Poštnina plačana v gotovini «03S9 To številko pošiljamo na ogled Uredništvo: Dalmatinova 8 - Uprava: Selenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 20 Din - Čekovni račun št. 17,152 Izhaja vsak petek ŠTEVILKA 1 V LJUBLJANI, 29. JANUARJA 1937 Posamezna -i p\i ki številka I DIN Dr. Dinko Puc: Kaj bodi naš cilj Ljubljana, 28. januarja. Jugoslavijo smo si od vsega po-četka predstavljali kot državo polno pravice, svobode, reda in miru. Zdelo se nam Je samo ob sebi umevno, da se bomo Srbi, Hrvati in Slovenci z lahkoto pomenili med seboj, da sl bomo medsebojno pomagali in upravljali skupno hišo tako, da bomo v njej vsi zadovoljni V tej veri in navdušenju smo proglasili edinstvo naroda, a pri tem prezrli, da je zavest skupnosti tisto, kar ustvarja narod. Zanemarili pa smo vzbuditi in vzgojiti to zavest, pozabi vsi, da Je predpogoj take vzgoje zadovoljstvo naroda, ki temelji na urejenem 'm dobrem gospodarstvu ter urejenih socialnih razmerah. Vrhu tega smo, namesto da, bi učili državljane vseh stanov, ver in Jezikov medsebojnega spoznavanja in spoštovanja, izigravali drugega proti drugemu, da, naučili jih celo medsebojnega sovraštva. Brez političnega načrta smo prišli v to državo in tako smo uspeli h koncu tega drugega desetletja, da neprestano govorimo in pišemo o sporazumu, v resnici pa delamo v praksi Iz enega naroda tri. Prav tako si nismo znali ustvariti načrta za naše gospodarstvo. Niamesto da bi v dobi konjunkture ustvarili rezerve za slabe čase, smo razsipali denar, kakor M ne bilo jutrišnjega dne, Namesto da bi sistematično izrabljali ogromna bogastva naše domovine, smo Jih prepuščali v izkoriščanje tujcem. Namesto da bi načrtno uredili panoge našega gospodarstva, organizirali produkcijo in konsum, za-siguraii delavstvu stalnost zaslužka, smo pustili, da je v divji konkurenčni borbi propadalo podjetje za podjetjem, in da Je bil zaslužek delavca in kmeta potisnjfen na minimum. In pri nas v «bogati» Sloveniji? Imamo razmeroma največ brezposelnih, zlasti inteligentov; naš kmet, 5e ni v neposredni bližini mest, ima komaj za živinsko sol, naše denarstvo životari, naše zadružništvo je na tleh, obrt in trgovina sta v razsulu. Treba kreniti na nova pota Celotno državno gospodarstvo je ena celota. Če boleha en del, oboli tudi drugi. Če ne neguješ vseh panog v pravem medsebojnem razmerju, ne bo uspeha. Vsa nacionalna produkcija, vsa prometna sredstva, ves kapital mora služiti le enemu cilju: povečanju gospodarske moči celotne države v prvi vrsti, v drugi vrsti povečanju zadovoljstva In blagin je posameznih sta-n o v. DELU je Izkazati ono čast in mu dati ono veljavo In poudarek, ki ga zasluži, — pa najsi bo to ročno ali duševno delo. Vsak posameznik, ki uporablja svoje sile s plugom, z lopato, s peresom ali za strojem, naj ima v tej državi pravico do dela, kruha in socialnega ugleda. Mišljenja smo, da se d£ to laže doseči v demokratično urejeni državi, kakor s katerokoli drugo državno obliko. Kajti le v demokratični državi se morejo koristno uveljaviti vse razpoložljive duševne sile, v svobodni tekmi za dosego skupnega cilja. Dnevna gospodarska in socialna vprašanja se dajo rešiti na celo vrsto drugih načinov, bi zato Izjavljamo, da bomo po svojih skromnih močeh delali predvsem na tem, da ustvarimo med obema ekstremoma enotno fronto, ki ne bo boljševl$ka, ampak socialna, ki ne bo reakcionarna, ampak napredna, — in da bomo podpirali vsakogar, ki bo delal v tem smislu in cilju. Kušar Jakob, kmet in bivši poslanec (Notranje gorice): Kaj bo z našim kmetom Dovolj je obljub — dejanja naj govore! Vedno in povsod se govori in piše, da je kmet glavni steber države. Im res je to, ker nas je največ. Po tem stebru kobaca vse drugo, tod& treba je vedeti, da mi težko držimo. Zato gorje vsem, če bi kmet izpustil ramo, ker bi zagrmelo vse v silni prepad. Po časopisih citamo polno lepih stvari, kaj vse se bo napravilo za kmeta, in on čaka od dneva v dan, odkod in kdaj se bodo obljube izpolnile. Žali-bog čaka zaman. In koliko Sasa bomo še morali čakati, da se bodo zganili na poklicanih mestih in Podzidali steber, ki komaj še stoji? Tudl kmečka zaščita danes kmeta ne more rešiti, ko nima kje vzeti denarja, da bi plačal čeprav zmanjšani dolg. Lepa so vsa predavanja o napredovanju kmetijstva, o umetnih