INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
letnik XVII. št. 9
september 2011
Slika zgoraj:
Konjeniški dogodek v organizaciji KD Struge vsako leto privablja nove ljubitelje konj med zelene gozdove in travnike v Struško dolino, v vas Lipa.
Slika levo:
Tina Kadunc - TIANA je nastopila na festivalu narečne popevke v Mariboru. Na sliki je s svojo zvesto navijaško ekipo.
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 10. 2011
JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM
£
Strešne kritine EVERTILE poleg izredne lahkosti, pestre palete barvnih odtenkov, bogate dodatne opreme in vrhunske izdelave, odlikuje skoraj nadnaravna vzdržljivost. Toča, viharni vetrovi, obilne padavine in sneg ostanejo brez moči. Kritina Evertile je trdna, kot vaš občutek, da
strehe ne prekrivate zaman, standardna 50 letna garanta
dja pa je porok za trdnost naložbe v miren spanec.
STREdNA KRITINA ZA PRIHODNJE RODOVE

tmamo vse.
I Ml^'
¥rww.mix.si i I
Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90]
Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, fleksarca...
september 2011
Zupanova stran
3

Piše: župan Janez Pavlin
Spoštovane občanke, cenjeni občani
Letos nas je sonce pošteno ogrelo, pridelki so v večini že v shrambah, prijetni jesenski sončni žarki pa nam vlivajo dodatno pozitivno voljo in optimizem. V tem mesecu je bilo zelo pestro tudi na občini; veseli smo in zadovoljni, da smo pridobili dva gradbena dovoljenja.
Pridobljeno je gradbeno dovoljenje UE Grosuplje za 1. fazo Šolsko športnega centra - JVIZ OŠ Dobrepolje - novograd -nja objekta vrtca s pripadajočo zunanjo ureditvijo in zunanjo ureditvijo severne ga območja urejanja z novim prometnim režimom, rekonstrukcija kuhinje in kot lovnice obstoječega objekta OŠ, gradnja garaže ter rušitev obstoječih objektov (garaža, ropotarnica, obstoječi stano -vanjski objekt za hišnika). Gradbeno dovoljenje ureja celovito območje 1. faze, vendar bo gradnja potekala v več etapah znotraj 1. faze.
V pripravi je Projekt za izvedbo (PZl) s podrobnejšim popisom del ter ostala zahtevana investicijska dokumentacija, ki bo zagotovila občini osnovo za prijavo na razpise (sofinanciranje investicije) ter ostalih postopkov, ki sledijo iz naslova izgradnje vrtca ter ostalih spremljajočih površin.
Pridobljeno je gradbeno dovoljenje za 1. fazo 1. etapa gradnje podtlačnega sistema kanalizacije za komunalne odpadne vode v Ponikvah. V tej etapi bo
izgrajen del podtlačnega kanala PK 1 v dolžini 354 m, del podtlačnega kanala PK 2 v dolžini 93 m, del podtlačnega kanala PK 1.4 v dolžini 486 m, tlačni vod v dolžini 881 m, ter podtlačna postaja s komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo.
Vsem strankam, ki ste bili v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, se zahvaljujem za vso pomoč, hiter odziv in razumevanje.
Občina se je odzvala povabilu Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regio -nalno politiko (SVLR), ki je 7. 2. 2011 povabila k oddaji Načrta porabe za koriš -čenje deleža sredstev za sofinanciranje investicij v skladu z določili 21. Člena Zakona o financiranju občin (ZFO -1) za leto 2011. Občina je posredovala Načrt porabe razpoložljivih sredstev in pri pre -gledu načrta porabe je SVLR ugotavljala ali načrt porabe vsebuje vso v povabilu zahtevano dokumentacijo in ali je iz načrta porabe nedvoumno razvidno, da je namen porabe sredstev skladen z dolo -čili ZFO -1. SVRL je ugotovila, da je načrt porabe popoln in namensko pravilen, ter izdala sklep o znesku sofinanciranja investicijskega projekta Podtlačna kana lizacija Ponikve. Vrednost celotne 1. etape vključno z davkom na dodano vred nost znaša 523.566 EUR, SVLR pa bo projekt sofinancirala v višini 140.937,00 EUR.
KAZALO
Simbioz@ prihaja tudi v občino Dobrepolje!.............................................. 8
Narečna popevka 2011 in prva nagrada za besedilo................................. 10
2. Dobrepoljsko vandranje....................................................................... 14
Razstava gob - Hočevje 2011...................................................................18
Akcija zbiranja zamaškov in papirja za Urbana ........................................ 21
Konjeniški dan v Strugah..........................................................................27
V	izvedbi je 2. faza razpisa za izbiro izvajalca podtlačne kanalizacije. V 1. fazi smo priznali sposobnost gradnje trem izvajalcem. Upam, da ne bo prišlo do kakšnih težav, da bi z izgradnjo pričeli čim prej.
lzbran je tudi izvajalec za obnovo mrliške vežice v Strugah. Po lanski poplavi je mrliška vežica potrebna temeljite obnove (zunaj in znotraj) skupaj s poš kodovano opremo. Ker je skupna debeli na zunanjih sten samo 20 cm, bo izvede na tudi toplotna izolacija, da bo objekt energetsko bolj ekonomičen. Poleg tega bomo uredili tudi okolico z ustrezno zasaditvijo.
V	Jakličevem domu bo izvedena garderoba in rekonstrukcija sanitarij ob veli -ki dvorani. Popis del je narejen, v postop -ku je izbira najbolj ugodnega in kvalitet nega izvajalca, z deli pa naj bi začeli sredi meseca oktobra.
V	zaključni fazi sta razpisa za kmetijs -tvo in turizem. Da so bila sredstva namensko porabljena, se bo oblikovala tri članska komisija in pregledala porabo odobrenih sredstev za preteklo leto.
V	teku so vzdrževalna dela na lokalnih in javnih poteh. V naslednjem tednu se prične z deli na Videmskem hribu in asfaltiranje v vasi Hočevje.
Pričeli smo pripravljati proračun za naslednje leto. V mesecu oktobru bo predstavljen vsem predsednikom vaških odborov in svetnikom. Planiramo, da bo prva obravnava proračuna v začetku novembra, druga pa sredi decembra. Potrudili se bomo, da bomo proračun sprejeli v tem letu, da ni potrebnega začasnega financiranja.
Jeseni je veliko dela na poljih in tudi v gozdovih. Ponovno bi prosil vse občane, da pri oranju, spravljanju lesa ali drugih opravilih pospravite za seboj in pustite največkrat ceste v lepem stanju. Potrebno je samo nekoliko dobre volje in obzirno sti do drugih. Vsak si želi imeti pred svo -jim pragom čisto kot biser, enak odnos naj bo tudi na sosedovem oziroma na javnih površinah. Hvala za razumevanje. Bodimo za vzgled drugim.
Vsem občanom želim, da dobro izko ristite te čudovite jesenske dneve in s pozitivno energijo gledamo v prihod nost. ♦
Občina Dobrepolje, župan Janez Pavlin s pripravljavci, projektanti poplavne študije in ukrepov
vas vljudno vabimo na okroglo mizo
Odgovorno obnašanje v občini Dobrepolje danes za bodoči razvoj
v sredo, 19.10.2011 ob 19. uri, v »Mali dvorani« Jakličevega doma občine Dobrepolje, Videm 35, na Vidmu
Po letu dni so pripravljene »Poplavna študija«, protipoplavni ukrepi in prostorski predlogi. Vsakodnevni utrip v občini je normalen, morda le s tiho skrbjo zaradi lanskih spominov. Z delom, sodelovanjem, vzajemno pomočjo in vztrajnostjo smo odpravili posledice poplav. Študija in načrtovanje aktivnosti po prioritetah na območju naše občine bodo omogočile prostorsko načrtovanje z novimi pogoji gradnje, spremembe namembnosti in razvoj. O vsem malo drugače z obravnavo tem:
»Preskok sistema«: Žiga Gosar, univ. dipl. inž. str., »Kaos«: prof. dr. Edvard Govekar, univ. dipl. inž. str., iz Fakultet za strojništvo,
»Vreme«: predstojnik urada za meteorologijo pri MO RS, dr. Klemen Bergant,
»Poplavna študija«: Sonja Novak, mag. univ. dipl.inž. grad., nosilec poplavne študije,
»Dan potem, ukrepi«: Dušan Granda, univ. dipl. inž.grad.,
V občini potrebujemo odgovoren odnos do okolja za razvoj kmetijstva, malega gospodarstva, obrti in turizma, ki pričakuje in zahteva, pogojuje od nas ustrezne prostorske rešitve kot podlage za razvoj. Poplave so pustošile po dolini, najobsežneje v Strugah. Cilj okrogle mize je izmenjava idej in pogledov na stanje ter prihodnost, iskanje povezav med množico različnih strok in mnenj. Od preskokov k kaosu, redu kot podlago svetovnemu dogajanju, vremenu in posledično našim odzivom. Več na omizju.
Na okrogli mizi bodo spregovorili:
•	Žiga Gosar, univ. dipl. inž. str.
•	prof. dr. Edvard Govekar, univ. dipl. inž. str., iz Fakultete za strojništvo, Univerza v Ljubljani
•	dr. Klemen Bergant, univ. dipl. inž. grad., predstojnik urada za meteorologijo,
•	Sonja Novak univ. dipl. inž. grad., iz podjetja, nosilca poplavne študije,
•	Dušan Granda, univ. dipl. inž. grad., predlagatelj protipoplavnih ukrepov.
Vabljena je širša in ožja strokovna javnost, predstavniki sosednjih občin, ARSO in pristojnih ministrstev, predvsem za okolje in prostor ter ministrstva za kmetijstvo.
Okroglo mizo bo vodil župan, povezoval pa tajnik občinske uprave občine Dobrepolje.
Dodatne informacije lahko dobite preko elektronske pošte zvone.gosar@dobrepolje.si ali telefona 01 7880281.
Udeležba je brezplačna.
Prosimo, da svojo udeležbo potrdite na zvone.gosar@dobrepolje.si
Nove kadrovske štipendije in zaposlitev
po zaključku šolanja v ljubljanski urbani regiji
o
RRA LUR
Mag. Liljana Drevenšek, RRA LUR
Na podlagi potreb, ki so jih podali delo -dajalci v Ljubljanski regiji do konca mese -ca junija 2011, je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), 9. septembra 2011, objavila JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ENOTNIH REGI -JSKIH ŠTIPENDIJSKIH SHEM (RŠS LJUBLJANSKE URBANE REGIJE) ZA ŠOLSKO/ ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012.
K oddaji vlog so vabljeni dijaki in študenti, ki ne prejemajo drugih štipendij, niso zaposleni in niso vpisani v evidenco brez -poselnih oseb.
V okviru Regijske štipendijske sheme se podeljujejo kadrovske štipendije, ki so sofinancirane s strani delodajalcev s sedežem v eni izmed 26 občin Osrednje -slovenske regije. V letošnjem letu 33 delo -dajalcev ponuja priložnost za več kot 70
štipendij v različnih izobraževalnih pro -gramih. Seznam aktualnih razpisanih štipendij je objavljen na spletni strani RRA LUR (www.rralur.si), kjer je dosto -pen tudi obrazec vloge za prijavo.
Osnovna višina štipendije znaša 112 EUR za dijake, 209 EUR za dodiplomske in 254 EUR za podiplomske študente. Štipendi stom pripada k osnovni štipendiji tudi dodatek za uspeh in strošek prevoza ali bivanja. Povprečna štipendija v letu 2010/11 je znašala 280 EUR, višina naj -višje podeljene štipendije za dijake je bila 250 EUR, za študente pa 420 EUR.
Štipendist je s pogodbo zavezan dokon čati izobraževalni program, za katerega bo dobil štipendijo in se zaposliti pri delodajalcu za obdobje prejemanja šti pendije.
Prijave z dokazili morajo kandidati poslati na naslov:
Naložba v vašo prihodnost
fvropskj socifltni s-kbd
RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana. Rok za oddajo vlog je 10. oktober 2011.
Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij RŠS:
mag. Liljana Drevenšek, Matija Ukmar tel: (01) 306 19 04 /(01) 306 19 05 E - pošta: liljana.drevensek@ljubljana.si, matija.ukmar@ljubljana.si
Projekt Regijska štipendijska shema del no financira Evropska unija iz Evropske ga socialnega sklada in se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeš kih virov za obdobje 2007 - 2013, 1. razvojne prioritete: »Spodbujanje podjetniš -tva in prilagodljivosti«; prednostne usme -ritve »Štipendijske sheme«. ♦
september 2011
Razpisi
5
Podjetniške in druge informacije
Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih
iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
1.	Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa »Zaposli.me / Spodbujanje zaposlovanja težje zaposlji-vih brezposelnih oseb«. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Namen povabila: je spodbujanje zaposlovanja in pomoč pri ohranjanju zaposlitev težje zapos-ljivih brezposelnih oseb na način, ki bo brezposelnim osebam iz ciljne skupine omogočil ponovno integracijo v delovno okolje, zmanjševal njihovo socialno izključenost in revščino ter izboljševal njihove zaposlitvene možnosti. Pogoji za sodelovanje: Ponudbo za izvedbo projekta v okviru programa »Zaposli.me« lahko odda delodajalec, registriran kot samostojni poslovni subjekt s svojo matično številko, ki je tržni delodajalec in bo s pomočjo subvencije zaposlil težje zaposljivo(e) brezpo-selno(e) osebo(e), za določen čas najmanj dvanajst (12) mesecev za polni delovni čas 40 ur tedensko oz. za krajši delovni čas (za zaposlitev invalida) v skladu z odločbo o invalidnosti. Rok: do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 29. 2. 2012.
Več: www.ess.gov.si/delodajalci/financne_ spodbude/razpisi/razpisi?aid=340
2.	Javni razpis »Procesni vavčer 2011/2012«. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Predmet razpisa: je sofinanciranje stroškov zunanjih strokovnjakov v zvezi z uvajanjem izboljšav poslovnih procesov v podjetjih in stroškov kotizacij za usposabljanja zaposlenih, ki so člani projektne skupine, na področju metodologij za uvajanje izboljšav poslovnih procesov v podjetjih. Namen razpisa je spodbuditi izvajanje stalnih izboljšav poslovnih procesov v podjetjih. Rok: do porabe sredstev oz. ne dlje kot do 29.11.2011. Več: www.japti.si/index. php?t=Razpisi&id=142&l=sl
3.	Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2011/2012. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: je neposredno sofinanciranje ka-drovskih štipendij, ki jih bodo delodajalci izplačeva-li od
vključno šolskega/študijskega leta 2011/2012 do zaključka izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževa--nja, študijskih programih višjega izobraže--vanja, dodiplomskih in podiplomskih magi--strskih ali doktorskih študijskih programih. Rok: do vključno 30.3.2012 oz. do porabe sredstev. Več: Več o tem najdete tukaj.
4.	Javni razpis iz naslova ukrepa 123 Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo ter agrarne in pašne skupnosti za leto 2011. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo naložb v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, predelavo živilskih proizvodov, skupne naložbe (kmetijski in živilski proizvodi) ter prvo stopnjo predelave lesa, ki jih bodo izvedle kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo ter agrarne in pašne skupnosti. Rok: od 6.8.2011 do vključno 30.9.2011. Več: o tem najdete tukaj.
5.	Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB). Finančne spodbude so namenjene za naložbe v nove sisteme DOLB in mikro sisteme DOLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo obstoječ daljinski sistem ali gradijo novo kotlovnico s kotli na lesno biomaso kot vir za obstoječe daljinsko omrežje. Rok: do porabe sredstev oziroma do 5.9.2013, morebitni ostali roki za oddajo vlog bodo objavljeni v Uradnem listu RS in na spletni strani MG na naslovu:, najmanj 45 dni pred datumom oddaje vloge. Več: o tem najdete tukaj.
6.	Javni razpis za ukrep predelava in trženje. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v obrate za predelavo in trženje za povečanje proizvodnje v predelavi rib in povečanje števila ribjih proizvodov ter boljšo oskrba tržišča s temi proizvodi. Predmet podpore so naložbe v: obrate in prostore za predelavo rib s pripadajočo opremo; v obrate in prostore, namenjene za trženje in ki se uporabljajo za skladiščenje in distribucijo rib iz lokalnega izto-varjanja ali lokalnega ribogojstva vključno s pripadajočo opremo, nakup transportnih sredstev, ki so namenjena izključno za transport proizvodov iz predelave in distribucijo ribjih proizvodov. Naložbe morajo biti izvedene na območju Republike Slovenije. Rok: do
zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani MKGP. Več: o tem najdete tukaj.
7.	Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije.
Predmet razpisa: je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije. Cilj ukrepa je spodbuditi prenos kmetije na mlajšo generacijo in izboljšati starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev, povečati razvojno in proizvodno sposobnost prevzetih kmetij, prispevati k povečanju produktivnosti dela v kmetijstvu. Rok: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani MKGP. Več:
http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/ javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_ pi1%5Bshow_single%5D=980
8.	Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2014 (KNLB 3).
Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov vgradnje kotlov-skih naprav na lesno biomaso. Finančne spodbude so namenjene za naložbe v vgradnjo novih KNLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo kapacitete v obstoječi kotlovnici na lesno biomaso ali zamenjujejo obstoječi kotel na fosilni energetski vir. Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 5.9.2013. Vloge za prvo odpiranje morajo biti oddane najkasneje do 2.6.2011. Več: tukaj.
9.	Razpis posojil za nova delovna mesta in obratna sredstva (Mikrokrediti) za leto 2011. Razpisnik: Razvojni center Novo mesto d.o.o. Predmet razpisa : so posojila za samo-zaposlitev podjetnikov začetnikov in fizičnih oseb z registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, ki so realizirali samozaposlitev od 1. 1. 2010 dalje in v letu 2010 niso koristili mik-Rokredita RC ter posojila gospodarskim subjektom malega gospodarstva (do 50 zaposlenih) in fizičnim osebam z registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji za nova delovna mesta realizirana od 1. 1. 2011 dalje in posojila za obratna sredstva posojilojemalcem, ki so iz razpisanih sredstev Garancijske sheme za Dolenjsko za leto 2011 prejeli posojilo za nakup opreme ali ekološkega tovornega vozila. Sredstva so na voljo v občini Kočevje. Rok: do porabe sredstev oziroma objave o zaprtju razpisa. Dodatne informacije: Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., Trg zbora odposlancev 72, 1330 Kočevje, Kontaktna oseba: Mašenjka Hvala, Tel: (01) 895-06-10. Več: www.rc-nm.si/Projekti/GarancijskashemaDo-lenjske.aspx
10.	Razpis dolgoročnih posojil in garancij Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) za leto 2011. Razpisnik: Razvojni center Novo mesto d.o.o. Predmet razpisa : so dolgoročna posojila in garancije za ta posojila za pospeševanje razvoja majhnih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov ter fizičnih oseb, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji s sedežem v občinah: Občina Kočevje, Občina Kostel in Občina Loški Potok. Upravičeni stroški: materialne investicije, ki pomeni-
jo stroške nakupa opreme, gradbenih strojev, cestno prevoznih sredstev ter stroške izgradnje, adaptacije in nakupa poslovnih prostorov. Stroški nematerialnih investicij, ki pomenijo prenos tehnologije, v obliki patentiranih pravic, licenc, znanja in nepatentiranega tehničnega znanja. Stroški za obratna sredstva, ki pomenijo stroške nakup materiala, blaga, storitev, promocije, plač in stroški testiranja. Rok: do porabe sredstev oziroma objave o zaprtju razpisa. Dodatne informacije: Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., Trg zbora odposlancev 72, 1330 Kočevje, Kontaktna oseba: Mašenjka Hvala, Tel: (01) 895-06-10.
Več: www.rc-nm.si/Projekti/Garancijskas-hemaDolenjske.aspx
Obvestilo občanom
ob začetku šolskega leta
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE
KSS Dobrepolje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01 7867 150; 041310 169 E-naslov: franc.omahen@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si
Oktobra se oddaja zahtevkov za bike in vole
Za bike in vole, ki so bili zaklani od 1.6.2011 do 30.9.2011, je potrebno oddati zahtevek od 1. do 31. oktobra.
Dodatno plačilo za poseben način reje - ekstenzivna reja ženskih govedi (krave dojilje)
Upravičene živali
Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo, mora:
•	biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa;
•	po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj 2 meseca.
V primeru, da eden izmed pogojev ni izpolnjen, se premije ne podeli, poleg tega pa se lahko uporabi tudi sankcije. Izjema je v primeru mrtvorojenega teleta in pogina teleta v obdobju 2 mesecev po telitvi.
Za krave, ki so telile od 1.4.2011 do 31.7.2011 in izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se vlaga zahtevek od 1. do 31 oktobra.
Zaključile so se počitnice in šolsko leto je že v polnem teku. Da bi omogočili učencem, še posebej prvošolč-kom, čim varnejšo udeležbo v prometu na poti v šolo in domov, policisti Policijske postaje Grosuplje v sodelovanju z drugimi organizacijami izvajamo številne aktivnosti v ta namen. Kljub temu želimo opozoriti, da so otroci kot prometni udeleženci nepredvidljivi. Prometne znake pogosto spregledajo ali pa si jih razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Vozniki moramo nanje še posebej paziti!
V	prvih dneh šolskega leta smo policisti kot eno najpomembnejših nalog izvajali številne preventivne in represivne aktivnosti s ciljem zagotovitve varnosti otrok v prometu.
V	okolici šol smo v prvih šolskih dneh izvajali poostren nadzor prometa, še posebej v času prihodov učencev v šolo in odhodov domov. Poostreno smo nadzirali tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok ter uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih (otroški sedeži), s katerimi starši vozijo otroke v šolo, pripravili predavanja o promet-
ni varnosti, spremljali učence po šolskih poteh, jim svetovali in jih učili o pravilni udeležbi v prometu ter jih ob tem opozarjali na potencialne nevarnosti. Z navedenimi aktivnostmi bomo nadaljevali tekom celotnega šolskega leta.
Za večjo varnost otrok svetujemo: Starši!
Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometno-varnostni vzgoji otrok! Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo. Ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom!
Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Tudi sami se vedno pripnite!
Vozniki!
Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni! Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...).
Kolektiv policijske postaje Grosuplje
september 2011
Obvestila
7
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica
Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica T: 01 786 90 70 F: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si
NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV - jesen 2011
OKTDBER.2011
Le plesat me pelji 2. del, državno srečanje odraslih folklornih skupin sobota, 1. 10. 2011, ob 20.00, Maribor - Unionska dvorana
Na državno srečanje se je po strokovnem ogledu Neve Trampuš in Braneta Šmida uvrstila stiška folklorna skupina, ki jo vodi Irena Zadel. Stičani se bodo predstavili v družbi najboljših folklornih skupin iz vse Slovenije. Prvi del državnega srečanja je potekal v letošnjem juliju v Beltincih.
Zborovodska šola - Osnove dirigiranja 1. stopnja 2011/2012 sobota, 1. 10. 2011, ob 9.00, Laško - prostori Hiše generacij
Na zborovodsko šolo so vabljeni začetniki, ki želijo spoznati osnove dirigiranja in tisti zborovodje, ki želijo izboljšati svoje dirigentsko znanje. Šolo bo vodil ponovno dr. Borut Smre-kar, ki je v preteklosti že uspešno in kvalitetno vodil tovrstno šolo. Na tečaju se bodo udeleženci spoznali s tehniko dirigiranja z interpretacijo skladb, potekom vaj in vodenjem zbora. Šola bo potekala ob petkih popoldan in ob sobotah dopoldan. Prijave so možne do zapolnitve razpisanih mest.
Otroški folklorni tabor na tematiko »Otrok in šege«
četrtek, 6.- ponedeljek, 10. 10. 2011, Planica
Šeme Natalija in Anita Kotar iz Kulturnega društva Vidovo se bosta udeležili letošnjih seminarjev v okviru Tabora. Seminar se bo osredotočal na spoznavanje šeg in navad, katerih ključni členi so otroci, na spoznavanje slovenskih ljudskih plesov s poudarkom na učenju vrtenic in na spoznavanje odrskih postavitev. Za strokovno vodenje tabora bosta poskrbeli Mojca Lepej in Nežka Lubej skupaj s sodelavci.
Podelitev Gallusovi priznanj Vokalni skupini Mavrica
sobota, 8. 10. 2011, Videm - Dobrepolje, Jakličev dom
Pevke vokalne skupine Mavrica bodo prejele Gallusova priznanja za dolgoletno udejstvo-vanje na področju vokalne glasbe. Priznanja bo podelila vodja Območne izpostave Ivanč-na Gorica.
Brinjevka, Festival otroških popevk nedelja, 9. 10. 2011, Sežana - Kosovelov dom
V letu 2010 je Kosovelov dom v Sežani prvič pripravil Festival otroške popevke, ki je dobil ime po znanem verzu Srečka Kosovela: »v jesenski tihi čas, prileti brinjevka na Kras«. Festival si je kot cilj postavil željo, da bi se v prihodnjih letih okrepil, postal tradicionalen
in gradil na kakovosti ter odličnosti predstavljenih popevk v strokovnem smislu. V prediz-bor za zaključni koncert se je uvrstila tudi Zala Kuhelj iz Grosuplja.
Bližina misli, območno srečanje mladih literatov
četrtek, 13. 10. 2011, ob 17.00, Ivančna Gorica - Knjižnica Ivančna Gorica
Na Območno srečanje mladih literatov se lahko prijavijo literarni ustvarjalci do 35. leta starosti, ki delujejo na področju Občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica in širše. Srečanje mladih literatov bo strokovno spremljano. Potekalo bo na način predstavitve literarnih dosežkov udeležencev in njihove najnovejše produkcije. Srečanje je druženje in priložnost, da svoje ponavadi zasebne in intimne ustvarjalne literarne procese in njihove produkte predstavimo javnosti. Predvsem pa trenutek za pogovor literatov, ki se spopadajo z enakimi problemi in se pogosto znajdejo v podobnih situacijah ter lahko na ta način skupaj iščejo rešitve za kvalitetnejše literarno ustvarjanje.
Regijsko srečanje pevcev in godcev nedelja, 16. 10. 2011, ob 16.00, Bogenšperk- grad, Viteška dvorana
Na regijsko srečanje so prijavljeni pevci in godci, ki so bili izbrani na območnih srečanjih koordinacije Osrednja Slovenija. Za Koordinacijo osrednja Slovenija si je območna srečanja ogledala Katarina Šetinc, ki bo pripravila tudi izbor in program za regijsko srečanje.
Pričetek otroškega abonmaja dobrepolj-ske občine bo predvidoma v Tednu otroka 2011.
(SZ) JSKD OI Ivančna Gorica
Več na: www.kultura-ustvarjanje.si
DBMDCND ZDRUZENJE RDEČEGA KRIZA GROSUPLJE
vabi na
V PONEDELJEK, 3. 10. 2011 OD 7. DO 13. URE V OSNOVNI ŠOLI LOUISA ADAMIČA V GROSUPLJEM
V	TOREK, 4. 10. 2011 OD 7. DO 13. URE V SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA V IVANČNI GORICI
V	SREDO, 5. 10. 2011 OD 7. DO 12. URE V OSNOVNI ŠOLI DOBREPOLJE, VIDEM-DOBREPOLJE
S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo.
8
Obvestila
september 2011
Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - jesen 2011
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v jesenskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev v četrtek, 6. 10. 2011, po naslednjem vrstnem redu:
Plan zbiranja nevarnih odpadkov od gospodinjstev:
NASELJE	ZBIRNO MESTO	ČAS ZBIRANJA
Struge	Parkirišče pri gasilskem domu	13,00 - 14,00 h
Kompolje	Parkirišče pri gasilskem domu	14,30 - 15,30 h
Videm	Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge	16,00 - 17,30 h
Ponikve	Parkirišče pri gasilskem domu	18,00 - 19,00 h
Med nevarne odpadke sodijo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, deter-genti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno.
Naša skrb je čisto okolje!
Javno komunalno podjetje Grosuplje
naša prihodnost je čisto oltolje
ločeno zbiranje odpadkov
Javno tomunalno pod|«t|e grosuplje
Simbioz@ prihaja tudi v občino Dobrepolje!
Največji prostovoljski projekt te jeseni, ki bo potekal v tednu med 17. in 21. oktobrom 2011, se bo odvijal tudi v občini Dobrepolje! Na brezplačnih delavnicah bodo mladi prostovoljci starejše navduševali nad uporabo računalnika in interneta ter jim pokazali, da računalnik še zdaleč ne grize. Izobraževanja bodo potekala v dopoldanskem in popoldanskem času, in sicer na dveh lokacijah - na Osnovni šoli Dobrepolje ter v Mestni knjižnici Grosuplje enota Dobrepolje.
PRIJAVIJO SE LAHKO VSI!
Na delavnice so vabljeni vsi - tisti, ki še niso imeli možnosti, da bi se naučili uporabe računalnika in interneta, pa tudi vsi tisti, ki računalnik že poznajo, a želijo svoje znanje izpopolniti ali obnoviti. Prijave za prosto -voljce in udeležence so možne preko spletne strani www.simbioza.eu, starejši pa se lahko prijavijo tudi na vpisnih mestih na fizičnih lokacijah, predvsem knjižnicah, kjer bodo starejšim pri prijavi pomagali lokalni koordinatorji in knjižničarji. Pomoč pri prijavi lahko starejši dobijo tudi pri svojih vnukih, drugih sorodnikih in prijateljih. Za več informacij in pomoč pri prijavah bodo na voljo tudi info -točke po vsej Slo -veniji, lahko pa pišete tudi na elektronski naslov info@ simbioza.eu ali pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 47 47. ♦
Mestna knjižnica Grosujjije
Enota Dobrepolje
Dragi otroci, z veseljem sporočamo, da bo
v petek, 7. oktobra 2011, točno ob 17.00. uri,
v krajevni knjižnici, potekala otvoritev PRAVLJIČNIH URIC.
Kljub natrpanem urniku, bo nastopal najboljši žabji zbor na svetu.
Pridite jih poslušat in pogledat, zagotovo bo veselo.
september 2011
Kultura
9
/Hfírriíí fí}iji2t\kn Gros\\j}íje
Fitñüi Fio/ttvjjatfe

Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v:
ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure
Dobrepolje je vedno dobre volje!
Česar polno je srce, usta rada govore (ljudski pregovor)
Jasmina Mersel
Med vsakodnevnimi obveznostmi ne smemo pozabiti tudi na čas za sprostitev in zabavo, saj se tako zavarujemo pred stresom in preobremenjenostjo. Vsak si poišče svoj način, preko katerega se napolni s pozitivno energijo, doseže stik s samim seboj, notranji mir in zadovoljs -tvo. Velikokrat zaradi nasičenosti ponud be medijev niti ne vidimo, da za sprosti tev ne potrebujemo veliko, dovolj je že sprehod v naravi, pogovor s prijateljem ali pa dobra knjiga. Knjige namreč niso samo ključ do zaklada modrosti, so tudi vrata v deželo užitkov. Branje širi naše obzorje, pripomore k jezikovnemu bogas -tvu in pismenosti, to pa povečuje spo sobnost učenja, uspešnost pri delu in v osebnem življenju. Vendar pa je vpliv branja na človeka še veliko večji in moč nejši. Strokovnjaki so zdravilno moč branja in pogovora o prebrani knjigi poime -novali biblioterapija. Človek preko spoznanj iz knjig spreminja svoj način razmiš -ljanja in življenja. Knjige niso kupi mrtve -ga papirja, temveč živ duh na naših policah. Iz vsake se razlega njen lasten glas. Veselja nam ne prinaša le zgodba v knjigi, temveč tudi njen otip, okus, vonj in sestava papirja, slike, madeži in odtisi.
Ančka Lazar v objemu cvetlic, foto: Tamino Petelinšek
Kako močan vpliv ima knjiga, nam govo -ri že dejstvo, da prebrana vsebina na nas pogosto pusti tako močan vtis, da želimo svoje občutke in poglede posredovati naprej. V knjižni -ci bomo tako, tudi na pobudo
Si želite prijetnega druženja in bistritve ob knjigi, bi radi delili svoje poglede o prebranem gradivu tudi z drugimi, predstavili svoje pesmi, zgodbe, stvaritve. Ste odprti za nova spoznanja in si želite sprostitve ter sproščenega pogovora ^
Pridružite se nam v
Bralnem klubu Dobrevoljci!
Srečevali se bomo vsako prvo sredo v mesecu, ob 19. uri,
v prostorih krajevne knjižnice v Jakličevem domu.
Prvič se bomo srečali v sredo, 5. oktobra.
Vabljeni v dobro družbo!
bralcev, pričeli z delovanjem Bralnega kluba Dobrevoljci, v okviru katerega se bomo srečevali vsako prvo sredo v mese -
cu, ob 19. uri. Pridružite se lahko vsi, ki se navdušujete nad lepoto pisane in govorjene besede, ter si želite sproščujo čega pogovora v prijetni družbi. Tako se naslednjič, ko vas bo razjezil partner, sodelavec ali sosed, samo udobno name -stite in predajte blagodejnim učinkom knjige. Potem pa o prebranem in dožive tem povejte še vsem ostalim članom bral -nega kluba.
Najmlajše pa bo zagotovo razveselila novica o vrnitivi že močno pogrešanih pravljičnih uric. Na pravljična potepanja se bomo, v prostorih knjižnice, odpravili vsak petek ob 17. uri. Vabimo pa vas tudi na ogled novo postavljene fotografske razstave z naslovom »Rastline po Dobre -poljsko«. Razstava prikazuje tipične rastline tega okraja, poudarek pa je na poi -menovanju rastlin z dobrepoljsko nareč -nimi imeni. Gradivo za razstavo je zbrala Marija Žnidaršič, narečna imena rastlin je pripravila Ančka Lazar. Avtor čudovi -tih fotografij je Tamino Petelinšek. Razstava bo na ogled do konca meseca okto bra. ♦
10
Kultura
september 2011
Narečna popevka 2011 in prva nagrada za besedilo
Festival narečnih popevk je slovenski glasbeni festival, kjer nastopajoči prepevajo pesmi v različnih slovenskih narečjih. Festival je bil letos že 42. po vrsti in se je v preteklosti imenoval Vesela jesen. Festival narečnih popevk je na začetku potekal v Mariboru, nato so ga preselili v Ljubljano. Od leta 2004 znova poteka v Mariboru v Slovenskem narodnem gledališču.
Na odru, foto Janko Rath
Mojca Pugelj
Kot je napisala Tina Kadunc - TIANA na spletni strani, je zanjo Narečna popevka po EMI in Slovenski popevki ter Ritmu duha, še en uspešen in tradicionalen slovenski festival, ki ji je prinesel lepe občutke, krasno pesem in prvo nagrado za besedilo Leona Oblaka za skladbo "Nej me Suoča adplakne", ki jo je izvajala.
Tina, najprej čestitke za krasno odpeto pesem. Kako bi ti ocenila letošnji festival? Kakšne so se ti zdele ostale pesmi?
Hvala za čestitke. Festival narečnih popevk ima v Sloveniji najdaljšo zgodo vino med vsemi festivali. Na splošno je zelo priljubljen festival, a se mi zdi, da v Dobrepolju niti ne tako poznan. Tudi sama ga prej nisem redno spremljala. Zdaj pa sem prepričana, da bom v pri hodnje del njega, če ne na odru, pa na domačem kavču. Narečna kultura v naši deželi je izredno bogata in veselje je bilo poslušati pesmi v narečju. Zvenijo tako pristno in domače. Tudi vzdušje je bilo prijateljsko in ne tekmovalno. Pesmi so narejene tako, da gredo hitro v uho in
Nagrajenec Leon Oblak in Tiana
skoraj vsako si lahko prepevaš že po prvem poslušanju. Seveda ne morem pod enakimi pogoji primerjati slovensko popevko z narečno. Vsak festival goji svo -
jo kulturo, s tem, da je mogoče pri tem bolj prepričljiva narečna popevka, ki jasno goji kulturo jezika in kulturo naro da. Slovenska popevka pa se zadnja leta nevarno modernizira. Ampak očitno to sodi k razvoju. Čas bo povedal svoje. Pela sem v tolminskem narečju in predstav ljala eno izmed kar štirih tekmovalnih skladb, ki so bile pisane v primorskem narečju, izmed skupno dvanajstih zani mivo. Slišali smo tudi koroško, nekaj prekmurskih, dolenjsko in štajersko narečje. Vse so lepe.
Zmagovalno besedilo za pesem, ki si jo odpela ti, je napisal Leon Oblak. Očitno sta skupaj dober »tim«. Žanjeta uspeh za uspehom ^
Leon Oblak, s katerim redno sodelu jem že 6 let, je trenutno v Sloveniji naj boljši pisec besedil. Takoj za narečno popevko je zopet stal na odru na Sloven ski popevki, za najboljšo skladbo v celoti, v izvedbi Rudija Bučarja. Z njim sem do zdaj sodelovala sedemkrat, na štirih raz ličnih festivalih in prejela 6 nagrad. Leon rad računa in bi gotovo rekel, da imava 86% uspešnost. :) Sva res krasen tandem in redko srečaš takšnega profesionalca, kot je Leon. Seveda ne smem pozabiti, da
Na Slomškovem trgu v Mariboru
september 2011
Kultura
11
je krasno melodijo za skladbo spisal Marino Legovič, s katerim sem tudi že prejela nagrado. Ne nazadnje sta Leon in Marino napisala zmagovalno evrovizijsko pesem za Ansambel Roka Žlindre.
Sicer je Leon Oblak Primorec, zato ni presenetljivo, da sta za izvedbo pesmi izbrala tolminsko narečje - Tolminščino oziroma T'minščino. Si imela kaj težav pri učenju narečja?
Sicer sem se tudi sama že preizkusila v pisanju tekstov, a za festival vedno pro -sim Leona. Tekst pač mora biti profesio nalen in preverjen, sploh narečni. Sprva nisem vedela, kako mi bo uspelo peti v Tolminščini, ker sem po rodu Dobrepolj -ka. Pa sem kmalu presenečena ugotovila, da je kar nekaj besed podobnih "našim" in mi je bilo takoj lažje. Poleg tega sem ogromno vadila z Leonom in sama. Obi skala sem Tolmin, Leonovo družino, v Tolminu sem tudi že nastopala, Soča pa mi je tako ali tako pri srcu, odkar sem se na pamet naučila Gregorčičevo Sočo, pri ga. Mustar v OŠ Dobrepolje in dobila 5.
:) Smaragdna barva reke ti ostane v spo minu in nekaj prekrasnega je pogled iz Svete Gore nad Novo Gorico na zeleno vijugajočo se Sočo. Zdaj ko festival poz nam, naslednje leto, pa bi se rada preiz kusila v Dobrepoljščini. Seveda bom potrebovala pomoč slavistov, občine in narečnih strokovnjakov, predvsem starej -ših, ki se jih še ni dotaknilo narečje urba nih središč.
Po televoutingu si zasedla peto mesto s 399 glasovi. Si zadovoljna?
Festivala sem se udeležila prvič, kot Dolenjka v Mariboru, pojoča v Tolminš -čini in zasedla 5. mesto. Za prvič je to krasen rezultat in sem vesela predvsem zato, ker si mnogi že zdaj z navduše njem prepevajo melodijo pesmi, seveda so to predvsem Tolminci. Spoznala sem nove glasbene obraze in si še malo bolj poglobila strugo. Tokrat je v Maribor prišla zame navijat najbolj zvesta, gla sna in požrtvovalna navijaška domača ekipa. Hvala sem! Pesem lahko posluša -te na YouTube - u ali na mojem blogu
http://tinagacnik.blogspot.com/
Kakšni so kaj načrti za prihodnost?
V	jeseni me čaka nekaj lepih in velikih nastopov, predvsem dobrodelnih. :) Društvo onkoloških bolnikov Slovenija ob svoji 25. letnici delovanja prireja naj večji dobrodelni koncert vseh časov, ki bo 28. oktobra v ljubljanskih Stožicah. Na njem bodo nastopila vsa znana imena slovenske estrade. Povabili so tudi mene. Posneli smo himno, ki se že predvaja na radijskih postajah. Če bi radi doživeli lep koncert in če si niste še ogledali Stožic odznotraj, je to idealna priložnost, da združite prijetno s koristnim.
Kot veste, sem se štiri leta zapored udeleževala festivala Ritem duha v Mari -boru. Letos bo 22. oktobra in to jubilejno, 10. po vrsti. Zelo bo slovesno. Vabljeni!
V	novembru pa bo, kot vsako leto do zdaj, potekal veliki dobrodelni koncert KLIC DOBROTE v Celju. Tudi tam bom prispevala svoj košček iz moje glasbene pogačice. Torej, čaka me vesela, dobro delna jesen. ♦
ABONMA 2011/2012 - Občina Velike Lašče vabi
V jeseni organiziramo že 15. sezono gledališkega abonmaja. Opis abonmajskih predstav si lahko ogledate na spletni strani www.velike-lasce.si. Na tem mestu pa podajamo nekaj osnovnih informacij o ceni in vpisu abonmaja.
Cene abonmajskih vstopnic:
•	redna cena: 55 EUR
•	za dijake, študente in upokojence: 50 EUR
•	v prosti prodaji: 12 EUR na predstavo.
Možno je plačilo v dveh obrokih. Znesek vseh prodanih vstopnic predstavlja le slabo polovico cene celotnega abonmaja, razliko do polne cene pa financira Občina Velike Lašče. Ker si želimo, da bi bile predstave dobro obiskane, bo poleg prodaje vstopnic za občane Velikih Lašč možen tudi nakup abonmaja za občane sosednjih občin.
Abonma bo možno rezervirati od 21. septembra dalje na telefonski številki: 01/7810 370. Rezervirane vstopnice je treba dvigniti do zaključka vpisa.
Vpis abonmaja za občane sosednjih občin bo:
•	v sredo, 5. oktobra 2011, od 10. do 17. ure in
•	v četrtek, 6. oktobra 2011, od 10. do 12. ure.
Prva predstava gledališkega abonmaja 2011/2012 bo že v petek, 21. oktobra, ob 19.30. Igralci iz SNG Drame Ljubljana nam bodo zaigrali komedijo NEŽKA SE MOŽI.
V gledališki abonma 2011/2012 pa so vključene še predstava domačega KUD-a ROB, REVIZORJA bo predstavilo Prešernovo gledališče Kranj, igralci Šentjakobskega gledališča nas bodo nasmejali s komedijo SEKS IN LJUBOSUMNOST, sledile pa bodo še SCAPINOVE ZVIJAČE v izvedbi Prosvetnega društva Čemšenik, 39 stopnic ŠPAS Teatra in glasbeno plesna komedija ALBERT V DEVETIH NEBESIH. Občina Velike Lašče si kot organizator gledališkega abonmaja pridržuje pravico do spremembe programa iz objektivnih razlogov.
Lepo vabljeni!
Občinska uprava Občine Velike Lašče
Slovenci- iz Porabja, pri- sv. Martinu- v Podpeči-
Prvo nedeljo v juliju sta Dobrepoljea zaznamovala dva pomembna dogodka. Ta dan je bila v farni cerkvi pri sv. Križu na Vidmu velika slovesnost ob novi maši domačina Antona Grma, po domače Grvaletovega s Ceste. Ne da bi za to vedeli, so si naši zamejci iz Porabja že mesece prej, prav ta datum - tretji julij, izbrali za svoj načrtovani obisk cerkve sv. Martina v Dobrepoljski dolini. Mogli bi reči, da so jim šli »tam zgoraj« res »na roke«: gospod župnik Franc Škulj jim je precej povedal, da jih sicer ne bo mogele spremljati k sv. Martinu v Podpeč, jih je pa povabil, da se udeležijo slovesnega praznika ob novi maši rojaka v dobrepoljski župni cerkvi. Organizatorji so bili povabila zares veseli. Že skoraj desetletje romajo vsako leto v matično domovino in obiščejo cerkev sv. Martina v izbranem kraju. V Dobrepolju se jim je ponudila edinstvena priložnost, da so mogli prav ob prazničnem dogodku doživeti in spoznati tudi različne načine življenja in kulture v naši dolini.
Sprejem gostov iz Porabja v Jakličevem domu na Vidmu. Foto: Dušica Hočevar.
Anka Novak
Prišli so Porabski Slovenci iz Sombotela (Szombatelya), rojstnega kraja po vsej Evropi nekdaj zelo čaščenega in priljubljenega svetni -ka sv. Martina. V začetku četrtega stoletja se je rodil v tem mestu (tedanji Savarii) poganski materi, prehodil pot od rimskega vojščaka in častnika do puščavnika, misijonarja in škofa. Legenda pravi, da je ob svojem misijonskem delu v rodni Panoniji krstil tudi svojo mater. To legendo ponazarja tudi kip pred cerkvijo sv. Martina v Sombotelu. Vrline, ki so uravnavale
njegovo življenje in delo in ga pripeljale v kor svetnikov, znova oživljajo v zavesti sodobnega, od najrazličnejših ^izmov izžetega in opeharjenega člo -veka. Njegovo delovanje je globoko in široko zaznamovalo evropski prostor. V sodobni krizi vrednot in raztrganih človeških vezi se je začelo dramiti iskanje nekdaj že odkritega, a pozab ljenega spoznanja o pravem smislu našega bivanja, ki naj je naravnano k presežnemu, saj je to tudi pot k spre jemanju drugega in drugačnega, kot je v svojem razmišljanju zapisal filozof in teolog Edi Kovač, v zborniku med -narodnega simpozija (Sveti Martin Tourski kot simbol evropske kulture, 2007). Spomladi 26. aprila 2008 sta mlada Evropejca, Nicolas iz Francije in Daniel z Madžarske, oba študenta zgodovine, odprla Veliko evropsko kulturno pot sv. Martina z izhodiščem v Szombathelyu in ciljem v franco -skem Toursu in bližnjem mestu, kjer je svetnik pokopan.
»Sveti Martin povezuje zamejce z matico« je zapisala porabska Slovenka, etnologinja Marija Kozar Mukič, ki že od leta 2002 vsako leto s svojo sku pino, s člani slovenskega Kulturnega društva Avgust Pavel in prijatelji prihaja v matično domovino k izbrani cerkvi sv. Marina. Letošnji obisk v Dobrepolju je spontano dobil svojski pomen. Porabski Slovenci so potomci Slovencev iz kneževine slovanskih knezov Pribine in Koclja, ki je v drugi
polovici devetega stoletja dosegel, da je sv. Metod - skupaj z bratom sv. Ciri -lom je širil krščanstvo v teh deželah, postal nadškof in je v svojem času tam utrdil slovansko bogoslužje. Kapelica sv. Cirila in Metoda ob župni cerkvi na Vidmu s kipoma obeh svetnikov, ki so delo Toneta Kralja, je nastala v deset letju po prvi svetovni vojni, v obdobju zgodnejšega ekumenskega gibanja, katerega vnet pospeševalec je bil tedanji dobrepoljski župnik Anton Mrkun. Njegovo ime ima svoje mesto tudi v zgodovini slovenske etnologije. V šti ridesetih letih 20. stoletja je v Dobre polju zasnoval veliko narodopisno knjižnico Etnografija velikolaškega okraja. Jožef Kosič, župnik v Zgornjem Seniku, največji porabski vasi, pa je že leta 1834 izdal prvi narodoslovni opis neke slovenske pokrajine: o vendskih Totih »Slovanih« na Madžarskem. Govor porabskih Slovencev je podo -ben jeziku bližnjih vasi na Goričkem v Prekmurju, v nadrobnostih pa ima svoje značilnosti. Mnogo dragocenih starinskosti se je ohranilo ne le v nji hovem jeziku, tudi v običajih, verova nju in jedilih, ki so dediščina staroslo vanske starodavnosti.
Na Vidmu v Dobrepolju je poleg letošnje sončne julijske nedelje priča kalo Porabce svečano praznično vzdušje s slavoloki in skrbno urejeno okolico ob cerkvi. V Jakličevem domu sta jih pozdravila župan, Janez Pavlin in predsednica Turističnega društva
september 2011
Prireditve
13
Dobrepolje, Dušica Hočevar, Veronika Zajec pa je iz svojih violinskih citer zva bila izvirno dobrodošlico. In že so pritr kovalci iz farnih zvonov vabili k osrednje -mu dogodku, k svečanosti v cerkvi. Porabski župnik, gospod Aigner, je z dru -gimi duhovniki sodeloval pri obredu, Marija Mukič pa je nagovorila novoma -šnika v imenu svojih rojakov. Po maši so bili tudi gosti iz Porabja povabljeni na praznično gostijo pred cerkvijo.
Po ogledu spominske zbirke pisatelja Frana Jakliča Podgoričana, etnološke zbirke »Živimo z ljudskim izročilom« in knjižnice v Jakličevem domu, se je sku pini pridružil Edi Zgonc, ki že nekaj let goji bolj žive stike z rojaki iz Porabja. V Podpeči jim je pripovedoval o podpeški jami ter o drugih naravnih in zgodovin skih značilnostih Dobrepoljske doline: o podpeškem gradu, o dobrepoljskih gos podih, omenjajo se - s tem tudi kraj Dobrepolje, že leta 1220. Opozoril je na velikega humanista profesorja retorike in poetike na Dunajski univerzi, dobrepolj skega rojaka in sodobnika Primoža Tru -barja, s priimkom Drinak, ki se je podpi soval kot Luka Dobrepoljski. Bil je tajnik in spremljevalec diplomata Žige Herber steina (1486-1566), ki je Evropi odkril Rusijo. O vasi in cerkvi sv. Marina je spre -govorila tudi mlada vaščanka Martina. Nad vasjo so odkrili rimske grobove. Cerkev sv. Martina v Popeči se omenja že leta 1526, razvila naj bi se iz prvotne grajske kapele. Sedanjo podobo je dobila po požaru leta 1904. Vsi trije oltarji so delo Jonteza, podobarja iz sosednje velikolaš ke fare, ki je mnogo deloval v teh krajih in je zato dobil svoje obeležje tudi v gaju zaslužnih mož - uredili so ga letos, v Veli -kih Laščah, ob odkritju monumentalnega kipa Primoža Trubarja, ki je delo Toneta Kralja. Vsaj tri rodove so ključarji te cerkve Jakopičevi iz Podpeči, kar je zaznamo -val tudi Podgoričan v svoji črtici z naslo vom Preiskava v cerkvi sv. Martina. V cerkvi so gosti zapeli madžarsko in dve slovenski nabožni pesmi, spontano so zvabili še nas, da smo dodali dve Mariji ni pesmi. Zunaj na ravnici z lipo, je počastila goste mlada folklorna skupina iz Ponikev, ki jo že tri leta zagnano vodi Barbara Brodnik. Zaplesali so dolenjske, dobrepoljske plese in navdušili tudi s svojimi kostumi. Sami so zbirali doku mentarno gradivo za podobo praznične noše v svoji vasi, na svoje rame so prev zeli tudi vse stroške za svoja oblačila. Strokovni oporo so dobili v monografiji dr. Marije Makarovič o kmečki noši v Dobrepolju, z nasveti jim je v detajlih stal ob strani tudi nadaljevalec njenega dela dr. Bojan Knific.
Zbranim pod lipo pri cerkvi sv. Marti na v Podpeči smo predstavili naše goste, združene povečini v Kulturno društvo Avgust Pavel. Vodi ga slovenistka Ibolya Dončec Merkli, predavateljica slovenšči -ne na madžarski univerzi. Pomemben gorilnik kulturnega in s tem etničnega ozaveščanja v Porabju je gotovo družina Mukič. Marija Kozar Mukič - njeno delo obsega dvesto bibliografskih enot. Ome nim naj le nekatera njena dela: Slovensko Porabje, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, monografija Gornji Senik. Plod njenih strokovnih prizadevanj sta tudi etnološki zbirki v Gornjem Seniku in v Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru. Njen v mladosti potrjeni življenjski sopotnik Francek (Ferenc) Mukič, slavist, pisatelj in jezikoslovec, je dolgoletni urednik slo venskega programa na madžarskem radiu in urednik časopisa Porabje. Sin Dušan Mukič je profesor slavistike, zgo dovinar in informatik; skupaj z Ibolyo Dončec sta odgovorna za slovenski pro gram na madžarski televiziji. Je avtor televizijske oddaje o obisku skupine v Dobrepolju v Slovenskih utrinkih, odda je, ki jo je posredoval tudi slovenski tele viziji. Etnologinja in slovenistka dr. Kata -rin Munda Hirnok, s svojim strokovnim delom kot sodelavka Inštituta za narod nostna vprašanja iz Ljubljane, ohranja žive stike in gradi mostove s svojim rod nim Porabjem. Njeno delo je predstavitev Porabja in Porabskih Slovencev v Enci klopediji Slovenije. Vsi omenjeni vidni kulturni delavci iz slovenskega Porabja so diplomanti ljubljanske Univerze.
K druženju z domačini in Slovenci iz Porabja so v Dobrepolje prišli tudi neka teri etnologi, ki v svoje raziskovalno delo vključujejo tudi Slovence v zamejstvu. Z
nami je bila dr. Marija Makarovič, avto rica zbirke monografij o slovenski ljudski noši iz številnih slovenskih pokrajin, tudi iz Porabja in Dobrepolja, etnologinja, ki je mnogo raziskovala med koroškimi Slo venci, avtorica vrste monografij s kom pleksnejšo predstavitvijo posameznih slovenskih krajev. Dr. Mirko Ramovš, raziskovalec slovenskih ljudskih plesov, je v Podpeči spontano predstavil delo folklorne skupine iz Ponikev in dal pohvalo lepoti njihovih kostumov. V svoji knjigi »Plesat me pelji« je strokovni in širši javnosti predstavil tudi porabske in dobre poljske plese. Z nami je bila tudi dr. Moj ca Ravnik, raziskovalka delavske kulture, družine, soavtorica zaščite in muzejske predstavitve naravnega in etnološkega spomenika Sečoveljske soline. S svojim delom je živo vključena v raziskovanje kulture in načina življenja zamejcev na zahodni strani slovenskega etničnega prostora. Mag. Tita Porenta se je srečanja udeležila kot predsednica Slovenskega etnološkega društva - bila je plesalka v folklorni skupini Sava iz Kranja, ki je v koreografiji Mirka Ramovša izvedla krst no postavitev dobrepoljskih ljudskih ple -sov.
Porabski Slovenci iz Sombotela so bili gosti župnije Videm - Dobrepolje, Obči ne Dobrepolje in Turističnega društva Dobrepolje. Občina je poskrbela za pogo -stitev vseh navzočih pod lipo ob cerkvi. To so izvrstno opravile članice Društva podeželskih žena iz Dobrepolja in Strug. Tudi velikonočni ajdovi štruklji so šli v julijski vročini dobro v slast - še za recept so spraševali. Žene, s predsednico Pavlo Hočevar na čelu, so ne le z dobrotami, tudi s svojo neposrednostjo zaznamova le to prireditev. ♦
Iz druženja domačinov in gostov iz Porabja v Podpeči. Posredovala: Marija Kozar Mukič.
2. DobrepoUjsko vandranje
V soboto, 8. oktobra 2011, bo TD Dobrepolje v sodelovanju z Občino Dobrepolje, DG Štorovke, PD Dobrepolje, DPŽ Dobrepolje - Struge, ŠD Dobrepolje, DU Dobrepolje in DS Sceno pripravilo 2. dobrepoljsko vandranje.
Trasa Rimske poti Jerneja Pečnika
TD Dobrepolje
V letošnjem letu bo ta prireditev obogatena z novimi vsebinami, in sicer s 1. dobrepoljskim tekom in otvoritvijo tako imenovane Rimske ceste Jerneja Pečnika. Za posamezno traso so predvidene 3 - 4 ure zložne hoje, ki bo popestrena z različnimi postanki, tudi v letošnjem letu pa smo za start in cilj prireditve izbrali osrednji trg na Vidmu, kjer bodo pohod nike in tekače ob prihodu v cilj pričakale stojnice z lokalno kulinarično ponudbo, prikazom rimskih oblačil, prikazom izde -lovanja rimskih novcev in drugimi zani mivostmi, topel obrok ter stojnica s pijačo. Vse skupaj bo popestreno z zabavnim programom, v katerem bo sodelovala tudi DS Scena.
Poleg že uveljavljenega dobrepoljske ga vandranja, ki bo potekalo v enakem obsegu in po enaki trasi kot v letu 2010, se bo v okviru prireditve izvedel tudi 1.
Trasa 2. dobrepoljskega vandranja
september 2011
Prireditve
15
Dobrepoljski tek po trasi, dolgi 12.5 km, ki bo pokrivala osrednji, ravninski del Dobrepoljske doline od Vidma do Pod -gore, in v kateri sta predvideni dve okrep -čevalni točki. Tekači bodo tekli skozi naslednje vasi: Videm, Mala vas, Zagori -ca, Podgorica, Bruhanja vas, Kompolje, Podgora in Podpeč. Tekaška prireditev bo netekmovalne narave, vseeno pa se na koncu obeta presenečenje za sodelujoče. S tekom želimo predvsem spodbuditi Dobrepoljce k teku, saj je tek ena najbolj zdravih, koristnih in poceni oblik rekrea cije, ki pripomore k boljšemu počutju v teh zahtevnih časih, poleg tega pa želimo tudi tekačem izven občine pokazati pre lepo dobrepoljsko dolino.
V okviru 2. Dobrepoljskega vandranja bomo ob tej priložnosti izvedli tudi otvo ritev tako imenovane Rimske ceste Jerne -ja Pečnika, ki poteka od železniške posta je Velike Lašče do odcepa gozdne poti za Malo Ilovo Goro. Pot, poimenovana po izjemno uspešnem raziskovalcu rimskih ostalin Jerneju Pečniku, je dolga 9 + 3 km, je ravninska z dvema manjšima vzpono ma na startu in pri Sv. Antonu Padovan -skemu (120 m višinske razlike). Celotna trasa poti je označena z miljniki in info stebri. Pohodniki, ki se želijo udeležiti pohoda po Rimski poti Jerneja Pečnika, naj se zberejo na Vidmu pri Jakličevem domu 8. oktobra do 8.30 ure, ko jih bo avtobus odpeljal na izhodiščno mesto pod železniško postajo Velike Lašče k miljniku št. V, od koder bodo pod stro kovnim vodstvom točno ob 9. uri pričeli
1. dobrepoljski tek (panoramska karta, Bojan Simončič)
s pohodom. Med potjo se bodo ustavljali pri info stebrih in miljnikih, kjer bodo izvedeli marsikaj zanimivega o lokalnih zanimivostih in rimski zgodovini.
Na dan prireditve se pohodniki lahko udeležijo tudi sprehoda po poti račke
kratkotačke (800) m, poti konjička kopit ljačka (1 km) in poti zajčka dolgouhca (2 km).
V izogib nevšečnostim vljudno napro -šamo lastnike pasjih ljubljencev, naj poskrbijo za to, da njihovi štirinožni pri
	2. dobrepoljsko vandranje	Pohod po Rimski cesti Jerneja Pečnika	1. dobrepoljski tek
Start:	ob 9 h	odhod avtobusa z zbirnega mesta ob 8.30 h ob 9 h odhod z izhodišča (žel. p. Velike Lašče)	ob 10 h (od 9 do 9.50 h prijava in ogrevanje)
Startnina:	5 EUR (čaj, topel obrok, presenečenja ob poti)	5 EUR (čaj, topel obrok, presenečenja ob poti) + 3 EUR (prevoz z avtobusom)	5 EUR (čaj, topel obrok, okrepčila na progi in v cilju, spominska medalja)
Dodatne informacije in prijave:	do četrtka, 6.10.2011, na td.dobrepolje@gmail.com ali 041 96 28 23		do srede, 5.10.2011, na novak.bojan1@siol.net; 031 536 121 alojz.kuplenk@siol.net; 041 669 227 ali preko spletnih strani www.zelnik.net, www.dobrepolje.si, http://www.sd-dobrepolje.si oz. na prireditvenem prostoru eno uro pred startom.
Dolžina proge:	9 oz. 13 km	9 km (ob označeni rimski cesti) + 3 km (do cilja na Vidmu)	12,5 km
jatelji na dan pohoda (in tudi sicer) ne bodo ogrožali varnosti tekačev, pohod -nikov in ostalih sodelujočih na prireditvi.
Dodatne informacije so vam na voljo na spletnih straneh www.zelnik.net, www.dobrepolje.si in www.sd - dobrepo -
lje.si Vsi sodelujoči se pohoda oz. teka udeležujejo na lastno odgovornost. Vse tri dejavnosti na 2. dobrepoljskem van-dranju se izvajajo v vsakem vremenu. Vse zainteresirane domačine, ki bi žele li na stojnici predstaviti svojo dejavnost in s tem popestriti prodajno ponudbo
pa vabimo, da za dogovor in brezplačno uporabo stojnice pokličete na tel. št. 041 96 28 23.
V upanju, da se srečamo v čim več -jem številu, vas prisrčno pozdravljamo in se veselimo druženja z vami. ♦
Dobrepoljska dolina v razcvetu
V soboto, 8. oktobra 2011, bo TD Dobrepolje v sodelovanju z Občino Dobrepolje, DG Štorovke, PD Dobrepolje, DPŽ Dobrepolje - Struge, ŠD Dobrepolje, DU Dobrepolje in DS Sceno pripravilo 2. dobrepoljsko vandranje.
DS Scena na sejmu na Komarjevo nedeljo v Spodnji Šiški
Obisk skupine KARITAS PRESKA
TD Dobrepolje
Mesec avgust je bil za našo občino zelo pester in pomemben mesec, saj smo se predstavili kar na dveh tradicionalnih sej mih in na razstavi gob v Hočevju. S tem smo predstavili našo občino in znameni -tosti ter mimoidoče povabili na 2. Dobre -poljsko vandranje.
Najprej smo se predstavili na Komar-jevi nedelji v Spodnji Šiški pri cerkvi sv. Jerneja, na povabilo tamkajšnjega TD. Pred najstarejšo Plečnikovo cerkvijo v Ljubljani se vsako leto tradicionalno odvija sejem s celodnevnim kulturnim programom. Kot že rečeno, smo pred stavljali našo občino, delili mape z bro šurami in vabili na Dobrepoljsko vandranje, ki bo potekalo 8. 10. 2011. Obisk na stojnici je bil velik in ljudje so spraševali o kraju in se zanimali za vandranje. Sproščeno, prijetno vzdušje nam je daja lo prijetne občutke in upanje, da se konč -no dolina dragocenih danosti, možnosti in izzivov odpre širši okolici in svetu. Sodelovali smo tudi v kulturnem programu. Dramska skupina Scena je dramati
zirala nekaj zgodb Ančke Lazar, Marija Žnidaršič pa je nekaj zgodb povedala v narečju. Odziv obiskovalcev je bil velik.
Stojnico smo nato ponovili še na tra dicionalnem 36. Ribniškem sejmu, kate -rega se vsako leto udeleži vedno več obi skovalcev. Po ribniških ulicah je bilo postavljenih preko 500 stojnic, katere so privabljale s svojimi značilnostmi ter pri kazi izdelovanja suhe robe in lončarstva. Tudi naša stojnica je bila za marsikoga zelo zanimiva, saj so želeli izvedeti nekaj več in nekaj novega o naši dolini. Skupaj z Društvom podeželskih žena Dobrepo -lje -Struge in gobarskim društvom Štorov-ke smo tudi tokrat predstavljali občino in turistično društvo ter vabili na 2. Dobre poljsko vandranje. Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge so napekle veli ko slastnih dobrot in pripravile tudi degustacijo le - teh. Gobarsko društvo Što -rovke pa so vabile na 6. tradicionalno razstavo gob v Hočevju, katera je potekala 17. in 18. septembra.
Sejem je organiziralo Turistično druš tvo Ribnica.
V mesecu avgustu in septembru pa so
nas obiskali TD Šmarje Sap, člani župnij ske KARITAS iz PRESKE in DU TRZIN. Vsem je bila naša dolina zelo všeč, saj so izvedeli marsikaj novega in zanimivega ter dodali, da se bodo z veseljem še kdaj vrnili v te prelepe kraje.
Rimljanka na sejmu na Komarjevo nedeljo v Spodnji Šiški (promocija rimske poti)
september 2011
Prireditve
17
ČUtim Zšofjenje - 20 tet Gimnazije Želimtfe
V lepi in mirni vasici pri Pijavi Gorici se je praznovalo, pelo in veselilo nad obeležitvijo prve zasebne gimnazije v Sloveniji, 20 letnico gimnazije Želimlje. V tej vzgojno - izobraževalni ustanovi je nabiralo srednješolsko znanje veliko Dobrepoljcev, nekateri so zdaj tam tudi zaposleni.
Polna športa dvorana gimnazije Želimlje Tina Kadunc
Na visoko obeležitev gimnazije in Doma Janeza Boska so bili vabljeni vsi bivši in sedanji dijaki gimnazije in njihovi starši in tako se je v šport ni dvorani nabrala več kot tisoč gla va množica. Slavnosti primerno so imeli svoj nagovor vrhovni predstoj -nik Pascual Chavez s salezijanskim inšpektorialnim vodstvom, dr. Anton
Lucija Petelinšek & Tiana
Jamnik, predstavnik Slovenske ško fovske konference, in drugi zastopni ki Cerkve, minister za šolstvo in šport dr. Lukšič z zastopniki državnih in krajevnih ustanov, predstavnik usta novitelja, salezijanski inšpektor dr. Alojzij Slavko Snoj, ravnatelj gimna zije Peter Polc in ravnatelj Doma Janeza Boska, Peter Končan.
Gimnazija Želimlje je sicer ena izmed štirih katoliških gimnazij v Slo -veniji; Želimlje, Ljubljana, Maribor, Vipava.
Prireditev je nosila naslov »Čutim življenje« in res ga je bilo čutiti na vsakem koraku. Brezhibno speljan program z zanimivim vodenjem je bil prepeleten z animacijo, glasbeni mi vložki bivših in sedanjih dijakov, z mnogimi besedami hvale ... predvsem pa je bil prežet s pripadnostjo gimnaziji in njenemu poslanstvu. To ni bila le suhoparna prireditev. Ves trud, ki ga gimnazija Želimlje vlaga v vzgojo osebnosti in duševno rast dijakov, je bilo čutiti na enem mestu, na enem kraju. Po pogovoru z ljudmi po prireditvi se je marsikomu od čus -tvenega naboja orosilo oko, naježila se je koža, povrnili so se lepi, enkrat ni spomini.
Trenutno je Gimnazija Želimlje najboljša slo -venska gimnazija z najboljšim maturitetnem povprečjem. A to je le dejstvo na papirju, dejtvo, ki dokazuje, da je ta majhna oaza miru in znanja, zelo blizu naše dobrepoljske doline, ki mladim omogoča nemoteno pridobivanje znanja, hkrati pa trdno osebnostno rast, rast v veri in v pozitivnih vrednotah. Njena drugačnost je zlasti v tem, da ob prizadevanju za kvalitetno izobrazbo skrbi tudi za primerno vzgojo dijakov. Odnosi med dijaki in profesorji ne temeljijo predvsem na avtoriteti in hierarhiji, marveč na zaupanju in odgovornosti. To vnaša v medsebojne odnose svojevrstno ozrač je domačnosti in prijateljstva, kar omogoča zav zeto in uspešno učenje.
Še nekaj statistike. Od leta 1996 do leta 2011 je v Gimnaziji Želimlje maturiralo 41 dobrepoljskih dijakov, od tega so bili trije zlati maruranti. Tre nutno gimnazijo obiskuje 11 Dobrepoljcev. ♦
Razstava gob - Hočevje 2011
V Hočevju so zagnani člani gobarskega društva Štorovke pripravili že šesto razstavo gob. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato so obiskovalci na sami otvoritvi lahko uživali v kulturnem programu, v katerem so nastopili: svetovno znani harmonikar, Jože Burnik s hčerko Ano Burnik na flavti, rogisti Lovske družine Krka in dobrepoljski Sekstet komplet.
Mojca Pugelj
Kot je povedal predsednik gobarske ga društva Štorovke, Slavko Pajntar - Pinki, je bila priprava razstave zara -di dolgo trajajočega sušnega obdob ja trd oreh. Lani jih je preganjal dež, letos pa suša. Tako so bili primorani poiskati pomoč pri drugih društvih in prijateljih širom Slovenije. Žal pa z rastjo gob in gliv tudi drugod ni bilo veliko boljše. No, prišla je sobota in kljub suši so na ogled postavili 224
različnih primerkov gob in gomoljk. Med njimi sta izstopala beli in črni tartuf, katere so na ogled in v dar prinesli člani društva gobarjev BOL ETUS iz Umaga. Posebnost letošnje razstave je tudi Ganoderma Luci-dum (svetlikava pološčenka), ki pa je bila na začudenje najdena v Podbu kovju pri Krki - gre za eno v svetu najbolj zdravilnih gob. Tako so letos pripravili tudi kotiček zdravilnih lesnih gob, pod vodstvom Branka Vrhovca.
Novi direktor občine Dobrepolje
Gobarji se iskreno zahvaljujejo občini Dobrepolje za pokroviteljstvo razstave in tajniku občine Dobrepolje, gospodu Zvonku Gosarju za lepe in vzpodbudne besede. Zahvala gre vsem nastopajočim in članom gobarskih društev, Škofja Loka, Ribnica, Novo mesto, Bisernici iz Celja, Andražu Habiču in Alešu Jurman iz Ljubljanskega društva, Bojanu Jerebu iz Ivančne gorice ter Antonu Sokliču in Francu Vrhovniku iz Kranja, ter seveda determinatorjema Bogdanu Tratniku in Branku Vrhovcu. Zahvala velja tudi Radiu Zeleni val za veliko pomoč in medijskega pokrovitelja ter vsem donatorjem, ki so kakor koli pomagali društvu Štorovke.
Sekstet Komplet
Rogisti Lovskega društva Krka
september 2011
Iz društev
19
V nedeljo, 18. septembra 2011, pa so pripravili še mednarodno tekmovanje v kuhanju gobjih jedi, katerega se je udeležilo 12 ekip, med njimi tudi dve iz sosednje Hrvaš -ke.
Komisija, v sestavi Slavko Adamlje, Marija Kumalič in Janez Pavlin, je imela težko delo, saj so bili okusi jedi precej izenačeni. Na koncu so bili vsi zadovoljni tako kuharji, kuharice, kakor tudi obiskovalci in organizatorji. ♦
Rezultati v kuhanju gobje enolončnice in izvirne oziroma domiselne gobje jedi
Kuhanje gobje enolončnice:
1.	mesto GD. Škofja loka (Gobja juha)
2.	mesto GD. Žordana iz Poreča HR (Istarski gobji lonec)
3.	mesto GD. Novo mesto (gobji golaž) in DG Štorovke Hočevje (gobji golaž)
Gobja izvirna ali domiselna jed
1.	mesto. Vesna Arzenšek GD. Boletus iz Umaga HR (Rožice z gobami)
2.	mesto Bojana Pečnik Ljubljana (Polnozrnata gobja omleta)
3.	mesto Anka Tomšič Dobrova pri Ljubljani (Krpice z jurčki)
Anja in Jože Burnik (svetovno znani harmonikaš)
Zdravju nevarne gobe - kratki nasveti za varno nabiranje gob
Poletni in jesenski meseci so ravno pravšnji, da se odpravite v gozd in naberete nekaj užitnih gob. Če spadate med nevedneže, se pred odhodom nujno pozanimajte in dobro prepričajte, kate -re gobe so varne in katere nevarne za vaše zdravje.
GOBE
Zavedajte se, da znaki zastrupitve niso tako nedolžni. Poskrbite zase in se dobro poučite o gobarstvu. S tem boste zaščitili sebe in tudi svoje najbližje, katerim pripravljate okusno pojedino. Za pomoč pri nabiranju vzemite s seboj priročnik in se po njem zgledujte ter primerjajte vrste gob med seboj. Tako boste lahko ob vsaki videni gobi preverili ali je užitna ali spada med strupe ne sorte. - ne glejte samo slik in primerka katerega ste našli podrobno si preberite opis gobe in tudi rastišča kjer ste gobo našli.
STRUPENOST GOB
V sodobnem času se še vedno pogosto pojavljajo zastrupitve z gobami. S tem izkazujemo neizobraženost in podcenjujemo njihove nevarnosti do našega zdravja.
Znanih je 6000 vrst gob in 180 izmed njih je strupenih. Pri nas, v Sloveniji, je približno 3000 vrst gob in ena izmed najnevarnejših je ravno zelena mušnica. Že 50 g njene teže, lahko ubije zdravega odraslega človeka! Čas inkubacije traja samo od 6 - 24 ur po zaužitju gob. Bodite resnično previdni!
ZNAKI ZASTRUPITVE
Kako huda je zastrupitev, je odvisno od vrste gobe, ki ste jo zaužili.
Očitni znaki zastrupitve so: bolečine v trebuhu, driska in bru -hanje, pospešen srčni utrip, oteženo dihanje, stiskanje v srcu, trebušni krči, močno znojenje, huda žeja in drugi, že usodni znaki - odpoved ledvic, jeter,^
Našteti znaki se lahko tudi pojavijo pri slabši prebavljivosti. Gobe so namreč dokaj težak obrok, zato jih strokovnjaki odsve -tujejo uživati v večernih urah. Zavedajte pa se, če se pojavi kate -rikoli izmed zgornjih znakov, takoj in brez premisleka pojdite do zdravnika.
UKREPANJE OB ZASTRUPITVI
Kot že rečeno, že ob rahlih znakih zastrupitve, takoj obiščite zdravnika. Če potrebujete dlje časa do zdravstvene ustanove, si poskušajte sami izprazniti vsebino želodca. Tako rečeno, sami spodbudite bruhanje, saj boste s tem izločili strupene snovi. Bruhanje boste pospešili, če boste spili kozarec vode z jedilno žlico kuhinjske soli.
Ne spreglejte in ne ignorirajte milih znakov zastrupitve, saj te lahko s časoma postanejo hujši in vašemu telesu smrtno nevar ni. Zapomnite si - vsaka zastrupitev je nujen primer!
Dobro razširite svoje znanje o gobarstvu in s tem zaščitite sebe ter svoje najbližje, katerim je namenjena okusno pripravljena gobja pojedina. Bodite previdni in upoštevajte nasvete! Pripravite slastne gobje recepte in uživajte v čudovitem zakladu oku -sov- VARNO! ♦
20
Zbiralne akcije
september 2011
Kako je potekala akcija polnjenja papirja v tretji kontejner letos?
Preko seznanjanja sorodnikov s svojimi znanci, sosedi, prijatelji, skavti ^ smo s pomočjo pomoči dobrohotnih ljudi, ki so nam pripeljali papir na naš dom, zbrali od spomladi do konca avgus -ta že tretji kontejner papirja.
Pridne roke otrok in odraslih so pobirale papir v skladišču, »šefi« pa so metali papir skozi okno v kontejner.
Bližal se je 31. 8. 2011, zato smo papir zadnje dni zlagali za hišo na travo, kamor je pripeljal šofer iz podjetja Dinos največji kontejner.
Začelo se je polnjenje iz prikolic, avtomobilskih prtljažnikov in kombijev. S pajkovo roko je šofer papir s trave hitro naložil v kontejner.
september 2011
Zbiralne akcije
21
"m
Tudi letošnje leto bo na OŠ
Dobrepolje in vseh treh podružničnih šolah potekala zbiralna akcija starega papirja.
Akcija bo potekala:
v četrtek, 13. oktobra, med 13. in 18. uro
v Kompoljah, Strugah in Ponikvah,
v petek, 14. oktobra, med 15. in 18 uro
na Vidmu,
in v soboto, 15. oktobra, med 8..in 11. uro
na Vidmu.
Zabojniki bodo postavljeni pri šolah. Vsi občani, podjetja in ustanove, ki želite oddati star odvečni papir, to lahko sporočite učencem osnovne šole ali to javite v šolo, pa se bomo skupaj dogovorili za odvoz. Upamo, da se boste tudi letošnje leto vsi starši potrudili pri prevozu in zbiranju papirja.
Letošnji denar od zbranega papirja bo namenjen našemu učencu in sošolcu Urbanu Babiču za nove ortopedske pripomočke.
Tudi letošnje leto dokažimo, da imamo radi našo naravo, drevesa in da z zbranim denarjem omogočimo invalidom nakup prepotrebnih pripomočkov.
Vodja zbiralne akcije: Andrej Škantelj
Akcija zbiranja zamaškov in papirja za Urbana
Urban Babič, doma iz Male vasi 32 v šol. l. 2011/12 obiskuje 8. r. Osnovne šole Dobrepolje na Vidmu. Rodil se je z anomalijo obeh nog, brez kolen, brez glavnih golenskih kosti in brez gležnjev in s tremi prsti na desni roki. Pri petih letih so mu odrezali nogi na koncu stegenske kosti.
Hodi z dvema mehanskima protezama, ki mu jih izdela protetik na »Soči« v Ljubljani, še vedno pa mora uporabljati tudi invalidski voziček.
Elektronske proteze, ki veliko stanejo in jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v celoti ne plača, omogočajo bolj varno hojo. Urban bo lahko z njimi lažje premagoval stopnice, vozil kolo, avto ali traktor.
Upamo in Vas lepo prosimo, da pomagate zbirati zamaške in papir ter tako Urbanu in naši petčlanski družini pomagate z zbiranjem sredstev za nakup dveh protez, ki skupaj staneta preko 60.000,00 EUR.
Zamaške in papir zbiramo na domu v Mali vasi 32. Lahko pa pridemo iskat k vam, če nas pokličete in poveste vaš naslov. Naš telefon je št. 01/7807 473, 041 915 635.
Za zbiranje sredstev je pri OZ RK Grosuplje, Taborska 6, Grosuplje odprt humanitarni račun št.: 02022 0016581140, sklic: 00 15111998
V naprej se Vam iskreno zahvaljujemo!
Družina Babič, Mala vas 32,1312 Videm- Dobrepolje
Pri zbiranju zamaškov je potrebno vedeti naslednje:
Zbirajo se zamaški plastenk, sadnih sokov, mineralne vode, mleka, olja, tekočih pralnih praškov in mehčalcev (le-ti morajo biti obvezno predhodno očiščeni!) Na embalaži bodite pozorni tudi na P. Torej, kar se tiče zamaškov je pomembno, da je na njih oznaka PP, PE in še veliko drugih kombinacij (ali pa sploh nič), za vas je pomembno, da na pokrovčkih ni oznake oz. črk PS, kar pomeni polistiren. Vsi pokrovčki, ki so na embalaži z znakom za recikliranje, TRIKOTNIK, so veljavni. Pokrovčki iz polistirena (PS), ki so PREPOVEDANI, so na kozarčkih od kisle smetane in skute. Tudi ovitki od CD-jev so narejeni iz polistirena. V vrečah z zamaški pa se najdejo tudi paličice za mešanje kave - tudi na teh je oznaka PS. V glavnem se zbirajo vsi pokrovčki in pokrovi ter zamaški. Sem spadajo tudi pokrovi od kislega zelja oz. repe. V poštev pridejo tudi večji pokrovi, npr. od večjih pakiranj, ki jih uporabljajo v restavracijah. Pokrovi, ki imajo dodan karton ali folijo na notranji strani.
Papir
Zbira se vse vrste papirja, poleg časopisa, zvezkov, knjig tudi karton in reklame.
Poletna šola v naravi 2011
Obetala se nam je celotedenska slaba vremenska napoved, a teden smo preživeli ob lepem sončnem vremenu.
Anja Perko, prof., vodja šole v naravi
Šola v naravi je tako kot že vrsto let potekala na Debelem rtiču od 5. do 10. septembra. Pouka v naravi se je udeležilo 28 učencev petega razreda, matične šole in dveh podružnic. Učence smo spremljali in poučevali uči telji: Andrej Škantelj, Anja Perko, Danilo Drobnič in Roman Zabukovec.
Vremenska napoved nam za celoten teden ni obetala kaj veliko užitkov v morju in na soncu. Vožnja proti morju nas je v to napoved še bolj prepričevala, saj smo se na Debeli rtič
peljali po močnem deževju. A to so bile zad nje dežne kaplje v našem tednu.
Prvi dan so učenci na preverjanju dokazali, da so vsi plavalci. Čez teden so potem izpopolnjevali znanje prsnega plavanja in se učili novih tehnik plavanja (kravl in hrbtni kravl).
Ker so bila jutra dokaj hladna, smo jih izkoristili za pouk. Spoznavali smo slovensko obalo in njene značilnosti, življenje v in ob morju, napisali razglednice svojim domačim, ponovili računske operacije in tudi ustvarja li z morsko mivko in školjkami. Vrtnarka
Debelega rtiča nas je popeljala po rtiču in pokazala veliko zanimivih začimbnic, grmov, dreves in rast lin.
V sredo smo se z ladjico odpe -ljali v Piran, kjer smo obiskali akvarij, v katerem so videli tudi ogromnega raka, malega morske ga psa, različne ribe, zelo zanimiv je bil tudi morski list. V Piranu smo si ogledali tudi staro mestno jedro, Tartinijev trg, kraj, kjer so snemali film Poletje v školjki in se seveda posladkali s sladoledom.
Poleg tega so bile popoldanske aktivnosti tudi športno obarvane. Tekmovali smo v skoku v daljino, suhem slalomu med drevesi, vle čenju vrvi in krosu. Zvečer smo se pomerili z drugimi šolami v šta fetnih igrah, v katerih je ena ekipa naše šole zmagala. Šli smo na nočno kopanje, imeli ples in zabavni večer z različnimi igrami, kjer so sodelovali vsi učenci.
Petek je bil dan, da učenci pokažejo pridobljeno znanje sko zi celoten teden. 10 učencev je osvojilo bronastega delfina, 17 srebrnega delfina, ZLATEGA DELFINA pa je osvojila LARA ANDOLŠEK. Vsem učencem uči -telji še enkrat čestitamo.
Teden je prehitro minil in učenci so se skupaj z učitelji pol nih lepih spominov in izkušenj v soboto vrnili domov. ♦
september 2011
Iz šole, iz zavoda Prizma
23
VTISI UCENCEV
Debeli rtič se mi je zdel zanimiv kraj. Tukaj sem preživela teden dni nepozabnih počitnic. Plaže so se mi zdele lepe, le v morju je bilo preveč trave. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo si z vrtnarko ogledali rastline. Med njimi se mi je najbolj zdela zanimiva sramežljivka, ker ti že ime pove, da je sramežljiva. Ko se jo dotakneš, zapre svoje liste. Zelo zanimiv je bil obisk mesta Pirana. Tukaj si si lahko kupil kakšen spominek. Ogledali smo si tudi Tartinijev trg. Zabavali smo se tudi pri igri nogometa, badmintona, metanje vorteksa in metanje žoge na koš. Ta kraj si bom zapomnila po nepozabnih počitnicah.
Lara Andolšek
Na Debelem rtiču smo se imeli zelo lepo. Tam smo spoznali veliko novih stvari. Najbolj všeč mi je bilo takrat, ko nam je vrtnarka predstavila sredozemske rastline. Poleg tega pa smo tudi plavali kravl, se učili skok na glavo in hrbtni kravl. V skupini me je imel učitelj Roman, ki je bil zelo strog, a to mi je pomagalo, da sem osvojila srebrnega delfina. Zadnji večer smo imeli kviz pri katerem so sodelovale naše tri najpametnejše punce, ki so osvojile tudi prvo mesto. Na koncu pa je bil še ples, ki mi je bil zelo všeč.
Neža Grm
Z učenci našega razreda smo za šest dni odšli na Debeli rtič. Imeli smo se zelo lepo, saj nam je bil prihranjen prvi teden rednega pouka. Bilo je vroče. Naučili smo se plavati žabico, kravl, hrbtni kravl in skok na glavo. En večer smo se obmetavali z vodnimi balončki in se špricali. Imeli smo tudi piknik z nam najljubšimi jedmi, nočno kopanje, kjer smo se igrali vodne igre, poligon za tek^ Za zaključek pa je sledil še ples v pižamah.
To bi še ponovili, ko bi se le dalo.
Špela Strnad
Dobrepolje ima čudovito mladino
Zavod Prizma Ponikve je marsikomu znan kot »tisti« zavod. Vendar malokdo pomisli, da v njem bivajo ljudje, ki jih je v življenju doletela nesreča, ali so zboleli, ali pa obstaja kakšen drug razlog, da ne morejo bivati na svojem domu.
Katja Vipotnik
V njem bivajo mlajši ljudje, ki so v nekaterem smislu prikrajšanji za življe nje, kot bi ga živeli brez bolezni ali invalidnosti.
Večina ljudi v našem zavodu je popolnoma ali delno odvisna od pomo či drugega človeka. Pa ne samo v smislu zdravstvene nege ali prehranjevanja, temveč tudi v smislu razpoloženja, sožitja, sočloveštva.
Ko sem pred slabimi štirimi leti priš la v Dobrepolje oziroma Ponikve in v sam zavod, sem bila nemalo presene čena nad medsebojnim odnosom zavoda in lokalne skupnosti. Ni bil slab. Sploh ga ni bilo. Med zaposlenimi je bilo izredno malo domačinov, kar je presenetljivo, saj zavod sam po sebi nudi veliko delovnih mest in zaposlitev, nikogar na študentskem delu ali počit niškem delu.
Res je delo težko, pa ne zaradi inva lidnost ali bolezni - ravno zaradi člo -veškega odnosa. Ljudje smo včasih sla be volje ali nerazpoloženi, se slabo počutimo ali pa zaradi kakšne svoje težave nezadovoljni z življenjem nas ploh. To se dogaja tudi našim stanoval cem in v teh trenutkih moramo mi zaposleni razumeti in potrpeti tudi kakšno težjo besedo ali dejanje. Za to
smo tudi usposobljeni. Druga plat pa je ta, da so naši stanovalci kljub svojim težavam izredno spontani, dobrona merni in čistih src, kar se pa v današ njih medsebojnih odnosih zelo pogre -ša.
Slika je sedaj v našem zavodu zelo drugačna. Že dve oziroma tri leta so se nam pridružili mladi Dobrepoljci in tudi drugi. To so dijaki in študenti različnih strok, različnih starosti. Povezuje jih pa eno : izreden čut do sočloveka, iskrenost in toplina. Ko jih opazujem pri njihovem delu, si ne morem kaj, da ne bi pomislila, kako ponosni so lahko njihovi starši in kako se verjetno še sami dijaki in študentje ne zavedajo, na kakšen dober in kakovosten način delujejo kot ljudje. Neobremenjeni s kvantami, nasmejani kljub včasih tež kim situacijam, potrpežljivi in dobri do sodelavcev. Tako stanovalci kot zapo sleni jih imajo radi. Moja želja pa je, da se na tem mestu zahvalim dekletom in fantom za iskreno in kvalitetno sodelo vanje. Torej Žiga Prhaj, Armin Škulj, Matej Nose, Tina Gačnik, Sara Kljajič Flegar, Martina Zadnik, Maja Tomas, Simonca Žnidaršič, Tanja Frelih Rem Marič, Primož Oblak, Ibrahim Muhič, Edis Brkic, Rok Blatnik hvala in vedno dobrodošli! ♦
Prvošolčki na PŠ Struge pogumno v šolske klopi
Čas brezskrbnih in razigranih počitniških dni se je počasi poslovil. Hladna jutra in večeri, ki nas vedno bolj silijo v zavetje domov, napovedujejo prihod pisane jeseni. Ta nas s preobleko narave v tople barve umiri, hkrati pa nas obsuje z novimi nalogami. Prikradejo se nove skrbi in nemalo različnih vprašanj. Vendar se začudenje na obrazih lahko še vedno prelevi v nasmeh.
Anja Drobnič
Prvi šolski dan na PŠ Struge je letos posebej zaznamovalo sedem prvošolčkov. Maks, Jan, Tjaša, Matic, Anja, Žan in Matic so mali korenjaki, ki so letos prvič prestopili šolski prag. Nekateri sprva še malce zadržano, drugi pa so že v pričakovanju sedli v šolske klopi. S toplim pozdravom in lepimi željami jih je na začetku nagovorila vodja šole Moj ca Pugelj, nato pa jih je s spodbudnimi besedami na pot za znanjem pospremil tudi gospod župan Janez Pavlin. Z uči -teljico Lucijo Pustotnik se obema lepo zahvaljujeva. Za pri -jazen pozdrav se zahvaljujeva učiteljici Karmen Perko in učencem tretjega razreda, ki so svoje mlajše prijatelje lepo sprejeli. Starši, tudi vam hvala za vso podporo.
»Mesec september z vetrom zapleše in prvošolcem laske počeše je odmevala pesmica, ki sva jo namenili prav mladim nadobudnežem. S pomočjo igrice si je vsak prido -bil tudi svoj znak, ki ga bo v šoli spremljal skozi celo leto. Sledila je sladka pogostitev s torticami in sokom. Prvošolč ki so se nato z rumenimi rutkami okoli vratu ponosno sprehodili do igrač in se z njimi radovedno poigrali.
Z učiteljico Lucijo prvošolčkom in vsem ostalim učencem želiva v letošnjem šolskem letu veliko radovednosti in vedoželjnosti, hkrati pa potrpežljivosti in vztrajnosti. Tako se bo tudi začudenje večkrat prelevilo v nasmeh. ♦
Tudi šolarji so si ogledali gobarsko razstavo
Slavko Pajntar - PINKI
Tudi učenci iz Osnovne šole Dobrepolje in podružničnih šol so si ogledali gobarsko razstavo v Hočevju. Pri nas so se oglasili v torek in moram reči, da smo se imeli zelo lepo. Dan smo izko ristili še za pohod do gobarskega doma v Šentrumarju, kjer smo se z otroci in učitelji posladkali s čajem.
september 2011
Iz društev
25
Letovanje invalidov
Že nekaj let zapovrstjo konec poletja delovni invalidi občin Grosupljega, Ivančne Gorice in Dobrepolja obiščemo Mali Lošinj. Tako je bilo tudi letos.
Nejka Miklič, članica Društva invalidov
V soboto, 3. septembra, smo se že ob 4.30 uri zbrali na avtobusni postaji v Grosupljem. Skoraj poln avtobus dobro razpolo ženih članov društva in njihovih svojcev je krenil proti Dobre polju. Tam so se vkrcali še člani Dobrepolja, katere smo zaradi njihove dobre volje krstili kar za Dobrovoljce.
Napovedoval se je zopet lep dan in res, že ko smo se iz Del nic spuščali proti morju, je posijalo sonce. Čez Krk smo hitro prispeli do trajektne luke Valbiska, kjer smo ob dobri kavi in vdihavanju morskega zraka počakali na trajekt proti Meragu na Cresu. Še nekaj kilometrov in prišli smo v Osor, kjer dvižni most povezuje otoka Cres in Mali Lošinj. Potem pa še malo, in pris peli smo na cilj.
Na parkirišču so nas že pričakali invalidi iz Ribnice, ki so letovali teden pred nami in so se domov vračali z istim avtobusom, s katerim smo prispeli mi. Hotel Alhambra, v katerem so nas namestili, je stara avstroogrska vila, ki ima svoj čar. Opremljena je malo v turškem stilu, lepo vzdrževana, sobe ene s kopalnico, druge brez, ene z balkoni, druge brez, so bile vsak dan dobro očiščene. Hrana v hotelu je bila samopostrežna, na nivo -ju hotela s 4- 5 zvezdicami. Prijazno osebje nas je res razvajalo.
Vsako jutro se je nekaj najbolj pridnih podalo na jutranji sprehod. Sledil je dober in bogat samopostrežni zajtrk, nato pa so eni že odhiteli na plažo, drugi na sprehod. Naša predsedni -ca nam je organizirala celodnevni izlet z ladjico na otok Susak. Ta otok je sestavljen iz same mivke, naselje ima še 700 hiš, od tega je 200 objektov v lasti Slovencev. Stalnih prebivalcev pa je tudi samo še 200. Pred drugo vojno je otok Susak s 4000 pre -
bivalci cvetel po zaslugi ribolova in vinske trte. Po vojni pa so otočani padli v nemilost, ker so bili baje preveč naklonjeni Italijanom, zato so se izselili, večina v Italijo, nekaj pa tudi v Ame -riko. Sedaj pa se domačini, kolikor jih še je, ukvarjajo s proda -jo mivke, ki jo z ladjo vozijo na ostale otoke. Trta, ki je tam uspevala, je preminila in otok je poraščen s trsjem.
Dnevi so nam kar prehitro minevali ob sončenju, plavanju, sprehodih, nabiranju žajblja in lovorja ter druženju. In tako je prišla tudi sobota, ko je bilo našega 7 dnevnega počitnikovanja konec. Avtobus, ki nas je prišel iskat, nas je po isti poti varno pripeljal v Grosuplje. Za konec smo sklenili, da se prihodnje leto spet vrnemo na Mali Lošinj, kjer bomo v septembru ponovno uživali v vseh čarih morja. ♦
V preteklih dveh letih smo dobrosrčnost 28.514 darovalcev delili z mnogimi. Z zbranimi sredstvi smo omogočli nakup 37.478 dodatnih prehranskih paketov in pomagali številnim družinam in posameznikom v socialni stiski. Hvala, ker ste delili.
Lepo je deliti.
Zaradi vse težjih socialnih razmer, je tudi letos veliko ljudi, ki so se znašli v socialni stiski. Zato se z akcijo Lepo je deliti ponovno obračamo na vse, ki ste po svojih močeh pripravljeni pomagati.
Že z majhnim prispevkom lahko pomagate!
Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN 02 na TRR:
03100-1111112208, referenca 00-937037
ali pa pošljete SMS s ključno besedo "SKUPAJ" na 1919.
Hvala za dobrosrčnost v imenu vseh, s katerimi boste delili. Rdeči križ Slovenije
Več informacij o akciji lahko najdete na www.rks.si/skupaj
Mobitel in Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za Rdeči križ Slovenije. Uporabniki z SMS sporočilom donirate 1EUR.
Imejmo Slovenijo radi
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, ki združuje veterane iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, je tudi letos, kot že nekajkrat do sedaj, organiziralo srečanje veteranov vojne za Slovenijo Ljubljanske pokrajine. Letos je bilo to srečanje še posebej slovesno, saj je bilo združeno s proslavo ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije.
Franci Zorko
Že zgodaj popoldne v soboto 20. avgusta se je na letališču v Šentvidu pri Stični zbralo precejšnje število veteranov iz raz ličnih območnih združenj, ki spadajo v t.i. Ljubljansko pokrajino. Med njimi so bili seveda tudi člani policijskega vete ranskega združenja Sever. Kmalu po šti rinajsti uri se je oblikovala kolona stopet desetih pohodnikov, ki so se podali na pohod proti Muljavi. Na čelu kolone je stopal neutrudni organizator tovrstnih pohodov Stanko Žvegla ob njem pa je ponosno plapolala slovenska zastava simbol naše samostojnosti. Pohodniki so v družbi svojih soborcev izpred dvajsetih let, kljub vročini, v prijetnem vzdušju z lahkoto premagovali približno 13 km dolgo pot. Tudi lepota idilične dolenjske pokrajine je pripomogla k temu, da na utrujenost nihče še pomislil ni. Po kraj -šem postanku in okrepčilu pri lovski koči na Bojanjem vrhu je kolona nadaljevala pot po deželi Desetega brata do Muljave. Na Jurčičevi domačiji je pohodnike pri čakal hudomušni Krjavelj, oktet Samo -rastniki je zapel nekaj pesmi, udeleženci pohoda pa so se po ogledu Jurčičeve domačije, dobro razpoloženi, vrnili na svoje izhodišče v Šentvid pri Stični, kjer se je nadaljevala svečanost .
Ob kulturnem programu v katerem sta sodelovala Stiški kvartet in ženski pevski
zbor Brinke iz Grosupljega se je zvrstilo kar nekaj slavnostnih govornikov.
Uvodoma je vse prisotne pozdravil župan občine lvančna Gorica Dušan Str nad, ki je v svojem nagovoru poudaril pomembnost dogodkov izpred dvajsetih let. Opozoril je na dejstvo, da je malo ljudem dano doživeti rojstvo lastne drža ve. Zato moramo biti ponosni, da smo bili del tega obdobja v slovenski zgodo vini. Dejal je tudi:« Ponosni smo na fan -te in dekleta, ki ste v formacijah in uni formah Manevrske strukture Narodne zaščite, Teritorialne obrambe ali Milice storili največ kar lahko stori človek, ko ga
pokliče domovina. Ubranili ste dom družino in domovino«. Omenil je tudi žalostno resnico, da vrednote slovenske samo stojnosti še vedno niso dovolj zasidrane v naših srcih. Zato je pomembna vloga veteranskih organizacij, da pomagajo pri krepitvi domoljubja in narodne zavesti.
V nadaljevanju je spregovoril tudi predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Janez Pajer, ki je opozoril pred -vsem na negativen odnos precejšnega dela politike do vrednot za katere smo se borili pred dvajsetimi leti. Še posebej je izpostavil dejstvo, na katero se vse pre -pogosto pozablja, da smo se takrat uprli četrti največji armadi v Evrope in zmagali. Vendar to ni bila samo zmaga terito -rialcev in miličnikov, bila je zmaga vseh Slovencev, ki smo se takrat odločili za samostojno pot.
Župan občine Grosuplje dr. Peter Ver lič je v svojem slavnostnem nagovoru čestital veterankam in veteranom ter pozval vse Slovenke in Slovence z bese dami: »Imejmo Slovenijo radi. Čutimo jo v srcu. Tako jo bomo ohranili srečno, svo -bodno in samostojno tudi v bodoče«.
Prireditev se je zaključila s pozdravnim nagovorom predsednika Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje Borisa Peterke ter podelitvijo priznanj in odlikovanj veteranom. Ude leženci srečanja pa so se družili še dolgo v noč. ♦
september 2011
Iz društev
27
Konjeniški dan v Strugah
Konjeniški dogodek v organizaciji KD Struge, ki ga vodi predsednik Peter Pugelj, vsako leto privablja nove ljubitelje konj med zelene gozdove in travnike v Struško dolino - vas Lipa. Poleg glavne tekme v vztrajnostni ježi-endurance prizadevni člani pripravijo pester spremljevalni program, v katerega so poleg struške alke in slaloma okoli ovir letos vključili tudi predstavitev naravnega konjarstva.
iz Primče vasi pri Ambrusu z njeno 11 - letno križanko Lucijo.
Legendarni povezovalec programa Lojze Klančar, brez katerega konjeniški praznik v Strugah ne bi bil pristen, je povabil tudi druge konjenike, ki so na kraj dogodka prišli kasneje, da se s svojimi konji udeležijo tradicionalnih tekem. Prva je bila na sporedu spretnostna ježa okoli pritrjenih palic, kjer se je preizkusi lo dvanajst parov. V finale so se uvrstili trije tekmovalci, ki so tekmovali posa mezno na čas. Z najhitrejšim prihodom skozi ciljno črto je postal zmagovalec Nejc Zakrajšek iz KD Krvavec z 11 - letnim kastratom Miškom. Na 2. mesto se je uvrstil Cveto Vlašič, na 3. mesto pa Tomaž Hren. Tekmovalno vzdušje se je v struški alki oziroma snemanju struškega venčka med enaindvajsetimi konjeniki še stop njevalo, pri čemer je bil v treh poizkusih najbolj uspešen mladi Cveto Vlašič iz KK Mlaka Kočevje s kobilo Mico. 2. mesto je pripadlo Tomažu Arku, 3. pa zopet Tomažu Hrenu. Pred svečano podelitvijo boga tih denarnih nagrad in priznanj najbolj šim trem v vseh tekmah so prisotni lahko občudovali krajšo predstavo dveh konj, s katerima se je poigraval in izvajal never jetne trike posebni gost, naravni konjar Jani Krmac iz Moravč. In tako so besede povezovalca programa Lojzeta letos dobi le pravi pomen: »Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo prave sledi!« ♦
Irena Krnc
Pred startom v neuradni hitrostni vztraj nostni tekmi endurance u, je Miha Šavc, dr. vet. med., iz ljubljanske Veteri -narske fakultete, preveril splošno fizično stanje konj, glavni sodnik Jože Žižek pa pojasnil pravila na tekmi. Nato se je dva najst tekmovalcev v skupinskem startu podalo na pot štiridesetih kilometrov, ki je bila sestavljena iz dveh delov. Zaradi vročega sonca so bili konji bolj utrujeni, kar je povzročilo previsok srčni utrip večine tekmovalcev po končanem prvem
delu dvajsetih kilometrov. Tako so se po obveznem 40 - minutnemu počitku v drugi krog lahko podali samo trije tekmovalci. Cilj je po 57. minutah prvi dosegel 17 - letni Simon Padovac iz domačega društva KD Struge s 7 - letnim polnokrv-nim angleškim žrebcem See you in si po zadnjem veterinarskem pregledu, kjer je imel žrebec utrip pulsa 51, prvič prislužil zmago na tem tekmovanju. Na 2. mesto se je uvrstila mlada mamica, Petra Komi dar iz Starega trga pri Ložu s 7 - letno pol-nokrvno angleško kobilo Damo lastnika Janeza Zajca, na tretje pa Patricija Blatnik
Poletje se počasi poslavlja. Hladna jutra in večeri opominjajo, da nas zapušča poletje. Na našem zadnjem letošnjem izletu nas je sonce s svojimi žarki dobesedno božalo. To je bilo 10. sep tembra, ko smo se polni humorja in dobre volje odpeljali - v do zadnjega sedeža polnem avtobusu - v Ljubljano do Livade. Tam smo se vkrcali na ladjo in na njej preživeli skoraj 6 ur. Šef ladje nas je sprejel z veselo dobrodošlico. Kako smo se mi na to odzvali, pa lahko samo ugibate. Po aperitivu so se naša grla sprostila. Muzikant Tone je raztegnil svoj meh, in mi smo poza -
bili na boleča kolena. Na ladji je Tomo, v eni osebi šef in kuhar, poskrbel za sveže pripravljeno hrano, Jože pa pri točilnem šan ku za pijačo. Da ne boste mislili, da smo pili samo vino, tudi voda in sokovi so nas poživili. Skratka! Bil je lep, sončen, zabaven in nepozaben dan. Pa prišel je čas odhoda, in za slovo smo še enkrat zaplesali, kar na parkirišču. Na poti domov smo dodali še piko na i. Ustavili smo se v Grosuplju in si privoščili kepi -co sladoleda.
Pri Škrjančkih smo v mesecu avgustu zopet obeležili dve okrogli obletnici, skupaj 130 let. Že ugotavljate, kako se staramo? Ja, leta tečejo in nič ne rečejo.
Zdaj pa še vabilo na srečanje z našimi sosednjimi društvi, ki bo 1. oktobra v šoli v Stični. Vaši poverjeniki vas bodo pravočasno obvestili. ♦
Slika zgoraj: Še zadnji ples in gremo domov
Sliki desno: Marija in Fani ter njunih doživetih 130 let!
september 2011
Iz dobrepoljske ambulante
29
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
O vratu, škratu in aparatu
»Tebe bom ljubil zdaj, zdaj in na vekomaj. K tebi želim, moj Bog, k tebi moj Bog... « so odmevali glasovi cerkvenega pevskega zbora ob koncu nedeljske maše. Najbolj žejni in vinčka željni vaščani pa so že pred tem, takoj po duhovnikovih bese dah "pojdite v miru" potihem smuknili skozi glavna vrata in zavili do bližnje gostilne Pr' Marički. Ko so se jim pridružili še tisti, ki so zdržali prav do konca maše, je bil lokal v trenutku poln, tako za mizami, kakor tudi pri šanku. »Žene kuhat kosilo, mi ga pa pijmo... « je zvene lo po gostilni in Marička, lastnica gostilne je bila spet dobre volje.
Najbolj glasna skupina pivskih bratcev se je kot ponavadi nastanila za mizo bli zu WC -ja, kar je seveda logično, saj je vsakemu od njih pomembno, da če mora slučajno odtočit, pri tem ne izgubi veliko časa; debate se namreč vrtijo o tako pomembnih zadevah, da ne sme nobena stvar uiti njihovim ušesom. Tokrat je današnjo temo debate otvoril predsednik gasilskega društva Janez, ki je poklical mlado natakarico s čudno željo: »Daj, Rebeka, prinesi mi tri deci cvička in sla mico!« Družba je bila presenečena; zakaj slamica? Janez jim je odgovoril, da ga boli vrat in da ne more nagniti glave nazaj, zato lahko pije le na slamico. Nekateri škodoželjneži so se tej razlagi pritajeno nasmihali, blagajnik turističnega društva Vane pa takoj, ko na eks popije šilce žga nja, s hripavim glasom in s cigareto v roki spregovori: »Ne norčujte se iz bolezni. Poslušajte mene, kako imam hripav glas zaradi vnetega grla. Danes pri maši sploh nisem mogel peti... Doma mi naša kuha žajbljev čaj, tukaj ne smem piti vina, zato moram piti šnops. Vsaka bolezen človeka prizadene.« Družba je obmolknila, tu in tam je kdo izmed navzočih zamrmral: 'To je res, bolezen ni hec', dokler se čez čas ni opogumil tajnik lovskega društva Frenk in rekel: »Jaz pa imam probleme z vrtoglavico in šumenjem v ušesih. Baje da imam lahko zaradi visokega pritiska zamašene vratne žile in bom moral na ultrazvok.« Navzoči so po tej izjavi še bolj začudeno zmajevali z glavo, a ne za dol go, kajti že v naslednjem trenutku je pri stopil k njihovi mizi Jože, odgovorni za zbiralnico mleka, rekoč: »A kaj pijete, ali samo čvekate? Na zdravje vsem!« Takoj
zatem, ko je izpraznil kozarec, pa reče: »Hej, Rebeka, prinesi pijačo za celo mizo na račun zbiralnice mleka. Blagor vam, prijatelji, vas bo danes, ko pridete domov, na mizi čakalo nedeljsko kosilo, jaz pa bom imel spet suhi obrok. Kaj hočem; žena je pač bolna, ima težave s ščitnico in se grozno slabo počuti.« Edini, ki ni nazdravil z družbo, je bil vodja narodno zabavnega ansambla Zvonko zvoni Zvon -ko in zato je bil takoj deležen opazk in negodovanja: »Zakaj ne piješ z nami? Ti je zdravnik prepovedal?« »Kje pa, saj vidi te, da imam pivo pred seboj. Zdaj bom najprej vzel tableto za želodec, saj imam zaradi želodčne kisline vnet in razžrt požiralnik. Potem boste pa videli, kdo je glavni na vasi. Pivo bo teklo v potokih...« In res, vzame tableto, počaka tri minute, nato pa z največjim užitkom izprazni kozarec do dna. Tudi drugi se niso prav nič branili pijače. Glasna razprava in hitra postrežba sta botrovali dejstvu, da se je ura kmalu nagnila v popoldan in točno ob 13. uri šefica Marička pristopi k pre -šerni družbi, rekoč: »Fantje, zapiramo, se vidimo jutri^« In potem so samo še plačali pijačo in odšli vsak proti svojemu domu. Doma so se seveda dobro najedli in napili, do večera poležavali, potem pa tisto noč razumljivo zelo slabo spali^ Zakaj? Zato, ker jih je v tej deževni noči vse po vrsti obiskal nočni škrat Moralček Protispalček.
Najprej je obiskal Janeza, ki je imel težave z vratno hrbtenico. Prišel je okrog polnoči, v roki je nosil kovček z delovnim orodjem. Postavil se je Janezu za vrat, previdno odprl kovček in iz njega vzel vrtalni stroj in velike klešče, s katerimi je lahko objel Janezovo glavo. Brez obotav ljanja je začel z delom. Z velikim svedrom je začel vrtati luknjo v vratna vretenca, s klešči pa sukati in vrteti glavo na vse stra ni. Janez je sredi spanca čutil močne bolečine. Prosil je Moralčka Protispalčka naj že enkrat odneha. Ta pa nič, kar naprej je nadaljeval svoje delo in pri tem vztrajno momljal: "Spomni se name tudi podnevi, ko bi moral telovaditi in delati vaje za vrat..." Janez je obljubil, da se bo spremenil, samo naj Moralček neha vrta ti in zvijati njegov vrat. V hudih bolečinah se je čez nekaj časa zbudil, z izmučenim pogledom preletel prostor okrog sebe in začudeno ugotovil, da o škratu ni več ne duha ne sluha. Odločil se je, da bo začel že naslednjega dne pridno telovaditi, vzel tableto proti bolečinam in kmalu zatem ponovno zaspal vse do jutra. Zatem je Moralček Protispalček obiskal Vaneta, ki je imel vneto grlo. Ob prihodu v njegovo spalnico je Vane ležal na hrbtu in globo ko dihal z odprtimi usti. Brez obotavlja nja škratek odpre kovček in iz njega potegne solnico, v kateri je bil namesto soli pesek. Previdno je začel trositi pesek skozi Vanetova usta naravnost do grla, pesek se je zarival v vneto sluznico in povzročal obupne bolečine. Vane je pro -sil, naj se peskanje grla takoj neha, a Moralček ja samo zamrmral: "Spomni se name tudi podnevi, nehaj kaditi, aktivno telovadi in ne ponočuj." Vane je obljubil, da bo upošteval škratove nasvete in ta je kmalu zatem nehal z bolečo lekcijo. Kmalu zatem je naš bolnik popil skodelico čaja in mirno zaspal vse do jutra. Moral ček Protispalček pa se je odpravil k naslednjemu gostilniškemu junaku Fren -ku, ki je imel vrtoglavice in šumenje v ušesu. Iz delovnega kovčka je potegnil majhno, a močno dvigalko, ki je imela vrtljiv nosilec in jo postavil pod Frenkovo posteljo. Posteljo je rahlo dvignil od pod -lage in jo začel vrteti skupaj s spečim jagerčkom ravno v trenutku, ko je le ta zaspal. A spanca je bilo kmalu konec. Vrtenje in cvileči zvok stare dizalice sta bila neznosna, Frenku se je mešalo od neprijetnih občutkov, v obupu je prosil Moralčka Protispalčka, naj neha. A ta neizprosni nadležnež je samo zagodrnjal: "Spomni se name tudi podnevi: zdravo se prehranjuj in se vključi v program Zdravo hujšanje." Frenk je seveda takoj vse obljubil, samo da se neha neznosno vrtenje in cviljenje. Škrat je obljubam verjel in kmalu zatem odšel. Naš trpeči
možakar pa je odprl okno, da je v sobo prišel sveži zrak in mirno zaspal vse do jutra. Naslednji je bil na vrsti Jože, ki je imel bolno ženo. Škrat je iz kovčka vzel radiokasteofon in ga prižgal ravno v tre nutku, ko je Jože zadremal in bil v fazi odsotnosti. Radio je govoril: »Danes je za posledicami hude bolezni ščitnice umrla Jožica Mlečnik, žena Jožeta Mlečnika, lastnika zbiralnice mleka. Osamljena in pozabljena od svojih najbližjih, pred vsem pa pozabljena od svojega življenj skega partnerja Jožeta, je bila najdena v podstrešni sobici, sestradana, neoskrb ljena in s trpečim izrazom obraza ob nastopu smrti...« Jožeta je spreletaval srh, bil je na pol v spanju, tlačila ga je mora ob poslušanju neusmiljene osmrtnice, v transu je zaprosil Moralčka Protispalčka, naj se ga usmili s tem psihološkim muče njem. Ta pa nemo in mirno izdahne sta vek: 'Spomni se name, predvsem pa na svojo ženo tudi podnevi. Spoštuj in pomagaj ji v njeni bolezni, kakor si ji obljubil ob vajini poroki pred štirideseti mi leti.' Seveda je Jože obljubil, da bo ženo peljal takoj jutri k zdravniku, ob odhodu škrata je prebral odlomek iz sve tega pisma, potem pa mirno zaspal vse do jutra. Nazadnje se je Moralček Protis -palček odpravil do Zvonkota. Spet je imel pri sebi svoj težki kovček z orodjem, a za razliko od prej ga tokrat sploh ni odprl. Enostavno ga je položil Zvonkotu na tre buh ter ga z obema rokama fiksiral, da ga Zvonko ni mogel prevrniti s sebe. Kmalu je začutil, da mu teža kovčka poganja želodčno kislino navzgor in mu še bolj nažira že načeto sluznico požiral nika. Slina mu je polnila ustno votlino, komaj je zmogel nekaj besed, s katerimi je Moralčka prosil, naj vendarle spravi kovček dol z njegovega trebuha. A ta je nejevoljno zasikal: 'Spomni se name tudi podnevi. Ne jemlji tablet za želodec samo zato, da bi lahko pil alkohol in jedel nez dravo hrano.' Seveda je tudi Zvonko obljubil, da bo popravil svoje navade in razvade, takoj, ko je Protispalček snel kovček z njegovega trebuha, je naredil nekaj vaj za vrat in trebušne mišice ter zatem mirno zaspal do naslednjega jutra.
Naslednji dan zvečer so se vsi bolniki, ki so imeli ponoči prej naštete težave, spet zbrali v gostilni Pr'Marički. Vsi so opisovali, kakšne bolečine in muke so preživljali prejšnjo noč. Debata je bila tako zanimiva, da ji je prisluhnila tudi Marička, ki si je zapomnila vsako podrob -nost. Komaj je čakala, da je odbila 22. ura in da se je gostilna zaprla. Po tem je namreč takoj tekla na telefon, da bi pokli cala svojo sestro, zdraviteljico Mico. Ta pa je ni poslušala po telefonu, ampak ji je
naročila, naj takoj pride do nje, da preiz kusita nov aparat Debato analizator. Marička je seveda kmalu prispela do sestre in takoj sta se lotili dela. Vse, kar je bilo potrebno, je bilo, da je podrobno opisala to, kar so doživljali Janez, Vane, Frenk, Jože in Zvonko. Zgodbe je pripo vedovala v mikrofon Debato analizator ja, ki je vse skupaj posnel, nato pa začel z obdelavo vnesenih podatkov. Po petih minutah je zapiskal in s tem signaliziral, da je obdelava končana in da lahko Marička in Mica poslušata analizo. Tako le je začel aparat govoriti ob pritisku na zeleni gumb:
Glavo nosi in obrača vrat. Povezuje jo s telesom. Glava komandira telo, telo hrani glavo. Vrat ima ogrodne strukture zadaj, vezivno mišične strukture čez cel obod, vitalne, predvsem cevaste strukture pa v sredini in spredaj. Cevaste strukture so žile arterije, žile vene, sapnik, požiralnik in hrbtenjačni kanal. Povezujejo telo z glavo in glavi preko krvnega obtoka dovajajo hranila in kisik, glava pa telesu zaužito hrano, vdihan kisik in živčne impulze za odrejene funkcije in gibe. Ščitnica je žleza na spodnji sprednji strani vratu, ki je termostat za stopnjo metabolnega, to je presnovnega izgorevanja. Janez ima cerviko-kranialni sindrom. Vane ima akutni laringitis. Frenk ima aterosklerozo cervi-kalnih žil. Jožetova žena ima hipotireozo. Zvonko ima erozivni ezofagitis. Vse naštete diagnoze zajemajo vrat. Vse naštete diagnoze je možno do določene mere preprečiti z zdravim življenjskim slogom (trditev povzeta iz strokovne literature Naš kraj, letnik 2008/11, stran 14-15, avtorji Golob R., Laharnar L., Marič Z.). Vrat je most med glavo in telesom, stisnjenje cevastih struktur lahko povzroči smrt
(strokovni izraz strangulacija). Vrat je področje, kjer Drakula sesa kri. Vrat je nosilec ogrlic, kravat in drugih modnih dodatkov. Vrat je točka, iz katere se spusti pogled moških v dekolte ženska »No, no, zdaj pa aparat že naklada,« je rekla zdra-viteljica Mica in ga ugasnila s pritiskom na rdeči gumb. »Kar sva želeli, sva slišali!« Marička se je dobre volje poslovila od sestre in še preden je sedla v avto, je bila odločena, da kupi tri Debato analizator je za svojo gostilno. Enega za pri šanku, enega za sobo za večje skupine in enega za vrt, da pokrije celo gostilno. S tem bo izpopolnila svojo ponudbo; vsi, ki bodo želeli, bodo lahko za tri evre ob odhodu iz gostilne prejeli še koristno analizo debate, ki se je v času njihovega obiska odvijala za njihovo mizo. Če se bodo pogovarjali o zdravju, bo aparat analiziral njihovo zdravje, če o vremenu, bo anali ziral vreme, če bodo debatirali o službi, bo analiziral njihov odnos do dela in tako naprej.
Zadeva se je seveda obnesla, ljudje imajo namreč radi astrologijo in podob ne reči, ki razkrivajo mistična ozadja bodisi njihovega rojstnega datuma, potegnjenih kart, horoskopskega zname nja, zvezd, bioenergije in seveda, zakaj pa ne, tudi izrečenih stavkov v gostilni Pr' Marički. En majhen analizator, ki ne seže Debato analizatorju niti do kolen, pred stavljamo tudi zdravniki, ko poskušamo analizirati težave, ki nam jih opišete bol niki v ambulanti. Morda pa se vam spla ča izkoristiti tudi to možnost. Mogoče bo analiza bolj preprosta, a zato bolj razum ljiva. Mogoče je naša prednost v tem, da ni treba pritiskati na zeleni ali rdeči gumb, da nas ni treba priključiti na električni polnilec in da upoštevamo reklamacije, tudi ko nam že poteče garancija. ♦
Delovni čas ambulant
Delovni čas spl. ambulante na Vidmu PONEDELJEK 7.00 do 15.00 TOREK 12.00 do 20.00 SREDA 12.00 do 17.00 ČETRTEK 12.00 do 17.00 PETEK 7.00 do 14.00
Delovni čas spl. ambulante v Strugah SREDA 7.00 do 9.00
Delovni čas spl. ambulante v Zavodu Svete Terezije SREDA 9.00 do 15.00 ČETRTEK 10.00 do 12.00
O
september 2011
Turistično okno
31
Potovanje po Aziji,, 6. del
Gašper Klinc
Zgodaj zjutraj poračunava na recepciji najinega resorta in se hudo obtežena z vso najino prtljago odpraviva na avtobu sno postajo, od kjer ga mahneva proti najinemu vietnamskemu cilju - mestu Saigon. Celotno potovanje bi se lahko v tistem trenutku močno zakompliciralo, saj sva na recepciji pozabila najina potna lista in če nama jih ne bi receptor v prav šprinterskem slogu dostavil v zadnjem trenutku na postajo, ko sva že vstopala na avtobus, bi morala prisilno podaljšati najino potovanje. Čez dva dneva sva namreč že imela plačan let nazaj proti domu in če bi šele v Saigonu ugotovila, da sva pozabila potne liste 400 kilome trov za sabo, bi kakih 1000 EUR vredne letalske karte splavale po vodi.
Avtobusna kamikaza
Ker sva celotno državo prepotovala z vla kom, sva se odločila, da za finiš preizku siva še avtobus. Čeprav je na vlaku naj večja nevarnost, da dobiš na postaji sko zi okno kamen v glavo, ker je to pač edi na zabava obubožanih otrok, ki živijo v največji možni bedi kar neposredno ob tirnicah, je avtobus nekaj podobnega kot izzivanje Matilde. Po avtocesti smo se več kot polovico poti vozili po nasprotnem
pasu, ker je pač tako veliko lažje prehite vati počasne motorčke in osličkove vpre -ge, ki jim je vseeno, če se po avtocesti vozijo 10 km/h.
Po nekaj bližnjih čelnih srečanjih našega avtobusa in nasproti vozečega šleparja (avtomobilov, zanimivo, pa sko rajda ne srečaš) se pametno presedeva prav na zadnje sedeže. Sicer pa zadeva poteka tako, da si prvo uro potovanja vse skupaj še ženeš k srcu, potem pa posta neš imun na brezglavo vožnjo ... ali pa zboliš na živcih.
Saigon
Mesto, v katerem se je pisala zgodovina. Za razliko od drugih Azijskih mest, ki sva jih do sedaj obiskala, ima to ponuditi marsikaj. Novodobni muzeji, posvečeni vietnamski vojni, se kar vrstijo. Videti je mogoče vse ... od originalne vojaške opreme do preveč realnih slik mučenj in posledic vojne. Zanimivo je, da so vsi eks -ponati dejansko zapuščina vojne in ne makete in ponaredki. Zunaj muzeja je mogoče videti vso ameriško letalsko, morsko in kopno floto, ki je bila po porazu Američanov zapuščena na tem ozem lju. Prav po azijsko si v muzeju povsem prost in lahko skoraj vsako stvar vzameš v roke, splezaš na njo ali jo preiščeš do potankosti. Ravno tako nimajo nobene
cenzure pri objavah fotografij. Tako so nekatere resnično prehude za normalen človeški želodec.
Cu Chi tuneli
Ena izmed največjih tegob ameriških vojakov v tej vojni je bil okoli 250 kilo meterski sistem podzemnih tunelov, ki so so ga zavezniki severnih vietnamskih sil zgradili v svojo obrambo in gverilske napade. Raztezal se je vse do sosedske Kambodže. Ta je bil nerešljiva uganka za zahodnjake, saj se je njihov sovražnik enostavno pojavil naenkrat iz tal, Ameri čani pa enostavno niso imeli odgovora na to. Med vojno so tako izkopali prava podzemna mesta, ki so premogla celoten življenski prostor - prostore za spanje, kuhanje, shranjevanje, proizvodnjo orož ja, bolnico itd. Celoten sistem je vseboval kup domiselnih varnostnih in napadal nih mehanizmov. Recimo odzračevalne komore, ki so preprečevale vdor strupe nih plinov v življenske prostore, zasilni jaški za pobeg pod vodo v primeru, da je sovražniku le uspelo prebiti vse njihove pasti ipd. Četudi so Američani odkrili vhod v podzemlje, niso mogli pripraviti napada na podzemne prostore, saj so bili prehodni tuneli enostavno premajhni, da bi se kot pritlikavi Vietnamci plazili po njih. V želji uničiti podzemna mesta so celo ustanovili posebno elito, v katero so lahko prišli le izbranci z dovolj majhno telesno višino, da so bili sposobni prema govati te tunele, a so tudi ti potem doži veli grenek poraz, saj se je izkazalo, da zaradi hude vročine in izjemno visoke vlage v teh tunelih niso bili sposobni bojevanja pod zemljo. Tudi sam sem poizkusil prečkati 50 metrov dolg pod zemni tunel in po pravici povedano, je bil občutek utesnjenosti in vlage nezno sen. Četudi je bil rov povišan in poširan za 15 cm v namen, da lahko skozenj pri dejo tudi turisti. Kri po žilah pa ti požene že dolgo opozorilo vodiča pred vstopom v tunel, naj nikar ne vstopajo ljudje s srč -nimi težavami, preveliko težo ali višino, strahom pred zaprtimi prostori ali s pre visokim ali prenizkim tlakom.
Varnost na prvem mestu
Med celotnim ogledom Cu Chi tunelov smo poslušali besno pokanje pušk in mitraljezov nekje v ozadju. Na koncu pa nam vodič ponudi še preizkušnjo orožja. Na začetku smo se malo debelo gledali med sabo, potem pa smo sami doumeli sistem. Stopiš k pultu, ki je podobnem gostilniškemu, in pokažeš na velik plakat
32
Turistično okno
september 2011
na orožje, ki bi ga rad preizkusil. Potem poveš še število željenih nabojev, ki ti jih ob plačilu porinejo direktno v roke in te napotijo na 20 metrov oddaljeno streliš če. Tam vzameš slušalke, stopiš do želje nega orožja, repetiraš in gremo. En nad zornik pa leno sloni v ozadju za primer, če ti repetiranje povzroča težave. Zelo čudno. Nobenega nadzora, nobene var nosti, enostavno prosto po Prešernu. ln glede na to, da lahko preizkusiš vse vrste orožja od pištol, ostrostrelskih in navad nih pušk, pa vse do težkih mitraljezov, je čudno, da se nikoli nikomur nič ne zgodi. Še posebej zato, ker hkrati strelja tudi po 15 do 20 ljudi.
Tehnologija podleže enostavnim metodam
Čeprav so bili Američani z vojaško teh nologijo daleč pred Vietnamom, jih je slednji spravil na rob obupa s svojimi primarnimi metodami. Gosta džungla, ki so jo domači vojaki poznali kot lasten žep, je postala strah in trepet za zahodno vojsko. Vietnamci so namreč postali spe cialisti za povsem enostavne pasti, ki so povzročale nečloveško mučno umiranje ali rane. Sestavljene so bile iz enostavnih, a premišljenih mehanizmov, kateri so bili zasnovani na osnovi 20 centimetrskih kovinskih bodic, ki jih je bilo nemogoče izvleči iz telesa. Zaradi teh pasti ne samo da je umrlo veliko Američanov, temveč jih je vojno veliko zapustilo z amputira nimi udi, ker so jih iz pasti lahko rešili samo na tak način. In še to samo nepo -sredno na kraju dogodka. Veliko pasti je bilo zasnovanih tako, da so najprej ujele enega samega vojaka, ki je potem služil kot vaba za svoje sovojake, ki so ob nude -ni pomoči doživeli isto usodo. Največja bojazen Ameriških vojakov so bile pasti, ki so ciljale v njihovo moškost.
Kot že rečeno, so Američani neutrud no poizkušali uničiti to zakrinkano kom binacijo džungle in podzemlja, a se je izkazalo, da ima tudi njihova potrpežljivost meje. Sramota, ki je postajala iz dne -va v dan bolj očitna, je sodu izbila dno. Enostavno niso mogli z najboljšo vojaško tehnologijo in znanjem do živega njim tretjerazrednim prebivalcem našega pla neta, ki so kot krti rili pod zemljo le 30 km stran od njihovega največjega oporiš -ča. V besu je padla strateška odločitev, da z silovitim bombardiranjem s skoraj vso opremo, ki so jo premogli, Cu Chi in vse, kar je pod njim, enostavno ne samo zrav najo s tlemi, ampak gredo še korak dlje. Sledilo je bombardiranje brez konca, za katerega mnogi pravijo, da velja za enega najhujših v svetovni zgodovini vojskova nja.
Posledice nepremišljenih dejanj
Še večjo sramoto so doživeli takoj potem, ko so na dan ušle informa cije, da so s to nepremišljeno akcijo v večini pobili le vse civiliste, ki so živeli na površju tega območja in niso imeli nobene povezave z vojno. Kot da to ni dovolj, so bili med civi listi večinoma le ostareli in ženske z otroki, saj so bili vsi vojskovanja zmožni možje ali na severni ali pa na južni strani. V osamljenih odroč nih vasicah niso imeli nobene mož nosti za preživetje.
ln kot da zahodnjakov ni šiba, ki so jo še celo sami vzgojili, dovolj tepla, so ti isti podzemni Vietkon govci (kot so jih imenovali) leta 1975 dokončno vdrli v njihovo poveljstvo v središču Saigona in jih dobesedno pognali v tek na streho poveljniškega poslopja, od koder so z zadnjimi helikopterji ušli gotovi smrti. Čeprav sem to že enkrat preko člankov ome -nil, pa bom še enkrat - eden najbolj zgovornih dejanj v tej vojni so ujeli fotografi ob begu helikopterjev iz strehe Ameriškega poveljstva. Ti so iz svojih »rešilnih splavov« več 10 metrov nad zemljo brcali svoje južne Vietnamske zaveznike, ki so se heli kopterjev oklepali z zadnjimi življen-skimi močni, saj jih je na tleh namreč čakala ista usoda, kot bi vsakega Američana, ki mu takrat ne bi uspe lo pobegniti.
Odhod proti domu
To ti pa je mučenje brez primere. Približno nekaj več kot 46 ur sva dan in noč ali sedela na letalu ali pa čakala na naslednje letalo. Resnično edino pravo mučenje na takšnih potovanjih. Po toliko urah brez zatisnjenega očesa nisem več vedel zase. Malo naju je k sebi spravil edino izstop iz letala v Nemčiji, kjer je zunaj kraljeval že hud zimski minus, midva pa sva iz letališča prikorakala v kratkih hlačah.Vsi okoli naju pa v debelih bundah.
Za konec - zakaj backpack sistem potovanja
Vprašanje, ki si ga zastavlja veliko ljudi. Pred -vsem zato, ker niti za minuto naprej ne veš, kaj te čaka, raziskuješ neokrnjene kraje, kamor turistična noga skorajda nikoli ne sto -pi, in predvsem zato, da se izogneš masov nemu turizmu, ki je že dolga leta prevladujoč. Če greš z agencijo na potovanje, je vsaj v večini tako, da še pred odhodom točno veš, kam greš, s kom greš, kje boš spal, kaj boš pil, jedel, kaj boš videl in kaj boš doživel. Skorajda je škoda denarja za izkušnjo, ki ti je v celoti znana in predstavljena že, ko odpreš katalog potovanj v turistični agenciji.
Preden sva lani odšla, sem od nekaj ljudi slišal modre besede, da gre človek samo enkrat v življenju na takšno potovanje, ker ga potem že izuči. Naju, kot kaže, še ni najbrž naju zato zdajle na mizi že čakata letalski karti za novo novembrsko azijsko avantu ro. ♦
ak^ na m^i
Zbudi se, zbeži v hribe ali pa na potep čez šuštarski most,
da preženeš turobne jesenske misli. Lahko pa brez besed občuduješ, kako čudovit je naš svet.
Čudovit bo tudi glasbeni večer z naslovom
PESMI GLAS,
ki ga prireja Vokalna skupina Mavrica z gosti.
Koncert v soboto, 8. oktobra 2011 ob 19.30 uri
v Jakličevem domu na Vidmu.
Lepo vabljeni na zanimiv večer, kjer boste ob zvokih glasbe z nami proslavili 15-letnico delovanja pevske skupine s tem imenom.
september 2011
Šport
33
Mali nogomet
Septembra se je nadaljeval jesenski del odprtega občinskega prvenstva v malem nogometu. Odigrane so bile tekme 12., 13., 14. in 15. kroga.
Rezultati in lestvica so naslednji:
Razpored tekmovanja v mesecu oktobru:
sobota, 1. oktober 2010, Videm sobota, 8. oktober 2010, Kompolje
Več o zaključku lige pa v naslednji številki in na www.sd-kompolje.si
ZŠO Dobrepolje
TRENUTNA LESTVICA :
ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK	- FSK MAFIJOZI	1	3
ŠD PREDSTRUGE	- BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE	1	7
RS TEAM ŠD KOMPOLJE	- OUTSIDER ŠD STRUGE	3	1
ŠMD TURJAK MAPRI	- PRO2 SNOOPY TEAM	2	3
FUTSAL KLUB DOBREPOLJE	- ŠD ZAGORICA KLAPA	2	0
FSK MAFIJOZI	- RS TEAM ŠD KOMPOLJE	1	6
FUTSAL KLUB DOBREPOLJE	- ŠD PREDSTRUGE	3	0
ŠD ZAGORICA KLAPA	- ŠMD TURJAK MAPRI	0	4
PRO2 SNOOPY TEAM	- ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK	8	1
OUTSIDER ŠD STRUGE	- BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE	4	4
ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK	- ŠD ZAGORICA KLAPA	11	1
ŠD PREDSTRUGE	- OUTSIDER ŠD STRUGE	0	4
BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE	- FSK MAFIJOZI	2	0
RS TEAM ŠD KOMPOLJE	- PRO2 SNOOPY TEAM	2	1
ŠMD TURJAK MAPRI	- FUTSAL KLUB DOBREPOLJE	5	2
FSK MAFIJOZI	- OUTSIDER ŠD STRUGE	3	6
ŠMD TURJAK MAPRI	- ŠD PREDSTRUGE	10	0
FUTSAL KLUB DOBREPOLJE	- ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK	2	9
ŠD ZAGORICA KLAPA	- RS TEAM ŠD KOMPOLJE	1	5
PRO2 SNOOPY TEAM	- BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE	1	2
		število tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani goli	prejeti goli	gol razlika
1	RS TEAM ŠD KOMPOLJE	15	12	0	3	36	66	28	38
2	PRO2 SNOOPY TEAM	15	10	2	3	32	60	24	36
3	BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE	15	9	3	3	30	43	22	21
4	ŠMD TURJAK MAPRI	15	9	1	5	28	61	24	37
5	OUTSIDER ŠD STRUGE	15	9	1	5	28	68	41	27
6	ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK	15	9	1	5	28	54	38	16
7	FUTSAL KLUB DOBREPOLJE	15	5	2	8	17	22	50	-28
8	FSK MAFIJOZI	15	3	1	11	9	24	53	-29
9	ŠD ZAGORICA KLAPA	15	2	0	13	6	16	65	-49
10	ŠD PREDSTRUGE	15	1	1	13	4	13	82	-69
Pozdravljene, ljubiteljice rekreacije!
Vse vas prav lepo vabim na prvo informativno srečanje,
ki bo v torek, 4. oktobra 2011, ob 19 uri v Jakličevem domu
zdravo društvo
Ta dan je vpis in formiranje skupin, ki so omejene s številom udeleženk - 25.
Prosim, da se srečanja udeležite, ker si boste le tako zagotovile prostor v skupini. Ob prijavi obvezno plačilo članarine za vadbeno obdobje 2011/2012.
V letošnjem letu bomo nadaljevale enako kot v pretekli sezoni.
Skupina KORENINE: upokojenke oz. ženske, ki jim intenzivnost in zahtevnost ostalih vadb ne ustreza. Uporaba rekvizitov - uteži, elastika, žoga, palica.. vodi: Stanka Kuplenk
Skupina PREPROSTO + ZDRAVO - vadim za zdravo hrbtenico,
preprosto, zanimivo, dobro volno, z uporabo različnih rekvizitov, razgibanje celega telesa, - vodi: Stanka Kuplenk
Skupina KOMBO ŠTENGCE - aerobne vaje, s pomočjo stopničke, uteži in ostalih rekvizitov - vodi: - Tina Arzenšek
Skupina KOMBO SKOKICE - visoko intenzivna vadba s koreografijo - vodi Urška Gačnik
Skupina PILATES - nadaljevalna - vodi Stanka Kuplenk Skupina PILATES - začetna - vodi Stanka Kuplenk Zapisala: Stanka Kuplenk
34
Obvestila
september 2011
Življenjski slog
KISLI DEZ
Alenka Bajrami
Kisli dež je posebej v razvitih industrijskih predelih eden izmed resnih okoljskih problemov. Doslej je najhuje prizadel severovzhodno Kanado, dele ZDA, srednjo Evropo in Skandinavijo. Tudi v Avstraliji in Braziliji se že kažejo znaki tega okoljskega prob -lema.
Kaj sploh je kisli dež in kako nastane? Dež je že sam po sebi kisel, kar je posledica spajanja ogljikovega dioksida in vode v ozračju. Ogljikov dioksid prihaja v ozračje iz naravnih virov in zaradi delovanja človeka, pri procesih gnitja, dihanja, gorenju fosilnih goriv ^ Kislost oziroma bazičnost merimo z lestvico Ph. 0 pomeni popolnoma kislo, 14 pa popolnoma bazično ozi -roma alkalno. Vrednost Ph deževnice je okoli 6, vrednost Ph kislega dežja je manj kot 6, v nekaterih pokrajinah, kjer je zrak močno onesnažen, pa je vrednost Ph celo manj kot 3.
Okrog 70 % kislega dežja nastane iz žveplovega dioksida, ki v ozračju skupaj z vodo tvori žveplovo kislino. Ostalih 30 % kislega dežja pa nastane iz dušikovega dioksida, ki skupaj z vodo tvori dušikovo kislino. Kisli dež uničuje jezera in reke ter pov zroča umiranje rastlin in alg, pa tudi živalim otežuje dihanje.
Povzroča razpadanje gradbenih materialov in celo škodo na zgradbah ter spomenikih. S kislim dežjem je povezano izumi ranje gozdov, saj jih lahko popolnoma uniči oziroma onemo goči rast. Še posebej so izpostavljeni iglavci, ker jim zaradi kislega dežja začnejo odpadati iglice. Kisli dež uniči tudi kemij sko ravnovesje v tleh (izpiranje nekaterih rudnin v zemlji).
Raziskave kažejo, da se kisle padavine pojavijo tudi več tisoč kilometrov od vira nastanka emisij. Kaj narediti:
•	Potrebno je močno zmanjšati količino žvepovih izpustov ter ostalih plinov, ki tvorijo ta škodljivi pojav. Prav zato so nekatere države sprejele Kjotski sporazum, ki med drugim temelji tudi na zmanjševanju žveplovega dioksida. Sicer pa je Kjotski protokol mednarodni sporazum, ki skuša zmanj -šati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov.
•	Jezera, gozdove in reke lahko posipavamo z apnom, s čimer nevtraliziramo kislost. Vendar to še ne more ustaviti začetka umiranja flore in favne, niti ni trajna rešitev.
Če pojava ne bodo omejili, se bo po napovedih proti koncu tega stoletja škoda povečala za desetkrat, med drugim bodo izumrle nekatere živalske in rastlinske vrste. ♦
KINO DOBREPOLJE
PETEK, 28. OKT. 2011 ob 17. URI
ameriške uspešnice -animirani sinhro
SMRKCI
KRATKA OZNAKA: Režiser filmov o Scooby-Dooju in Čivava z Beverly Hillsa je na veliko platno prenesel kultne modre Smrkce. Na begu pred zlobnim čarovnikom Gargamelom in njegovim mačkom Azraelom Smrkci zapustijo svojo pravljično gozdno vasico in pristanejo sredi New Yorka. Skrijejo se pri nič hudega slutečem paru, ki kmalu občuti vso kaotično ustvarjalnost zabavnih modrih čudakov. Toda Gargamel je odločen, da Smrkce dobi, pa če potem takoj umre! DOLŽINA 1 ura 30 min.
PETEK, 21. OKT. 2011 Ob 17. URI
ameriška uspešnica - glasbeno plesni
CUKRČEK2
KRATKA OZNAKA: V prvem delu je glavno vlogo odigrala Jessica Alba, tokrat pa je njeno vlogo več kot odlično prevzela mlada igralka Katerina Graham, ki jo ljubitelji somračnih romanc poznajo iz priljubljene televizijske serije Vampirski dnevniki. Mlado dekle (Graham) skuša s pomočjo plesa in glasbe uresničiti svoje sanje, da pa bi odkrila vse svoje potenciale, mora najprej zaupanje v lastne sposobnosti in se s pomočjo prijateljev naučiti pomembnih lekcij o življenju, predanosti in ljubezen. DOLŽINA: 1 URA 44 MINUT.
VSTOPNA TOČKA VEM
01/895 06 10 031 647 793 info@rc-kocevjeribnica.si http://www.rc-kocevjeribnica.si
^ BREZPLAČNA pomoč in svetovanje pri registraciji, zagonu in poslovanju podjetja
^ BREZPLAČNA registracija s.p. ali d.o.o., izvedba postopkov, potrebnih za začetek poslovanja (prijava v zavarovanje, oddaja podatkov za DURS^), izvedba sprememb s.p. ali d.o.o. in izbrisa s.p.
Obiščite nas v novih poslovnih prostorih: TRATA XIV/6a (prostori Podjetniškega
inkubatorja Kočevje)
URADNE URE: od ponedeljka do petka, od 8:00 do 10:00 in od 12:00 do 15:00
«K REPUBLIKA SLOU€NI)A
■ MIN ISTRSTVO Z A )AVNO U PRAVO
@VEM
Brezplačni postopki pri ustanovitvah, spremembah, izbrisih^s.p.-jev in d.o.o.-jev potekajo preko portala e-Vem, ki je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za javno upravo. Aktivnosti točke VEM so sofinancirane s strani Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije ter Ministrstva za gospodarstvo.
AVTOOPTIKA IN VULKANIZERSTVO
STANE KADUNC S.p. Perovo 27, 1290 Grosuplje
tel: 01/ 786 47 51 gsm: 041/ 725 827 www.kadunc.si
•	prodaja pnevmatik za osebna in poltovorna vozila
•	prodaja jeklenih in alu platišč
•	popravilo ALU platišč
•	hramba pnevmatik
•	avtooptika - nastavitev podvozja
•	vzdrževanje vseh vrst podvozij, mehanična dela...
•	priprava vozil na tehnični pregled
•	sklepanje zavarovanj
•	polnjenje avtoklim
Za zgodnji nakup in montažo*
štirih zimskih pnevmatik Michelin,
prejmete KUPON ZA GORIVO, v znesku 60 €.
*od3.10do 13.11.2011
Tradicija, ki ostaja - kvaliteta, ki drži
CENTER USTNE HIGI
P
r-'
' s
iJj
Zobozdravstjo, ikcth higlen«, parodantologlOa,	esW5l® zoboKtavnw,
ZDRAVLJENJE ZOB IN BOLEZNI OBZOBNIH TKIV
Ctkava A, 1290 Grosuplje, gsm; OSI 797 797, t; 01 7665 424, e: <nrD@cenitier-jstne-higlene.si
www.Gemer-usine-higiene.si
I	iJ. JI- n
I
i* lili
Aktualna novice, dogodki» prireditve
In it M «pMnlh »triMh občin» Dobrap<4|«
mmLimmN/© mk
M
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava Izolacijskega termopan stekla
•	Kaljenosteklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
LONova
postbtM ponudba
Potrošniški krediti
Pripravili smo odlično ponudbo potrošniških kreditov.
Znižali smo jim obrestne mere ter dodatno razpolovili stroške odobritve.
Stanovanjski krediti
-	nizki stroški odobritve
-	ugodne obrestne mere
-	različne oblike zavarovanj
-	daljše ročnosti
Vabljeni v našo poslovalnico v Grosupljem.
Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510
www.lon.si
HRANILNICA LON
^tuičnCShfo «A yuietiwf Oseben f^tiU
(SD.®.®.

RORUSTillf!
PRODAJNO RAZSTAVNI SALON	i
C. Ljubljanske brigade 23A, 1000 Ljubljana	f'^] JSJt
gsm: 041/402 780, 041/449 334, tel. 01/510 55 30	^
fax: 01/510 55 31, e-mail: priba@amis.net, del. čas: pon - pet, 8h - 12h, 14h - 17h
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.