akciji.
V Beograd je prišla madžarska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala zaradi sklenitve nove trgovinske pogodbe.
Po podatkih finančnega ministrstva znašajo proračuni vseh banovin, brez Banovine Hrvatske, 695,4 milijona din, kar je za 12,1 milijona din več, ko v letu 1939.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Glavna sknpSčlna združenja trgovcev v Murski Soboti bo v sredo dne 1. maja t. 1. Vabila z navodili glede udeležbe itd. bodo člani pravočasno dobili. Z današnjo notico opozarjamo samo vse člane, da se zaradi polnoštevilne udeležbe na skupščini že sedaj pripravijo, če ima kdo kakšne posebne predloge, naj jih že sedaj pismeno sporoči upravi združenja, ker o samostojnih predlogih članov se bo razpravljalo na skupščini samo takrat če bodo pismeno javljeni najkasneje tri dni pred zborovanjem.
Sladkor. Z ozirom na številna vprašanja, ki jih dobiva združenje, kako se naj člani ravnajo zaradi cen, opozarjamo vse prizadete, da je združenje pokrenilo potrebne korake, da se spravi to vprašanje v sklad z dejanskimi razmerami. Dokler ne bo združenje objavilo tozadevna nova navodila, veljajo tiste cene, ki jih dobijo interesenti pri svojih dobaviteljih v Soboti.
Opomin. Vabimo vse tiste člane, ki svojih članskih prispevkov še niso poravnali, da uredijo to zadevo takoj, ne da bi se jih še posebej opominjalo. Vsi nadaljni ukrepi združenja pri iz-terjavanju teh davno zapadlih članarin, sojzvezani z visokimi stroški, ki si jih lahko prihranijo ako ustrežejo predmetnemu vabilu, ki velja kot poslednji opomin.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da ne prevzame« nobene dolgove, katere bi napravila kjerkoli moja hčerka Holcman Marija roj. Kardoš. Moravci, dne t. aprila 1940.
KARDOŠ JANEZ.
Moderne okvirje za slike Post. vložke —
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
M. Sobota, 3. aprila 1940.
V sedanjem sporu, ki je razdelil Evropo v dva vojskujoča se tabora, igra izmed takozvanih nevtralnih velesil važno vlogo Sovjetska Rusija. Dolgo časa je bila vsem dogodkom v .Evropi ob strani, nenadoma pa se je skoraj proti pričakovanju postavila na stran Nemčije. S tem je uravnovesila jeziček na tehtnici sprtih narodov, a obenem zavarovala hrbet ogroženi Nemčiji. Še več: Odprla je svoja neizčrpna tržišča za nemške kupce sn prekrižala račune Angliji in Franciji, da bi svojo nasprotnico porazili na gospodarskem polju, kar bi imelo za posledico razpad vojaških front. Marsikdo se ob tem vprašuje, kako daleč bo šla tudi v bodoče ruska pomoč Nemčiji in kakšne cilje zasleduje s svojim početjem Sovjetska Rusija. Neposreden odgovor na to vprašanje je dal ruski zunanji minister Molotov, na seji vrhovnega sovjetskega sveta. Med drugim je rekel sledeče:
»Anglija in Francija sta zavzeli sovražno stališče napram Sovjetski uniji in sicer zato, ker jima ni hotela pomagati v njihovi politiki proti Nemčiji. Sovražna po litika s sirani omenjenih držav proti Sovjetski uniji, se je pričela že v finski vojni. Anglija in Francija sta hoteli razširiti vojno še na Švedsko in Norveško. Z Nemčijo so bili sklenjeni sporazumi in pogodbe, ki so privedli do bistvenega izboljšanja odnošajev med obema državama. V odno-šajih z Anglijo in Francijo je bila stvar drugačna. Obe te državi sta kazali proti Sovjetski Rusiji zadnje čase na vsakem koraku sovraštvo, ki izhaja samo iz tega, ker se ni pustila izkoristiti za vojno proti Nemčiji. Treba je razumeti, da Sovjetska unija nikdar ni bila in ne bo orodje tuje politike in da bo vedno vodiia svojo lastno politiko, če to drugim ugaja ali ne. Glede Finske je zunanji minister rekel, da je bila že leta 1939 spremenjena v eno samo vojaško taborišče z namenom, da se odtod udari proti Rusiji. Zato je moralo priti do vojne. Rusi so v teh borbah izgubili 48.745 vojakov, ranjenih pa je bilo 158.863 vojakov. Finske izgube pa znašajo 60.000 padlih ter 250 000 ranjencev. V sklepu miru smo pokazali zmernost in velikodušje. Na Bližnjem vzhodu zbirata Anglija in Francija kolonialno armado. Toda na vsak napad bomo odgovorili, kar naj upoštevajo prizadeti. H koncu je Molotov še dodal: Naloga ruske zunanje politike je zasigu-
rati mir med narodi in varnost države. Na podlagi tega temelji naša pozicija nevtralnosti in neudeležbe v vojni med večjimi državami v Evropi."