gnojilih, o Povzdigi živinoreje itd., toda vse nam malo pomaga, dokler je cena kmečkih pridelkov v popolnem nesorazmerju s ceno industrijskih izdelkov. če se to uredi, si bo kmet že sam pomagal. Cene nekdaj In sedaj. Samo nekaj zgledov! Ko je stal liter mleka 8 krajcarjev, si kupil za to 10 škatelj vžigalic. Danes prodajamo liter mleka za 1 dinar in kupimo za to eno škatlico vžigalic. V mnogih krajih pa kmet za liter mleka ne dobi niti enega dinarja. Svoj čas je kmet dbbil za teleta 80 kron, pa je kupil za to 40 hlač. Danes proda že prav lepega teleta za 300 dinarjev in dobi za to vsoto ene hlače, če bi pa hotel kaj boljšega, bi moral Še dodati. Prav tako je s prašiči. Srednji kmet je prodal jeseni staro svinjo ter plačal z izkupičkom davke in zavarovalnino za vse leto, pa mu je šle denarja ostalo. Danes proda Dr. M. Korun: In Slovenci? Vsi čutimo neodložljivo potrebo, da se notranje-politično življenje v državi normalizira. To je: da se povrnemo k demokraciji in parla-metarizmu ter sporazumno uredimo sožitje Slovencev, Srbov in Hrvatov. Potem šele bo odprta pot za rešavanje perečih gospodarskih, socialnih in kulturnih problemov. Slamo politično organiziran narod je sposoben, da zopet najde pot v demokracijo in parlamentarizem ter sporazumno reši vprašanje notranje ureditve države. Cisto nepravilno imenujemo to slednje vprašanje notranje ureditve države —' hrvaško vprašanje. Zakaj? Zato, ker ga je politično organizirani hrvaški narod postavil kot svojo zahtevo. V resnici pa je to vprašanje prav tako tudi srbsko in slovensko vprašanje. Posebno tudi slovensko vprašanje, ki ni na celi črti popolnoma enako s hrvaškim. Ono se postavlja v nekaterih točkah drugače za Hrvate, drugače za nas Slovence. Skupna jle pač zahteva po popolnem narodno-kulturnem izživljanju ter avtonomnem rešavanju vseh lokalnih potreb, za kar moramo imeti dovoljno finančno samostojnost. Toda rvreko tega gredo hrvaške zahteve brez dvoma v pravcu njihovega državnega prava, dočim mi takih zahtev nimamo. Pač pa moramo poskrbeti, da bodo obvarovani oni naši interesi, ki gredo za tem, da1, bo našemu gospodarstvu in človeku omogočeno svobodno udejstvovanje v vsej državi ter da bo zagotovljen življenjski obstoj našemu malemu kmetu (velikih itak nimamo), čigar koristi niso popolnoma enake koristim večjega in zato gospodarsko močnejšega hrvaškega in srbskega kmeta. In naposled ne smemo pozabiti, da je v našem slovenskem interesu, da je državna skupnost močna in da se po novi notranji ureditvi ne bodo v posameznih delih države ugnezdile politične, gospodarske, socialne in kulturne reakcionarne sile. Vprašamo pa: ali se sliši v teh časih slovenski glas, kakor se čuje hrvaški glas? Ne, nasprotno: ču-jejo se hrvaški, čujejo srbski glasovi, mi Slovenci pa se — oče vidno — zopet enkrat zanašamo na to, da nam bodo drugi dali to? kar nam je potrebno. Bojimo pa se, da bo ravno nasprotno: da se bosta dva sporazumela na škodo tretjega! Treba je zato, da se čuje tudi naš glas, slovenska beseda! Včasi se je smatrala bivša SLS kot poklicana glasnica slovenskih zahtev. Kot najmočnejša bivših slovenskih strank je to tudi bila. Tudi izrazito istovetenje političnega katoličanstva s slovenstvom onemogoča slovenskemu delu JRZ, da bi mogel biti edini tolmač slovenskih koristi in zahtev. Kdo le torej poklican, da povzdigne slovensko besedo in jo uveljavi? Ali niso to tiste vrste Slovencev, ki stoje izven JRZ in ki so številčno močnejše kakor slovensko krilo JRZ. Treba je samo, da se te vrste združijo za to eno nalogo: da se bosta slišali tudi naša slovenska beseda in slovenska zahteva, ko pride odločilni čas sporazumevanja, ki ni več daleč. Cinizem je ičif slabih in zlobnih ljudi. Skozi ta ščit zloba srši ko trnje skozi vrečo. po dve svinji, pa ga še vedno rubijo. Isto je z lesom. Leta 1913. sem prodal jelko na Štoru za 26 kron, za kar sem si lahko kupil celo in dobro obleko. Danes dobimo za jelko 100 Din, za kar kupiš dve slabi ali eno boljšo srajco. Če si prodal svoj čas voz slame, si lahko kupil čevlje vsej družini, danes pa pelješ voz slame v Ljubljano, plačaš mitnico in kupiš pri Bat’i par šlap! Kaj pa bo takrat, ko se pokvarijo poljedelski stroji, mlatilnice, kosilnice, plugi, vozovi? Odkod bomo vzeli sredstva, da bomo kupili nove? Zaradi tega, ker kmet nima denarja, sta reveža tudi obrtnik in delavec, ker nima ne eden ne drugi zaslužka. Zato pa vse drvi v mesto v nadi, da se bo tam dobil kak košček kruha. Žalibog je med temi tudi mnogo kmetov, ki so obupali na svoji grudi in odhajajo v mesto. Kako vsemu od pomoči ? Politiko v koš! Treba se oprijeti gospodarstva in misliti le na gospodarstvo in nič drugega! Gorje nam, če propade naša zemlja, gorje nam, če propade naš kmet! Zdravje, moč in sila našega naroda korenini v kmečki zemlji, ki je in bo narodova hrbtenica. O tem se sicer pri nas mnogo govori, a dela se malo. Zakaj smo morali čakati v svobodni kmečki državi 19 let, da dobimo svojo zbornico, ko imajo svoje zbornice že zdavnaj trgovci in obrtniki in delavci in še drugi? In ali bomo imeli v tej zbornici besedo in odločevanje res kmetje? Ali pa bodo zopet drugi odločali « naši usodi, kakor doslej, ko kmeta potrebujejo le ob času volitev, da ga eni pobarvajo po eni strani, drugi pa po drugi. Ko so pa volitve končane, gre stara pesem naprej. Tudi mi moramo na nova pota in z vso odločnostjo sodelovati pri ozdravljenju našega gospodarstva. Kmet se mora predramiti iz dolgega spanja ter zahtevati z močnim glasom svoje pravice, vsaj pa tiste, ki jih uživajo drugi že leta in leta. In bodite uverjeni, da bodo potem prišli boljši časi ne samo za nas kmete, ampak tudi za našega delavca in obrtnika, pa tudi za našo inteligenco, o kateri vemo, da nam je potrebna in ki jo bomo vedno potrebovali in spoštovali. Če se bo kmetu godilo dobro, bodo tudi vsi drugi prišli na svoj račun in potem se ne bo treba bati ne komunizma, ne protidržavnih elementov. Najboljša obramba naše lepe kmečke Jugoslavije bosta pa vedno le zadovoljen kmet in zadovoljen delavec! POLITIČNI TEDEN Notranjepolitični razvoj gre v smeri priprav za sporazumno notranjo ureditev države. Vara se, kdor misli, da bo ta razvoj šel hitro. Tako, kakor danes stoje stvari, bodo prvo konkretno pripravljalno delo volitve v narodno skupščino. Toda tudi za te volitve je treba priprav, po prejšnjih izjavah članov vlade predvsem spremembe votivnega zakona. Brezdfiomno je tudi, da bo sedanja vlada od skupščine, v kateri ima večino, zahtevala ne samo sprejetje proračuna, nego še tudi nekaterih drugih zakonov. Dr. Maček je mnenja, da bodo šele volitve v narodno skupščino pokazale, katere stranke uživajo zaupanje naroda. Tega mnenja smo pač vsi, ker vemo, da je samo v svobodnih volitvah izvoljeni parlament pravi predstavnik narodne volje. O tem pa danes nihče ne dvomi, da zahteva vsa država sporazumno ureditev notranje-političnih razmer. Če naj pridemo do svobodnih volitev, je brez dvoma, da jih bo vodila vlada, ki bo jamčila za to, da bodo volitve res svobodne. — Kakor lahko trdimo, da smo o notranji politiki pred važnim razvojem, vidimo tudi nova pota v naši zunanji politiki. Prvi vidni zunanji znak je prijateljska pogodba z Bolgarijo, ki ji utegnejo slediti• še druge. Evropa se deli na dva ideološka tabora: zapadna demokracija na eni strani, avtoritativni režimi z ostro protikomunistično ostjo na drugi strani. Vidi se o nekaterih državah ozka povezanost notranje politike z zunanjo politiko. To je nov moment v zunanji politiki, ki ga doslej nismo poznali. Vsaka država je iskala zvez in prijateljstev tam, kjer se ji je zdelo, da sta njena korist in varnost najbolj zavarovani, notranje-politični oziri jo pri tem niso vodili. Zato smo videli, da sta bili pred vojno zvezani demokratična Francija in caristična Rusija. Tudi danes obstoji zveza med isto Francijo in nedemokratično Rusi jo. Predvodnici te nove zunanje politike sta Italija in Nemčija. Razvoj bo pokazal, če so novi zu- nanje-politični principi boljši kakor stari. Kar se tiče naše države, upravičeno pričakujemo, da bosta zdravi instinkt naroda in njegova želja za mir in varnost države znala v zunanji politiki konec koncev ubrati pot, ki ie najboljša. n n Enotnost opozicije Nekateri listi so prinesli v zadnjih dneh z in potnike. V tem pogledu pridejo v poštev predvsem zveza Št. Ilj—Maribor— Celje—Ljubljana, cesta Ljubljana— SuŠak, Ljubljana—Bled—Kranjska gora—državna meja ter Ljubljana—Vrhnika—Rakek. Že pregled teh zvez nam jasno kaže, kako daleč smo še od vsaj kolikor toliko zadovoljive ureditve naših cest. Cesta Št. Ilj—Maribor—Celje je v najslabšem stanju, tako da je za mednarodni promet absolutno neprimerna. Zato nam je povsem ne-umljivo, zakaj se ne podviza ureditev del vsaj na sektorju državna meja—Maribor, ko je vendar kredit 5 milijonov dinarjev za to za-siguran? Saj to ni mnogo, ali vsaj začetek je! Za ureditev ceste Ljubljana— Kranj je določenih 20 milijonov. Vendar delo ne napreduje tako, kot bi moralo. 2e licitacije so bile tolikrat razveljavljene, da je trajalo eno leto, predno se je z delom sploh začelo na sektorju Jeperca-št. Vid. Mislili smo, da se bo vsaj tu delalo pospešeno. Prazne nade! Ce pojde v tem tempu kot doslej, ta sektor ne bo končan do konec 1. 1937! Kdaj pa bodo šele urejeni drugi oddelki? Promet na progi Ljubljana—Kranj je vsled tega silno oviran. Vsa vozila morajo od Št. Vida preko mostu v Tacen na levi breg Save ter potem čez smledniški most zopet na ono stran, ali pa po tesni poti na levem bregu v Kranj. Cesta čez smledniški most je vsaj za težja vozila, zlasti avtobuse nevarna, cesta od Smlednika do Kranja pa sploh ni za automobilski promet. Tako bomo vse leto 1937 na najh bolj prometnem delu ogrožali varnost potnikov in domačinov. Da to tujskemu prometu ne bo v korist, ni dvoma. V interesu ne samo Slovenije, marveč cele države je, da se ureditev te ceste pospeši. Obenem je pritiskati z vso silo, da se začno dela na cesti Ljubljana—Su-šak, ker sicer — če sodimo po sedanjih skušnjah — je naša generacija ne bo doživela. Da o zasavski cesti niti ne govorimo! Vodja združene opozicije ST. Aca Stanojevič pozdravlja .Slovensko besedo* Z zadovoljstvom sem vzel na znanje sporočilo, da začnete s prijatelji izdajati nov političen list «Slovensko besedo». Iskreno pozdravljam ta korak in mu želim vsestranskega uspeha. Prepričan sem, da bo ta list veren glasnik in tolmač idej in zahtev vašega pokreta in ljudi, ki so mu na čelu. r V Knjaževcu A. M/Stano j e vič. Domači pomenki Korupcijo so očitali v nedeljo bivšim občinskim upravam. Konstatiramo, da so v vseh upravah sodelovali tudi pristaši teh govornikov. Sodelovali so v občinskem svetu, v odsekih, v upravnih odborih mestnih podjetij, sodelovali so v kontroli, pregledovali so proračune in glasovali zanje! Odgovornost za bivše občinske uprave nosi spričo tega politična struja nedeljskih govornikov natanko tako kakor dnm. Seveda omenjamo to samo mimogrede. ker nikakor nočemo zmanjšati svoie odgovornosti za svoje delo. Kadar bo čas in dana možnost, bodo gospodje dobili odgovor za vsako besedo! Koliko je dolžan vsak Ljubljančan? Govornik, ki je preteklo nedeljo poročal o ljubljanskem občinskem gospodarstvu, je povedal, da je vsak Ljubljančan že ob rojstvu dolžan okoli 2000 Din. Strašno, kajne? Kako naj ubogi dojenček plača ta dolg? Gospod govornik ie pa pozabil povedati, da ima ljubljanska občina tudi zelo veliko premoženje, celo vrsto cvetočih podjetij, ki donašajo na leto nad 12,000.000 Din čistih dohodkov. Če se to premoženje porazdeli na Ljubljančane, pride na glavo okroglo 5000 Din. Dojenčku se torej ni posebno bati, da bi prišel v kon-kurz. V preteklem tednu se je večkrat povdarjalo, da je vzor občinskega gospodarstva zlata Praga. V Pragi pride na vsakega meščana občinskega dolga okroglo 1600 Kč, kar je sorazmerno precej več kakor v Ljubljani. ZUNANJA POLITIKA V novo bodočnost Slovanov Z minulo nedeljo začenja novo politično obdobje na Balkanu. Podpisan je bil prijateljski sporazum za večne čase med dvema bratskima narodoma, ki ju je vezalo stoletja dolgo skupno trpljenje in stoletja dolga nada na vstajenje in osvobojenje. Tuji interesi in tuje intrige so hoteli tudi potem, ko sta oba naroda na potokih krvi in gomilah kosti svojih najboljših sinov ustvarila svoje osvobojenje, nadaljevati v novi obliki to nesrečno delo. Ko je pa padla rabeljska Avstro-ogrska, je izginilo tudi ognjišče, odkoder je ta uničujoči ogenj dobival svoje netivo. Nezaupanje, ki ga je ustvarila svetovna vojna, je sicer še obstojalo, toda vsakemu človeku je moralo biti jasno, da bo blagodejni vnliv časa odstranil to nezaupanje in pripeljal oba bratska naroda, bolgarskega in jugoslovenskega, na skupno pot, kamor ju zove klic krvi. Zaradi tega tudi ne predstavlja v nedeljo med nami in bratsko Bolgarijo podpisana pogodba le običajne prijateljske pogodbe, kakor so sc udomačile v mednarodni politiki povojne dobe, marveč pomeni mnogo več. Pomeni končno črto pod vse, kar je bilo, in nado v veliko, svetlo bodočnost, v bodočnost Slovanov v Evropi. Dva tabora . Državljanska vojna v Španiji je v svojih posledicah povzročila v Evropi razkol v dva tabora na podlagi dveh sovražnih si ideologij. Zlasti Nemčija se trudi, da bi pod to krinko pridobila evropske velesile za križarsko vojno proti Rusiji. Pri tem pa Nemčiji ne gre toliko za ozdravljenje človeštva od «nevarnega komunističnega bacila®, marveč skriva pod to gonjo bolj svoje napadalne načrte na-pram Rusiji. V Berlinu nikakor še niso opustili svojih kolonizacijskih načrtov v Rusiji, pri čemer jim je posebno pri srcu Ukrajina. Pri današnji moči Rusije pa nimajo nobenih izgledov, da bi mogli svoje načrte uresničiti, in zato .kličejo še druge države na pomoč. Posrečilo se jim je pa dobiti le Italijo, pa še ta ne kaže posebne gorečnosti, da bi sledila svoji zaveznici na vsej črti. Pokazal je to tudi sestanek med nemškim ministrskim predsednikom Goringom in Mussolinijem v Rimu. Popolnoma sta pa odklonili obe veliki zapadni demokraciji Anglija in Francija, da bi se priključili taki politiki, ki jo smatrata za pogubno, ker bi morala neizogibno dovesti do nove splošne vojne v Evropi. S četvernim paktom, ki naj bi bil nekak uvod za tako politično konstelacijo v Evropi, torej ne bo nič. Zdaj, ko je grozdje tako visoko, tudi v Rimu in Berlinu odločno demantirajo ponesrečeni poizkus tega pakta. Kulturni boj v Nemčiji Nemčija se očividno nahaja pred hudim kulturnim bojem, v katerem se bosta pograbila režim in katoliška cerkev. Spopad med obema je bil neizbežen, odkar si je nacionalni socializem priboril oblast. Nacionalni socializem namreč ni le režim, marveč je tudi neka nova vera, ki si ne lasti samo vpliva nad zunanjim življenjem, marveč tudi nad dušo vsakega Nemca. Njegovi nauki so na vseh toriščih v bistvenem nasprotju z nauki katoliške cerkve. Kakor vsaka vera, je tudi ta imperialistična in ne dopušča nobenega tekmeca poleg sebe. Zaradi tega se je končni spopad med obema le odlašal, ker ga je katoliška cerkev, zavedajoč se absolutne moči, ki jo ima režim v Nemčiji, iz strahu pred porazom odlagala. Zdaj pa, ko je nacionalni socializem uvedel brezkonfesional- no šolo in vzel cerkvi eno njenih glavnih nalog, da vzgaja odraščajočega človeka v nauku Kristovem, so uvideli nemški škofje, da je pri-kipel lonec do vrha. Nemški kardinali so smatrali za potrebno, da potujejo v Rim, čeprav leži papež na smrtni postelji. Pastirski list, ki so ga po tem obisku v Nemčiji izdali, kaže, da so se tam odločili zdaj k odkriti borbi namesto podtalne, ki traja med obema taboroma od dne, ko je prišel nacionalni socializem na oblast. Japonske homatije V tem času režimskih in političnih kriz ni od te bolezni- izvzeta tudi Japonska. Tam je prišlo do spopada med parlamentom in vojaškimi krogi, ki so po mandžurski vojni dobili dejansko vso oblast v državi v roke. Generali so mnenja, da se da ustvariti veličina domovine le s pomočjo silne vojaške sile in so zaradi tega predložili parlamentu potom vlade, katero popolnoma obvladajo, vojni proračun, ki bi požrl štiri petine vseh državnih dohodkov. Parlament brez izjeme strank, ako izvzamemo prav majhno peščico skrajnih desničarjev, smatra to politiko za napačno, češ, da je Japonska v zadnjih desetletjih že pridobila toliko novih pokrajin, ki si jih mora najprej asimilirati, potem pa posvetiti vse sile gospodarski in socialni obnovi države. Japonska se ne more spuščati v brezkrajne vojne pohode, ki bi jo brez dvoma slednjič zapletli v vojno ne le z Rusijo in Kitajsko, marveč tudi z Ameriko in mogoče z Anglijo. Namesto agresivne politike naj se poizkuša malo tudi s pomirljivo politiko. Zato pa niso potrebni za vojsko in mornarico oni ogromni krediti, ki bi izmozgali japonski narod do kosti. Videti pa je, da japonski generali nimajo, razumevanja za. taka razr laganja in so po ostrih in strastnih debatah v parlamentu, kjer so se vodilni politiki obeh glavnih strank, liberalne in konzervativne, in ministri osebno napadali in žalili, do-gesli pri mikadu, da je razpustil parlament, ker upajo, da se bo posrečilo »narediti* vladi pri volitvah tako zbornico, ki bo bolj pristopna za želje generalštaba in admirali-tete. Ko bo treba nekoč plačevati račune za to politiko, jih pa' kakor vedno zopet ne bodo plačali oni, ki so jih napravili, marveč ona raja, ki se že danes zaman bori proti tem nesmiselnim in vrtoglavim eksperimentom. Rusko vrenje V Rus® imajo novo žalostno zabavo. Stari izrek, da žre revolucija svoje otroke, se tam dobesedno uresničuje. Pred najvišjim vojaškim sodiščem v Moskvi sedi za steno bajonetov 17 boljševiških prvakov, ki so bili pred 20 leti glavni tvorci socialistične revolucije. Notranje-politični razvoj jih je pripeljal v nasprotje z vladajočim Stalinom, kateremu je usoda dala oblast v roke, kakor bi jo lahko dala vsakemu izmed onih, ki danes strti sedijo pred njegovim sodiščem in čakajo, da bo vse končano. Na ljudi, brez katerih bi današnja socialistična Rusija gotovo ne obstojala, padajo psovke, da so veleizdajalci, vohuni, zločinci in podli psi. In kar je najbolj čudno, vsi ti ljudje vse očitke lepo in mirno priznavajo, dasi ve ves svet, da so gorostasne obtožbe, katere jim očitajo, lahko samo plod bujne fantazije in očitno naroden manever njihovih političnih nasprotnikov. In tako bodo padli ti ljudje kot žrtve svojih utopističnih načrtov, kakor so že pred njimi padli milijoni in milijoni, katere so oni pahnili v isti položaj. Utopija je pač za politika najnevarnejši sovražnik in kdor se ji vdaja, propade prej ali slej na eden ali drug način. DOMA IN NA TUJEM Kje je krivda? Naša samouprava V tedniku «Slovenija» razpravlja neki člankar o pogubnosti centralizma za Slovenijo in se vprašuje: Kako temu odpomoči? «Potrebno je, da poudarimo, da so gospodarske koristi za ose Slovence enake, ali naj bodo pripadniki te ali druge politične skupine. Te koristi so nedeljiDe, in morajo biti vsakomur, ki živi o Sloveniji, na srcu pred vsemi drugimi, zlasti pa pred edino mogočnostjo, ki je dana skupini, ki sedi o vladi, da namreč sme postavljati svoje pripadnike na uradniška mesta, nasprotnike pa od- in prestavljati. Če pride to spoznanje, nastane vprašanje, kako najti pota, da bodo gospodarske koristi Slovenije zavarovane in slovenske potrebe zadovoljene. Odgovor: To se pa da doseči samo na ta način, da ose slovenske politične skupine pristanejo na gentleman agree-ment, t. j. častni in možati sporazum. Izvedba tega sporazuma pa bi naj obstajala o tem, da se ose skupine zavežejo, da zaradi sodelovanja d vladi pod nobenim pogojem ne zapostavljajo slovenskih koristi, temveč se, Zanimiva politična kronika Glavno glasilo JRZ, beograjska «Samouprava», v kateri sedi kot sourednik za slovenske zadeve g. senator Smodej, ima tudi rubriko «Politična kronika*. Kako izgloda ta kronika, naj navedemo za primer iz štev. 16 od 26. t. m. napise posameznih notic: Prijem kod pretsednika g. dr. Milana Stojadi-noviča — Ministar g. Behmen kod ministra g. Cvetkoviča — Dubro-vački biskup kod pretsednika skup-štine g. Čiriča — Ministri gg. Cvetkovič i dr. 'Kožulj na večeri društva za ulepšavanje Gornjeg Vra-čara — Deputacija sreza sarajev-skog kod ministra g. dr. Kalugjer-čiča — Put ministra g. dr. Ko-žulja — Put pretsednika senata — Pretsednik narodne skupštine g. Čirič na odmoru — Konferencija g. ministra gradjevina sa gg. banovima — U Kruševcu če biti pri-redjena tradicionalna zabava na Tri Jerarha. Vsekakor je ta «poli-tična kronika* značilno ogledalo današnje razgibane politične aktivnosti. Kakor je izjavil minister dr. Kožulj novinarjem, je v ministrstvu za gradnje že pripravljen načrt za veliko cesto Ljubljana—Sušak. Ta cesta bo dolga 120 km. Koliko pa bo stala, pa je odvisno od tega, kako bo zgrajena: če bo navadna kamnita cesta, bi znašali stroški okoli 50 milijonov, če pa bo asfaltirana ali cementirana, bi stalo to kakih 140- milijonov dinarjev. Za kakšno cesto ..c bodo odločili in kdaj se bo začela graditi, tega gospod minister še ni mogel povedati. * Po podatkih tehnične direkcije beograjske mestne občine je bila v preteklem letu stavbena delavnost v prestolnici dokaj živahna. Zgrajenih je bilo 291 novih poslopij, med njimi 110 pritličnih, 73 enonadstropnih in 108 dvo- in večnadstropnih hiš. V te stavbe vloženi privatni kapital znaša nad 106 milijonov dinarjev. Predlanskim pa je bilo v tem pogledu še bolj živahno: zgrajenih je bilo 314 novih hiš. Raste Beograd, čudovito raste, kljub krizi... ♦ Po ruskih vesteh je zavladal v Sibiriji strahovit mraz, kakor ga že davno ne pomnijo. Termometer kaže 61 stopinj pod ničlo. Na tisoče ljudi je zmrznilo. * V Moskvi je bil aretiran glavni urednik lista «Izvestija» Nikola; Buharin, eden najodličnejših komunističnih časnikarjev. Osumljen je rovarenja proti sovjetski vladi. če bi bile slovenske gospodarske in kulturne stvari o nevarnosti, ose skupine strnejo, in seveda tudi takoj izstopijo iz vlade, druge skupine, ki pa ne bi bile takrat v vladi, se pa zavežejo, da ti skupini ne padejo o hrbet.i To so prav pametne misli, ki jim je le pritrditi, zlasti tudi tam, kjer govori člankar o postavljanju in prestavljanju uradnikov. Tudi mi smo mišljenja, da noben režim nima te pravice že radi samega sebe. Samo te misli niso nove, ker smo mi v vseh javnih nastopih poudarjali dosledno, da je v eminentnem gospodarskem in kulturnem interesu Slovencev nastopati skupno v vseh takih vprašanjih. A naj «Slovenija» danes vpraša tam na oni njej blizu stoječi strani, kako mislijo o tem njenem lepem predlogu, pa bo gotovo dobila na to znani odgovor: Nočemo. Mi in samo mi! — To je tisto, kar one-mogočuje vsak «gentlemen agree-ment* med Slovenci. Ravnatelja kaznilnice v Ženevi so odpustili iz službe, ker se je izkazalo, da je zlorabljal svoj položaj in iz kaznilnice napravil nočno zabavlišče. V celice so zahajali lju-bavni parčki, medtem ko so morali kaznjenci prebivati zunaj na hodnikih po cele ure. * Na Dunaju je število brezposelnih v prvi polovici januarja znašalo 118.055. Konec leta 1936. je bilo v Avstriji 220.452 brezposelnih, ki so prejemali podpore. * Praški mestni svet je sklenil, da morajo vse firme imeti napise samo v češkoslovaškem jeziku. * Spomladi bo otvorjena nova zračna proga Praga—Benetke, ki bo vodila preko Bratislave in Celovca. * Nemška vlada je še bolj omejila potovanja v inozemstvo. Odslej bodo nujnost kakega potovanja strogo prekontrolirali. Romanja, potovanja na dopust ali k športnim prireditvam ne veljajo za nujna. * Nlemci z vso vnemo utrjujejo Helgoland. «Manchester Guardian* poroča zelo obširno o utrjevanju nemškega otoka Helgolanda v Ser vernem morju. Že sedaj so prepeljali sem osemdeset najmodernejših, a tudi najtežjih topov, poleg različnega vojnega materijala. Angležem je seveda vse to silno neprijetno. ♦ Na Dunaju se je v svoji ordina-cijski sobi zastrupil znani zobni zdravnik in docent, vladni svetnik dr. Viktor Frey. Baje ga je pognal v smrt — strah pred obubožanjem. Frey je imel veliko prakso, njegovi pacienti so pripadali najimenitnejšim krogom. Svoj čas je bil tudi zobni zdravnik zadnjega avstrijskega cesarja Karla. * Število dijakov na visokih šolah v Nemčiji je od 131.000 v letu 1931. padlo zdaj na polovico, torej) na stanje, kakor je bilo pred svetovno vojno. * V Franciji je umrl grof Hudot de Vehnes, sin cesarja Napoleona III. Prej je bil častnik in je imel ogromno premoženje, ki pa ga je pozneje izgubil. Zadnja leta je živel s svojo slepo ženo v veliki bedi. Na Dunaju je umrl bivši zvezni minister dr. Henrik Mataja. Bil je eden prvakov krščansko-socialne stranke in oster nasprotnik hitle-rizma. Še nekaj dni pred smrtjo je v «Salzburger Chronik* napisal članek, v katerem pravi: «Nemčija lahko proizvaja več ko dovolj industrijskih izdelkov, da more plačati potrebne sirovine in živež, toda tri leta že izdeluje čisto druge stvari. Stvari, ki jih izvažati niti ne more niti noče: namreč topove, tanke in letala za svoje oboroževanje.* O političnem položaju Evrope pa je zapisal Mataja: «Politika evropskih velesil je jasna ko dan, samo Nemčija je sfinga. Vložila je celo judsko premoženje v oboroževanje, —• investicija, ki ima smisel :e, ako se ali zares vojskuješ ali pa s to stalno grožnjo dosežeš gotov politični uspeh. Da bi Nemčija od drugih velesil dobila koncesije, da se še nadalje oborožuje, to je neverjetno.* .Poskusna vojna* Pravijo, da Je sedanja državljanska vojna na Španskem nekakšna poskusna vojna. In v resnici poročajo očividci, da ne samo vojaški izvedenci, ampak tudi izvedenci za orožje iz mnogih dežel boje med rdečimi In belimi opazujejo iz bližine s svojega strokovnjaškega stališča. Te strokovnjaške priče španskih grozot poročajo zdaj, da se ogromne vsote, potrošene za moderne vojne stroje, očividno ne izplačajo. Že leta sem si vojna industrija na primer prizadeva, zračna letala opremiti z motorji, ki naj temu orožju dajo vedno večjo hitrost, toda zaman: spet in spet se Izkaže, da brzoleteči bombniki niso zmožni, da bi zanesljivo zadeli cilj; od njih na zemljo vržene bombe napravljajo razmeroma malo škode. Sploh se nevarnost zračnih napadov močno pretirava; matertjalna razdejanja so sicer ogromna, toda celo civilno prebivalstvo se hitro nauči, kako se je obvarovati pred1 bombami iz letal. Tudi tanki ne ustrezajo temu, kar so si od njih obetali Tanki so kaj lahko ranljivi in pehota se zna zavarovati pred njimi s pastmi: to le, Izkopljejo globoke jarke s strmimi robovi. Mimo tega opažajo strokovnjaki da se pri tankih pojavlja nenavadno veliko defektov, kadar Je zaukazan kak napad s tanki. Očividno se dogajajo tu sabotažna dejanja posadk na občutljivih strojBh z namenom, da se odtegnejo boju. Če so ta opazovanja izvedencev točna, tedaj izhaja iz tega, da Je mehanizacija vojlne že dosegla svojo mejo. Sicer slaba tolažba, zakaj tudi vojna brez strojev Je dovolj grozotna. DOMISLICE. Beseda je ko strela. Čim jo izustiš, se ne orne več. Pazi torej, da ne bo preveč zaostrena ali strupena! * V življenju je samo nekaj stalno: to, kar mine! * Čaša vina često bolj razvedri in koristi, kakor na nasveti dobrih prijateljev. Dve čaši Pa često bolj škodujeta, kakor osi sovražniki! * Je smeh, ki izzove bol in solze! * Upanje je dete, ki večkrat umrje že na otroški bolezni! * 7Aoba je zob duše, ki gloje do smrti! # Mnogo je težje z lepimi besedami razvedriti, kakor pa z grdimi razdražiti; podlež izbere vedno zadnje! ♦ Zadostiti želji, Pomeni: že imeti novo željo! * Bilo bi veliko več usmiljenja na svetu, če bi ga ljudje tako ne — izrabljali/ * , Obljube so - upanja, katera nam drugi le — posojujejo! ♦ Sluga se lahko nauči od gospodarja zapovedovanja, a gospodar se od sluge ne more naučiti služiti! Ponovno in ponovno so se pojavljale v našem javnem življenju eno-dušne zahteve celotnega našega naroda po uvedbi popolne samouprave v notranji organizaciji naše države. Vse to je sama deloma uspelo, kajti centralni birokratizem je znal dosledno z vsemii sredstvi preprečiti to, kar bi bilo v korist naroda in države. Naša občina je najvažnejša edinica v okviru državne organizacije ter ji pripadajo dan za dnevom važnejše naloge. Ona naša mala občina pripada preteklosti. Veliko je bilo delo naših prejšnjih občin, ki so z najskromnejšimi sredstvi mnogo storile i v socialnem i v narodnem kakor tudi v kulturnem pogledu. Toda v današnjih časih se zahteva od občine mnogo več in občinski uradi postajajo velevažen činitelj v celotni državni upravi. V mnogem pogledu je samouprava naših občin okrnjena, nalagajo se ji bremena, ki jih z največjo težavo prenaša in ki jo ovirajo pri izvrševanju njenih samoupravnih nalog, toda to nas ne sme motiti v našem boju za popolno samoupravo. Temu boju hočemio posvetiti vso svojo pozornost ter budno zasledovati vse pojave našega političnega življenja, ki bi ovirale ta razvoj. Vse se da doseči z združenimi močmi in vse trdote obstoječih zakonov se dajo olajšati s previdnim delom v korist naroda. Zaradi hude gospodarske krize so postala javna bremena velevažen faktor v gospodarskem življenju našega naroda ter jim hočemo ravno s samoupravnega stališča posvečati največjo pozornost. Obremenitev ljudstva je dosegla vrhunec in z vsemi silami moramo delovati na Vprašanje: a) Ali more občina uvesti posebno občinsko davščino po 3 Din na vsak kubični meter lesa, ki se poseka na ozemlju občine? b) Ali more občina uvesti posebno davščino po 1 Din na vsak kubični meter bukovih drv, ki se izdelajo v občini? Odgovor: Po našem mnen ju: ne! Občina more po § 95. zakona o občinah uvajati v pokritje svojih potreb le doklade na neposredne državne davke in občinske posredne davke (trošarine in takse). Davščine, ki bi zadela vsak v občini posekan kubični meter lesa in vsak v občini izdelan kubični meter bukovih drv, ni mogoče uvrstiti niti pod doklade niti pod trošarino niti pod takse. To bi bila nekaka davščina na proizvodnjo in promet, ki pa jo občina ne more uvesti. Vprašanje: Kdaj je občina dolžna pobirati tudi 50% no banovinsko doklado na državno takso po tarifni postavki 33. zakona o taksah? