/.*8. šiv v. ^ l/'i»hhani. ponedeljek dne 26, januarja hm4, Pos me vzela iz nje pravila gobovo1?0’ 5 ga ie bila Pr*- papirja in napisafaU$t a ki mu poštenju. Mladi ste hf a v,aše' vsaj sočutju, ako že ne vsem hT °Jni čuvstvom, ki jih mora vzbuditi najm Položaj. Ako ste takšni, kakršnega s>. vas misliva jaz in moja hči, oddajte Pismo. ki ga najdete v priloženem o-voju, na njegov naslov. Bodite zahvaljeni in blagoslovljeni za neizmerno uslugo, ki nama jo storite. Crna dama.« Zapečatila je oboje in poklicala hišno lastnico: ali Ma£e!ona,« je dejala, hočete storiti veliko dobroto?« cm i cni- Fe — kdo bi si bil mt-siii. da ste hugenotka. vi, ki ste dru-«ace vendar tako lepi in pametni!« »Gospa Magelona, ali se vam zdim zmožna laži?« »Bog ne daj tega!« »No, vidite! Kolnem se vam, da sem žrtev pomote... razen,« ie dodala s trpko žalostjo, »če je vse to samo gnusno komedija.« »Če je tako,« je rekla tercijalka s trdim glasom, »pa kar poveite s čim vam morem koristiti, in tako gotovo, kakor gotovo se ne bojim na svetu drugega kakor Boga očeta, Boga sina. Matere božje in svetega’ Maglorija, opravim vaše naročilo, pa naj me stane karkoli!« »Stalo vas ne bo nič, dobra gospa. Treba je le oddati to pisanje mlademu vitezu, ki stanuje v gostilni; tam nasproti, čisto zgoraj in pri zadnjem oknu.« Stara žena je spravila papir. »Preden bo deset minut, bo vaše Boc^TT [lrav,fl.rokah. Draga gospa! Kdo val' f! S? izkaže Pomota kmalu, sli tl da b? bmTa r^d- kdo si mi- Tvann «1 , hugenotske vere!« jalki in odprla vrate™1*13 dlCni terci‘ deja|.PripravUen, sva. Kospod„ Oficir se ie poklonil in odvedel mater m hčer. Lahko bi se bil vzne mirjal. češ, kaj ie govorila njegova jetnica s hišno lastnico. Toda videli smo. da ga ie bilo precej sram uloge. ki jo Je moral igrati; samo da izvrši svoio nalogo ter privede dami v Memski dvorec — za ostale se ni hotel brigati. Henrik Monmoransi, ki je gledal iz svoje kočije, bi bil kmalu zarjul od besnega veselja, ko je zagledal Ivano in njeno hčer. Niti opazil ni bil med tem, da se je izvršila aretacija tudi pri Vedeževalki in da je gledala ta dogodek množica radovednežev. Ivana in Lujza sta sedli v kočijo, ki je čakala pred vrati. Gospa Magelona jima je sledila do tjakaj. V trenotku, ko se je kočija premaknila, jo je pogledala Ivana z brezmejno hvaležnostjo. Starka je pristopila naglo, tik preden so se zaprla vrata, in zamrmrala: »Bodite brez skrbi: čez dve minuti bo pismo že v rokah viteza de Pardaiana...« Stražen vzkrik, krik groze in tesnobe, je planil Ivani iz ust: preble-dlea je kakor zid in hotela skočiti iz kočije. . Toda baš takrat so se zaprla vratca. » Kočija ie odrdrala.. In Ivana se je onesvestila mrmraje: »Vitez de Pardajanf... oh usoda!...« XX. Memski dvorec. ?V»e,sfa svoii ob,il,bi* ,e stopila gospa Magelona, še preden se je vr- nila domov, naravnost k Vedeževalki, kakor hitro so izginile kočije za uličnim ovinkom. Gospa Magelona je bila podobna vsem starim babnicam, ki ne vedo kaj početi: kratkočasila se je s tem, da je vohunila za drugimi. Že zdavnaj je bila opazila mladega kavalirja, ki je toliko postajal pri oknu; spoznala je takoj, komu veljajo njegovi pogledi. in ker se je dobro razumela z eno izmed natakaric v gostilni, jo je izpraševala spretno, toliko časa. da je izvedela vse važne reči o vitezu de Pardajanu. dočim Lujza še zdaj ni poznala niti njegovega imena. Stara tercijalka je torej vohala ljubavno afero, v katero so zapletle okolnosti tudi njo. • In kai na svetu more boli zanimati starko, ki Ji ostaja ob največii pobožnosti še vedno dovolj časa za misli o »pregrešnih« sladkostih tega sveta! S povešenimi očmi. a razigranim duhom je torej stopila v gostilno in dejala svoii sosedi, gospe Hugeti Gregoarjevi: »Rada bi govorila z vitezom de Pardaianom!« »Z vitezom de Pardaianom!« Je vzkliknil moister Landri. ki ie slišal njene besede. »Torej niste videli ničesar!« »Ne.... Ničesar ne vem... Kaj se godi? ...« »Ah. ah, same nove reči! Vsa ulica govori o tem. Seveda, vi ste imeli med tem dovolj opravka! To so dogodki!...« »A kaj se vendar godi, za Kri-ščevo voljo!« »No, strašni Pardajan ... Parda-jan pretepač, Pardajan širokoustnež, no, aretiran je z eno besedo!« »Aretiran!« je dejala starka in prebledela — ne ravno, da bi ji bila šla usoda vitezova tako globoko do srca, marveč zato, ker se je bala biti kompromitirana. Ilugeta Landrijeva je pokimala žalostno, češ. da govori njen mož golo resnico. Krčmar pa je povzel, ves žareč in rdeč od radosti — nemara pa tudi samo od vročine, ki jo je širilo ognjišče: ' »Je že prav tako! To ga nauči, kaj se pravi prijemati dobre meščane za vrat in iih držati skozi okno! Ah ... prav je bilo!« »A kaj je storil?« »Zdi se mi. da je kovaril s temi prekletimi hugenoti,« ie deial Landri tiho, gledaje okrog sebe, kakor da mu more nakopati takšna skrivnost nešteto sitnosti. Gospo Magelono je popadel trepet. Umaknila se je naglo, vrnila se domov in spravila pismo, ki Ji je bilo zaupano, v najgloblji kotiček. »Zdai je iasno vse!« je ugibala, »Kaj pak, da ste bili hugenotki! (Dalje.) kruti od 4—8 viti., nasprotoval pa mu je tako strupeno, in ga zalezoval po vseli cestah — da sta se stepla, oni je nasolil Andreju nekaj gorkih ocvirkov, da jc moral za nekaj časa v hladno zavetje, potem pa se je pobral od jeze — svojega ljubega bratranca zopet v Trst. — Fakta. KOMEN. Obljubili smo, da spregovorimo kako se je volilo, ali pa opišemo dvojno niero. Prej ko začnemo, opomnimo le toliko, da je tukaj od neštetih slučajev navedenih le nekaj. Obširneje o tem bo poročal pa re-kur/., ki se ga vloži proti takim volitvam, kot so bile te. Najbolje je menda obsodil volitev neki staj' mož, .iizke ali močne postave, prava kra-ška korenina, ko se je vrnil iz volilne sobe: »Dvanajstihrat sem volil sedaj pri obč. volitvah, a take kot so te, jih nisem še videl in tudi ne slišal praviti o njih!« Drugi spet se je o volitvah izrazil nekako sledeče: »Da bi volilna komisija postopala tako Kje drugje 11. pr., kjer so delavci, v Dalmaciji ali kje drugje, kjer niso Judje tako hladne krvi, bi ne ostala cela niti ena stolica, ne miza ...« loda posvetimo par vrstic postopanju komisije. Prišel je neki volilec (Cotič. list. 13) iz Rubij, občina Škrbina. .lavi se komisiji pod hšt. 13 kot io v resnici ima. A župan kot pred-•lediiik komisije popravi: hšt. 14. Vodice (seveda klerikalec): »Moja hiša je 13.« Župan: »Vpisan ste pod išt. 14!« G. komisar: »Ga poznate?« Komisija enoglasno: »Da.« Mož je volil. Zgodil se je slučaj, da je volil sin (iz Škrbine) za očeta. Seveda je 'olil »rdeče« in komisija je zatisnila »či. Ljudje, ki vživajo od občine ,talno podporo, kot: Jurca Miha, ju žena Katarina iz Volčjegrada 58, Kerm.oJi Andrej iz Svetega itd. so vsi volili, da so volili »sveto« stranko, ni treba omenjati. Pride volilec, ki je bil vpisan z ženskim imenom, iaicl pa v rokah Tdeč listek, komisija ga je poznala tudi, če je bil doma iz tuje občine. Takih slučajev njim v prilog je mnogo, mnogo ... Ravnotako pride volilec z belim listkom, a bil je vpisan Franca mesto Franc, drugače je bil v redu priimek, vas, hšt. in vsota davka. Čc bi bil volil klerikalno, bi ga komisija poznala in mož bi bil volil, ker pa je držal v roki bel listek, čeravno je iz Komna doma ga komisija ni poznala. (Opozarjamo tem potom na naše skromno mnenje, ki je edino še davka prosto, kako lahko je napraviti iz moškega žensko ime, kar črko a sc pripiše in mož je — žena brez pravic — ker v slučaju niti pooblastila da ti ne more). Ravno tako so napravili v drugem razredu z našim volilcem. Tisti okrogli a se je znašel in naš Jožef je postal bogve če-gava Jožefa; res brihten je bil tisti, ki je pisal imenike. Zato pa se ga tudi priporoča našim voliicem, da mu v prihodnje dudo še več proste bire, da bo ialiko še več prodal krompirja kot Letos. Ne zabite torej, da ti krsti niso še plačani, ker pa se inora dandanes vse plačati, dajte mu plačilo kot gre. Še hujši krst sc je zgodil v L razredu. Tam je šlo pa celo ime Alojzij po Jordanu rakom žvižgat, a uu mesto tega se je bliščalo — Karol. Naš tajnik ima tako dolgo pamet, da mu od davkarije do obč. pisarne (200 korakov) postane prekratka Takih slučajev, brrr... in od vseh slučajev ni razen zadnjega krsta nihče volil. Volilec, ki je bil vpisan v imeniku, ga komisija ni mogla najti. Vse to pa ni jim bilo dovolj! Klerikalci so volili s pooblastili kot FRANCK ŠTAJER: Ljubezen je bolezen... 