DOMAČE VESTI
— Osebna vest. Na seji upravnega sveta Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti dne 29. marca 1940 je bil izvoljen za predsednika banke gospod Hartner Ferdinand, župan, banski svetnik, veleposestnik v Murski Soboti.
—	Šalovci. Nenadna smrt, soproge tuk. gostilničarja in bivšega predsed nika občine ge. Žižko Etelke je vzbudila sočustvovanje z nesrečno družino daleč na okrog. To je najlepše pokazala njena zadnja pot. Od blizu in daleč so prihiteli ljudje, da spremljajo pokcjnico do njenega zadnjega počivališča. Številni venci so zagrnili njeno krsto. Navzoči so bili tudi gasilci iz Šaiovec in četa iz Markovec Pri odprtem grobu je spregovoril g. župnik Heiner. Njegove v srce segajoče besede so izvabljale slehernemu solze v oči. Naj v miru počiva blaga žena, žrtev svojega vzvišenega poklica - materinstva.
R o ž m a r i si
—	Občni zbor. Prekmurska banka d. d., v Murski Soboti najstarejši in največji denarni zavod v Prekmurju, bo imela, dne 19. aprila t. 1. svoj 66. redni letni občni zbor.
—	Raspjs, Krajevna protituberku-lozns liga v Murski Soboti razpisuje elužbo za§gata?e sssfee. Mesečna plača 1000 din. Prosilka mora imeti predpisano kvalifikacijo za zaščitne sestre. Prošnje je vložiti do 15. april s 1940. — Predsednik Sige, srcskl načelnik: Dr. Bratina, s. r.
—	Kolesarska nadlog®, Z prihodom lepšega vremena 30 se na cestah zopet pojavili, strah in trepet vseh pešcev — kolesarski divjaki. Nešteto malih šn velikih nesreč so že zakri vili s svojim divjanjem po cestah, a vse to jih še ni streznilo. Za svoje početje si najraje izbirajo prometne ulice, kjer lahko pokažejo številnim mimoidočim svojo danost na kolesu Zelo priljubljena zabava teh divjakov pa je prehitevanj® in pa vratolomni zavoji okrog ovinkov. Ta navada se je posebno razpasla v mestu in te dni zaznaraenujemo 2e prvo žriev teh »junakov". V soboto v popoldanskih urah, je cerkovaica Jošar vozila po Aleksandrovi cesti na saraokolnici vrečo moke. Poleg njs je še! njen štiriletni otrok. Nenadoma pa pridirja na kolesu iz Kolodvorske ulice, do sedaj še neznan »junak«. Kljub temu, da je bil ves del cestišča prazen, se je zaletel z vso silo v otroka in ga podrl na tla. Med tem ko je otrok obležal ves v krvi na cesti, je neznanec od-
Iz tega je razvidno precej jasno stališče, ki ga zavzema k sedanjemu evropskemu sporu Rusija. Kod bo vodila njena pot, tudi ni težko uganiti. Svojo pozicijo v sedanjem sporu si je za enkrat določila.
dirjal naprej in zavil v stransko ulico. Umerjeni smo, da storilec ne b" ostal neizsieden in da bo prejel zasluženo plačilo. Da se že enkrat prepreči tako brezvestno divjanje po naših prometnih cestah, bi bilo želeti, da odgovorni organi posvetijo več pozornosti takim kolesarskim divjakom. S tem ne bo ustreženo le občinstvu, ampsk tudi cestno policijskemu redu
..STAROSLOVENSUE MOLITVENE KISIGE" -
se ponovno dobijo za 30 dinarjev
d Knjigarni zver ivana y i«. Soboti.
—	Priložili smo k današnji številki položnice. Prosimo cenj. naročnike, da se jih poslnžijo in nakažejo naročnino.
—	Dolič. Naša prostovoljna gasilska četa si je nabavil* nov gasilski prapor, ki bo blagoslovljen v nedeljo dne 7. aprila t. 1. ob 14 uri pred gasilskim domom v Doliču. V to svrho so povabljene v Dolič vse okoliške gasilske čete. Za to prireditev vlada vehko zanimanje in tako izgleda, da bo udeležba prav velika tudi od strn i tukajšnega prebivalstva.
—	Gojenci kmetijske šole vRa Mčanu uprizorijo v nedeljo dne 7. ap r:la ob 3 popoldne burko »Izgubljeni nečak" v veliki dvorani šolskega po-siopja v Rakičanu. Vsi prijatelji šoie in vesele ?gre vabljeni.
—	Šoferski tečaj v Murski So botl, priredi tuk. Šoferska šola Jugo-siov. tcunng kluba podružnice Ljub ljar;a v drugI polovici meseca aprila. Ker se bo tečaj vršil le če se bo prijavilo zadostno število kandidatov, priporočamo vsem interesentom, da se takoj prijavijo pri tuk. Družini tcuring kluba kr. Jugoslavije v Murski Soboli (pisarna hotel »Slon") pri Bacu.
f „ |_ _ g modelov naših prvovrstnih
HUHi 19BI01IPBH1TM
prodajamo še naprej po prejšnji
znižani ceni. Prepričajte se — brezobvezno.
BS01011EMEC, 1. Sobota
Korting Minerva Braun Orion Mende — zastopstvo.
STROKOVNA DELAVNICA.
Strokovno polnenje auto in radioakumulatorjev.
ecrall pustolovcev
Ko je vladal kralj Ludvik XI., so Burgundci oblegali Pariš. Povsod razsaja glad. Kraljevi generali so neodločni, prav tako tudi vojska, ker se jim dobro godi in so za pet mesecev preskrbljeni s hrano. Francois Villon, pesnik m potepuh, gosti znance in neznance z vinom in hrano «z vlomljenih kraljevih magacinov. Preobie čen kralj se znajde v tej razposajeni družbi, da najde izdajalce in ovaduhe, ki delajo proti njemu. To se mu posreči. V borbi, ki nastane, ubije Villon vodjo špijonov. Villona zaprejo, kasneje pa mu poveri kralj visoko državno službo in mu podeli grofovski naslov. Villon hoče napraviti red v armadi. Generali se protivijo njegovim ukazom. Na nasvet lepe Katarine rsz deli med prebivalstvom vso rezervno hrano in hoče na ta način prisiliti, da bi gladna vojska nastopila proti sovražnikom bolj energično. A tudi to
mm\ ro ■nnm mm
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 4 IV. ob 20 30 uri v petek, dne 5. IV. ob 20.30 uri v soboto, dne 6. IV. ob 17-30 uri in ob 20 30 uri
Zgodovinski velefiltn
»Kralj pustolovcev"
Henry Wilcoxon	Ronald Colman
Frances Dee
W nedelja, d?sa 7. 1940 ijudska predstava ob "21 uri "83 nun.
»Kralj pustolovcev1'
Znižane cene: 2, 3, 5 din.
