Poötnina plačana v gotovlnl Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Cel|u z do- stavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 14. januarja 1O3S Štev, 3. Naše ceste in javna dela Celje, 14. januarja. Stanje cest je v veliki meri merilo splošnega gospodarskega in kulturnega napredka države. V današnji dobi na- predujočega motoriziranja se trudi vsaka država, da izboljša stanje in po- množi mrežo dobro urejenih cest. Do- brc ceste privlačijo v državo medna- rodni potujoči svet, služijo dobro go- spodarskim interesom posameznih po- krajin države, imajo pa tudi velik po- men pri obrambi državne celine. V naši državi se sedaj gradi velika moderna avtomobilska cesta, ki bo vo- dila na eni strani od Beograda preko Novega Sada in Subotice do severne meje države, na drugi strani pa od Beograda preko Niša do jugovzhodne meje države. Ta cesta bo v celoti dolga okoli 750 kilometrov in bo stala okrog 720 milijonov dinarjev. Čim bo ta cesta v celoti dograjena, bo služila v veliki meri mednarodnemu in domačemu av- tomobüskem prometu in bo s tern po- stala važen činitelj za gospodarski na- predek prizadetih pokrajin. Tudi po na- ših krajih že sedaj vodijo ceste, po ka- terih se je svojčas vršil velik medna- roden in domač avtomobilski in ostali promet.. To je v prvi vrsti cesta, ki vstopi v St. Ilju nad Mariborom v našo državo in vodi skozi celjsko kotlino do Ljubljane in od tu naprej do severoza- hodne državne meje. Ta državna cesta je na nasem ozemlju del velike medna- rodne ceste, ki spaja Dunaj s Trstom. Njen gospodarski pomen za prizadete kraje in pokrajine ni nič manjši nego pomen katerekoli dosedanje mednarod- rie avtomobilske ceste ali šele na novo zgrajene v kateremkoli delu naše drža- ve. Zal moramo ugotoviti, da je ta dr- , žavna cesta, vsaj kolikor tece po ozem- j iju celjskega okrožja — ne vemo pa, če je drugod kaj bolje, — v tako slabem stanju, da je za avtomobilski promet le malo primerna. Posledica tega je, da se zlasti mednarodni avtomobilski | promet usmerja po drugih cestah, v kolikor ae previdao sploh ne izogiba naše države. Naše gospodarstvo je so- veda s tem prizadeto, obenem pa so pri- zadeti neposredno tudi drugi kraji na- še države. V mislih imamo naše na tuj- ski promet navezane gorske letoviške kraje in morska kopališča. Ce bi bile naše ceste, ki gravitirajo v te kraje, v takem stanju, kakor je to v sosednih državah — mislimo pri tem na svoje severne in zapadne sosede —, bi mar- sikateri petičen inozemec rad posetil razna naša letovišča. Tako pa se zgodi, kar je povsem naravno, da lepe in mo- derne ceste in druge ugodnosti v so- sednih državh odvračajo inozemce av- tomobUiate od poscta naših krajev. Velika javna dela, mislimo tu pred- vsem na gradnjo novih cest, so v naši državi razdeljena tako, da je pri tem Slovenija prikrajšana. To dokazuje že statistika delavskega zavarovanja de- lavcev, zaposlenih pri gradnji cest, iz katere sledi, da je bilo v lanskem okto- bru v vsej državi zaposlenih pri gradnji cest, železnic in vodnih naprav napram isti dobi prejšnjega leta 12.300 delav- cev več ali v odstotkih okrog 45%, do- čim je bilo zaposlenih v Sloveniji v isti dobi in pri jstih javnjh delih samo 217 aelavcov več ali v odstotkih 6%. V tej si a istiki so pa upoštevana javna dela, 31h lzvršujejo v Sloveniji naše samo- upravne korporacije, prispevek državc pri teh javnih delih se torej za obseg del'kl7 J* "»vrfiujejo samouprave v naših krajih sorazmerno yeč> 2manjga- Na drugi strani pa vidimo, da država ze okrog 2 leti gradi 25 kilometrov dolgo cestno zvezo Ljubljana-Kranj in da so se vršila že pred leti dela na dr- zavni cesti St. Ilj—Maribor. Kar se ti- če samoupravne iniciative za izgraditev cest v območju sreskega cestnega od- bora v Mariboru, je ta za bodočc leto ¦izdelal lepe načrte, katerih izvršitev bi i oila velikega pomena za gospodarstvo | našega obmejnega okrožja. Tudi sres- kemu cestnemu odboru v Celju je na razpolago veliko in obsežno torišče de- la, žal pa imata računati oba navedena sreska cestna odbora z omejenimi sred- stvi, ker naše gospodarstvo večjih da- jatev v obliki povišanja samoupravnih doklad absolutno ne prenese. Cestni na- črt.i odnosno dela obeh sreskih cestnih odborov se pa ne tičejo državnih cest, za katere se morajo dobiti potrebna \ sredstva iz državnega proračuna. Iz tega sledi, da je državna uprava v prvi vrsti poklicana skrbeti za to, da se uvedejo in proračunsko zagotovijo potrebna sredstva za izvršitev javnih del s tem, da se predvsem popravi naše cestno omrežje in nudi delo na- šim brezposelnim, katerih število je v stalnem porastu, in nadalje z izbolj- šanjem naših prometnih sredstcv pri- pomore k izboljšanju našega splošncga gospodarskega stanja. Narodno gospo- darstvo v Sloveniji zaostaja za gospo- darstvom v ostalih delih države: izdat- no bi mu pa bilo pomagano, če bi drža- va v dravski banovini izvrševala javna dela v onem obsegu, ki temu delu dr- žave pritiče po njegovi davčni moči in dosedanjem kulturnem razvoju. Sokol in obvezna telesna vzgoja V »Vestniku sokolskih žup Celje In Kranj« je objavil starešina celjske so- kolske župe ravnatelj Jože Smertnik pod gornjim naslovom člariek, ki ga zaradi aktualne in jasne vsebine v ce- loti priobčujemo. Storimo to zlasti so zaradi tega, ker je v našem javnem živ- ijenju toliko zmedenih pojmov o te- meljih našega narodnega in državnega življenja. Danes stojita na svetu v ospredju vsukdanjega življenja dve vprašanji: socialno in nacionalno. Jedro socialne- ga vprašanja je borba za vsakdanji kruh. Ta borba je bila od nekdaj in bo bržkone prenehala šele s koncem sveta. Ta borba je dobila danes ostri- ne, kot jih zgodovina človeštva še ne pomni. Vedno bolj nam postaja jas- no, da je bila svetovna vojna važen mejnik v gospodarskem in socialnem življenju sveta. Ali tudi nacionalno čustvovanje ne- katerih evropskih narodov je doseglo dosedaj nepomnjeno višino. Sreča in cast njihovih narodov je povzdignjena nad srečo in častjo človečanstva. Za- trli so vsak obzir do drugih - vse sile r.aroda so usmerili za službo svojemu sacro egoizmu. Spopadi med narodi so ostali vse bolj mogoei. V današnjem mednarodnem položaju 3e dvigajo na vseh koncih in krajih znamenja bliža- jočih se spopadov. Vojske so bile in bodo najmočnejše srcdstvo za dosego nacionalnih aspiracij, one so najizra- zitejši predstavnik ljudske borbe. V njih sodelujejo celokupne sile sovraž- nih narodov. Rezultati so odločujoči in definitivni. Tyrs svari tudi nas v svojem članku »Naša naloga, smer in cilj«, ko pravi: »Vsa zgodovina stvarstva vobče in človeštva posebej je večen boj za bitje in obstanek, v katerem podleže in izgi- ne, kar ni za življenje sposobno in je celoti na poti. Tako se glasi ta sploš- ni zakon, ta neizprosni zafcon, ki vlada v prirodi in ki ga ni mogoče zakleti' niti z molitvami, niti s samoslepilnimi besedami, da, tudi ne s podedovano pravico. Njemu so podlegli drobni ka- kor tudi mogočni nekdanji stvori, iz živeče prirode so izumrli tedaj, ko v polagoma spremenjenem svetu niso več našli nadaljnjih pogojev za svoj ob- stanek, njemu so podlegle najmogoč- ncjše družbe in narodi, nekdaj najslav- ncjši — zakaj tudi človek je samo del splošne prirode — podlegli so mu brž ko so ostareli v vedno novem svetu, brž ko odreveneli niso korakali dalje in tako zašli v odpor z duhom večnega gibanja in napredka in tako če- sto tudi z duhom nove do- J be, njemu so podlegli brž ko se je na- j ^^^^^^^____^_______^______ ) posled neogibno pridružila še vseobča skaza notranjega življenja. To vse v dokaz, da nobena sila, niti ne najsijaj- nejša preteklost, ampak samo zdrava in delavna sedanjost jamči narodom bodočnost. — Mi seveda se oziramo tu le na človeštvo. Naj se že ona odprava s pota tu godi počasi ali siloma, toliko je tudi tukaj gotovo, da je vsak narocl izginil le po lastni krivdi svoji, in rav- notako je gotovo, da se na bojiščih ne odločuje usoda narodov, da je že od- loeena pred bojem.« Kaj je tedaj nujna sokolska naloga v ssdanjem mednarodnem položaju in v sedan jih notranjih naših razmerah? Treba nam je poraagati izvršiti mo- ralno m materialno pripravo za obram- bo naše domovine. Dobro razvita za- vest edinstva naroda in topla ljubezen do svoje domovine so prava osnova moraine priprave za obrambo naše domovine. Brez dobre moraine je za- man materialna pripravljenost, Dobro oboroženje moralno slabe vojske posta- ne bogat plen moralno močnejšega na- sprotnika. Clovek je bil vedno glavni element borbe. Sredstva, ki se jih je a- borbi posluževal, so bila vedno izpod važnosti človeka. Sredstva so mrtva in jih more staviti v akcijo samo človek in njegova inteligenca. Zato je volja za borbo važnejša od vsega ostalega. Kdor nima volje za borbo, ne bo nikdar zmagovalec. Kdor nima dovoljne ljubezni do dr- žave, v kateri živi, ne bo imel nikoli dovoljne volje, da se bori za njene in- terese. Državljanska zavest in ljubezen do skupne domovine sta predpogoj za upppšno obrambo. Ako se stalno zana- ša v narod tcorija treh narodov, duh nacionalne razcepljenosti, je napačno misliti, da ta duhovna akcija ne dotika duha vojaštva. Ne more se propovedo- vati scparatizem kot nacionalna potre- ba, da ne bi končno dovedla v dvom zavesti edinstva v vojaštvu. Ne more se propovedovati posebna ljubezen in naklonjenost napram posameznim de- lom države in jih postavljati iznad ce- linc, ne da bi se iste naklonjenosti raz- vile tudi med vojaki, to v toliko lažje, ker so vojaki istotako tudi samo držav- ljani svojega kraja in sinovi svoje dr- žave. Ne more se računati na dobro { kvaliteto vojaštva, ako se to rekrutira " državljani slabe državljanske zavesti. ! Dobro orožje je koristno samo v sigur- j nih rokah. V nesigurnih rokah se lahko obrne proti državi in proti narodnim interesom. Dober primer za to nudijo prilike v Spaniji. Zabloda je misliti, da more samo vo- jašnica vzgojiti dobro kakovost voja- ka. Minuli so časi vojaških kast in vo- jaškega izoliranja. V bodoči vojski bo- do postali vojaki vsi državljani. Kako- vost državljanov bo tedaj usodna tudi za kakovost vojastva. Iz slabega držav- ljana ni mogoče napraviti dobrega vo- jaka. Gotovo je delo v vojašnicah do- sti lažje, ako se napolnujejo z dobro nacionalno in telcsno vzgojenim moš- vom. Kjer ni tak primer, je treba te- meljitega vzgojnega dela za povzdigo državljanske zavesti, predvsem je treba nezavedne ali zapeljane državljane nav- dušiti v ljubezni napram narodu in državi. Prva mera v tem pogledu mora biti