1. Naši očaki so trdno verovali, da /sivi na luni star kovač, ki je pijan noč ia dan. Toda vsaka vera zmrzne prej ali siei. Danes pravijo, da je luna mrtva zemlja, kjer ni vode. No, če «i m luni vode, lahko tem boli verjamemo, da biva na njej kak' zaigran pijanec, hi če ni to kovač, ki bi koval podkve, je vsaj kovač, ki kuuje verze. Tako je! Na luni živi pesnik. Par let je moril na zemlji ljudi in sebe. Nekoč je vstal o polnoči ter šel pod Okence kjer je spavala najbolj srčkana deklica na celem svetu. Natiho-ma je zapel Toda hipoma Je pridrvel izza vogala stražnik in odprl notes. Pesnik je pel kar dalje, ker si je mislil, da si bo stražnik zapisal samo note od te lepe melodije. Ampak stražnik ga je strogo pozval, naj pove, kdo da je. Pesnik je dejal: »Kdo sem jaz? Ali me ne poznate? Jaz sem najne-srečnejši človek na celem svetu. Jaz io blazno ljubim. Dna se pa uiti ne zmeni žanre. Hvaležen bi bil. če bi ute vsaj oblila skozi okno. Ampak ona me popolnoma ignorira. Gotovo ima trden spanec!« oskrbniki (čeravno niso), zastopniki itd. za moške volilce, slučaji: Stepančič. Makuc itd. Pa zakaj ni prišel Makuc osebno volit, kaj? Menda se vendar ni bal nekih novih zgodb, ki ga še čakajo. Volišče je bilo glasom razglasa odprto do 5. ure zvečer, a klerikalci so hodili skozi tajnikovo stanovanje, ki je ima od občine brezplačno na volilni prostor še po peti uri. Enega se je posrečilo najti in sicer nekega Vrabca, ki bi bolje storil, da bi bil doma ženo in otroka varoval. Da je zletel vun na burjo. to se samo ob sebi razume. Ce primerjamo te slučaje in ijovemo, da se je naših vo-licev na ta način okoli 50 izvrglo, njih pa nobenega, da. še po krivem so celo volili (sin za očeta) in da so zmagali s tremi glasovi (eden z 2) se vidi takoj, kaka je ta njih »zmaga.« Ko bi bila komisija pravična, to sc pravi za vse enaka, bi morali zmagati mi s 50 do 70 glasovi večine. Sicer pa bomo itak spet kmalu volili, a upamo, da bo takrat res: enaka i»ravica za vse. Ob koncu še neko vprašanje: »Slavna komisija! Kje so tisti glasovi, ki so jih oddali klerikalni volil-cl iz Svetega in Volčjegrada inesto dvema Vašima, našima kandidatoma in sicer Volčjcgrajci našemu kandidatu g. Mesarju in Svečani tudi. Smo jako radovedni! Ali so šli pod mizo? Drugače bi morala biti zvo-Ijena, če pomislimo, da je volilo n. pr. g. Švaro še kakih 6 do 8 kler. volilcev. Prihodu ti dnevi nam prinesejo itak mnogo zanimivega, zato se prav kmalu spet oglasimo. Rekurz. Dnevni pregled. Kdo je gospodar? »Novoje Vremja« pišejo:. V albanskem vprašanju se vračamo k vprašanju v medsebojnih stikih tripelentente in trozveze. Moč tripelentente je brez-dvomne večja, — kakor moč trozveze. Le poglejmo številnost armad, bojnega ladjevja; prevdarimo, da je tretjina nemškega prebivalstvu v vrstah soc. dem. stranke, da je ob-donavska monarhija zrahljana vsled narodnih in socialnih sporov in da je Italija prisiljena napenjati vse svoje sile, da obdrži v Afriki to, kar je o-svojila. Politična bilanca teh računov pokaže, da je pravica vladne premoči v Evropi na strani tripeleu-tente, v kolikor je to pravo odvisno od gmotne premoči. Toda, kakor zakleto, vporaMja tripelententa to moč za podpiranje načrtov trozveze. V dobi balkanske krize tripelententa uiti enkrat ni vstrajaia pri svojih zahtevah, nied tem, ko je trozveza izvedla vse svoje načrte. In tudi evropska solidarnost je bila dosežena samo takrat, kadar se je tripeJen-teuta odpovedala svojih zahtevam in plavala v vodah trozveze. In sedaj se nam grozi, da se bo ta zgodovina ponavljala: Tripelententa podpira v Albaniji s svojimi lastnimi sredstvi pristaše trozveze in s tern trozvezo samo. Za na spomlad se pripravljajo Turki in Bolgari, da pričnejo v Ma-cedoniji z nemiri. Tem potom hočejo prisiliti velesile, da vzamejo same v pretres in rešitev macedonske zadeve in da otvorijo avtonomno Mace-donijo. List srbske vlade misli, da bodo velesile, ki jim je macedonsko vprašanje že v minulosti delalo velike skrbi, teško hotele podpirati bolgarsko - turške načrte. Bolgarom samim in Turkom pa manjka sred- Policaj se je pa razjezil: »Ra ga drugi nimajo. Ne stojte se špasat! Kdo ste?« Mladenič jc še enkrat zavzdihnil: »Jaz sem jaz!« In je zbežal kot burja. Policaj pa za njim, toda ga ni ujel. Pod okence pesnik ni več hodil. Odslej je pa presedeval cele noči ob svojem okun in strmel v strehe, ki jih je pokrival sneg. Ko pa je vstala luna, se mu je zdelo, kakor bi okovala strehe s čistim srebrom. In se je čudil, gledal v tuno in v duši mu je bilo zelo hudo. Ljubezen je huda bolezen. Mladeniču je bledelo licu in mislil je noč in dan na lepo mladenko. Tudi pisal ji je parkrat in jo prisrčno prosil, naj mu pošlje vsaj sliko na poste restan-te. Vsak dan je hodil povpraševat na pošto. Toda vedno zastonj. Poštarji so ga poznali že od daleč in mu migali kar skozi okno, da ni nič zanj. 30 dni je čakal in povpraševal. Potem si je pa rekel: »Ce ni odgovorila do zdaj, mi sploh ne bo. Jaz ne bom več povpraševal na pošti. Deklica ima svoje predsodke, kajti jaz nisem navedel svojega imena, in neznancu ne bo pisala. Toda poslal sem ji svojo sliko. Če bi ji ugajal, bi odgovorila: »Jaz ni ne ugajam!« Nato je pisal lepi devi pismo ter je obljubil, da je ne bo več nadlegoval s pismi. Obenem jo je pa prosil, stev za takšno akcijo in bi poleg tega irneli premočnče nasprotnike, ki bi jih znali ovirati. (Nam se pa zdi, da bi bila Avstro - Ogrska in Nemčija takoj pripravljene, priložiti par polen na maccdonski ogenj in poleg tega tudi macedonski Rurnuni niso preveč zadovoljni z novimi razmerami — in teh bi najbrže rumunska vlada tudi ne pustila v nemar.) Bolgarski Ferdinand Koburg si na vse načine prizadeva, da si izpodkoplje v Rusiji tla. Tudi neolikanosti si dovoli in pri tem ga podpira tudi avstro - ogrsko poslaništvo. »Ber-liner Tagblatt« poroča: V ruskih di-plomatičnih krogih vlada silna nejevolja proti bolgarskemu dvoru zalo, ker kralj Ferdinand proti vsem pravilom mednarodne olikanosti ruskega poslanika Nchljudova pri njegovem odhodu ne le ni odlikoval, temveč pri odhodu ni poslal niti svojega odposlanca, da bi poslanika spremil. Tudi člani avstro - ogrskega poslaništva so bili odsotni. Žilica jim ne da iniru. Avstro-ogrski vladi namreč. Ce uredi eno zadevo s Srbijo, najde že drugo, ki kali medsebojne odnošaje. In pri izbiranju naši uradi niso v zadregi. Orientalna železnica zgublja nevarnost in uradi so žc našli novo reč, da jo postavijo vturščico za strašilo. Avstro - ogrski poslanik je zahteval pri srbski vladi, da Srbija povrne one takse, ki so jih plačali parniki avstrijskega L!oyda, dokler Je bila srbska vojska v Draču. Srbija je pa odgovorila, da ona teh taks ne more vrniti, ker je imela mnogo stroškov z vzdrževanjem redu in uuprave v Draču. Bo pa zopet mal konflikt, najbrže. Seveda črnogorskemu kralju ne bo všeč, če bo kdo preglasno povedal, kako sodi o odnošajih med Srbijo in Črno goro. V skupščini ie govorilo več zastopnikov o uniji med Srbijo in Črno goro. Vsi govorniki so bili burno pozdravljeni. KraJj je pa tc zastopnike pozval k sebi in jim naročil, da se morajo v prihodnje držati malo bolj rezervirano. Zanimiv junak. Tc dni jc umrl v Zagrebu major Uzelac. Bil je v vsem mestu in v vseh narodnih krogih dobro znan. Uzelac je bil sin one kršue Like, ki je dala naši državi že marsikaterega junaka. Uzelac pa je bil zaveden Ličan, zato jc bil znan po svojih nastopih. Imel je več afer, -v katerih se jc pokazal kot pravi junak. Pri dvoboju med Bogdanom Mcdakovičcin in baronom Rauchotn |e bil kot seknndat. Na podlagi kodeksa je dokazal, da Rauch ni zmožen viteškega zadoščenja. Se bolj zanimiva je bila njegova afera z l/gronom. Ko je bil cesar na Reki, je zaklical Uzelac: »Živio kralj Hrvat-ski.