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 7. IV. ob 1515 uri ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 8. IV. ob 17 30 uri in ob 20-30 uri v torek, dne 9. IV. ob 2030 uri Reprezentativen velefilm
„ Pravica do ljubezni"
(Usoda na gorah)
Viktor Staal	MAGDA SCHNEIDER
Paul Wegener ROLF WANKA
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
ŠPORT
V nedeljo: ČSK - MURA
V nedeljo, dne 7. t. m. bo odigrala
Mura na svojem igrišču prvo spomladansko prvenstveno tekmo. Njen nasprotnik bo večkratni prvak Slovenije Čakovečki SK Tekma obeta biti zelo zanimiva in napeta, saj se bosta srečala stara rivala, kater,h srečanja so doslej nudila vsakemu pravi športni už;»ek. Nedeljsko srečanje je pomembno tudi zato, ker je to zadnja prvenstvena tekma med Muro in Čakcvcem, kajti v jeseni bodo nedeljski gosti ;grali že v hrvatski zvezi.
Gosti iz Čakovca pridejo v kompletni postavi in bodo prav gotovo napeli vse sile, da popravijo svoj zadnji porsz proti d o m ač i n o m v jesenski pokalni tekrni, ko so podlegli s 5 0 Vendar pa, če bedo tudi Muraši napeli vse sile in če jih bo občinstvo, seveda v dovoljenih mejah, podprlo, bodo JmeH tudi domačini lepe izgiede. Zato ne zamudite tega športnega užitsa in posetite zanimivo tekmo, ki bo začela ob 2. uri popoldne.
Rožmarin
LOKAL ZA TRGOVINO
se odda s 1. aprilom 1940 na ALEKSANDROVI cesti 23.
ne pomaga. V nsjbelj kritičnih trenutkih, ko že sovražnik vdira v mesto, se pojavi Villon med pariškim prebivalstvom in g3 z ognjevitim govorom pripravi za borbo, ki se konča uspešno za Parižane. Za svoje delo ne prejme Villon nikake nagrade. Nasprotno, celo obesiti so ga hoteli. To pa prepreči lepa Katarina, ki s pomočjo častnikov dokaže, da je je le Villonova zasluga, da je zmagalo francosko orožje.
ys@da na gorah
Na vrhovih bregov so usode in strasti mnogo bolj razburkane in divje, kakor burja, ki tam vihra. Dva močna moža se borita za ljubezen lepe Vroni Mareiter, prvi s poštenim namerom, drugi pa samo zato, da bi jo za sebe pridobil, kajti medtem se je zaročil s hčerjo bogatega posestnika. To je težka borba, ki se bije brez usmiljenja. Radi smrti glavnih oseb končno vendar le zmaga pravica.
v»
AKTIVA
'i UMI« i
Bilanca na dan 31. decembra 1939.
leto 1939.
PASIVA
	Din	P	Din	P		Din	P	Din	P
Blagajna Efekti Menice			127.181 286.540 180.984	—	Hranilne vloge: a)	na hranilne knjižice b)	v tekočem računu	3,585.908 2,145.395	92	5,731.303	92
Hipotekama posojila Posojila proti zadolžnici Posojila v tekočem računu Tekoči računi (naložbe J/2 den. zav.) Sospezo Rač.: Likvidacija kmetskih dolgov: a)	P. A. B. b)	3% obveznic za likvid. km. dolgov c)	rač. j Raz like iz kmets. terjatev	684.741 53.295 336.223	79 25 25	909.875 30.001 521.548 2.717.182 35.878 1.074.260	05 50 69 83 29	K. p. d. hipotekarnih posojil Dispozicije Rentni davek Rezervni fond Pos. rez. zaklad za pokr. izgub na menicah „ . „ na zadolž. Posebna hipotečna rezerva Rezerva dubioznih terjatev Račun razlike iz kmetskih terjatev			28.834 617 3.373 138.200 10.694 26.072 37.442 205 50.683	89 50 71 96 44 21 50 65
Nepremičnine : 2<>/0 odpis	85.500 1.800	—	83.700	—	Reeskont Kreditorji na rač. cesije			26.000 5.000	—
Inventar : 100/," odpis	2.439 529	80 85	1.909	95	Bilančne preh. postavke: a)	predplačane obresti b)	upravni stroški	12.063 1.464	85 50	13.528	35
Debitorji na rač. cesije Bilančne preh. postavke : a)	zaostale ter kalkulirane obresti b)	upravni stroški			5.000	—					
	127.177 2.390	15	129.567	15	Cisti upravni dobiček: donos iz I. 1936 Din 7.608 85 donos iz 1. 1937 Din 7.926 33 donos iz 1. 1938 Din 7.532 53 upravni dobiček leta 1939	23.067 8.603	71 62		
								31.671	33
			6,103.628	46				6,103.628	46
S knjigami in prilogami primerjali ter našli v redu!