energično pobijanje vseh separa- tističnih teženj. Govoriti o razedinje- vanju in slabi narodni povezanosti in pri tem računati na vojaštvo izenače- nih čuatev, je nemogoča stvar. Narod mora imeti v svojem čustvovanju za- vest skupne pripadnosti, nekaj ne- dvomljivo dobrega, kar služi vojaštvu kot osnova nedvomljivega vojaškega edinstva. Ako tega ni, so zaman vse žrtve za materialno pripravo za obram- bo domovine. Dne 17. januarja 1934 je bil izdan zakon o obvezni telesni vzgoji. Ta za- kon nosi podpis blagopokojnega kralja Aleksandra in ministra za telesno vzgo- jo br. Hanžeka. Kadar te muči v sapniku Kadar te grozni kašelj davi Vzcmi to je bonbon! Bonbon prcti kašlju pravi Clen I. tega zakona se glasi: Z na- menom telesne, moraine in narodne vzgoje mladine se vpelje obvezna teles- na vzgoja za vso moško in žensko mla- dino kraljevine Jugoslavije v vseh šo- lah, za vso moško mladino izven sole od dovršene osnovne sole do končanega 20. leta. Clen in določa, da se izvenšolske OTV lahko oproste začasno ali trajno mladeniči z napakami, ki jim onemo- gočajo vežbanje. Clen IV. določa, da je izvedba brez- plačna in prosta vseh taks. Clen VII. določa, da se vrši vzgoja 1) v prazniških tečajih, to je v glav- nem ob nedeljah. Glede ure se raora vodstvo sporazumeti z duhovnikom, da se ne bo motilo cerkveno opravilo; 2) v društvah, ki se bavrjo s telesno vzgojo in katerim bo ministrstvo izda- lo potrebno odobrenje. Sokolstvu je to odobreno že v zakonu. V Beogradu se vršijo tečaji za OTV, namenjeni predvsem učiteljem kot bo- dočim prednjakom. Dosedaj je bilo pet tečajev. Cetrtega tečaja se je udeležilo 20 učiteljev iz Slovenije, ki so bili vsi usposobljeni za samostojne nastavnike, torej torej tudi za sreske referente. Peti tečaj za našo banovino ni prihajal v poštev, šesti pa bo za nas zopet va- žen. Brez dvoma je zakon o obvezni teles- ni vzgoji eden onih važnih zakonov, ki imajo za cilj telesno, moralno in na- lodno pripravo za obrambo domovine in je bil inspiriran po nasem najbolj- šem dalekovidnem Geniju. Namenjen je najširšim narodnim plastem v cilju telesne, moraine in narodne vzgoje. Da se ta važni zakon še danes ne izva- ja, ko vse spredaj opisane okoliščine naravnost kriče po pospešenju njega izvrševanja, smo mi Sokoli sami krivi. Ne bomo tu razpravljali o tem, kdo je kriv, ampak skrajni čas je, da pristo- pimo resno k rešitvi tega važnega vpra- šanja. Kar smo zamudili, moramo na- doknaditi s podvojenim delom, pred- vsem s pripravami nas samih, da bomo imeli tisoče sposobnih prednjakov, ki bodo prevzeli nase težko, odgovorno in nadvse važno nalogo v prvi vrsti za vzgojo lastnega članstva pa tudi za vzgojo izven sokolskega udruženja sto- ječe jugoslovenske mladine. To je naša najnujnejša naloga! Politični pregled X Našerau narodu narodno solo! To je naslov uvodnika v »Slovencu«, ki zahteva temeljito reformo sole in pro- svetne politke, ki da je »jugosloven- skim narodom« tuja, ker se naslanja na »versko brezbrižnost«. Po muenju ^Slovenca« moramo mi Slovenci od- klanjati »naše liberalno državno šol- ytvo«, ker je porojeno iz duha centra- iizma in unitarizma ter se opira na vi- dovdansko ustavo, s katero smo bili Slovenci majorizirani in na določbe iz dobe diktature, ko v Jugoslaviji ijud- stvo sploh glasu ni imelo. Značilna je ta ugotovitev danes za nas Slovence, ki vemo, da je v šestojanuarski vladi so- deloval voditelj slovenskega naroda, ki je kot clan vlade vse to zakonodajno delo in ureditev države podpiral. Prav isti gospod je sedaj že 2 leti in 6 me- secev najuplivnejši član in steber vla- de g. Stojadinoviča, pa še vedno ni prav urejena sola! Mi smo bili price, kako se je ti dve leti in pol delala pri nas v dravski banovini prosvetna poli- tika, ko se je izvršilo vse, kar so kra- jevni veljaki in razni imenovani pred- sedniki občin zahtevali. Slovenski del JRZ, ki je imel generalno pooblastilo za Slovenijo in se ga je polno posluže- Sti-an 2. »NOVA D O B A« Stev. 3. val, sedaj tako iskreno honorira Beo- gradu to pooblastilo, da svojo Iastno vlado in svoje delo napada in misli, da itiu bo dobro slovensko ljudstvo še verjelo. To je verna slika katoliške raorale. '¦< Premalo damo /a misijone! »Slo- venski gospodar« nam očita, da se pre- malo zavedamo velike kulturne naloge misijonov in da zanje ne prispevamo niti toliko, kolikor je »črnega za noh- tom«. Sedaj še Čakamo, da bodo go- spodje, ki zbirajo med našim revnim ljudstvom za Kino, Bengalijo in Afri- ko, svojim nabiralkam enkrat za vselej dopovedali, naj nara prizanesejo z nad- legovanjem. Odkrito povemo, da nam naš verski, socialni in narodni cut ne dopušča, da bi dajali slovenski denar za zvonove za Bengalijo, ko vidimo vsak dan na cesti toliko lačnih otrok v raztrganih oblekah in toliko bede po naših delavskih rodbinah. Pa imamo hiše po naših slovenskih vaseh, kjer ni kruha, ne dela, ne zaslužka. Tu po- magajte, ako imate kaj usmiljenja, tu- di skrb za slovenske reveže je menda Bogu dopadljiva in moralno več vred- na, kakor nakupovanje zvonov za Ben- galijo. — Tako mislimo »slovenski iz- koreninjenci iz sračjega gnezda« tudi v letu 1938. X Predsednik vlade dr. Milan Stojadi- novič je odpotoval v četrtek zvečer iz Beograda v Berlin na uradni obisk nemški vladi. XPadec srancosko vlade. Chautemp- sova vlada je davi podala ostavko, ker so socialisti izjavili, da ne morejo več sodelovati v sedanji vladi. X Novi senatorji. Preteklo nedeljo je potekel mandat 23 imenovanim se- natorjem. Na izpraznjena mesta je bilo zaenkrat imenovanih samo 11 senator- jev, med njimi tudi bivši poslanik pri Vatikanu, zgodovinar in publicist dr. Lujo Vojnovic. Volitve v senat bodo 6. februarja in sicer za 23. mandatov. V dravski banovini' bo izvoljen samo en senator. Izmed 77 senatorjev je sedaj 7 Slovencev. V dravski banovini kandi- dira za senatorja dr. Franc Schaubach, ! okrožni inspektor v p. in odvetnik v Mariboru, njegov namestnik je celjski župan Alojzij Mihelčič. X Razrešitev banovinskcga svetnika. j Te dni je bil razrešen kot banovinski svetnik dr. Anton Brecelj, zdravnik v Ljubljani, znan pristaš bivše SLS. X Rumunski /unanji minister Istrata Mioescu je te dni obiskal Prago in Beo- grad. Pri razgovorih v obeh mestih so ugotovili popolno soglasje Ceškoslo- vaške, Jugoslavije in Rumunije o izva- janju politike Male antante in Balkan- ske zveze. Domače vesti — Podražitev tiskovin. Na podlagi sporazuma med zastopniki tiskarskih podjetij in tiskarskega delavstva v Slo- veniji so bile z Novim letom zvišane place tiskarskemu delavstvu in je bil tudi deloma omejen dotok novih vajen- cev v tiskarsko stroke Ker povišanje plač tiskarskemu delavstvu obremenju- je tiskarska podjetja samo v dravski banovini za več stotisoč dinarjev letno, so tiskarne prisiljene zvišati cene tisko- vinam v ustrezajočem razmerju s svo- jimi večjimi izdatki za produkcijo. Ti- skarski izdelki v naši državi so itak znatno cenejši od takih izdelkov v dru- gih, večjih državah. Tiskarska indu- strija v naši državi, zlasti pa v nasi banovini, je močno prizadeta tudi zara- di mnogih državnih tiskarn in tiskarn samoupravnih teles, ki prevzemajo sko- raj vsa dela državnih in samoupravnih uradov, vrh tega pa segajo celo po pri- vatnih delih s skrajno umazanimi ce- nami. Ne glede na to, da nastaja s tem neposredna Skoda za prizadeta upravna telesa, jemljejo privatnim podjetjem, ki so veliki davkoplačevalci, eksistenčno možnost in zaslužck, tiskarskemu de- lavstvu pa vsakdanji kruh. Pravkar je bil izdelan osnutek zakona o Državni tiskarni v Beogradu. Baje bo to eno največjih državnh tiskarskih podjetij v Evropi. Zakaj potrebuje Jugoslavia s svojimi 14 milijoni prebivalcev naj- veeji grafični zavod v Evropi, je pač uganka vsakomur, ki ni poučen, da fee zastavljajo zopet vse sile za monopoli- zacijo šolskih knjig in centraliziranje vseh teh del v Beogradu. Uresničenje tega načrta bi pomenilo za tiskarska podjetja in delavstvo v dravaki in so- sednjih banovinah največji udarec, ki si ga moremo misliti. Enako bodo pri- zadeta tudi vsa naša založništva. Upa- mo, da bodo merodajni činitelji še pra- vočasno uvideli, kam to vodi, in da do tega morda vendarle ne bo prišlo. —Osebna vest. Dipl. rer. pol. Zden- I ko Verstovšek, ki je bil premeščen Iz Celja za sodnika v Brežice, je sedaj imenovan za referenta pri Državnem svetu v Beogradu. Brat Zdenko Ver- stovšek je bil kot predsednik prosvet. odseka v Sokolski župi Celje vsled svo- je delavnosti, odločnosti in bratskega občevanja v vseh sokolskih krogih pri- ijubljen. Imenovanje in napredovanje brata Zdenka Vestovška je bilo zato sprejeto v vsej veliki sokolski rodbini z iskrenim zadoščenjem. — 60-lctnico je obhajala te dni v Za- gorju ga. Stefanija Vodlanova, mati gostilničarja in posestnika g. Franca Vodlana v Celju in cinkarniškega teh- ničnega uradnika g. Vodlana. Splosno priljubljeni in blagi narodni ženi iskre- no čestitamo k jubileju in ji želimo, da bi ji usoda naklonila še dolgo vrsto let sreče in zadovoljstva! Celje in okolica Ob pravoslavnem Novem letu že- limo vsem bratom in sestram pravo- slavne vere obilo sreče in zadovoljstva! c Delali bi radi. V dnevnikih smo či- tali, da so se deputacije nezaposlenih delavcev v Ljubljani zglasile pri g. žu- panu in pri g. banu. Obljubljena jim je bila hitra pomoč. G. ban je naka- zal mestni občini iz zadevnih fondov , takoj 20.000 din za prvo pomoe. Znano je, da je v Ljubljani in na vsem pod- ročju nekdanje ljubljaxiske oblasti za javna dela še dobro poskrbljeno, ako gledamo na prilike pri nas na Stajer- skem. Naši brezposelni, ki ne dobijo dela in zaslužka, ne morejo tako lahko do g. bana, da bi mu predočili obupne prilike, ki vladajo pri nas po mestih in na našem revnem podeželju. Vsi pa vemo, da se iz območja naših industrij stekajo redno veliki zneski v banovin- ski bednostni fond, zato tudi upraviče- no pričakujemo, da bo tudi Celje in celjsko okrožje deležno odgovarjajočili nakazil iz tega fonda banovine. Pri nas v Celju število brezposelnih stalno ra- ste. Potrebna je nujna pomoč v obliki javnih del. V zvezi z brezposelnostjo se pri nas vedno bolj širi prosjačenje in beračenje od hiše do hiše, ki je zavzelo po mestu že tak obseg, da je skrajni čas, da poseže vmes oblast in napravi red. Dajte delavoljnim dela, delomrz- neže pa poženite na prisilno delo! c Slovenski klub v Celju. Po vzgledu Ljubljane se pripravlja tudi v Celju ustanovitev Slovenskega kluba. Svoj pristop je priglasilo že nekaj članov. Ali bo klub že spočetka samostojen