« V saboru je potem Ugron imenoval Uzelaca »nekega kapitana«. Uzelac je hotel imeti zadoščenja — toda Ugron je pobegnil v Pešto. Uzelac je šel v Pešto in je iskal Ugrona. Ugron se mu moral povsod skrivati, ker se je bal njegove sablje. L. 1893. je bil Uzelac penzijoni-rau in je odšel na svoje posestvo v Petrovac. Od tam je prišel v Zagreb, kjer je sedaj umrl. Ali se more Čuvaja tožiti? Dr. Badaj in dr. Prebej sta podala v hrv. saboru predlog, naj se Čuvaju toži, ker je grešil proti hrv. ustavi in je prelomil zakon. Po zakonu iz 1.1874. ima sabor pravico tožiti bana, če prelomi zakon. Toda komisar je odgovoren samo kralju. Ali je torej mogoče Čuvaja tožiti- Tudi ce bi ga tožili, bi bil Čuvaj k večjemu — odstavljen. Čuvaj pa je žc davno v pokoju. Torej s tožbo ne bo nic. Pač pa se bodo Hrvati zavarovali proti Cu- naj mu vse oprosti. Mislil si jc, da jo bo pozabil. Toda prej bi pozabil človek, da je krščen! Pozabi! ni, ampak zmeraj bolj jc mislil na svojo dušico,, srnico, kakor jo je nazivljal sam pri sebi. In vedno bolj mti ie bilo hudo v srcu. Po cesti je stopal zamišljen, sključen. Če so ga videle stare ženice, so kar zazijale in pl!ei?|5oy^a|®: »Preveč je suh. Preveč je bled. Bo šel po gobe kmalu.« Tudi sam se je zavedal, da je kakor mumija. Da ^i se okrepčal vsled te nesrečne ljubezni, je pridno pil terana. Toda črno vino vžiga kri in strahoma je opažal mladenič, da bo navsezadnje postal vročekrven. In res je postajal naglo vročekrven, toda tolažil se je sam s seboj. Včasih je bil zelo siten ter nezadovoljen s svojo usodo, ko se je zavedal, da je njegovo življenje popolnoma zgrešeno. Ob takih prilikah .se mu je zdelo, da bi bilo najbolje, če bi ustrelil devo, ki ga ne mara. Nato bi jo vroče obiel in poljubljal ter se končno ustrelil tik nje. II. Visoka pesem čiste ljubezni! Jaz bi jo pel. da bi odmevala po vsem svetu! Njeno ime bi ponavljali ribiči, ko love v morju sardele Itidiianci v pragozdovih, ko skaipirajo belokož- vaju II. To bi bilo tudi drugod dobro. Nemci in Adrija. V graškem »Šuftenblattu«, ki na veliko veselje ljubljanskih policijskih uradnikov in drugih kazinotov zopet izhaja, se zavzema neki Pogačnik (ki je, seveda, trd Nemec!) za to, da bi Nemci osvojili — Adrijo! Nič več in nič manj! Na parnike naj pridejo kapitani in mornarji iz Tirolskega, Solno-graškega, Zgornjega Štajerskega — sploh iz dežel, ki so daleč od morja, ker blizu morja Nemcev pač ni — in Adrija postane nemška. Seveda, na parnikih nemška komanda in sploh vse nemško — ni hudič, da ne bi to Slovencem, Hrvatom, Srbom in Italijanom, ki bivajo v avstrijskih primorskih deželah, tako irnponiralo, da bi se vsi skupaj ponemčili. Sedaj se iz Nemcev, kakor pravi Pogačnik, na Primorskem, vse norčuje. Ako vidijo v Trstu otroci Nemca s štajerskim zelenim klobukom, začnejo vpiti za njim »mioceo« (Knedl«), ko pa zavzamejo Nemci morje, se bo v Trstu vse po trebuhu valjalo pred vsakim Nemcem. Tako misli menda renegat Pogačnik in naši Nemci in nemčurji so dovolj neumni, da verujejo v možnost uresničenja takih načrtov. Bodo še izprevideli, da to ni ravno tako lahka reč. »Die neulllyrische Beweguug je naslov članka graš. »Šuftenblata«, v katerem se ta jezi, ker imajo Sloven-. ci rajše Srbe kot Švabe. Ljubezen in navdušenje za Jugoslovanstvo je nastalo še le po 1. 1908, in to takrat, ko je bila (o strah!) vojna napetost med Srbijo in našo patrijo v najluij-šem štadiju. Seveda članek je poln sumničenj iti niti tega ne manjka, da so se Slovenci kot srbski »komitaši« jako dobro obnesli. Gosjrodje v kazini mislijo, da se bomo sedaj vrgli na kolena in obesili po stenah Bismarckove in Viljemove slike; res je, da so se mišljenja od 1. 1998 vendar nekoliko spremenila, in mislimo, da bodo šla svojo pot. ne glede na pri-smodarije graškega »Sufteriblatta«, Kdo je danes prijatelj Švabov? Dunajska revija »Ositrreich. Rundschau« prinaša članek pod naslovom »Natiirliche Bundesgenossen der Deutsehen«, v katerem neki Karol Fe!ix Wolff našteva vse maloštevilne prijatelje Švabov. Cel članek ni druzega kot snubitev raznih narodov za švabstvo. Seveda je število teh prijateljev jako malo; so to Madžari in Rurnuni, mogoče tudi Italijani, katerim slika pisatelj kolosaleu strah pred Rusija —- voditeljico slovanske narodnosti. Pisec si predstavlja bodočo evropsko vojno kot boj za nadvlado Slovanov eventualno Germanov. Pravi, da je Francoska nezmožna uspešno izvojevati kakšno vojno, edino kar se je pred vsem bati, je Rusija, katero bodo podpirale Francoska in druge slovanske države. O izidu morebitnega evropskega boja je ncinomogoče odgovoriti, v katerega prilog bo izpadel. Gotovo je, da ako zmaga Nemčija, postane Avstrija v ožjem pomenu besede nemška provinca, ki bo Nemčiji držala most do Adrije, zato tudi člankar odreka Italijanom posest Trsta in avstrijskega Primorja. Ker Italijani ne bodo dobili Trsta, se jim obljubujc kot odškodnino Korziko, Nico in Tunis (čudno, da ne celo Francosko s Parizom venci bolj pozorni, kajti po prero-svojo moč, Rurnuni pa dobijo mogoče tiste dele Sedmograškega, kjer žive njihovi rojaki. To se pravi avstrijske Slovane bodo Švabi lahko porabili kot hlapec na njih rodni zemlji jih bodo švabski oficirji pretepali. Zglede vidimo v Savernu. — K gori navedenemu članku bi bilo pripomniti, da naj postanejo Sio- ce. Njeno ime bi ponavljali azijatski bogovi, ko bi ponujali svojo demisijo, češ, odveč so bogovi, če živi na svetu boginja, spočeta iz jutranje rose na jelkah. O jelka, ti simbol sveže, zdrave prirode. O jelka, ti sen puščavnikov v Sahari. O jelka, v tvojih vršičkih prepeva divji petelin in vabi kokoši. Pod tvojimi nogami rastejo ciklame. O jelka, jelka, jelka! Ti duša duhte-čega gozda! Nekoč pa mu je zašepetal nek glas v notranjem: »Ne išči v ženskah duše. Ne išči v ženskah srca. Zenske nimajo duše. Nimajo srca!« Zato si je zaželel, da bi se tista deva kolikor mogoče hitro poročila s kakim nerodnim dolgočasnežem. Kajti uverjen je bil, da bi se potem tem lažje seznanil in spoprijateljil z obema. Poročila se je res kmalu. Toda njen mož je bil zunanji minister grof Aeiou. Toliko brihten je bil mladenič vendar, da si je mislil: »Pri ministru ne bom nikdar prijatelj za ob nedeljah popoldne!