NADZORSTVO:
FRANC ČEH I. r. ŠIFTAR LUDVIK i. r. KOLOŠA JOŽEF I. r.
MURSKA SOBOTA, dne 16. marca 1940.
RAVNATELJSTVO:
BENKO JOSIP 1. r. predsednik.
HARTNER FERDINAND I. r. HIRSCHL LUDVIK 1. r. Dr. PINTER NIKOLAJ 1. r. Dr. BOLCS JULIJ 1. r.
.IZGUBA
Račun dobička in izgube za leto 1939.
DOBIČEK
1.)	Obresti hranilnih vlog:
a)	kapitalizirane v lesu 1939
b)	izplačane v letu 1939
2.)	Obresti vlog na tekočem računu: pripisane v letu 1939
3.)	Obresti reeskonta: izplačane v letu 1939 predplačane za leto 1940
4.)	Upravni stroški:
a)	izplačani v letu 1939
b)	povrnjeni v letu 1939
5.)	Davki in takse:
plačana dopolnilna prenosna taksa
6.)	Odpisi: nepremičnin inventarja
na rač. razlike kmetskih terjatev
7.)	Podpore
Čisti upravni dobiček:
donos iz leta 1938 upravni dobiček leta 1939
Din
116.950 2.633
3.810 1.060
121.788 9.023
1.800 529 10.000
23.067 8.603
50 40
44
49
38
85
71
62
Din
119.583 65.626
2.749
112.765 300
12.329 3.300
31.671
90 93
56
11
25
85 33
348.326
93
S knjigami in prilogami primerjali ter našli v redu! NADZORSTVO: FRANC ČEH 1. r. ŠIFTAR LUDVIK 1. r. KOLOŠA JOŽEF I. r.
Dobiček iz leta 1938 in prejšnjih let Obresti: 1.) hipotečnih posojil:
a)	zaostale v letu 1939
b)	prejete v 1. 1939 ter pripisane km. dolžnikom
c)	predplačane za leto 1940 č) povrnjene v letu 1939
„	2.) menic:
a)	zaostale v letu 1939
b)	prejete v letu 1939
c)	predplačane za leto 1940 č) povrnjene v letu 1939
„	3.) posojil proti zadolžnici:
a) prejete v letu 1939 c) predplačane za leto 1940
c) povrnjene v letu 1939 „	4.) naložb y2 den. zavodih :
prejete v letu 1939 „	5.) posojil na tek. računu :
a)	prejete v letu 1939
b)	povrnjene v letu 1939 „ 6.) efektov:
a)	prejete ter pripisane >/2 P. A. B. v letu 1939
b)	kalkul. obresti obveznic za likv. km. dolg.
c)	povrnjene v letu 1939 7.) P. A. B.
a)	prejete
b)	kalkul. obresti od predanih terjatev
c)	povrnjene v letu 1939 „ 8.) kalkul. obresti obveznic
za nepokrito razliko „	9.) zamudne:
a)	prejete v letu 1939
b)	povrnjene v letu 1939
Din
74.605 190.112
264.718 8.464 154.039
391 25.496
25.887 2.898 331
5.155 701
4.454 71
46.836 611
14.398
13.631
28.029 16.386
42.143 25.375
67.519 49.383
44
99
43 67 05
02
02 08 84
35 10
25 05
89 11
50
50 75
50 83
33 03
491 119
49
50
Din
23.067 71
102.214
22.657
4.383 107.514
46.225
11.642
18.136 12.112
71
10
20 45
78
75
30 94
371 99
348.326 93
MURSKA SOBOTA, dne 16. marca 1940.
RAVNATELJSTVO:
BENKO JOSIP i", t.
predsednik.	i
—	Maturantski plesni venček bo
v soboto, 6. t. m. ob 20 zvečer v dvorani Sokolskega doma pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja. Igral bo znani Adamiče? jazz iz Maribora. Vsi, ki so prejeli vabila, vljudno vabljeni 1
—	Za dijaSko podporno društvo na naši gimnaziji so o velikonočnih počitnicah marljivi nabiralci nabrali po vaseh v Prekmurju 4237 din. Požrtvovalnim darovalcem, ki so v polni meri razumeli veliko socialno delo, ki ga vrši društvo v prid revnim dijakom, zaslužijo vse priznanje in zahvalo. Društvo je prejelo lepe prispevke tudi z ljutomerske strani. Prepričani smo, da bodo tudi Sobočani z isto uvidevnostjo kot doslej podprli društvo v njegovem plemenitem stremljenju, ko se bodo te dni oglasili pri njih dijaki z nabiralnimi polarni.
—	Akademijo pripravlja pomladek Rdečega Križa na naši gimnaziji. Na sporedu bodo pevske in telovadne točke ter orkester. Vsi se vestno pripravljajo, da bo sporeddobronaštudiran in bo nudil obiskovalcem obilo užitka.
Nočni brzovlak na progi Pra gersko — Mura Keresztur z odhodom iz Pragerskega ob 3°8 in ob O48 iz Keresztura bo spet uveden s 15. aprilom. Ta brzovlak je imel do nedavne ukinitve nekaterih vlakov tudi zvezo z nočnim vlakom Ormož — Murska Sobota, ki pa zdaj, kakor bi bilo pričakovati, ni uvedena. Naši mero-dajni činitelji se bodo morali energično zavzeti, da bo Prekmurju spet vrnjena odvzeta nočna zveza, ki je poleti še bolj potrebna kot v zimskem času.
CENTRAL KINO
OITTRICH. M. SOOOTA
...................................................................imunimi
V	soboto 6. aprila zvečer ob 6 in t/29. uri
V	nedeljo 7. aprila ob >/24., 6. in Vzburi
Duhoviti madžarski film
Denarja.'.. tega nimamo
(Pilanatnyi pčnzzavar)
Film poln situacij duhovitih zapletljajev.
V gl. vi.: Kabos Gyula	Erdčlyi Micl
Szelezky Žita	DajbukAth Uona
B&sthy Lajos.
Pri vsakem programu nov „Metro-Iurnal" in kulturni tilm.
Vstopnina 10, 8, 5 In 2 Din
Denar!... Nimamo ga!
Podjetje »Jeklena družba d. d." preživlja nervozne dneve, radi vesti iz Londona, ki pravi, da bo predsednik in glavni delničar Mr. Balogh pregledal poslovanje. Mr. Balogh prispe, a nihče ne sluti, da je to šofer, ki je prevzel vlogo svojega gospodarja. Pravi Mr. Balogh se predstavlja kot tajnik predsednika. Zaljubljen je v tajnico ravnatelja podjetja, v lepo Vero Timar, ki mu ljubezen tudi vrača. Radi te zamenjave nastanejo komični zapletljaji, v središču katerih je šofer Hariy in blagajnik podjetja Kerekeš. Še večja zmešnjava pa nastane, ko se pojavi v podjetju pustolovec, ki ve za zamenjave, se izdaja za pravega ravnatelja, kar dokazuje z dokumenti, ki »jih je ukradel Mr. Baloghu. Vera je vsa obupana, ker misli, da je tudi tajnik slepar lin pustolovec. Slednjič pa se vse razjasni In Vera postane soproga pravega predsednika Mr. Balogha.__
Prodam
dobro ehraajeao mlinsko opravo, kompletno ali posamezne dele. ŽISKO ALEKSANDER, Krplivnik, pošta HodoS.
OBČINA MURSKA SOBOTA
RAZGLASI
Občina Murska Sobota razpisuje pragmatično mesto občinskega stražarja z začetno mesečno plsčo Din 700 in službeno obleko. — Pogoji:
1.)	da ni mlajši od 21 in ne starejši od 31 let,
2.)	da je telesno in duševno zdrav,
3.)	da je dobrega vedenja in treznega značaja,
4)	da obvlada popolnoma službeni jezik v govoru in pisavi,
5)	da je odslužil vojaški rok,
6.) da ima 2 razreda srednje ali njej
enake strokovne šole. Prosilci, ki so služili v orožništvu ali policiji imajo prednost. — Lastnoročno pisane in pravilno kolkovane prošnje je vložiti do 15. aprila 1940 pri občini.
Delovodja: Predsednik občine GREGORlC, 1. r. HARTNER, 1. r.
Preselili smo se
Delovni zbor preliinurshega so-bolshega okrožja
Po daljšem premoru so se zbrali sokolski delavci prekmurskega okrožja dne 31. marca na delovni sestanek v Murski Soboti, ki je bil zelo dobro obiskan in so se ga udeležili odposlanci vseh sokolskih edinic iz okrožja, tudi iz onih, ki so radi obstoječih neugodnih okolnosti začasno ustavile svoje delovanje. Predsednik okrožja, g. Nišelvicer, je mogel s posebno radostjo pozdraviti Sokole iz obeh naših meji, kar dokazuje, da obstoji zavest o resnosti časa in o dolžnostih, ki jih imajo v tem času Sokoli. Zbora sta se udeležila tudi odposlanca So kolske župe Maribor, župni prosvetsr g. Dojčincv^č in župni podnačelnik g. Hočevar, ki je bil dolga leta šolski upravitelj v Krcgu in pozna naše okolje ter naše težnje iz lastnega nazora. Posvetovanja so trajala po prihodu dopoldnevnih vlakov dolgo preko poldneva ter so se nadaljevala še popoldne. Bili so storjeni daleko-sežni sklepi, ki stremijo za obnovitvijo sokolskega dela v okrožju in bodo prej ali slej brez dvoma rodili sadove; so pa v marsičem take narave, da o njih javno razpravljati že sedaj ne bi bilo primerno. Zaključeno je bilo, da bodo še spomladi v Murski Soboti splošne tekme vseh sokolskih kategorij, da se bo vršil tu tudi okrožni zlet in da se priredi kmalu nato ko lesarski izlet, ki bo zajel v glavnem Goričko v smeri proti tromejniku, ki bo pa tak, da se ga bodo mogle udeležiti vse v okrožju obstoječe sokol-ske edinice. Dne 6. maja pa se bodo provedle strelske tekme, ki naj še ojačijo razveseljivo zanimanje za to panogo telesne vzgoje, važno in v državno-obrambnem oziru. Sokolske edinice so nadalje obljubile sodelovati ob priliki proslave 15-letnice ob stoja Sok. društva Beltinci, sokolske čete pa bodo imele skupen nastop v Puconcih, Mačkovcih ali Moščancih; kraj bo še določen naknadno. Načrt torej lep in ako bo na vseh straneh dovolj razumevanja za izvršitev zaključkov, med drugim tudi pri višjih sokolskih upravnih telesih, bo sedanje delovno obdobje nedvomno pomenilo znaten korak naprej k tistim smotrom, ki jih Sokolstvo ima, namreč zakore-niniti se čim globlje v naši vasi, kjer je jedro našega naroda, in biti ob državni meji nje buden čuvar. Pripomoči k temu v čim izdatnejši meri — mnogo volje za to ima tudi uprava sokolskega okrožja, ki je bila na zboru izvoljena, oziroma obnovljena. Njej in sokolskim edinicam ter posameznikom v snujočih se sokolskih bratstvih želimo obilo uspeha.
iz Aleksandrove ceste 23 na Lendavsko cesto it. 8
(preko tovarne Benka).
MIROSLAV DOMANJKO
zaloga pogreb, potrebščin in trgovina z mešanim blagom.
Staroznana drevesnica veleposestva na Tiiini
ima tudi letos na prodaj prvovrstno sadno drevje, konifere, lepotična drevesa in grmičevje, gozdne sadike itd.
Iščem
eno ali dvosobno stanovanje. — Ponudbe na Borzo dela-
Posl. št. I 1473/39 — 7
Dražbeni oklic
Dne 11. maja 1940 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: k. o. Ropoča vi. št. 78, 170, 230, 258, 276, k. o. Krašči vi. št. 214 in »/-j vi. št. 163 s hišo št. 71 in gospodarskimi poslopji.
Cenilna vrednost 21.145.50 Din.
Najmanjši ponudek 14.100 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
oddel. IV., dne 15. III. 1949.
Posl. št. I. 301/40 — 12.
Dražbeni oklic
Dne 16. maja 1940 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Bakovci 1/7 vi. št. 2
Cenilna vrednost: 7.091 64 Din.
Najmanjši ponudek: 4.727.76 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Bohoti,
oddel. IV., dne 14. III. 1940.
Posl. štev. I 1443/39 — 6
Dražbeni oklic
Dne 11. maja 1940 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18^dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Skakovci vi. št. 33, 113, 226 s bišo št. 66 in gospodarskimi poslopji.
Cenilna vrednost: 54.191 Din.
Vrednost pritiklin 2.200 Din.
Najmanjši ponudek: 36 127 40 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 15. III. 1940.
Posl.^štev.1791/39 — 14.
Dražbeni oklic
Dne 9. maja 1940. ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Murski Črnci vi. št. 99 njir, travnikov in gozdov.
Cenilna vrednost: 33 447 Din.
Vrednost pritiklin: 6.770 Din.
Najmanjši ponudek: 22.298 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Oknlno sodišče i Murski Soboti, odd. IV., dne 13. I. 1940.
ZAHVALA.
Ob težki nenadomestljivi izgubi moje predrage soproge
Žiško Etelke roj. Lepoša
se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na poslednji poti, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki ste me tolažili in vsem, ki ste mi ustno ali pismeno izrazili sožalje in počastili njen spomin na kakršenkoli način. Vsem najigkre-nejša zahvala.
Šalovci, 30. 3. 1940.
Žalujoči soprog in otroka.
PREDNO KUPITE
poglejte veliko izbiro raznih lepih daril
za 8IRMANCE V izložbi
DITTRICH FRANJO
urar, draguljar in optik
M. SOBOTA, Aleksandrova 17
(prek tiskarne). CENE ZELO SOLIONE.

TELEPHUNKEN RADIO APARAT
= 1940. =
OGROMNA IZBIRA
D VOKOLES!
NIZKE CENE! Hali meseini obroki I
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili
MURSKA
SOBOTA. E2eH
e*d\or/d IGZ9 lom
Posl. štev. I. 476/40
Dražbeni oklic
18*
Dne 9. maja 1940 ob 11 uri bo prt podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Ropoča »/s vi. št. 166, 184, 1/2 »>• *t. 181 in 247 s hišo št. 7T in gospodarskimi poslopji
Cenilna vrednost: 9466.99 Din.
Vrednost pritiklin: 583.33 Din.
Najmanjši ponudek: 6.300.54 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe,, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni okli^ ki je nabit na uradni deski sodišča.
Hrama soldiči 1 MireH Meti*
odd. IV, dne 15. III. 1940.