ali pa bo le odsek ljubljanskega Sloven- skega kluba, še ni odločeno. V letu 1938. se bo torej tako tudi v Celju po- živila slovenska kultura, neodvisna in samonikla, ki trpi v Jugoslaviji silo ... c Osebna vest. Za šefa železniške postaje v Celju je imenovan in je že prevzel posle g. Peter Magajna, ki ga poznamo kot odličnega sokolskega de- lavca iz bližnjih Stor. c Konjjres čcvljarjev tWavslce banovi- ne se bo pričel v nedeljo 16. t. m. ob pol 10. dopoldnc v veliki dvorani Na- rodnega doma v Celju. c Gasiteka akademi.ja. Prostovoljni gasilski četi Celje in Gaberje bosta pri- redili v nedeljo 16. t. m. v veliki dvo- rani Narodnega doma v Celju akademi- jo v počastitev rojstnega dne gasilske- ga pokrovitclja Nj. Vis. kraljeviča To- mislava. Na sporedu so počastitev dr- žavne zastave s himno, slavnostni go- . vor, deklamacija, živa slika, petje mo- škega zbora kulturno-prosvetnega od- seka gabrske gasilske čete, dve orke- stralni točki celjske železničarske god- be, Pristovškov igrokaz »Ljubezen do bližnjega«, ki ga bo vprizoril kulturno- prosvetni odsek gabrske gasilske čete, in alegorija. Udeležite se gasilske aka- demije v čim večjem številu! c XX. obrtniški pies v Celju. Sloven- sko obrtno društvo v Celju bo prire- dilo svoj XX. obrtniški pies v torek 1. februarja ob 20. v Narodnem domu c Zalostne razmere na delovnem trgu. Zaradi pomanjkanja večjih del narašča število brezposelnih od tedna do tedna v takem obsegu, da se bodo morali pri- stojni činitelji končno zganiti in ukre- niti vse potrebno, da se omogoči števil- nim brezposelnim vsaj skromen zaslu- žek pri javnih delih in tako omili nji- hova velika beda. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prija- vilo 209 brezposelnih, delo je dobilo samo 5 oseb, odpotovalo je 15, odpadlo pa 8 brezposelnih. Dne 10. t. m. je bilo v evidenci že 971 brezposelnih (853 moških in 118 žensk) nasproti 790 (696 moškim in 94 ženskam) dne 31 • decembra. Delo .dnbiin. 2 Mpp^', o mi,--- zarja, 5 kmečkih dekel, 3 kuharice, 2 služkinji ter po 1 natakarica, postreŽ- nica in varuhinja. II. CELJSKI KARNEVAL bo 12. februarja v Narodnem domu. Najpopularnejša predpustna prireditev. Krasna darila za najboljše maske. c Uprava srbske pravoslavnc paro- hije v Celju objavlja, da je v smislu člena 175. cerkvene ustave razgrnjen volilni seznam (birački spisak) javno na vpogled v parohijski pisarni v Vr- varski ulici 1-1. Vsak clan pravoslavne cerkvene občine celjske si lahko ogleda ta seznam od 14. do vštetega 27. t. m. in predložiti svoje event, pripombe k seznamu pismeno upravnemu odboru cerkvene občine. Kino METROPOl Celje „.,„,,,,. 13., 1H., 15., 16. in 17. jan. prekrasen film: Župntk iz Ktrchfelda (Der Pfarrer von Kirchfeld) Po znani Anzengruberjevi drami. Film pri- kazuje duševne boje mladega duSnega pa«- stirja med priprostim ljudstvom v tirolskih planinah. Hansi Stork Hans Jaray Karl Paryla 18. in 19. januarja : P a r I z Zgodba o šoferju - očetu, ki je nadvse ljubil svojo hčer, a je mislil, da se ga ona sramuje ... V tem zaslepljenju je pil vso noč, dokler ni prišlo zjutraj do strašne tragedije. Harry Baur Christian Gerard 20, in 21. januarja : Hadži Murat Predstave ob delavnikih ob 16.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih ob 16.15, 18.15 in 20.30. Matineje ob 10.15 in 14. KINO UNION - CELJE 13., 14., 15., 16. in 17 januarja : Film po opereti J. Straussa NETOPIR (Piß Fledermaus) Borba umetnika-pevca med zvestobo in u- tnetniškim polctoin. Sanje niso resnica. Film poln radosti, razpoloženja in romantike. Hans Söhnker Lida Baarova Hans Moser 18., 19. in 20. januarja: Dožitftjaj eie noči Film, kakršnega publika želi — film nežne ljubezni, senzacionalnih seen, sreče, trpljenja in humorja . . . Charles Boyer, nepozabni Rudolf iz »Mayer- J linga« Jean Arthur PREDSTAVE dnevno ob 18 30 in 20*30, ob nedoljah in praznikih ob 16-, 18 30, 20'46. Matineje ob 10. in 14 Franjo Nesrecnež (Po pogrebu Fr. Pogačnika v St. Vidu) Saj ni mnogo treba: poslovilno pismo in vsa tragedija leži kakor na dlani, Citam pismo in gledam nazaj — vseh menda trideset let, kar sem učite- Ija Pogačnika poznal — o leta, o življe- nje! Bil sem otrok, student, ko je bil on že učitelj in nadučitelj v St. Vidu. Videl sem ga v dobri volji, videl na de- lu pri prvih predstavah na našem po- deželju in Cirilmetodova podružnica v St. Vidu je bila med prvimi .. Samoza- vestno je stopal po ljubljenem St. Vidu, prepričan, da stori, kar zahteva življe- nje od njega; ni iskal priznanja ne hva- le, le miru in mirnega dela si je želel.. Lepi časi so tonili v večnost, prihajali so vedno novi in prinašali nov nemir. In ničesar si ni Pogačnik bolj želel, kakor miru, miru vsaj v St. Vidu. Pa tudi St. Vid je zvezan s tisoč verigami z našo ubogo in nemirno zemljo, tudi tja je pljusknil nemir, nemir celo vr Pogačnikovo credo. Da celo iz njegove črede, ki ji je kazal nekoČ sam pot v svet, v življenje, celo iz njegove črede ae je pojavil tisti nemir, ki je pomajal St. Vid in pokopal njega samega. Ki bil hip, ni bil nesrečni trenutek: bil je obup trpljenja, ki je strl solnčno naturo, ki je strl njegovo življenje» Pa kaj, da ni povedal, potožil, morda bi se bilo moglo kako drugače urediti... Pa to je prekletstvo močnih natur, da nc tožijo, da ne iščejo pomoči, dokler jih lastna nemoč ne stre. In tudi Pogačnik ni tožil, ni iskal po- moči; le, ko je videl, da je njegova moc pri kraju, se je poslovil in odšel — celo ob slovesu brez tožb, brez sleherne ob- dolžitve, češ vsega je kriva le njegova zla usoda ... Ni si zbral prijateljev, da bi ga v hrupu veselja spremili na dolgo pot tja preko, ni zmogel niti pritajenega šepeta iz stisnjenega grla, kajti vsi bi ga zadrževali, da bi bil prisiljen tožiti in kriviti. Nič tega: zaprl se je in na- pravil svoj testament, kakor ga napravi popotnik v prepricanju, da se ne bo po- vrnil, ko se mu celo še mudi... Pa kaj bi, saj ne more občutka ponarediti no- beno pero, ko je vsemu dal sam pra- vilno obliko in točen ton: »Ko delam tužen finale svojega bed- nega življenja ... Reverendissime, daj- te meni cerkveni pogreb kot kristjanu, ker je moja uboga trpinčena pamet kriva temu strahotnemu koraku — moji živci niso več sposobni za pravo misel. Postopek občine proti meni mi je uni- čil moje poslednje moči in mi strl eksi- stenco. Povzročitelje bo kaznoval Bog, ker jih bo vedno grizla vest, kaj | so učinili proti meni, mirnemu in tihe- rau oloveku .. Trpim že dolgo, a mirno prenašam nesrečno življenjsko pezo ... Moralo je priti, a grozna je odločitev in slovo, ko bi rad še dočakal pokoj, ki me je dosegel prezgodaj ... Končam — ker se mi roka od razburjenja trese in že čutim bližati se zadnjo uro. Od- pustite mi vsi, ker odhajam in se po- slavljam. Ne morem več ... Z Bogom, ker sem Vas vse imel rad in Vas čislal. Vaš nepozabni Franjo Nesrečnež ..« In tedaj se je zgodilo vse, kakor je napovedal: Zadnja ura se je približala; njen udarec je odjeknil in zazvenele so strune sočutja, ljubezni, tovarištva —• in udarile huje ko strela iz jasnega, ki razje in uniči, a ugasne. Ta strela pa ne ugasne nikoli, dokler ne uniči novih življenj in ne potepta novih sreč, kajti nosi v sebi prekletstvo od onstran. Od tam pa prihajata le blagoslov in pre- kletstvo brez konca ... Tužna domovina, ki siliš svoje naj- boljše na prezgodnjo pot tja preko, kaj- ti zapisan ti je trepet in nemir, dokler ne postaneš zopet tiha dolina, kjer bo v miru molil kmetič svojo vecerno mo- litev, se v hladu obrnil miren popotnik na pokopališče na hribu in od tam zopet občutil oni mir vesoljstva, ko ni več dolgov med živimi in mrtvimi, ko posije božja milost in povrne mir vsem člo- veškim dušam. Franjo Nesrečnež je našel svoj mir. Tri skice ZATAJENA UMETNINA Lahko suknjico je imel; tako pač kakršna je bila primerna za zadnjo in predzadnjo zimo brez snega in brez le- du. Res je, da mu je cvetela na obron- kih, da so mu že prehudo gledale roke in noge izpod nje. Pa, saj za to ni ma- ral, ko pa ne vzame na glavo niti čepi- ce v najhujšem mrazu in ne, dežnika v nalivu. Pa je prišlo, kakor je prišlo. Mraz je pritisnil, da so se spogledovali ljud- je na cesti, da so zaječale ženice celo za pečjo in da so zažarele otrokom oči v zimski krasoti... On je moral, res moral dobiti na mah zimsko Buk- njo. Dolgo bi pač trpelo, predno bi jo vzel v delo krojač, in še ne bi prižla nič cene je. Hitro se je bilo odločiti: hvala Bogu, da so konfekeijske zaloge na svetu ... Takrat se je pravzaprav izkazalo, da se je tako silno pretegnil zadnje case, da že ni več deček, da je že kar go- spod, vsaj po meri in ceni izbrane Btik- nje. Vse je bilo prav in napravljeno» Svoje suknje je bil vesel in kar pono- sno se je vrtel med tovariži... Ko p* bi jo naj obesil, takrat se mu je &' bleščal nasproti všitek tvornice Abö**' Vzel je nožič in všitek previdno odstJ*' -:,t>ÜJ Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 3. brem stanju. Zaradi tega ne moremo razumeti odločitve medklubskega od- bora, da je tekme enostavno odpove- dal in jih preložil na nedeijo 23. janu- arja, ko bo obenem prvenstvo dravske banovirie v slalomu. Pustili so neizrab- ljen primeren. dan, ko bi se bile po ne- kaj letih mrtvila in negotovosti zaradi nestalnosti vremcna lahko prav lepo izvršile tekme v smuškem teku, ki naj bi pokazale, 'kaj zmorejo celjski smu- čarji tudi v tej smuški panogi, saj so se doslej večinoma specializirali na smuk in slalom. Dvomimo, ali bo isti dan, ko bo banovinsko prvenstvo v sia- lomu, mogoča tudi pravilna izvedba tekme v teku. Mnenja smo, da mora ležati neopravičljiv vzrok odpovedi kje drugje in ne v vremenu, ki se je po od- povedi tekme kakor nalašč spremeniJo in nas spravilo v negotovost tudi glede bodočih smučarskih prireditev. Res škoda zamujene prilike, upajmo pa, da nam bo letošnjo zirno vreme še naklo- njeno in da bomo moglf nadoknaditi, kar smo zadnja leta in ac tudi letos za- mudili. * Tekme v slalomu za prvenstvo dravske banovine razpisuje zunsko- sportni odsek Savinjske podružniceoPD v Celju Obenem bo tekmovanje v sla- lomu za prvenstvo Mariborskega zim- skosportnega podsaveza. Tekme bodo v nedelio 23. t. m. pri Celjski koči, s startom ob 10. dopoldne. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Pravico starta v konkurenci imajo vsi verificirani člani klubov in društev iz dravske banovine, izven konkurence tudi vsi drugi, pri JZSS verificirani tekmovalci. Prijavnina znaša 10 din. Prijave je treba poslati do 21. t. m. na nasiov: Slov. planinsko društvo, zimsko-sportrii odsek, Celje. Prijava je mogoča tudi na dan tekme do 8. zjutraj v Celjski koči, vendar le prcii plačilu dvojne prijavnine. Žreba- nje startnih Stevilk bo na dan tekme ob 9. zjutraj v Celjski koči. Tekmova- lec, ki doseže prvo mesto, prejme na- slov *Prvak dravske b^novine v sia- lomu za leto 1938«. \> darilo g. bana. ZmagovalecspodročjaMZSPdobi nasiov »Prvak Mariborskega zimskosportnega podsaveza v slalomu za leto 1938«. Zmagovalci preimejo tudi <^astna rtariia in diplome. Razdelitev na&rad bo takoj po tekmi pri Celjski koči. * Poročilo za smučarje.Mozirska koča (1344 m): —8, rahlo oblačno, 10cmprSiča na 150 cm podlage. Smuka idealna. Celjska koča (700 m); —4, deloma oblačno, mirno, 5 cm pršiča na 25 cm podlage. * Sabljaška sekcija se namerava osnovati pri SK Celju. Zanimanje je veliko. Prijave sprejema g. Tine Ko- pušar, trgovec, Celje, Narodni dom. Iz obeinstva Iz vrst delavstva smo prejeli: V Celju bodo gradili poslopje Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Kakor pa Čujemo, je SUZOR zopet odložil to pereče vprašanje do 1. maja t. I. Gu- spodom pri SUZOR-ju se očividno ne mudi. Prosimo jih pa, da bi si čimprej ogledali staro hišo OU2D v Ceiju in se prepričali v čakalnici, ki je vse prej kakor zdravstvena soba. V tej čakal- nici se včasihgnete po 30 do 50 bol- nikov, ki so celo v nevarnosti, da se okužijo. Tudi celjski delavci plačujemo lepe vsote OUZD, zato apeliramo na merodajne kroge, naj ne odlašajo več z gradnjo novega, nujno potrebnega poslopja. VeČno zgago s potjo v Zagrad pri drugem železniškem mostu imamo tam- kajšnji prebivalci. Čeprav smo kata- strska občina z imenom Zagrad, nimamo od nikoder pričakovati kake pomoči. poleti se lahko ubiješ na od dežja razrvani poti.pozimi zopct na poledici. H°t v Zagrad je po dveh nogah danes neprehodna. Ako kdo ne verjame, naj se pride prepričar. No zahtevarno asfalta a i !Va tlakovanje, paL pa vsaj nekai delavcev, ki bi naj pot na ne- katerih mes ,h napraviJi prehodno in nasuh s peskom ki je prav v bljžjnij in ledpresekaii, ah pa napravili vzemljo stopnice, tako da bo »ledenik« vsaj prehoden za silo. Vidimo drugod, kako s peskom posipajo poti, in zavidamo tistim, ki tarn hodijo, ker smo mi očividno vse prej kakor celjski me- Sčani. Za nas ni denarja, čeprav smo tudi mi davkoplačevalci. Človek se čudi, da tega nihče ne uvidi in ne upoSteva zadevnih kritik in pritožb, ki f so bile Že ponovno objavljene v ča- sopisih. Ne razumemo pristojnih čini- teljev, da nimajo v evidenci tudi poti ! v Zagrad, ki je za Veliko Celje pravl Skandal. Vsepovsod se popravlja prej, kakor naša pot. Za kolkovane proSnje nimarno denarja, ker ga v -današnjih časih- kmet in delavec v Zagradu sko- raj nirna niti za sol. — SiromaŠni pre- bivaici Zagrada. St. Vid pri Grobelnem. Pač ni vlaka, da bi se potniki ne vznemirjaii, ko prispo v Št. Vid. Vedno je kak tujec med njimi, ki skrbno vpraSa, če ni tu Grobelno, ako že ne plane kar jjz vla- ka, da se mora vlak zopet ustavljati, ko se tujec po zmoti zopet vrača v svoj voz. Pa je res zanimivo: Grobel- no je skromna vas, kamor je postavila železnica le svojo postajo. In tako naj izgubi Št. Vid, kjer je sedež občine, župnije in sole, svoje prvenstvo in po- stane le še Št. Vid pri Grobelnem. Res je, Št. Vidov je toliko, da jih je treba nekako ločiti med seboj. Nikakor pa | ne gre, da bi bil ta dostavek izposojen od bližnje železniške postaje, da bi spravljal v zmoto popotnike zlasti 5e na progi, kjer se vozi toliko tujcev kakor na rogaški progi. Treba bo ne- kako spremeniti, da se te neprilike odstranijo. Morda bi bilo bolje. da se irnenuje St. Vid pri Ponikvi, kaiti Po- nikva je bila pražupnija za St. Vid Ponikva je najbližji veČji krai, a nc povzroča nikake zmede, ako bi stal tak napis na postajaSižču in bi spre vodniki tako izklicevali. Najmanj pa je, da se dostavek »pri Grobelnem« na postajni uti tako zmanjša, da bo imel res samo značaj dostavka, ne pa postajnega imena. Tudi izklicevati tega dostavka ni treba sprevodnikom, ker ni nobenega drugega Št. Vida ob tej progi in torej ne more zgrešiti kraja nihče, ki se je podal na to progo. — Tudi take malenkosti je treba preso- jati z vidikov pomnoženega tujskega prometa. — m — Iz naših kraiev Store s CJiidn« govorice. Po teharski občini lšrožijo govoricc o zassbnih zaslužkih J na pristojbinah pri mrličih, živinskih potnih listih, o netočnem računu biv- yoga cerkveno konkurenčnega odbora. Tudi koruza je baje dala pi-iliko za tak zaseben zaslužek. Nadalje se čuje o obeinskem delavcu, ki si je pri čiščenju cbcestnega jaška ob banovinski cesti ^lomil nogo. Ker ni bil po predpisih sa- varovan, mu je olx:ina izplačcvala pod- poro za časa bolezni iz lastnih fondov. Jz tega jaška pridobljeni pesek pa je baje prodal obcinskl uslužbenec za 110 din v svojo korist. Nadalje se go- vori o razriih delih in dobavah za obči- no s strani nekega mizar.ja, za katcrega i.'istavlja isti obcinski uslužbenec račif- ne in pobotnice ter prejema denar, ku- puje les in prodaja mizarskc izdelke. Omenjeni mizar sploh ne stanuje na Teharju in irtma z delnvnico, v kateri se izdeluje blago za občino in zasebne stranke, nikakega opravka. Odgovorni možje so te stvari gotovo čuli. Stvar je dobilo državno tožilstvo v roke. Ljud- stvo sc vprašuje, zakaj ni nobene re- vizije. 2eleti je, da bi se preiskava čim bolj pospešila in zadeva kmalu razci- stila. v St. Jurij ob j. ž. j Nov gasilski dom nameravajo po- staviti trški gasilci. Dom bo stal v sre- dini trga poleg gostilne Leskovšek. Po- treben piostor bo podaril predsednik g. Franc Hrastnik. Gasilski dom na skrajnem koncu gornjega trga nima vee pravega pomena, odkar se je trg razširil po dolini proti kolodvoru. V primeru požara morajo gasilci hiteti na hrib, nato pa z avtom zopet v dolino, kar vzame vedno mnogo dragocenega časa. Tudi tedaj, ee bi bil ogenj v gor- njem trgu, bi morali gasilci z orodjem v dolino, ker v gornjem trgu ni dovolj vode. Tudi cestne zveze niso ugodne, ker je na sedanjem prostoru ceste prav za prav konec. Zato ta sklep vsi toplo pozdravljamo. j Cementiie stopnice na pešpoti proti kolodvoru so sedaj stalno zaledenele. Povrh pa še manjka del ograje. Ljudje se kar bojijo po njih hoditi, ker so v stalni nevarnosti, da jim nenadno spo- drsne.'Dolznost občinske uprave je, da skrbi za vai-nost potov. MiHlimo, da bi se ta nedostatek na tako prometni poti, kakor je pot na kolodvor, dal pač z lahkoto odpraviti. j Za vlak, ki bi naj vozil iz Celja okrog 13. ter bi ga največ uporabljali ciijaki in drugi, ki do desete ure ne mo- rejo opraviti svoiih poslov v Celju, sc zavzemajo, kakor slišimo, tudi že vse prizadete občine. Sentjureani si ta vlak zclo želijo in upajo, da bo 'z no vim po- mladanskim voznim redom že uveden. j Sokolsko drustvo bo imelo svoj red- ni občni zbor v nedeljo 23. t. m. ob 1G. v gostilni Leskovšek . j Podružnica Slov. satljarskega dru- stva je imela v nedeljo 9. t. m. v soli svoj redni obcini zbor. Po oMčajnih poročilih je bil zopet izvoljen prejšnji odbor. Nato je imel strokovni učitelj g. Pranjo Vardjan zanimivo predava- nje o sadnih vrstah, ki so za St. Jurij najbolj primerne. Nekateri čiani so iz- nesli kritiko, zakaj šentjurska podipuž- nica ni priredila sadne razstave in tudi ni sodelovala pri veliki sadni razalavi v Mariboru, ko smo vendar ravno letos imeli mnogo in tudi dovolj lepega sad- ja. Podružnica bo nabavila sadno škropilnico, ki jo bodo laliko uporab- ljali le člani. j j Oebelarska poiii\;/fik'ü jv. n.;t;Ia ui- 1" di 9. t. in. svoj obeni zbor. Taspodruič,- nica ima za svoje člane vse glavno orodje, ki se potrebujc pri cobelarstvu, I Lanska letina jc bila zelo slaba. Samo j šentjurski okoliš je porabil za krmlje- nje 450 kg denaturiranega sladkorja. Ccbelarji so se razäli z željo, da bi po j sedmih suhih letih prišlo še kakSno, vsaj za čebelarje debelo leto. Konjjice Konjiško pismo Kon j ice, II. januarja. Zaradi prazničnega raapoloženja in ker liismo hoteli nekaterim greniti ve- sclja, amo v üadnji številki izcjSLali b poročilom iz Ko.ijic. Doslej su.j irrieli lopo suho „iuiv. ii&- toliyki in tudi pravcf-lavni prazniki ao potekli mime, Nasa mladina je bila na smučeh ali pa na drsalkah. Skoda sa- mo, da no šolske počitnice tako hitro minile. Na Zagai'jevem i'ibniku še ved- no kar mrgoli otrc>k in tudi odraslih, ki se pridno drsajo. Tudi starejši go- spodje so stalni gostje na ribniku in igrajo tako zvano streljanje ali baliu na ledu. Letos manjka nekaj gospojov, ker si ne upajo stopiti na zemljo, ki je laßt g. Xagarja. Gospod bi se namrec zaradi tegä jezili. Cospodu pa se baje ni dobro zameriti. V vseh stvareli pa konjiški gospod niso tako natančni. Ce namreč kak clan JRZ vozi ob nederjah blago s postaje, to ni greh. Tako jc dobil neki vidm clan JRZ vagor. blaga in ga dal na zla- to nedeljo voziti domov. Vozili so clo- mači konji. Polcg hlapca no nakladali in razkladali blago pomočniki in va- jenci. To ni greh in tudi ni proti zako- nu. Ne verno, ali je dovoljeno, da ima omenjeni clan JRZ v službi ljudi, ki niso naši državljani. Tudi ni greh, da nadebudni sinovi znanega člana JRZ streljajo sedaj po- zimi s flobcrtovkami uboge ptice pev- ke. Sosedje hranijo, omenjeni fantje pa streljajo Le ptice. Konjiški gostilničarji so se že oakr- beli z ledom, ki je letos zelo lep. V času, ko vprizarjajo v katoliakoni domu igro »Kralj z neba«, pa se trga »Nova Doba« in »Jutro« z clesko. Kc!o to dela, nam je znarso, pa prosimo go- spode od katoliäkega pokreta, da bi svoJG ljudi poučili, da sc tuja lastnina nc nme uniccvr.ti. Kmetijska družba v Konjicah je pre- mestila svojo trgovino in tudi veliko- prodajo vžigalic in tobaka v lastne pro- atore. Lokal v hiši ge. Krizničeve je zaenkrat ao prazen, a se zanima zanj precej rei'lektantov, med drugimi tudi neka velika tvrdka iz Beograda. Zreče z Iz poslovnih krogov. V nedeljo 9. t. m. je otvorila ga. Kovšetova iz Sko- ma:-ja gostilno in trgovmo z mežanini blagorn in lesom v novi stavbi pri ko- vaču Ošlagu. Splošno spoštovani nacio- nalni rodbini želimo mnogo uspehov v novem podjetju! Petrov&e p Sokolsko društvo v Petrovčah bo priredilo v nedeljo 16. t. m. ob 19. v dvorani br. Vodenika čajanko ob sode- lovanju priznane godbe iz Celja. Zalec ž Krujcvna organizacija OJNS v Za!- cii bo vprizorila v nedeljo IG. t. m. ob 20. v Roblekovi dvorani burko v 3 de- janjih »Ojoj, štorklja!« Občinstvo r/. Zalca ui okolice opozarjamo1 na to lepo igro, ki bo brez dvoma žela obilo srcc- ha zaradi svoje zabavne vsebine. Vse vloge so v zanesljivih rokah preizkuše- ii Ui atarih igralccv pod spretnim vod- scvom g. Rada Stoklja, našcga priljub- ljenega kornika, ki bo nastopil v glavni viogi. Starse opozarjamo, da ljudsko- šoiski mladini vstop ni dovoljen. Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen OJNS, pričakujemo, da bo napredno občinstvo v obilnem številu posetilo igro in s tern poJprlo delo naših vrlih na'jioiialnih omladincev. ž Naraesto venca na grob pokojnega veletrgovca g. Jurija Krašovica v 2al- cu sta dai'ovala gg. Rudolf Janič, po- setnik v Zalcu, 150 din in baron Raj- ner, graščak na Picvni, 100 din obein- skim revežem v Zalcu. Občina trg Za- lec izreka darovalcem v imenu ubožcev prisrčno zahvalo. Št. Peter v S. d. št Sokolsko društvo St Peter v Sa- \nijski doiliii si je v novem društve- j.cm domu zgrauilo moderno urejen gle- uališki oder, čigar zavesa se je prvič uvignila na Silvestrovo. Oucr je bil z^rajen po zamisli agilaega br. Kuhar- ja, ki je tudi sestavil in vodil obsiren, pwater spared Silvestrovega vecera. Na «poredu je bila veseloigra »Srecno*novo ieto^, komič:u prizori in številne žive leiovadiie sliiie. Na praznik sv. Treii Ri.'aljev in nasieunjo nedeljo pa je' So- kolsko družtvo vpiizorilo učinKovito in >:abavuo vescloigro »Veselo božjo pot«. Vüi i^ralci brtz izjomc so nad vse čuat- no rešili svoje vloge in občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvo- iano, je z največjim znnimanjem in odobravanjem sledilo precizno lzvaja- n j in shkam igre. Brat -Kuhar, ki je na- študirai in vodil igro ter tudi sam na- slcpil v cni glavnih vlog, se je izkazal kot pravi mojster na tern .področju. Društvo ima v njem požrtvovalnega in rutiniranega ležiseija, ki zna vsakemu poudiuemu igi'alcu vcepiti smisel za iz- vedbo poverjene mu naloge v igri. Uve- del je popolno discii)lino med igralci ter odpravil običajno akadenisko četrt pred pričetkom in dolgotrajne odmbre med posameznimi slikami ali dejanji. Vsa cast br. Kuharju za obilen trud, ki ga posveča tej lepi in vzgojni pano- gi društvenega udejstvovanja, vse pri- znanje pa tudi vsem ostalim sodelujo-L čim. Zelimo si še večkrat tako bogate- ga užitka. at Poicdica, ki je nastala z nenadno spremembo vremena, je bila tudi v na-' šem kraju prav občutna in nevarna zlasti konjem in voznikom. S toplejšim vremenom pa prihaja druga nadloga v obliki znaniii šentpetrskih cestnih mlak. at Pobalinstvo izvestnih ljudi se je izkazalo tudi pred dnevi, ko so na ne- katerih krajih odstranili lepake za vpri- zoritev »Vesele božje poti« v Sokol- skem domu. Tern zlikovcem bo treba tcmeljito stopiti na prste. Cäornji grad g Lepo božičnico so imeli naši revni šolski otroci v Sokolskem domu. Bo- žičnico je priredilo naše učiteljstvo, ki so je vsestransko potrudilo, da so se dol^ila denarna sredstva za pbdaritev. Otroci so na3topili ob lepem božičnem drevesu z deklamacijami in petjem ter kratkim igrokazom, Nato je imel bo- Stev. 3. »NOVA DOBA« Stran 3. c Pravoslavna sluzba bužja na Bogo- javljenje v sredo 19. t. m. bo v celjski pravoslavni cerkvi ob 9., blagoslavlje- nje vode pa ob 10. V torek 18. in sredo 19. popoldne bo blagoslovitcv stanovanj pravoslavnih vernikov. c Solska proslava sv. Save. Na dan sv. Save v četrtek 27. t. m. bo ob 9, siužba božja v pravoslavni cerkvi sv. Save. Po službi božji bo krenila proce- sija v teiovadnico I. drž. narodne sole, kjer se bo pricela ob 10.30 šolska pro- slava z blagoslovitvijo vode in reza- njem kolača. c Svetosavska bcseda se bo pričela v soboto 19. sebruarja ob 20.30 v Na- rodnem domu. Dvorana bo toplo zakur- jena. Igral bo Jonny jazz. Vabilo se smatra kot vstopnica. Oblacilo poljub- no. Cenj. dame se prosijo, da se bla- govolijo udeležiti te prireditve po mož- nosti v narodni noši kateregakoli slo- vanskega naroda. Vstopnina: pmsi.o- voijni prispevki. Plesni red an bo dobil pri vhodu. Cenj. meščanstvo je vabije- no k udeležbi. c MATURANTSKI PLES bo jutri 15. 1. m. v iVarodnem domu. Igra akadem- ski llonny ju/.z. Prwuvtuk ob 2Ü.30. c Mestna knjižnica v Celju je izpo- sodila v preteklem letu 27.770 knjig, od , teh iz leposiovja Ki.872 slovenskih oq- nosno srbohrvatskih in 9243 nemških, iz poučno znanstvenega odclelka pa ! 1650 knjig. Od 1. raarca 1927 do 31. | decembra 1937 je bilo izposojenih 273. i tisoč 585 knjig. Ta številka zgovor- | no priča, kako veliko in pornembno de- j lo opravija Mestna knjižnica v Celju pod odlienim vodstvom knjižničarke g'd<:. Vere Levstikove. ' c Umetniška shkarska sola na gim- naziji v Celju bo pricela s poukom v nedeljo 16. t. xa. ob 9. dopoldne. Pou- čevala bosta gg. akad. slik. Albert Sirk m Cii'il fcičuka. Prijave se spreje- majo v gimnazijski risalnici ob delavm- kih in mod poukom, ki bo zaenkrat ob nedeljah od 9. do 12. dopoldne. c li. natakainki pleu. Za nami je ena prvih in, lahko rečemo, tudi najbolj priljubljenih prireditev v ietosnji sezo- ni. Prireditveni odbor se je potradil in pokazal vso svojo požrtvovainost. Bo- gato z^aloženi bifeji in izvrstno vino so ] ričali, da so prireuiteiji zares strokov- njaki. Ob zvokih Jonny jazza je potek- la prireditev v veselem in neprisilje- nem razpoloženju. V zanimivi konku- renci rož je prejela prvo nagrado gdč. Anica Turnškova s 136 , drugo nagra- cio pa ga. Marjana 2oharjeva s 126 pro- ' danimi nageljni. Posebno pohvalo za- služi predsednik piireditvenega obora g. R. Pucelj za aranžman in vodatvo priredii;ve. — Dtmajska vremenska napoved za soboto 15. t. m.: Zapadno vreme bo i trajalo dalje, v nižinah južno, na hri- j bih se bo zjasnilo in bo toplota padla, izpremenljivo vreme. c Prireditveni odbor za II. natakar- ( ski pies v Celju se iskreno zahvaljuje j vsem cenj. darovalcem, ki so pripo- i mogli, da je prireditev tako lepo uspela. c Akademiki starešinske organizaci- je »Slotfe« v Celju se iskreno zahva- ljuje jo vsem, ki so na kakršenkoli na- čin pripomogli k uspehu prireditve 8. januarja, in se priporočajo za nadalj- njo naklonjenost. c Mesto konceplnega uradnika-prav- nika pri predstoiništvu mestne policije v Celju razpisuje mestna občina. Proš- nje je treba vložiti do vštetega 31. t. m. pri predsedništvu mestnega pogla- varstva. c Zastrupljevanje lisic Ietos ni dovo- ljeno. Sresko naeelstvo v Celju je ob- vestilo vse lovske zakupnike na svojem uodročju in Lovsko druatvo v Celju, da lctos ne bo izdajalo dovoljenj za polaganje strupa lisicam. S pravega lovskega stališča je smatrati tako 0 blastveno odredbo za pravilno. Lisice 1 :MJ se pac samo strelja in ne zastrup- Ija ali lovi na železo. Vendar je pa splošno znano, da je lisica silno pre- vidna in prebrisana žival in da se mar- sikateri lov s puško na njo konča za lovca z neuspehom. Ker se lisičji rod dobro množi, se v naših krajih doslej ni moglo trditi, da je kljub redncmu odatrelu in polaganju strupa v za to določeni dobi in krajih zmanjkalo lisic, pač pa kvečjemu nasprotno. V lovskih krogih so gornjo odredbo oblasti po- zdravili, drugo je pa stališče kmeta, ki rau bo najbrž že to pomlad, ko bo prišel mlad lisičji zarod, lisičja zalega napravila med kuretino še mnogo veejo skodo, kakor doslej. Stališče lovcev na- pram takim škodam, za katere bi odgo- varjali le, če bi se lisičji zarod ncso- razmerno pomnožil, bo z gornjo odred- bo sreskega načelstva v Celju zelo olaj- šano. c Gledališka predstava v franco- skem je/Jku. OsmoSoIke in osmošolo celjske gimnazije so vprizonli včetrtfk zveČer podokriljem Francosktg» kiožka v nabito poln^-m celjskem giedrl Stu v frarcosk^m jeziku Acremantovo ko medijo »O < ^mt"-- m x chateaux verts« v skrbni režiji g. prot. Zelemka. Pred- stavi je p' sostvoval tudi konzul f*an- coske repu...Kc ^osp. Remerand iz Ljubljane, D:jaški orKester ie pod vod- stvom ravnatelja Glasbene Matice g. Karla Sancma pred predstavo zaigral francosko in iugoslovensko državno tiimno. Igra je prepletena s prijetnim tiumorjem, dialog) pa so ponekod pre- dolgi in utrudijivi. Igraici, ki se jim je poznalo začetništvo, so dobro rešili svojo nalogo in so se hvalevredno vži- veli v igro. Tudi jezikovno so zado- voljili. Razdelitev Ženskih pa tudi rno- ških vlog je bila prav posrečena. Ob- činstvo se )e oddolžilo mladim igralkam in igralcem s prisrčmm aplavzi. Celjska gimnazija, Francoski krožek in vsi so- delujuči so izvršiii z vpnzontvijo lepo kulturno de!o. c Ljudsko vseučllišče. V ponedeljek 17. t. m. ob 20. bo predaval v risal- nil. S suknjo pa je imel poslej še večje, neskaljeno veselje. PK1 POVZD1GOVANJU Solace je sijalo skozi okno poaevno na oltar. Orgle so utihnile, vsa cerkev je zbrano pokleknila, kajti bližalo se je povzdigovanje. Pred menoj sta klečali dve deklici, dva nežna otročička. Držali sta se za roki in strmeli v oltar. * Kar pozvoni. Vsa ecrkev se pokriža, tudi otročička, in musnik povzdigne sv.eto hostijo. Nastane tista tajiu3tvena m.•veličastna pavza, ko se gode največji misteiiji na oltarju. Vsa cerkev v vda- nem nemiru čaka in pošilja najglobje pt^nje pred oltar ... ••flakrat se nagne manjša teh deklic prftd mcnoj k svoji sestrici in ji Uho ^eiuue: »Sedaj že pride kri...« Ko je pozvonilo, je mašnik povzdignil kelih in deklica je v svoji dušici molila sv. iiešnjo kri... Za njene nedolžrte očke ni bilo mistcrija, za nje je bil na oltar- ' ju kelih in v njcm Ivljegova kri . . O blagor ocem, ki vidijo kri, blagor duši, ki srka pobožnost kakor med na kiahu z matcrine roke! V DEKLIŠKI SOLI Kukor iui'ija je prisla njena mati v zavod in nupravila vclikansko 'zrnedo. Od vodje doli do šolskega sluge je vse razburila. Kaj se je zgodilo? — Njeni hčerki je ukradla — «"es ukradla, je i poudarjala užaljena mati — njena so- ! lučenka šminko in škatlo za puder. Preiskava je dognala, da je nesrečna •součenka res ukradla šminko in dozo s pudrom, da se namaže vsaj enkrat v tern neumnem pustnem času. Saj moi^a vendar biti lepo, nekaj posebnega, ko vidi dan za dnem svojo tovarišico na- -mazano, v poletju z barvanimi nohti •celo na nogah! In šele njena mama: ta :se pa premika po ulicah že kar ko mo- derna kulisa v vseh barvah, da je za lepo in slabo vreme, za dnevno in nočno svetlobo ... In za ukradeno šminko in puder ni bilo kazni, kakor je želela furijasta mati. Saj bi ne bilo pravično, da bi bila kaznovana tatinska součenka, ko ostaja nekaznovana tatinska mati: saj tudi ona krade puder in šminko svojemu možu, ki se trudi in trudi za življenje ¦svoje družine, pa mora gledati, da sta šminka in puder najpotrebnejša pred- meta v njegovem gospodinjstvu. Pst. Redna sioUcu O(lti rt^S Be, 3M10 dot 24. XII. »31 nici meščanske sole znani turist in fo- toamater g. Gnesbach \z Zagreba o »Durmuorju in Črni gor i«.Pred- vajal bo preko 200 ksasnih skioptič- nih slik v naravnih barvah ter nas tako seznanil z vsemi važiiejsimi krajevnimi pokrajinskimi in etnografskimi zanimi- vostmi naše države, zlaati pa nam bo tudi odknvai se malo znane lepoi:e razsežne velegorske skupine Duimitor- ja. Opozarjamo občmstvo na lo lepo predavanje in ga vabimo, da se ga udeleži v čim večjem števiiu. c Krajeviia protiluberkulozna liga V Celju bo imela svo| redni letrn občni zbor v čeutek 27. t. m. ob 20. v seirn dvorani na mestnern poglavarsivu. V.si Clani, poveriemki in pmatelji iige, ki se zammajo za prutijetičuo borbOi vJjuano vabliem. — Oabor. c Kaj je s proračunom celjske mest- ne občine za proračunsko leto 1938-39? Po določilu zakona o mestnih občinah bi moral biti proračun mestne občine celjske za proračunsko leto 1938-39 razpoložen v pregled najpozneje 3 me- sece predno stopi v veljavo. Ker vsto- pi v veljavo s 1. aprilom 1938, bi moral biti razpoložen tedaj najpozneje do 1. januarja 1938. Zanimivo bi bilo zvedeti, kje tiči vzrok za to zamudo? c Predavanjti o koloniahiem bia^u ter niegovem predülovanju u\ uvozu bo priredilo Tigovsko druStvo v Celju v četrtek 20. t. m. ob 20. v predavalnici L|iiaäk.fcga vseučilišča v nsaJnici mt- sčanske sole. Predaval bo g. Franjo Škof, profesor drž. trgovske akaütmiie v Muribosu. Psedavanje bo s skioptič- mini siikami. c O polj^ki ekspedicijj v Ande bo predavai v torek 8. februarja g. Jto, ki je skozi pol stületja tako uspe- Sno zastopala interese savinjskega hmeljaria. Znano je po vsej Savinjski .tohni, da je Državni svet s svojo raz- ^odbo zopet vzpostavil staro Hmeljar- sko dsUŠtvo, da pa upravna oblast kljub temu ne dopuSča, da bi društ^o ^opet začelo delovati. Savinjski hme- liarji ne bodo nikdar dopusMi, da se njihova stanovNka organizaci|a na tak ivdiin izbriše iz živlienja, ker se pre- dobro zavedaio, kakega pomena je za naš hmelj in naše gospodarstvo Hme* Marsko druStvo. Mmtljskih rksperitren- tov in naukov raznih prerokov in .trokovnjakov je Sdviniska dolma že *ita, pa »i ool nj»fi nm bo data ^z«ti svoje stare in zaslužne stanovske hme- ijarske organizaciie. = Novi pra Ilnlk o pcblranjn ba- novinsKe trosailne na vino pomeni težak udarec za naše vmogradmke. Vino ne prenese nobene ovire v pro- metu in nobenega davka več. Ni do- volj, da naše štajerske vinogradnike ubija konkurenca dalmatinskih in ba- natskih vin, sedaj pa 5e ta najnovejäi ukrep! Vino je kmečki pridelek, samo hmelj zahteva še večje pndelovalne stroSke. To bi morali enkrat doumeti rudi že v Ljubljani. Lepih besed za kmeta smo cud dovolj, dejanja govo- e pa drugače. = 13. viuski sejem In razstava v Ivanjko cih bo v četrtek 20. t. m. Kljuo sk ornni vinski letini bodo raz- >ravili ok^og 80 vrst vina izključno iz ofmoSko- Ijiuomerskih vmogradov in oo kupcem na razpolago 2 do 3 tisoč hl vina. Prireditev bo v dvorani tik kolodvora v Ivanjkovcih. ŽelezniŠke zveze so ugodne. Vinogradi so v ne- posredni bližini. = Uklnltev lesnlh kontfngentov v Itailjo. Na§ izvoz v Italijo se je v pre- teklem letu znatno zvišal, seveda pa se je tudi zelo povečal naS uvoz \z Italije. Presežek naSega izvoza pa je še vedno znaten. Sedaj nam je Italija za prvo tromesečje 1938 dovolila samo kontingente za izvoz živine, vse dru- ge kontinRente, tako tudi kontingent za les, pa je ukinila. Ta ukrep po- meni veliko škodo za naše gospodar- stvo, ker smo specalno pri izvozulesa močneje navezani na italijo. Sport * Neizrabljena prilika. Preteklo nede- ljo bi bil moral biti v Celju smuski dan celjskih klubov, ki pa je bil v zadnjem hipu odpovedan z motivaeijo, da so snežne razmere neugodne. V dolini bi res ne bili mogli izvršiti napovedanih iekem, zato pa so se organizatorji te- ga dneva zavarovali, da bo v primeru pomanjkanja snega v dolini klubski dan samo s tekom pri Celjski koči, s čimer bi pač bili skoki odpadli. Pri Celj- ski koei bi se bile v nedeljo prav lahko izvedlc tekme, ker je bilo snega še do- volj in je bil takrat tudi v prav do- Stev. 3. »NOVA D O B A« Stran 5. žični mož primeren nagovor. Sledila je obdaritev revne šolske mladine s peri- lom, obutvijo in obleko. Hvalevredno je delo našega učiteljstva, ki je vse leto pokazalo veliko požrtvovalnost in smisel tudi za izvenšolsko delo. g Silvestrovo smo obhajali tudi letos v Sokolskem domu. Zbralo se je lepo število Gornjegrajčanov, ki so ob pe- strem sporedu so pričakali novo leto. g Avtobus Ljubljana—Gornji Srad —Ljubno vsled suhe zime nemoteno opravlja redne voznje. Hvalevredna je požrtvovalnost šoferjev na tej avto- busni progi, ki vzdržuje promet skoraj brez zamud. Velenje v Lep koroški večer. V nedeljo 2. t. m. so priredili v velenjskem Rudarskem domu šaleški akademiki koroški večer, ki je po svojem bogatem sporedu in obisku izzvenel v močno nar.odno prire- ditev in znova priklical navzočim v spo- min nasilno odsekani del Slovencev on- kraj Karavank. Akademiki so s to pri- reditvijo izvršili hvalevredno kulturno delo, zlasti še zato, ker so jo priredili v Veienju, izrazito industrijskem kra- ju, in tako načeli koroško vprašanje neposredno sredi delovnega ljudstva In v kraju, ki mora biti zaradi bližine meje akutno tangiran na naši narodni celot- nosti. Beseda nedeljskega večera ni zadela ob kamen. Polna dvorana občin- stva je z velikim zanimanjem in ob- čutkom dojemala sleherno točko spore- da. Po pozdravu predsednika Jugoslov. akademskega društva v Celju g. Ferdi- ča je spregovoril akademik g. Jan in obrazložil pomen prireditve. Pod tak- tirko akademika g. Koruna, sina po- kojnega skladatelja Koruna iz Saleka, je doraači pevski zbor zapel koroške narodne z glasovno dovršenostjo in do- življanjem. Sledila je recitacija Preg- Ijeve pesnitve »Ubiti zvon«, ki jo je iz- vedel recitacijski zbor iz Soštanja. U- darna vsebina pesmi je dobila v zborov- , skern podajanju še večjo silnost. Zatem 1 sta nastopila s solospevi gg. Zakušek in Sepec, ki sta žela navdušen aplavz. Osrednja točka programa pa je bil rc- i'erat akadeniika Hainza o sedanjera položaju koroških Slovencev. V izčrp- nem in jedrnatem predavanju je nani- zal vrsto Statistik in argumentov in v. njimi dokazal, kako smotrno in načrt- no osvaja tujec slovenski živelj na Ko- roškem. Scdanji položaj na Koroškem mora nas tostran meje navdati z resno ( skrbjo, obenem pa rnora biti opozorilo j nam vsem, da žc končno preidemo iz indiferentnosti do koroškega probloma na intenzivno delo. Ze sedaj ,je dejal go- vornik, moramo misliti na uspešno po- častitev 20-letnice koroških bojev. Dolžnost vsakega Slovenca je, da štu- dira položaj koroških Slovencev in da skuša dognati njihovo resnično stanje. Pravo spoznanje bo rodilo tudi dejanja, stopilibomo kot narod in kot posamez- niki v tesnejše kulturne in gospodarske stike z našimi brati preko meje. Koroš- ko vprašanje je nacionalno vprašanje, Pod katerim razumemo vso zapletenost nar_odnih, gospodarskih, socialnih in političnih vprašanj, povezano z vsemi svetovnimi dogajanji. Občinstvo je na- gradilo predavatelja z iskrenim odobra- vanjem. Po dveh deklamacijah je spet nastopil pevski zbor. Prireditev je nato zaključil g. Jan in apeliral na vso jav- nost, da podpre akademike pri prouče- vanju boleče usode Korošcev in pri delu za njihovo ohranitev in rešitev. Slovenjgradec Gradnja modernega kopališča Slovenjgradec, 14. januarja y ^Slov^ncu« z dne 6. t. m. je bil pnobeen daljši članek, ki se na dolgo in siroko razpisuje o novem kopališču, to ga bodo začeli graditi spomladi v Slovenjgradcu. Vsi mestni krogi so z vidmm zadovoljatvom vzeli na znanje vest o končni zgraditvi prepotrebnega javnega kopališča, saj so se mestna obČina in ostale javne institucije že več let borile za dosego tega cilja. Zato ao tembolj nerazumljiva demagoäka i^vajanja pisca tega članka, ki pou- darja, da je »zasluga župana dr. Jože- ta Piceja, da se je nač-»lo to tako važ- no vprasanje za razvoj Slovenjgradca ia da bo občina že v bliinji bodoČno- sti mogla graditi javno kopališče.« Na- sprotno pa je res, da je načel to važno vprašanje bivši župan g. Ivan Rojnnik, da so bili pod njegovim županovanjem že izdelani vsi načrti za kopališče in da so se takrat tudi že pričela dela za gradnjo kopališča, ki bi danes tudi že stalo v ponos in korist našemu mestu, če bi ne bilo nesrečnega 6. decembra. Dobro vemo, da so vsa ta dejstva tudi dobro znana člankarju in gospodom na občini, zato jim svetujemo, naj se nikar ne kitijo s pavovim perjem, ki jim niti najmanj ne pristoja. Tudi nadaljnja izvajanja pričajo o veliki širokoustnosti pisca in njegove ožje okolice. Po načrtu, ki smo ga imeli sami priliko videti, bo zgrajenih 20 kabin in res smo radovedni, kako bodo brihtni slovenjegraški očetje spra- vili v ten 20 kabin 500 ljudi. Lc malo manj širokoustenja in več dela, šele potem bomo končno le dobili kopališče, ki si ga vse mestno prebivalstvo že ta- ko težko želi. Na drugi strani pa je zanimivo, kako bo okoliško prebivalstvo naše združene občine sprejelo vest o gradnji kopali- šča. Po izdelanih načrtih bo stala grad- nja kopališča 390.000 din in bo občina morala najeti posojilo za gradnjo. Ker pa znašajo dosedanji dolgovi občine tudi preko 350.000 din, bo pač morala okolica priskočiti na pomoč, da bo mogla občina odplačevati ogromni dolg 740.000 din, ki ga mesto samo pač ne bo moglo plačati. Slovenjegraški kleri- kalni voditelji, ki pobirajo med našim ubogim kmetskim ljudstvom podpise za kandidatno listo, pa zagotavljajo naše- mu izmozganemu kmetu, da se ne bo dosedanji dolg občine niti za paro zvi- šal, in skušajo na ta način premamiti kmete, da bi si sami sebi podpisali smrtno obsodbo ter podpirali ljudi, ki so jim vzeli še zadnji košček svobode in ga sedaj nameravajo še gospodarsko uničiti. Toda naše kmetsko ljudstvo je tudi že toliko politično zrelo, da je spre- gledalo to prozorno mancvriranje mest- ne gospode, zato bo tudi odklonilo vsa- ko sodelovanje z ljudmi, ki jim je za- vijanje resnice in neiskrcnost tako pri- ljubljeno sredstvo za dosego načelnih ciljev. Slabe prometne zveze Slovenjgradec, 14. januarja. Slovenjgradec in vsa Mislinjska doli- na sta že od nekdaj zaradi slabih pro- mctnih zvez takorekoč odrczana od vsch večjih središč in vse prošnje za odpomoč so doslej naletele na gluha ušesa. Z naglim razvojem industrije in vseli panog narodnega gospodarstva in s povečanim tujskim prometom pa so postale te razmere že nevzdržne in zad- nji čas je že, da merodajni krogi po- svetijo malo več pažnje naši dolini. Do- sedaj ima Slovenjgradec zjutraj in do- poldne kar tri zaporedne vlake proti Dravogradu in sicer ob 5.30, 8.30 in 10.05, nakar vozi prihodnji vlak proti Dravogradu šele ob 18.20. Potniki, ki imajo v Slovenjgradcu opravke na so- dniji, sreskem načelstvu, davkariji, sej- marji, romarji itd., mora jo torej čakati ves dan v Slovenjgradcu, da se lahko zvečer vrnejo domov. Se težje trpijo vsled te neumestne porazdelitve vlakov šolski otroci, ki obiskujejo tukajšnjo meščansko šolo. Iz dravograjske smeri se vozi v Slovenjgradec dnevno okoli 40—50 otrok, ki pa morajo lačni čakati do večernega vlaka, ker prej nimajo zveze. Zaradi tega je tudi naša dolina z veseljem pozdravila vest o uvedbi dveh novih vlakov na progi Maribor—Pre- valje in upamo, da bo tudi Slovenjgra- dec dobil zvezo s tema dvema vlakoma. Dosedanji vlak št 9112 naj ostane in se naj vrača iz Dravograda ob 12.45, tako da bo imel zvezo od novo uvede- nega vlaka iz Maribora in obenem vsaj eno uro krajši vozni čas do Velenja nego dosedanji mešani vlak St. 9113, ki bi ga ta vlak nadomeščal. Na novo pa bi bilo treba uvesti nujno potreben po- poldanski vlak, ki vozi sedaj iz Zagreba do Velenja, a nima zveze s Slovenjgrad- cem. Ta vlak bi naj prihajal iz Celja v Slovenjgradec ob 14.45 in bi imel v Dravogradu zvezo na vlak proti Mari- boru, Prevaljam, Celovcu in Wolfsbergu Pri povratku pa bi ta vlak nadomeščal dosedanji vlak at. 9119. Ta načrt je zelo lahko izvedljiv, ker bi v zameno za noro uvedena vlaka železniška dlrekcija ukinila izlethiška vlaka St. 9121 in 9122, ki sta popolnoma nepotrebna in stalno slabo frekventirana. Tudi bi z uvedbo teh dveh vlakov odpadla po- treba po priključku na vlaka št. 9111 in 9120, ki ga nekateri gospodje trdo- vratno zahtevajo in ki je samo v inte- rcsu izvestnih krogov. Naši ljudje se le redko vozijo na enodnevne izlete v ! Ljubljano ali Zagreb, zato bi se ta dva ! vlaka gotovo ne obnesla. Upamo, da bo železniška direkcija z novim voznim redom upoštevala tudi našo dolino, ki postaja čedalje važnej- še industrijsko in tujskoprometno sre- dišče. s V 6. kolu prvenstvenega zimskega šahovskei;a turnirja je zmagal Debelak proti dr. Poharju, Pušenjak proti Lu- pincu, Hernaus proti Zupančiču, do- čim sta Kavs in Hajtnik po medseboj- nem izpregledu kraljic remizirala, Kralj je bil prost. V sedmem kolu je zmagal ncpričakovano Kavs nad Debe- lakom dalje dr. Pohar nad Lupincem, Pušenjak nad Hernausom, Kralj nad Hajtnikom, Zupančič je bil prost. Osmo kolo je princslo zmage vsem favoritom in sicer Debelaku proti Kralju, Puše- njaku proti Zupančiču, dr. Poharju pro- ti Hernausu, partija Kavs—Lupine je bila prekinjena, Hajtnik je bil prost. V prvem delu turnirja je zmagal Puše- njak s 7 točkami, siede Debelak 5, dr. Pohar 4K, Hernaus 4, Hajtnik, Kralj 314, Lupine 3 (1), Kavs 2^ (1), Zu- pančič 2. V petek priredi šahovski klub svoj prvi letošnji brzi turnir, prihodnji torek pa bo igral g. Bogdan Pušenjak simultanko, na katero so vabljeni vsi ostali šahisti. s Radijske motnje. Lastniki radij- skih aparatov se že dalje časa prito- žujejo, da jim je poslušanje radia ob raznih urah sploh onemogočeno, ker nino.^i lastniki električnih motorjev in aparatov še niso dali aparatov blokirati Najbolj žalostno pa je, da celo nekatere javne ustanove še niso smatrale za po- trebno, da blokirajo svoje aparate. Za- to prosimo poštno upravo, da opozori lasLnike vseh neblokiranih aparatov na zadevne predpise in poskrbi za nemote- no sprejemanje radijskih oddaj. Laško I Občinske voiltve. Za bližnje ob- činske v^olitve velike občine Laško vlada veliko zanimanje. V teku je živahna agitacija, pa le v klerikalnih vrstah. Lista je že povsem sestavljena. Nosi- lec je sedanji mariiagraški župan J. Hrastnik p. d. Jajčnik, niegov namest- nik pa bo Ivan Deželak. Zelo važno vlogo v novem odboru bo igral tudi oskrbnik šolskega vrta Kolšek. Kakor se sliši, JNS iz povsem znanih razlo- gov ne bo postavila svoie liste. — Proti združitvi občin Laško in Marigradec ie bila vložena pritožba na Državni svet, ki je pritožbo poslal občinskim odbo- rom z naročilom, nai sklepaio o zdru- žitvi in sporočijo sklep Državnemu svetu. Župan je nemudoma sklical seio za 12. t. m. zvečer. Deputacija, obsto ječa iz kaplana, lirastelia, Ivana De- želaka in oskrbnika Kolška, pa se je že ll. t. m. podala na bansko upravo ugovariat in protestirat proti pritožbi in zahteval, da se takoj razpišejo ob- činske volitve. Deputacija se je vrnila iz Liubljane zelo veselih obrazov in je gotovo dobila tako potrebno tolažbo. 1 Zdru/itev občln Laško In Marija- gradec. OoČinski odbor mestne občine Laško je na svoji seji 12. t. m. sklepal o združitvi obeh občin. Seje se je ude- ležilo z županom 17 odbornikov. Gla- sovali pa so tajno, potem ko je Ivan Deželak ugovarjal proti vsakemu gla- sovanju, češ da občina, ki je v likvi- daeiji, nima več pravice sklepati o svoji usodi. Njegove ugovore pa so župan in nekateri drugi ostro zavrnili. K seji sta priSla tudi mizar Hrastelj in občinski sluga M. Deželak. Menda sta hotela kontrolirati svoje ljudi, vendar pa je bilo glasovanje tajno in sta morala oba poslušalca sobo zapustiti, čemur ie Hr. zopet prav hrupno ugovarjal. Proti združitvi je oddalo svoj glas 13 navzočih. prazne glasovnice pa so od- dali Deželak, Peternel, K. Pirnat in kaolan. Se pozno v noč so po laških ulicah in gostilnah debatiraH o tem glasovanju, ki je razbunlo duhove na vse strani Naj bodo potolaženi eni in drugi: Glasovanje je bilo samo Blažev žegen. l AH asfaltadja cest ali Prosvetni dom ? Kakor pripovedujejo zelo dobro informirani gospodje pri občini, bodo iz preteklega in tekočega občinskega proračuna prihranili okrog 80.000 din. Kjer se kaj takega zavoha, se najdejo naglo ljudje, ki dobijo skomine po lepi vsoti. Jako merodajni Ivan Deželak zahteva, naj občina, ki je pred leti podprla Sokolsko druStvo s subveneijo 100.000 din, teh 80 000 din podari za zgradbo potrebnega Prosvetnega doma v LaSkem, dočim se gospod župan in še nekateri drugi baje tej zahtevi upi- rajo in pravijo, da je treba ta znesek naložiti v fond za vzdrževanje na5e modernizirane ceste, ker se kaže bolj in bolj, da bo asfalt zdržal Ie še nekaj pičlih let, nato ga pa bo treba obno- viti. Kdor ima kaj soli v glavi, ve, komu je dati prav. Ker pa je D. neomejen vladar, se je bati, da bomo Laščani prispevali za Prosvetni dom lepo vsoto, ki ne bo Šla iz klerikalnih žepov, ampak iz naših. Sčasoma se bomo pač vsemu privadili ! l »Problem zgradbe prostozračnega kopallšča«. Pod tem naslovom so dali na dnevni red občinske seie stvar, ki jo.nevemo zakaj, imenujejo ^problem«. Skupina premožnih privatnikov, med njimi gg. G. in P., se pripravlja, da zgradni nasproti kopaliSča na levem bregu Savinje bazen za termalno vodo, sličen onemu, kakršen je v Rimskih toplieah. Ta skupina se zaveda, da je za uspevanje takega kopališča potrebna možnost vsestranskega dovoza avto- mobilov. Zato nameravajo zgraditi nad kopaliSčem in izlivom Rečice preko Savinje most na farovški travnik. Ta most ne bo koristil samo kopališču, marveč tudi kmetom iz Rifengozdä in Jagoč ter bo razbremenil sprehajališče ob Savinji. Ta akeija je gotovo veliko- potezna, kot davkoplačevalci pa že moramo ugovarjati, da bi se lotila te zadeve naša občina, ker je stvar zelo riskantna. Vprasanje je, ali bo OUZD sploh dal na razpolago termalno vodo, aii dovolil izkoriščanje morebitnih ter- malnih izvirkov pod Humom. Zelo dvornljiva pa je rentabilnost termalne- ga prostega bazena zaradi bližine Rim" sk>h toplic, ki imajo vendar lepšo lego, nego bi bil bazen pod Humom, zlasti glede dostopa itd. Kakor pa ugovarja- mo vmeSavanju občme v tako stvar, tako z veseljem pozdravljamo privatno iniciativo, ki bo Laškemu prav gotovo prinesla mnogo koristi. 1 Rezultat akeije za podražltev mle- ka. Poročali smo že, da so pri nas pokrenili organizirano akeijo za po- dražitev mleka tisti, ki jim tudi takšne živlienjske potreiščine pridejo prav za dosego njihovih politični namenov. Z Novim letom se je mleko podražilo za 0"50 din pri litru. Kakor je bilo zaradi skromnih plač drŽavnih in privatnih nameSčencev ter delavstva, ki knzu- mirajo tri četrtine vsega mleka, pri- Cakovati, so skoraj vsi ti reducirali prvotno količino in sicer celo pod prej- šne izdatke. Temu se ni čuditi, saj ima uradnik, obrtnik in delavec vsako paro že v naprei odmerjeno. Kmetje sedaj dnevno trkajo na vrata in po- nujajo mleko, dočim nekateri skrivaj prodajajo po prejšnji ceni, samo da ne izgubijo odjemalcev Marsikateri kmet, ki ima dovolj mleka, bi ga prodajal celo pod prvotno ceno, če bi smel. S temi ugotovitvami nikakor nimamo na- mena podeenjevati težki položaj na§e- ga kmeta, vendar je dejstvo, da se s tako primitivno in enostransko akeijo njegov socialni položai ne da izboljšati, še posebno ne na račun nazadostnih dohodkov državnega in privatnega na- meščenstva ter delavstva. Za rešitev takšne^a vprašanja morajo imeti malo več možganov izvestni ambiciozni lju- dje, ki jim ne diši kmečko delo, pri- bližno take, kakrSne imajo vsi na5i trezni kmetje - gospodarji, ki jim di- ktatura nekaterih gospodov prav nič ne diši, kar so sami poudarjali na ne- kih sestankih. To vprafianje je pač treba prijeti na povsem drugem kraju. 1 ObČni iborl. Občni zbor Sokolskega druStva v LaSkem bo 29. t. m. v So- kolskem domu. Članstvo nai se ga polnoštevilno udeleži, da tako nepo- sredno odloča o bodoči sestavi dru- Stvene uprave, obenem pa tudi mani- festira svojo pripadnost sokolstvu. — Prvenstvo pri letošniih občnih zborih je odnesla tukajSnja kraievna organi- zaeija JRZ, ki je otvorila sezono občnih zborov v nedeljo 9. t. m. v župni dvo- rani. Obfni zbor je sklical predsednik te organizaeije Matevž Deželak. Ude- Stran rt. »NOVA DOBA« Strv. S. ležba iz Marijagradca je bila polnošte- vilna (70 članov), LaSko pa je biio zastopano samo z 10 člani. Temu pri- merne so bile tudi volitve novega od- bora, v katerem vodi Marijagradec (Šmiklavž) s predsednikom Matevžem Deželakom in tajnikom Martinom De- želakom, občinskim slugo občine Ma- rijagradec. Podpredsedniško cast v novem odboru uživa oskrbnik šolskega vrta Kolšek. Mimogrede omenjamo, da sprejema le-ta za oskrbovanje šolskega vrta od krajevnega šolskega odbora mesečno 400 din. V novejn odboru za- vzemajo nekaj odborniških mest gg. kaplan, Urankar in še nekaj upoko- jencev, kar kaže, da se tudi tukaj, kakor v občinskom odboru, niso ozi- rali morda na davkoplačevalce in njih zastopstvo. Na občnem zboru so s po- sebnim zadoščenjem poudarjali, da je združitev občin Laško in Marijagradec uspeh te organizacije; njena zasluga je, da v Laškem ne bodo gospodarili več Laščani, temveč Marijagradčani pod vodstvom Deželakov. Kolšek je še po- sebno poudarjal, da je potrebno, da se pri sestavi kandidatnih list za bližnje občinske volitve upoštevajo samo oni kandidati, ki so 100-odstotni pristaši sedanjega vodstva organizacije, to je pristaši Deželakov ali pristni klerikalci. Značilno je, da del odbornikov iz La- škega in uglednejši pristaši stranke, t. j. večji davkoplačevalci, o občnem zbo- ru sploh niso bili obveščeni in da vod- stvo sedaj popolnoma v rokah ekstrem- nih marijagraSkih strankarjev. — Nekaj kasneje je bil v isti dvorani občni zbor organizacije za Sv. Krištof. Da tudi ta ne zaide na stranpota, so si dali izbrati za predsednika Ivana DeSelaka. Tako sedaj obvladajo Deželaki neomejeno levi in desni breg Savinje 1 »POLKIN IN VALČKOV VEČER« se naziva prva letošnja družabna pri- reditev nacionalne mladine v Laškem, ki bo v soboto 15. t. m. ob 20. v veliki dvorani in ostalih prostorih go- stilne Henke. Pri aranžmanu te prire- ditve smo se postavili na stališče, da na njej združimo i staro i mlado v veselo skupno predpustno rajanje. Raz- liko med mladimi in starimi bo od- pravil originalni šramel kvintet, ki bo dvignil na noge tudi tiste, ki doslej niso prišli na svoj račun, a tudi mladina bo na§la zabave in razvedrila, kajti med polkami in valčki bodo tudi ostali modernejši plesi. Vabimo vse članstvo in somiSljenike iz bližnje in daljne okolici, še prav posebno starejše, da prebijejo en vesel večer skupaj s svojo mladino v onem prijetnem razpolo- ženju, ki ga v LaSkem že dolgo ni bilo. Čisti dobiček je namenjen soci- alnemu skladu. 1 »Hmeljsko princeso«, priljubljeno domačo opereto, bodo vprizorili v pri- hodnjih dneh v Studencih pri Mariboru. S tem bo doživela opereta že svojo 20. vprizoritev, kar je za domačo ope- reto vsekakor častno. Opereti, ki je bila vprizorjena z velikim uspehom tudi v Laškem in katere avtor je Laščan. želimo, da bi posetila Se mnogo odrov. 1 Napredovanje. G. Radovan Gobec, učitelj na Henini pri Jurkloštru, je na- predoval v čin rezervnega pehotnega poročnika. 1 Občnl zbor Sokoia bo dne 29. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Članstvo naj se ga ude!eži polnoštevilno. — Lovsko-planinska veselica, ki ie bila določena na 15. t. m., je bila preložena in bo 1. februarja v Sokolskern domu. Čisti dobiček te prireditve je namenjen deloma gradnji novega planinskega za- vetiSča-hotela na Šmohorju, deloma pa Zelenemu križu in Sokolskemu domu v Laškem. — Občina LaSko je prepo- vedala polivanje sokolskega drsališča z vodo iz vodovoda, baje zaradi po- manjkanja vode. Če se poleti ob naj- večji uporabi vode škropijo pred iz- vestnimi hišami ceste in vrtovi, se pa menda pomanjkanje vode ne občuti. 1 Kino Laško predvaja v petek 14. t. m. ob 2030 in v nedeljo 16. t. m. ob 16'30 in 20*30 remekdelo režiserja Cecila de Milla, gigantski film bojev z lridijanci, herojstva, junaštva in Ijubezni, ki postavlja v senco »KriŽarske vojne«, »Bendali« i. dr.: »AVANTGARDA« (Buffalo Bill). Junak tega filma je slavni Igralec Gary Cooper. Kupim kompletno kopalno napravo Gostilna Kirbiš, Celje. Hrastnik h Oddaja stanovanj v novl občln- ski hlši. Pred kratkim so bila oddana stanovania v novi občinski hiši in sicer vodilnim in odločnim pristašem socia- listov. Ti gospodje so to tudi javno povedali! Ko je prišla neka ženska v delavski konzum prosit, da bi ji dali stanovanje, ji je rekel g. »nadžupan«: Najprej moram pogledati v volilni ime- nik, če je va§ mož volil M.f potem se Sele lahko o tem govori! — Taka je za marsikoga bridka resnica o dode- ljevanju stanovanj po zastopnikih de- lovnega ljudstva. h Govori se, da stra§i ponoči okrog glavne pisarne TPD. Čudne sence se baje vidijo tarn okrog in se zdi kakor da bi prihajale naravnost iz poslopja glavne pisarne, kar pa seveda ne bo držalo, ker so strahovi oblečeni v ženska krila. Pionirji našega letalstva Dne 24. decembra je umrl v Beogradu Mihajlo Merčep, pionir našega zrako- plovstva. Rodom iz Dubrovnika iz zna- ne rodbine vojvode Merčepa, ki jo vo- dil hercegovske dobrovoljce v krimski vojni in pri bombardiranju Beograda, je mladi Mihajlo Merčep v svoji mlado- sti mnogo potoval po svetu in v Ame- riki prisostvoval prvim poizkusom bra- tov Wright, ki sta ustvarila prva leta- la. Po povratku iz Amerike se je Mihajlo Merčep seznanil s Slovencem Edvar- dom Rusjanom iz Gorice, ki je že imel zgrajeno svoje prvo letalo. Mihajlo Merčep je skupno z Edvar- dom Rusjanom lcta 1910. začel graditi novo letalo. Težave so bile velike, mate- rial, predvsem motor, je bilo treba na- baviti v Franciji, ki je prcdnjačila v razvoiu letalstva v Evropi. Zgradila sta monotip aeroplana »Merčep-Rusjan« s katerim sta izvršila poskusne polete v Zagrebu. Po uspelem javnem letal- skem dnevu v Zagrebu 3ta sklenila, da priredita vrsto letalskih dnevov po več- jih mestih Evrope. Na Rusjanovo željo sta odšla najprej v Beograd. Dne 27. decembra 1910. je izvršil Rusjroi svoj nesrečhi polet nad Beogradom. Takoj po dvigu je preletel želez. most. Nad trdnjavo Kalemegda- nora je krenil letalo proti vetru, V3led česar je krilo, ki je bilo naenkrat pre- obremenjeno, počilo. Letalo se je zru- šilo in razbilo, pilot Rusjan pa se Je ubil. Tako je bil Slovcnec Rusjan prva smrtna žrtev naše aviacije. Mrtvemu Rusjanu je Beograd izkazal vse 3vo]e sočutje in poslednje časti. Mihajlo Merčep se je vrnil sam v Zagreb, kjer je nadaljeval svoje delo. Sestavil in zgradil je novo letalo, v osebi Dragotina Novaka pa je dobil no- vega pilota, ki je izpolnil vrzel, ki ;]e nastala z Rusjanovo smrtjo. S tem no- vim letalom je izvršil uspele polete v Zagrebu. V avgustu 1912 se je z njim udeležil velike letalske tekme v Bu- dimpešti. Kljub temu, da Mihajlo Mer- čep ni prejel nikake podpore s strani države, je vendar z letalom, ki ga je sam konstruiral, zasedel prvo mesto. Pritegnil je pažnjo vseh krogov, ki so se zanimali za gradnjo letal. Ta uspeh je pomenil le novo pobudo za še večjo delavnost na tem področju. Tik pred izbruhom svetovne vojne je Mihajlo "Merčep konstruiral svoje zadnje letalo Kupujem hvanilne vloge Zadružne gospodarske banke (tudi rezervni sklad). Josip Uršič, Celje, Narodni dom. in bil v razgovorih s finančnimi skupi- nami, ki so se zanimale za izdelavo le- tal. Toda izbruhnila je svetovna vojna. Mihajlo Merčep je bil avstroogrskim oblastem politično sumljiv, prepogosto je hodil v Beograd in Sofijo, zaradi Ce- sar so ga takoj v začetku vojne zaprli. Ko je sedel po avstrijskih zaporih, so rau vojaške oblasti zaplenile njegovo letalo, ljudje pa so potem raznesli še ono, kar je ostalo od vojakov. Po vojni, iznemogel od avstrijskih zaporov, se je Mihajlo Merčep preselil v Beograd. Z Mihajlom Merčepom smo izgubili enega prvih pionirjev domačega letal- stva. Bil je sposoben konstrukter letal, neumoren in vztrajen pri delu za raz- voj letalstva, in dosledno zvest nacio- nalnim idejam. Njegova smrt je ponov- no obudila spomin na prvega Slovene a let.alca, doma iz solncne Gorice, na Edvarda Rusjana, ki se je pri prvem poletu nad Beogradom ponesrečil. Ed- vard Rusjan in Mihajlo Merčep sta dva pioniria našega domačega letalstva. Tako tcrej vidimo, da je tudi naš na- rod odlieno sodeloval pri prvih početkih letalstva. Pot Rusjana in Merčepa v Beograd ni bila samo slučajna in brez plodnih posledic, sai se je takrat Beo- grad, ki se je pripravljal na balkansko Vojno, močno zanimal za letalstvo. Srb- ska vojska je že leta 1912. pri oblega- nju Skadra uporabljala letala. Tako Je bila srbska vojska prva na svetu, ki je praktično uporabljala letala v vojne svrhe. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezente nad Din 16,500 ooo'— Kupuje Inpro- daLja devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižice w tekoči racnn ter nudi za nje popolno var nost in agodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU REGISTROVANAZADRUGAZ NEOMEJENO 2AVEZ0 - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjlžice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodul Račun PoSlne hranilnlce St. 10.994 Brzojavi: „Posojilnica" Telefon št. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob deUvnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah od 9. do 11. 500 din dam onemu, ki mi preskrbi službo trgovskega pomočnika ali poslovodje, po možnosti v Celju. Prost sem vojaščine in zmožen ga- rancije. Ponudbe na upravo lista pod Sifro »Vsestransko uporabljlv«. Mirna, 3-članska družina išče 2—3 sobno čedno stanovanje (po možnosti s kopalnico) v mestu ali bli- žini. Ponudbe na upravo lista pod »Mirna stranka«. Boljša stranka dr. iur. išče 2 do 3 sobno stanovanje ali malo vilo v najem. Ponudbe na «pravo lista pod »Dr. iur.«. Starejša samostojna gospa išče prazno sodo all sobo s kuhinio v mestu. Nasiove oiagp" volite oddati v upravi lista. Ogleite si brezobvezno veliko zalogo najnovcjših radio eparatov. šivalnih stroiev n biciklov A. BREM EO-celje Hliklošlčevs ulica 2 Nizke cenc! Telefon 202 Popravila se vršijo strokovno! „Testa žarnica" prva domača, sveti čisto, jc trpežna, porab: malo toka in je poceni. Dobi se pri tvrdki Karl Lolbner Telefon 120 Kralla Petra c. 17 - pri .Zvoncn* Cen). občinstvu se priporoča tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zlata, »nebrnine, optika ltd. Abitu**ientksi gimnaz*je z znanjem nemščine, strojepisja in slovenske stenografije, išče rnesto v plsarni v Celju pol- ali eclodnevno. Ponudbe na upr. lista pod »Začetnica«. TRGOVSKE KNJIGE odjemalne knjižice, papir, potrebščine za piscine stroje in celotno opremo za pisarne kupite ugodno pri tvrdki ^tPramc LeshovšeH knjigarna In veletrgovina s papirjem Celte, Olavnt ir« 16 Celie, Glauni trg Izkušeii optik na razpolago Franjo Doižan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne insialBttie sirelovoane naprave Prevzema via v zgoraj navedene stroke spadajota delai" popraulla — Cene zmerne — Poitrežba lotna In loHdn8 Proda se trgovski lokal na prometnem križišču v mestu. Odd a se sfanovanja v vilt »Rozaliji«, Celje, Ipavčeva 6. Poizve se pri tvrdki Kirbiš, Celje. Dvotobno st anovanje z vsemi pritiklinami v centru mesta tsčem s 1. marcem 1938. Naslov v upravi lista. Oglašulte! Urejuje in za konzorcij »Nove Dob«« odgovarja Rado Pečnik — Z«, Zvezno tiskarno v Celju Milan četina — Oba v Cfelju