« In je obupal popolnoma. Sedel je na ylak. V Logatcu je izstopil in šel peš proti Idriji. Blizu Idrije le divje jezero pod navpičnim skalovjem, kakor pod nedostopno trdnjavo. Tam raste rdeči rododendron. Voda je zc- vred). »Viteški Ogri« bodo utrdili kovanju raznih kapacitet se bo šlo pri spremirijeyanju evropskega zemljevida tudi za našo zemljo — in naj v boju za to padejo vsi pomisleki. Slo se bo za naš obstoj! Netnci in pivo. V Argentini ji živi okolu 100.000 Nemcev, tako piše v graškem »Šuftenblattu« neki nemški inženir iz Argentinije. Ampak ti Nemci se prav hitro in lahko raznarodujejo, četudi imajo nemških šol v izobilju. Stariši so še Nemci, otroci pa že popolni argentinski Španci, ki s stariši še govorijo prav slabo nemščino in tudi v šolskem poslopju govorijo nemško, čeprav stane to učitelje velikega truda, ampak kakor hitro so otroci sami med seboj, ne spregovorijo niti ene nemške besede, tega, da so Nemci, jim pa sploh nihče ne more dopovedati in iz dopisnika »Šuftenblata« so se taki sinovi nemških starišev naravnost norčevali, ko jim je dopovedoval, da so Nemci. Iz tega se vidi. da se morejo Nemci vzdržati samo tam, kjer imajo moč v rokah (v Nemčiji in Avstriji), sicer pa propadajo in se raznarodujejo še y drugem kolenu. To boli dopisnika, ampak še bolj ga boli to, da Nemce povsod poznajo, kot velike pivce piva! Pravi, da kakor se ve po celem svetu, da je Italijanu glavna hrana polenta, tako se tudi ve povsod, da sta Nemec in pivo nerazdružljiva poima. To gre tako daleč, da se je celo v argentinskem parlamentu neki poslanec norčeval iz nemških dijakov. češ, da samo pivo pijejo ir razne neumnosti uganjajo. Kakor se iz tega vidi, Nemec v inozemstvu ne vživajo posebnega ugleda. O nemški kulturi n. pr. nočejo v Argentini uiti slišati in na učenje nemščine nihče niti ne misli, pač pa jim je simpatična francoska kultura iu se radi učijo francoskega jezika. No, naj se Nemci potolažijo; njihova »kultura« je celemu svetu vzorna, zato pa nekateri Slovenci kar norijo za njo. Završnica. Sliši sc, da sta pri Završnici baje en nemški in en italijanski podjetnik in da sta odpustila več slovenskih delavcev, ki se jih baje misli nadomestiti z — Italijani. To bi bilo res vzorno in popolnoma narodno. Klerikalni hinavci! V Dragi na Dolenjskem so Kočevarji ustanovili šulferajnsko šolo, ker niso zadovoljni z deželno utrakvistično. Tega se je spomnil »Slovenec« 7. vodeno notico. kamero zaključuje: »,fa (!) člo« veka kar strese, če premišljuje to v obraz žgočo krivico in dvojno mero s katero merijo avstrijski Nemci sebe in nas.« Res poštenega človeka kar strese ko vidi tako klerikalno hinavščino! Kje pa je slovenska šola v Kočevju?! Klerikalci imajo premoč v deželi/ slovensko večino v državnem zboru in trim, da vlada tako postopa s koroškimi Slovenci. Pri vsaki priliki kadar se gre za »profit in kšeft« izdajo Slovence! Pokažite vendar svojo moč vsaj v deželi, ako koroški deželni funkci-jonarji tako uspešno zatirajo Slovence, zakaj ne bi kranjski deželni zbor nekoliko postrigel peruti tudi kranjskim Kočevarjem. Vodene notice ne zadostujejo, pokažite svoje uspehe, in ki imate moč v deželi! — Enako za enako. Kakor drugod z nami —-tako pri nas z drugimi! Kaj je vse mogoče pri Slovencih — drugje ne! V K. jc ugleden posestnik R„ ki je znan kot nad vse naroden možakar. Da je res jako »naroden« se razvidi iz tega, ker so bila poročna oznanila njegove hčere naročena pri Švabu; klobuki se dobavljajo pri Švabu, istotako razno drugo blago. Pika vsemu pa je, da lo mrzla. Človek se ne bi kopal v divjem jezeru niti ob pasjih dnevih. Ljudje pravijo, da divje jezero požira. Nekoč sta padla dva vola v jezero in priplavala sta v Vipavi na beli dan. Divje jezero je sploh zelo interesantno. Nekoč je padel nekemu Vipavcu klobuk v vodo, in našli so ga čez par dni ob divjem jezeru pri Idriji. Obupani mladenič je dospel ponoči do divjega jezera. Luna je sijala tisti čas ravno nad divjim jezerom. Mladenič je pa vzkliknil: »Ni vredno, da živimo to bedasto življenje! Toda kaj bo po smrti? Ce pridem v peklo, bo gorko. Tu na zemlji sem se tako prehladil, da kreham, kakor bi imel oslovski kašelj. V peklu si bom pa vsaj popravil rahlo zdravje. Ce pa pridem v nebesa, bom hvalil Boga. Naj bo, kar hoče!« In je pogledal luno, ki je odsevala tisti hipec v jezeru. Nato je skočil korajžno v vodo in naglo utonil. III. Pesnik pa ni dospel niti v nebesa. niti v vice. niti v peklo. Povsod so se ga bali, ker so si mislili, da je ljubezen huda bolezen. Mladenič bi jim bil samo v pohujšanje. Po dolgem prerekanju so ga poslali na luno. češ. pesniki niso za drugam, kakor za na luno. hčerka obiskuje nemški zavodi! To so narodnjaki! Blejsko jezero zamrznjeno. Z Bleda se poroča: Temperatura 6 pod ničlo, vreme jasno, sankališče dol*ro prirejeno. Jezero izborno za drsanje. Slitaža izvrstna, ski povsod ugodno. _ , . Telovadno društvo Sokol \ Domžalah priredi v nedeljo 1. svečana 1914 v »Sokolskem domu« običajni plesni venček, kateri obeta biti tiailopši izmed vseh dosedanjih. Pripravo so v polnem teku in obširne, tako, da bode za vsakega ceni. gosta preskrbljeno, da se bode dobro zabaval. Sokolove prireditve, v Domžalah samih premalo cenijo, dasi-ravno se Sokol trudi, da bi ustregel vsem željam. Sicer Je bil zadnji Silvestrov večer obiskan jako dobi o, posebno od cenj. gostov iz okolice, dočim bi se lahko mnogo več Dom-žalccv udeležilo te prireditve. Upamo, da bodo tudi Domžalci spoznali koristi Sokola in ga gmotno bolj podpirali vsaj s lem, da se bodo v častnem številu udeleževali Sokolovih prireditev. Sokolov plesni venček ie vendar najlepša prireditev v predpustu v Domžalah, zato se je bode tudi vsak, kdor sc hoče enkrat neprisiljeno zabavati, udeležil. Ljubitelji plesa se bodo lahko naplesali dl) zvokih orkestra Domžalske društvene godbe, za druge bode pa preskrbljeno z dobro jedjo in pijačo. I oleg navadnih plesov se bode plesalo tudi češko besedo in četvorko. Zato naj bode geslo vseli ljubiteljev Plesa in zabave: V nedeljo 1. fe- bruarja 1914 vsi na plesni venček f^runžalskega Sokola! Na zdar! Slovensko društvo »Triglav« v Belgradu. V Belgradu se je osnovalo slovensko društvo »Triglav«, ki ima za namen, zbirati okoli sebe Slovence. nahajajoče se v Srbiji, pospeševati kulturne in gospodarske stike slovenskih dežela s kraljevino Srbijo in dajati informacije poštenim in delavnim Slovencem, ki žele priti v Srbijo. Na 1. rednem občnem zboru, ki se je vršil v soboto 17. januarja, je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: dr. Niko Zupanič, kustos »Narodnega Muzeja«; podpredsednik: go-spod ing. v. Smrekar, inženir občine belgrajske; tajnik: g. Vladislav Fab-janejč, stud. phil.; blagainik: g. Kasto Lugmus, uradnik železniške direkcije; knjižničar: g. Ante Gaber, pomoč. kust. »Etnograf. Muzeja«; gospodar: g. Josip Mihelj, mizarski mojster; arhivar: g. Ivan Vidic, urad. železniške direkcije. V namestništvo so bdi izvoljeni; g. Vit. Fcd. Jelenc, g. Janko Finžgar in g. Rado Rožaj. cevizotja: g. Vlad. Poljšak in g. Viktor Deisinger. Tein potom naznanja društvo vsem onim g. iz domovine, k« -so sc nanje oT>rnin glede informacij o službah itd., da bo odgovarjalo v tej zadevi še-le, kadar se osnuje informativni odsek, kar se bo naznanilo potom slovenskega časopisja. Slovenska in farvatska mladina vabi, da stopi v medsebojno korespondenco, Tako se bo pospeševani jugoslovanska vzajemnost in bomo drug dragega spoznavali. Kdor se zantnia za kulturna in socialna vpra-nja svojega bratskega naroda, vsak na, stop, v ta krog. Sleherni K prisrčno vabljen. Rodimo si brat m brat. sestra in sestra! Natančne m ,LVC 3e Pehati na: Jedinstvo, Maribor, Štajersko, glavnopoštno-ležeče. Zeli se znamko za odgovor. Vsi slovenski listi se prosijo, da ta oklic ponatisnejo. Zimski šport v Bohinju. Dne 8. februarja t. 1. se vrši v Bohinju velika sankaška in smuška tekma. Ker so snežne razmere za to prireditev letos posebno ugodne, je pričakovati, da bode ta zimskošportna tekma imela velik uspeh. Zanimanje goriških in tržaških športnih krogov, ki obisku-ejjo jedno sankališče v Bohinju, je zelo veliko. Družbi sv._ C. in M. je poslala podružnica v Št. Rupertu med drugim 8 K 62 v, nabranih v veseli družbi v gostilni pri g. Frelihu. G. O. Ploj, notar v Črnomlju je poslal 10 K iz kazenske poravnave Kolbezen, proti Stariha. — Na godovanju g. nadučitelja Gnusa se ju nabralo II K 33 v. Glavno zaslugo pri tern ima darežljivi g. asistent j. žel. Rudolf Šegula z Zidan, mosta. Podružnica C. AL. družbe v Bohinjski Bistrici priredi dne 1. februarja plesno veselico in srečolov v salonit Grand hotela Triglav. Sodelovala bode godba c. in kr. pešpolka nadvojvode Frana Ferdinanda št. 19 iz Tolmina. Nadejamo se obilne udeležbe sosednjih C. M. podružnic in prijateljev družbe sv. Cirila in Metoda. TOletna starka skočila v morje. V samomorilnem namenu je skočila v morje 701etna vzgojiteljica Forzijeva iz Palerma. Forzijeva je utonila. Pred svojini obupnim činom je napisala policijskemu ravnatelju pismo, v katerem mu sporoča, da jo je neki mlad duhovnik, ki je vedel o njenem bogastvu, pripravil do tega, da je zapustila svoje dobro mesto vzgojiteljice in se preselila k njemu, da bi v miru uživala plodove svojega truda, kakor ji je duhovnik pisal v vabilu. Kmalu pa se je pokazalo, da je šlo duhovniku samo za denar, ki mu ga je vzgojiteljica v svojem zaupanju tudi dala. Nato pa je Forzijeva mesto v miru živela y bedi in pomanjkanju. Forzijeva se je hotela vrniti v svojo službo in je zahteval* od duhovnika denar. Ta pa ji je zagrozil, da jo bo ustrelil, če bo še stavila take zahteve. To jc bil vzrok, da je 7t)!etua starka skočila v morje in končala s tem svoje življenje. Farska malha je povsod enaka, na Kranjskem kakor v Italiji. častnik ustrelil ciganskega kapelnika. V restavraciji Samarkand v Petrogradu se je pripetil v noči na 22. t. m. krvav prizor. Gardni častnik Kolsakov je ubil kapelnika ciganske godbe Stefanova, ker ga je ta citiral predse zaradi njegovega nesramnega obnašanja napravil Stefanovi hčeri. Častnik je ranil tudi hčerko i« še uehega drugega cigana. Vohun. V Tridentu so aretirali dne 22. t. m. nekega Italijana, Bello-nija po imenu, ker je bil na sumu vo-huustva. Izročili so ga dunajskemu sodišču. Bellom se je kot italijanski vojltk udeležil vojne v 'iVfpoHsiir.... Se en vohun. Že več mesecev je opazoval major Apellius iz Vidma, da se klati okrog tamošujih utrdb neki sumljiv človek. Major je uvedel preiskavo in poizvedovanje. Dne 21. t. m. zvečer je tamošnja policija pri prihodu vlaka iz Komuna aretirala Henrika Pozzija iz Gradiške. Iz kraja je Rozzi tajil, da bi bil vohun, slednjič pa je vendar priznal, da je nosil avstrijskim oblastim informacije glede Italije. Ponarejalci denarja. Mejna policija na Reki je izsledila zelo raz-sežno družbo ponarejalcev denarja. Neki Rečan, ki se je prej bal posledic, je naznanil policiji, da izdeluje neki vinski trgovec iz primorskega Iržiča po imenu Vincenc Lunjevič ponarejene bankovce in jih spravlja v promet. Na podlagi hišne preiskave so aretirali Lunjeviča, ravno tako nekega Tržačana po imenu Sa-vliča, pri katerem so našli 92 ban- kovcev po 100 lir in 185 po 50 lir. Vsi falzifikati so imenitno izdelani. Dognano je, da je imel Lunjevič tudi na Hrvaškem sokrivce. V Prezidu je bil aretiran neki Stjepan Proha. Reška in tržaška policija nadaljujeta poizvedovanje. Vojaško smuško tekmo prirede v torek 27. t. m. udeleženci vojaškega ski tečaja v Bohinju pod vodstvom poročnika Werlein. Skideta-šement tukajšnjega domobranskega pešpolka 27. ima vsako leto smuške tečaje v Bohinjski Bistrici in je imel ta kurz posebno letos izborne snežne razmere. Ob zaključku tečaja prirede udeleženci med seboj malo tekmo pri kateri svira oddelek domobranske godbe. Trojen samomor. V Odesi se je te dni zastrupil bivši milijonar, posestnik Hoffmann, ker je finančno popolnoma propadel. Njegova žena se je tudi usmrtila, ko je zvedela, da so vse njene dragocenosti zastavljene. Tudi Hoffmannov nečak je izvršil samomor. Ustrelil se je med neko predstavo v kinematografičnem gledališču. Cesarjev dar rezervistu. Bivši trgovec Ladislav Gross iz Velikega Varadina je moral vsled balkanskih nemirov stopiti k polku kot rezervist vkljub temu, da ima bet majhnih otrok m da je on edini preživljal svojo staro mater. Pustil je celo rodbino v največji bedi. Ves njegov trud, da bi ga izpustili, je bil zaman. Slednjič je bila poslana cesarju mila prošnja, ki jo je podpisala Grossova mati, žena in vseh pet otrok. Sedaj jc nakazal cesar rodbini 3000 K iz svoje zasebne blagajne. Denar bo izplačan v treh obrokih. Usodna igra s samokresom. Dne 22. t. m. dopoldne se je sešel v Vše-norili na Češkem 17 letni Frančišek Jechte s svojim prijateljem 'Francetom Poulom, Oba sta sc igrala z nabitim brou-ningom, ki ga je Paul prinesel s seboj. Ta je bil trduo prepričan, da je samokres zaprt in je v šali pomeril na prijatelja. Komaj pa se je dotaknil jezička, je nenadoma . počil strel in Jechte se je zgrudil na tla, zadet v prsa. Ker je zdravnik kon-statiral. da je fant zelo težko ranjen, so Jeckfeja prepeljali v bolnišnico. Tako jc. če imajo otroci orožje v rokah. Obešencc, ki so ga našli šele čez tri leta. V neki vasi pri Češki Ka menici so našli v tamošnjem bližnjem gozdu obešenca, ki je visel tam že že — cela tri leva. Pred tremi leti je namreč izginil iz omenjene vasi neki tamošnji kmet. Iskali so ga povsod, toda brez usnelia. šele ureteldi teden so psi zavohali oni kraj. V obe- šencu so ljudje spoznali kmeta, ki je pred leti nenadoma izginil. Ustrelil se vpričo svojih tovarišev. V neki gostilni v Rilskem se ie kratkočasilo in zabavalo več fantov, med katerimi se je nahajal tudi čevljarski pomočnik Fiedler. Ko je bila zabava v najlepšem teku. je odšel Fiedler na dvorišče gostilne. — Fted-lerjevi tovariši, nič dobrega sluteč, so tekli za njim in so dobili veselega tovariša na dvorišču s prestreljeno glavo. Takoj je prišla pomoč, ki pa ni imela več uspeha. Fiedler, ki je bi! mrtev, ie izvršil samomor, ker se mu je pristudilo življenje. Roparski uaoad na starko. Dne 22. t. m. so našli v Amstettmi hišno posestnico Marijo Frischovo. 72!etno starko s trinajstimi udarci s sekiro težko poškodovano in oropano. Morilec je pobegni! in ga doslej vkljub temu, da so poslali za njim dva policijska psa, še niso našli. Luna je mrtva zemlja, kjer ni Sredi lune st°i' yelik re-morknli p SC P1 .,a,?ko naravna ka-Sh ; .esn,ku ie,b,,° ukazano. naj Pošilja iz lune svetlobo enakomerno na vse strani. Sprva je ubogal. Kmalu se je pa spomnil, da živi na zem-Iji uajlepša žena, soproga zunanjega ministra grofa Aeiou. In si ie ‘pametno mislil, češ, zdaj bom lahko poslal 8 3z lune je namreč iPtsmk vse videl, kar se godi na zem- loda na zemeljski obli je Aeiou-feva država kakor neznatna pi£ Pesnik je m nase! takoj. Tako se je zgodilo, da se je zmotil in naravnal lunine žarke na Mehiko. Ko je začela luna trkati Mehikance, so si kakor «twei skočili v lase in ušesa ter se vdiskovali sami s seboj. Drugo noč se je zopet zmotil in ■‘mio preveč razsvetlil Afriko. Ko je sl fl Zače3a luna trkati Ijudožrce, so oral Znnre|j jn se spravili nad slad-:, korenjnjee. Vsi so oboleli, ker so ** bok var,-) j želodce, del,-i ern 3e prehitro zasuknii re- niJ v r na Angleško. Kakor bi švig-babni*!1 sa*an v. Angležinje, so začele fen, Ck- besne3i >n so nemoralno po-L ‘pe; deniolirale hiše itd. toče nr i4e !'aztrosil Svetlobne suo-P° Kitajski. Sinovi kitajske dr- žave so kar znoreli, si odrezali kite in iskali posojila v Avstriji, dasi bi lahko celo norci vedeli, da je ta država zadnja na svetu, ki lahko izpo- Mija. Nekoč je razlit blesk Ione po blazno11 S° Se b™t3e p°bijali Čez par dni je premaknil žarke na Turčijo. Kakor v »gašperlteatru« ie vstal major Enver-bej in se začel bahati, da bo s svojo veliko armado sklati! luno z neba. Šele po dolgem času je našel i esmk zaželjeno državo in mahoma se je zalesketala v luninem svitu. Ko ie torej začela luna trkati tisto državo, so znoreli generali in postali spoom.Ministri so postali tatovi, celibata rji —. bab jeki, svetnice — sle-pance, abstinenti — pijanci, umetniki — abstinenti, evnuhi — Don Juani. In celo deželni glavar je postal vratar ter zapiral gledališče. Vse je bilo narobe, dokler ni našel pesnik ministrove palače. Od tedaj ie pa trkala luna samo tiste, ki so bivali v palači. V nekaterih družinah spi žena v svoji sobi, mož pa v svoji. To je edino pravilno, ker tako ljubezen ne izgubi poetičnega čaru. Zelo slabo vpliva na dušo, če spita mož in žena v eni sobi na banalen primer ob postnih dnevih in tako dalje . . . Tudi minister grof Aeiou je spal v svoji sobi. Njegova lepa žena pa v svoji. Ko so se torej žarki lune zapičili v ministrovo palačo, je vstal grof Aeiou iz gorke postelje in začel bedasto pisati najneumnejše odloke, razglase, razpise, akte, note, pogoje, predloge, nasvete, izmenjave misli, mcdiiacije, propozicije, cirku-larje in tako dalje, kakor bi mu narekovalo milijon norcev. Pesnik pa je iskal z reflektorjem po dvoranah lepo grofico. Cern bolj je koncentriral žarke, tem raz-ločnejše je opažal celo malenkosti. Končon je ugledal grofico, in neizmerna sladkost se je ovila njegovih občutkov. Kakor gozdna vjla je spala pod svilnato odejo, svetlomodro kot potočnice, spominčice ali nebo zimskega, jasnega dne. V pesnikovem srcu je vzplamtela ljubezen kot bi vzplamtelo milijon zvezda. Ko je začel božati spečo lepotico z luninimi žarki, mu }e drhtelo srce od nejiopisne blaženosti, l oda končno je zaplakal kot lačen otrok: »Ah, kal mi hasne. ko je pa tako daleč zemlja in lepa grofica. »okleta luna. fak sem kot mož v morskem svetilniku: sam in ?»nu-sčeu . . ,« Dva aretiranca ustrelila stražnika. Dne 23. t. m. sta hotela v Katovicah dva stražnika aretirati dvoje Rusov. Ta pa sta se uprla aretaciji in sta oba stražnika ustrelila. Morilca sta pobegnila čez mejo. Samomor nadporočnika. V Te-mešvarju se je dne 22. t. m. ustrelil poveljnik vojaške posadke, nadporočnik Julij Popovič. Bil je 29 let star in oženjen. Kaj je bilo vzrok samomora doslej še ni znano. Velika nesreča. V Hamburgu je eksplodiralo na nekem transportnem vozu devetsto kilogramov smodnika. Vsled grozne eksplozije je bil voznik na kosce raztrgan. Ravno tako tudi dva konja. Grozen zločin. Kakor se iz Pariza poroča, se je dne 23. t. m. odkril v Cainbrayju grozen zločin, ki je bil najbrže inspiriran od čitanja frankfurtskega procesa proti Hopiu. 341etna gospa Oktavija Leeonrte je zastrupila svojega šestdesetletnega očeta in svojega triintridesetletnega brata z arzenikom, da bi se polastila dedščine. Vsled izbruha vulkana spremenjen otok. Parnik »Makambo«, ki je priplul dne 21. t. m. v Melboum, poroča, da se je otok Arabryn (na Novih Hebridih) vsled izbruha vulkana popolnoma spreineuil. Misijonarsko poslopje in bolnišnica ležita sedaj trinajst stopinj pod vodo, dočim se je na drugem kraju, kjer je bilo prej morje, vzpel cel pas gr Raste zemlje, kaki dve milji dolg. Med izbruhom vulkana je bil otok sama masa lave, voda je vrela in želve in ribe so plavale kuhane na morskem površju. S parnika »Makambo« se je tudi videlo, da se dviga z otokov Pu-amy in Lovclu velik dim. Denarna kriza končana! Ta vest se zamore uresničiti pri vsakomur, ki glasom današnjega oglasa glavnega zastopstva Češke industrijske banke naroči turško srečko in ž njo zadene glavni dobitek 400.000 • ali 200.000 zlatili frankov. Če bi pa konečno glavnega dobitka tudi ne bilo, zamore Se mu pripetili drugi večji dobitek, na vsak način pa najmanjši, ki ga more zadeti! Za turško srečko izdan denar tedaj nikakor ni izgubijo. V srečnem slučaju se mu izplača več kot tisočero, v najneugodnejšem slučaju pa dobi v obliki najmanjšega dobitka velik del, s prodajo srečke v doglednem času pa najbrže tudi ves svoj denar zopet nazaj. Turška srečka v zvezi s srbsko državno srečko iz leta 1888. ali pa s srečko italijanskega rodečega križa tvori tedaj ideal za one, ki za nizko ceno hočejo poskusiti svojo srečo s srečkami. Uitbrana, — Madež v našeiu mestuetn zastopa. Ljubljana je v zadnjih par letih v tem »napredovala«, da so prišli v občinski svet — Nemci in klerikalci, in da je zgubila že polovico — avtonomije! Prvo je — sramota, drugo je — škandal! Klerikalci imajo za celo deželo svoj bojni načrt — glavni in podrobni. Referati so razdeljeni. De viza se glasi: Kranjska mora postati od zad. vasi pa do glavnega mesta — klerikalna domena. Eu kapitelj tega generalnga načrta obsega — zavzetje Ljubljane. Sprememba obč. volilnega reda za Ljubljano je bila prvi naskok na to mesto. Danes imajo res v obč. svetu 14 ljudi. Če jih pogledate od blizu — morit biti poštenega človeka — sram! Že to je sramota, da so ti ljudje notri; kar počno — je škandal. Klerikalci upajo zdaj, da dobe pri j prihodnjih občinskih volit vali v ob-' činskem svetu z Nemci — večino. In med seboj šepetajo, da bo ta razpust kmalu! Ali, ljubljansko meščanstvo se ne bo tako daleč spozabilo, vrglo v kot svojo politično zavednost in pravico, ter pustilo da bi vladali v tej avtonomni napredni občini ljudje, ki je niso sposobni vladati, pač pa jo oropati vseh pravic in pred celim kul turnim svetom ponižati. Rod dvoglavim orlom ne bodo vladali — čuki! Ali: jezuit in klerikalec sta vztrajna, in zato klerikalizem napreduje. Krt rije tudi na tihem, a uspešno! —- Sankarska tekma pod Tivoli. Včeraj dopoldne ob 10. se je začela tekma v sankanju, ki je bila zelo živahna in je prav lepo uspela. Predvsem moramo povdarjati, da se je tekma izvršila brez vsake nezgode. Na sankališču je bil dr. Demšar, ki pa ni imel prilike posredovati. Včeraj zjutraj je kazal toplomer 16 pod 0. V tekmi juniorjev so dosegli g. Skale: 1*12*8 min. (ki je dosegel sploh uajveč točk) Bergant 1*13*8 min. V tekmi za Ljubljano Kelec 3 * 13*0 min. dr. Zupanc 1*17*2 min. dr. Pavli« 1*17*8 min. Iz tega se vidi, da se je tekma zelo dobro izvršila in je pokazala, da imamo moči. okoli poldneva je bilo 12 pod ničlo. Zjutraj je bila vsa Ljubljana v »ivju«., ker je ponoči padla megla. Zato je bilo tudi tivolsko sprehajališče krasno. Na sankališče je prišel tudi g. župan dr. 'Tavčar, gospa županja in mnogo naših narodnih zastopnikov. Zinalo se je tudi mnogo občinstva, ki je z zanimanjem zasledovalo tekmo. I >« 12. ure je igrala vojaška godba. Zvečer se je vršil v hotelu »Tivoli« zabave« večer, pri katerem se je razglasil uspeh in so se razdelila darila. LJsi)ch tekme je jako lep. V splošni tekmi je bil prvi g. Lauter (Ljubljana) prvič 1 min. 13*3 sek., drugič 1*12 min. skujmo 2*26 mini. Drugi je bil Jelenc (Tržič) prvič 1:15 nun. drugič 115 min. — skupno 2*30 min. Tretji je bil Janko Kelec: prvič L19 min., drugič 1*15 min,, skupno 1*32*9 min. — V dvojni tekmi so dosegli: Saša Bežek-Skale 1*17*1 rnin,, dr. Salberger-Kelec 1‘18 min., Mencinger- dr. Salberger (za Ilirijo) 1*14*4 min. — V damski tekmi so dosegle: Vlada Bežek 1:15:8 min., gdčna. Reich 1*18*6 min., gdčna. Trstenjakova 1 21 *9 min., gdčna. Troškar 1*29*6 min., ki bi mogle tekmovat’’ tudi na večjih tekmah. Telefonično zvezo je oskrbovalo vojaštvo. Sploh je bilo tivolsko sprehajališče zelo oživljeno in moremo biti veseli take zime, ki je tudi drugim nudilo kljub mrazu mnogo lepega užitka. —- Prva dva mostova, ki se zgradita letos na mestu starih, sta šentjakobski, ki ga da — ker je era-ričui, zgraditi vlada s proračunjenimi stroški 200.000 K, in h kateremu prispeva mestna občina za oba stranska hodnika 20.000 K, ter šentpeterski, ki se mora vsled nerabnosti in iz prometnih in varnostnih ozirov tc pomlad podreti. Šentjakobski most mora biti tekom devetih mesecev gotov hi kolavdiran. — V včerajšnji številki se je vrinila pomota, češ da se je vršil žegnan bal imelo se je glasiti: *e bo vršil žegnan bal in sieer v soboto. Poživljamo že sedaj vse, da gredo na vse druge plese, ki jih bo v soboto cel kup, samo v »Union« naj ne gredo med klerikalce, ker je to nečastno za vsakega Slovenca. — Glasbena Matica v Ljubljani javlja svojim članom in glasbenim krogom, da so za člane namenjene niuzikallje za društveno leto 1913/14. ravnokar dotiskane. Člani »Gl. Matice«, ki plačujejo letno članarino 6 K, dobijo letos 3 zvezke muzikali Zdajci se je predramila grofica, in se srčkano plaho ozrla po sobi. Nato je odšla v drugo sobo ter sedla h klavirju in zaigrala: »Ljubezen je bolezen.« Proti nebu so plavali mehki, sanjavi akordi. Pesnik jih je čul in v srcu mu je bilo zelo hudo. Ni se mogel več premagovati. Z dlanjo si je zakril oči in začel plakati neutešeno. .Pa je prijadral od nekod bel oblak ter zakril luno. IV. Ljubezen je bolezen. Vsako noč je osredotočil pesnik žarke na ministrovo palačo. Lepa grofica je svetovala možu toinono. Grof jo je ubogal in pisal akte. propozicije. cirkularje. Takih budalosti še ni slišal svet. Druge države so se pritoževale, češ, ali imaio tam monoopl, da jili luna trka? Tudi sveti Peter je zvedel o vsem tem, in je tako razsodil, da ne sme biti nobena država prikrajšana. Luna mora trkati vse enakomerno. Sveti Peter je silno ozmerjal pesnika, češ. da ni za nobeno rabo. In ko se je pesnik odrezal: »Pa si drugega poiščite«, se ie sveti Peter neskončno razjezil in je zagrmel; »Čakaj tne, griža! Bova pa drugo zapela!« Sveti Peter je zamahnil z rpko in pesnik se je izpremenil v zelo droben lunin žarek. Bliskoma je švignil na zemljo, v ministrovo palačo in se usedel na las lepe grofice. Ko se je grofica drugo jutro česala. je našla sivosrebrn las v glavi. Izpulila ga je, toda las je otožno zazvenel, kakor bi brenkal melanholik na strune in pel: »Ljubezen je bolezen.« Sprva se je prestrašila, toda kmalu se je potolažila: »Najbrže sem se zmotila. Ljubezen je sicer res bolezen. Toda lasje ne pojejo. Saj tudi uši baje ne kašljajo, kakor je pravila pestema!« Siv las je vrgla v peč, in plamen je zaprasketaf otožno. Kadar pa tuli burja, zveni v peči mehko sanjava pesem: »Ljubezen Je bolezen.« Lepa žena se zdrzne in se spoini-nia na siv las ter morebiti celo na bledega pesnika, ki jo je vroče ljubil in nekoč izginil bogvekam. Njegovega trupla niso našli in tudi sicer se ni več čulo o njeni . , , dragocene vsebine in sicer: 1. Ur. Anton Scliwab: »Zlata kanglica«, za sopranski samospev, meš. zbor in veliki orkester. Izdaja s spremljevalnem klavirja in harmonija. 2. Anton Lajovic: »Gozdna samota«. Trogla-sen ženski zbor, s spremljevanjeiri orkestra Izdaja s sprernljevanjem klavirja. 3. 12 slovenskih in hrvaških mešanih zborov. Uredil M. Hubad, ki obseza: 1. Dr. A. Scluvab: Koncertno kolo »Še ena«. 2. E. Adamič: Tri večerne pesmi: a) Solnce zašlo Je za gore, b) Solnce se je skrilo, c) Že iz daljave mrak prihaja. 3. Dr. O. Ipavic: »Milada«. 4. Slov. nar. pesem »Slovo«, harm. Jos. Pavčič. 5. 6 za koncertno izvajanje prirejenih hrv. narodnih pesmi, ki sta jih priredila Anton Audel in Iv. pl. Zajc: O, jesenske duge noči. — Igra kolo. — Češi me, češi! — Dragi je daleko. — Prevarani zet — in O, Korano! Te skladbe se dobivajo pri Gl. Matici v Ljubljani. Vsako pomnoževa-nje je po zakonu prepovedano. Hrvaške narodne, za koncert prirejene pesmi Audelove se smejo javno izvajati le, Če si je izvajajoče društvo kupilo pesmi pri skladatelju Antonu Audelu v Zagrebu, ki je te pesmi izdal pod naslovom »Narodne pjesme iz hrvatskih krajeva, I. svezak«, ali pa prej omenjeni zvezek Gl. Matice v Ljubljani. Tržna cena za nečlane znaša za vsak zvezek 3 K. — Slovensko lovsko društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da se je dogovorilo s tvrdko Edvarda Mayerja v Dunajskem Novem rnestu glede nakupa žive divjačine, potrebne za osveženje krvi v naših loviščih. Cene so tele: Prvovrstni zajci veljajo v drugi polovici januarja: samec 7 K 50 v, zajka 15 K 50 v; v času od L—5. februarja 8 K 50 v, oziroma 17 K, od 6.—15. februarja 9 K, oziroma 18 K. Jerebice stanejo v drugi polovici Januarja par 8 K 50 v, v prvi polovici februarja 10 K, v drugi pa 11 K 50 v. Fazani (mladi plemenjaki) veljajo v drugi polovici januarja: samec 6 K 75 v, samica 7 K 50 v, v prvi polovici februarja 7 K, oziroma 8 K, v drugi pa 7 K 25 v, oziroma 8 K 50 v. Cene se računajo netto Dunajsko Novo mesto; voznino plača kupec. Razen tega si zara-čuni prodajalec pri zajcih 15%, pri Jerebicah in fazanih za 10% zavarovalnine, da pride divjačina živa na svoj cilj, in za zaboj za zajca 75 v, za košaro za JerebiČji par 2 K 50 v, za fazanji pa 3 K. Jamči pa za kakovost divjačine in vzame vso, kar bi Je bilo neprimerne, nazaj. Opozarjamo, da pridejo zajci s Hrvaškega in iz Slavonije, kjer ima omenjena tvrdka obsežna lovišča. Za naša lovišča je to posebno ugodno, ker so življenske razmere in podnebje, odkoder pride divjačina, slične našim. Sneg ne ovira izpuščanja \ če ima pa kdo dobro ograjen vrt, naj spusti zajce najprej na vrt, naj jih krmi, da skopni sneg. in jih naj potem šele izpusti v lovišče. To velja tudi za jerebice in fazane. Zajca sneg ne ovira, prezimil bo kakor naši. Vsa naročila je nasloviti na »Slovensko lovsko društvo v Ljubljani«, ki posreduje nakup. — Druga mati, karakterna slika v šestih dejanjih, ki ima veliko privlačnost predvaja se le še danes v kinematografu »Ideal«. Jutri v torek »Medicinska uganka« zanimiva kriminalna afera v treh dejanlih. Moj-stersko delo vprizoritve. Predvaja se pri vseh predstavah. Pri večernih predstavah uprizori se poleg tega še največja in najlepša učinkovita veseloigra sedanjosti »Rožnati čeveljček, ki vzbuja bučen smeh. Trst. je izrazil dvom, da bi nastal ogenj vsled nesreče. V prodajalni je zelo smrdelo po nekakih gorljivih tekočinah, s katerimi je bilo blago riajbrže najprej polito in potem zažgano. Ravnatelj prodajalne, ki je soprog lastnice, je bil poklican takoj na policijo, da ga zaslišijo. On trdi, da so vse sumnje neopravičene. Preiskava se nadaljuje. Kazinne se, da razsaja še vedno burja po '1 rstu ter si poišče marsikatero žrtev. Tako je n. pr. vrgla predvčerajšnjem nekega Jožefa Šuligoja, starega 59 let, stanujočega v ulici Istituto 6, z mostovža parnika »Per-sia« na pomol, da je zadobil težke poškodbe ter pretresenie možganov. Na tla je vrgla dalje neko Marijo Fontanelli, staro 67 let, stanujočo v ulici Geppa 10. Zlomila si je prst. Vsled burje je padel v prosti luki na tla tudi mornar Matej Telarič, star 17 let. Poškodoval si je rebra. Bilo je tudi več drugih manjših nesreč. Ob ulicah, kjer razsaja močna burja, so raztegnjene debele vrvi, da se ljudje oprijemljejo zanje. Morski ptiček. Na parniku »Laura«, ki je dospel te dni v naše pristanišče, so se izvršile večkrat zaporedoma razne tatvine. Naposled so pa zasačili »na delu« nekega Stanka Ko-Iiča, ki je bil mornar na »Lauri«. Ptiček je bil ravnokar izmaknil svojemu tovarišu uro z verižico iz žepa. Vsled tega je padel sum na Količa, da je izvršil vse one tatvine, ki so se izvršile na parniku. Vsled tega je bil Količ aretiran. Najprej je tajil, pozneje je priznal nekatere tatvine. Policija pa Je dognala tudi, da človek, ki stoji pred njo, ni Količ, ampak Istoja Jano-vič, iz Bosne, ki Je imel potni list na ime svojega znanca Količa, kateri mu ga je prodal za 20 K. Policija Je spravila ptička na varno, kjer ne bo prilike stegovati prstov in kjer tudi ne bo potreboval potnega lista, namreč v zapor v ulico.Tigor, odkjer pride pred sodnijo zaradi Štih prestopkov. Za norce je imel nekoliko grških mornarjev neki Ivan Gabrieli, star 46 let in stanujoč v ulici Capitteli 12. Na cesti jih je ustavil ter jim je začel nagajati. Ker le ni hotel odnehati, so ga grški mornarji tako pretepli, da je moral iskati pomoči na zdravniški postaji. Ogromna mina. V Sestljanu je bila vžgana v petek pop. v kameno-lomu podjetja Adrijatike mina, ki je vsebovala 8000 kg dinomita. Luknja, kamor je bila položena, je bila zvrtana 25 m globoko. Mina jc dvignila v zrak okrog 40.000 ton kamenja. Dve skladišči v ognju. V četrtek zjutraj okrog 5 ure so bili obveščeni gasilci, da gori eno izmed skladišč lesa, ki se nahaja na lesnem trgu pod Skednjem. Prihitela sta takoj dva vozova ognjegascev z gasilkama gasit. Ker se je pričel razširjati ogenj tudi na sosedne kupe lesa, je bilo gašenje silno težko, posebno tudi zato, ker je bila rnočna burja. Skladišče, dolgo 25 metrov in široko okrog 10 metrov je popolnoma pogorelo. Uničeno je bilo tudi manjše skladišče, ki se je nahaialo v bližini prvega. Gasilcem se je posrečilo omejiti ogenj po nad dvetirnem trudu. Skoda, ki je po krita z zavarovalnino, je precej velika. Skoro v istem času so bili poklicani gasilci tudi v prosto luko, kjer je gorel vagon oglia, ki ga je vžgala naibrže iskra mimo vozečega vlaka. Skoda, ki jo trpi trgovec Srečko Nemec znaša okrog 400 K. Cvetličarna pogorela. V mali zalogi umetnih cvetlic, palm in raznih galanterij, ki se nahaja na trgu S. Gi-ovanni 3, so opazili v četrtek zvečer ogenj okrog 10. ure in pol. Prodaial-nica le bila seveda zaprta in poklicani gasilci so morali vlomit! vanio. Ogenj ie bil kmalu pogašen. vendar znaša škoda okrog 4000 K: ker le vse blago pokvarjeno. Načelnik gasilcev. Majnovejša telefonska in brzojavna poroči a. PARLAMENT. Praga, 25. januarja. »Narodni Listi« poročajo iz Dunaja, da se vrši Jutri ministrski svet; v torek se bo pokazalo, če je mogoče proračunski irovizorij parlamentarično urediti. Jele potem se odloči, ali bo sklican plenum še ta mesec, ali pa bo od-goden do srede marca. PAPEŽEVO STANJE. Rim, 25. januarja. Poročila o slabem zdravstvenem stanju papeža nočejo prenehati. BREZ OZIRA NA VELESILE. Rim, 25. januarja. Poročila pravijo, da je v Brindisu zbrana velika vojaška moč, pripravljena za Albanijo. Avstro-ogrska in Italija sta se dogovorile, da bosta v Albaniji skupno nastopile brez ozira na velesile. (Če je v Albaniji interveneja potrebna, tedaj najbrže ne pričakujejo Albanci princa Wieda tako željno, kakor Švabi govore.) MED SRBIJO IN ATENAMI. Sofija, 25. Januarja. Dlplomatlčni stiki med Grško in Bolgarijo bodo vsak čas vzpostavljeni. DEMENTI. Belgrad, 25. januarja. Vse vesti o obisku kralja Petra v Bukarešt se uradno označuje za neosnovane. VENIZELOS. Pariz, 25. januarja. Venlzelos je odpotoval v Berlin. BOLGARIJA SE NE PRIPRAVLJA NA VOJSKO. Sofija, 25. januarja. Volilni boji so se že začeli, Radoslavov. Tončev, Genadiiev so Imeli govore, v katerih so odločno zanikava!!, da bi Bolgarija mislila na novo vojno. (To poirte-nia, da bolgarski narod ni navdušen za vojno.) KRVAVA DRAMA. Berlin, 25. januarja. V nekem tukajšnjem dekliškem penzijonatu se je odigrala krvava ljubavna drama. Mlada Ogrinja je streljala na svojega ljubljenca nekega Meksiltanca in ga težko ranila. Nato je ustrelila samo sebe v usta. BALKANSKE DRŽAVE. Belgrad, 25. januarja. Splošno se zapaža, da je prejel kralj Peter takoj na prvi glas, da je dobil vnuka, brzojavne čestitke od rumunskega, grškega in črnogorskega kralja. Tudi iz tega se sklepa, da so odnošaji med Srbijo, Rumunijo, Grčijo in Črno Goro izredno prisrčni. Med Srbijo, Grčijo In Črno Goro postojl takointako zveza, kar je splošno znano, ampak vedno očitnejše postaja, da morajo posto-jatl med temi državami in Rumunijo dalekosežni dogovori, ako ni že sklenjena tudi formalna zveza. To se vidi tudi Iz naslednjega: Grški ministrski predsednik Venize-los potuje v Petrograd, potem pa v Bukarešt. Istočasno pa potuje v Petrograd tudi Srbski ministrski predsednik Pašič in se tam sestane z Ve-nizelosem. To nikakor ni navaden slučaj, temveč ima ta sestanek gotovo globlji pomen, posebno z ozirom na dejstvo, da potuje potem Venize-los tudi v Bukarešt. Tukajšnja javnost sklepa iz vsega tega, da se pod pokroviteljstvom Rusije In v sporazumu z Anglijo in Francijo pripravlja trdna zveza med Srbijo, Grčijo, Rumunijo in Črno Goro. z dalekosežnlml skupnimi cilji. ALBANSKO POSOJILO. Pariz, 25. januarja. Med velikimi silami je v zadevi albanskega posojila dosežen sporazum. To posojilo bo znašalo 75 milijonov frankov In bodo velike sile sodelovale v enakih delih, jamčile bodo pa za celo posojilo solidarno, ne samo vsaka za svoj del. Posojilo se ne izplača takoj v celoti, temveč v več obrokih. Prvi obrok bo znašat 20 milijonov In se Ima porabiti za najnujnejšo ureditev državne uprave v Albaniji. Še-le potem, ko bo ta prvi obrok izplačan, pride v Albanijo princ Wied, ki noče poprej stopiti na prestol, dokler nima potrebnih sredstev za ureditev države. Pri vsem tem pa vseeno še niso izključena taka Iznenadenja, ki bi utegnila vse iz temelja spremeniti. Mali. ocflasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vi-uarjev. Pismenim vprašanjem !c priložiti znamko 20 vinarjev. — Pfl n,al,h o«!««1*1 ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-nanji Inserentl v znamkah-. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Delavnica za popravila mufov in Žagarjevih čepic. Ljubljana, Stari trg štev. 32. 1487-2 L. MIKUSCH Ljubljana, Mestni trs 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in sodnikov. Popravila ge izvršujejo točno in solidno. liSANAT ORIUM - EMONA j \ ZA-NOTRANJE -IN-KlRURGlCNE -B0LE7.M1- i •PORODNIŠNICA. . - ’ I_.rJUBLr.JANA ■ KOMENSKEGMJUCA-4 ' g/ SKF-zižRff^:rraMARi»J-DR- FR.DERGANC feiovcnci! < mm a j te se naše prekonstue Ciril in Metodove so*ske družbe! UMMMAMMč' Prve delavnica v Ljubljrni za popravila vseh vrst čevljev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. ZEPozior! IPozicrl 50.000 parov čevljev, 4 pare čevljev za samo K 9’—. Radi plačilnih težkoč več velikih tovarn se mi je naročilo prodati veliko množino čevljev nizko pod izdelovalno ceno. Prodam zato vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zadrgo, rjavih ali črnili, galoširane z močno zbitimi podplati, usnje elegantno in najnovejša oblika. Velikost v cm ali številka. Vsi 4 pari stanejo saino K 9 —. Razpošilja po povzetju. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. N. DYM, Krakov 28, Šw. Stanislawa 2. Bliža se stavbena sezena!! Usojam si uljudtio naznaniti, da sem opremil svojo tesarsko obrt z naboljšimi pripomočki, da jo morem priporočati kot najso« lidnejšo in najcenejšo tvrdko, ne glede na m ožino vsakovrstnega dela tesarske obrtni udani Fr. Martinec, mestni tesarski mojster. Ljubljana Prule štev. 8. • • • • • • K Dober cen premog vseh vrst prodaja Fran Uher, špediter Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Koks. i 'Tele:čc:cl gss- j Briketi. KRI Cvetoča zunanjost, zdravje, 50°/o prihianka na denarju v gospo-5 dinjstvu, tudi na mleku, sladkorju dosežejo, dobe vsi ki ne 14)1 tPt pijejo druzega za zaiutrk, južino kakot dr. pl. Trnkdczy-ja jVI U slad ni čaj, znamko Stadln. Dojenčki, ki se jih vzredi s \rpt-«r7( sludfnoni, zmešanim z nekaj mleka in sladkorja, se Lk 1 V občuduje. Ta vzreja stane polovico tega kakor druga CDA\TI17 Tl A otroška redilna sredstva. Bolezen in ttmr-»3ixAl.vtJ.CJ ijivost ponehuje. Sladni čaj ni sladna kava, CT A FIATI PAT ^ zgubi pri praženju na redilni vrednosti. OlxxAl/l\ 1 VAfVtJ* Pohvalna ponovna naročila prihajajo dan na dan izdeljatelju: Lekarna Trnkdczy v Ljubljani, ki je dal vzrediti s sladnini čajem svojih osem zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavojev po */« kg 4 K franko. Zavoj 5 kg po 15 zavojev 10 K frarko. >/* kg zavoji po 60 vin. povsod, tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: SchGnbrunnerstrasse 100, Radetzkyplatz 4, JosefsLitterstrassc 25; v Gradecti: Sack trasse 4. — Radi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-. * . Žanih cenah. . * . Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5 -6. V današnjih težavnih razmerah zair.orcte obogateli le s srečko! Turška srečka je v to svrho prva in najpriporočljnejša srečka, ker Ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000,200.000, 200.000 in 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, Pozor! Prihodnje žrebanje se vrši 1. teb. 1914. 1 turška srečka in 1 srbska državna srečka iz I. 1888 (glavni “ 100.000, 75.000 in 20.000 frankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečne ob p samo K 5 1 turška srečka in 1 srečka Italijanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron. Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani 2. Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji. ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.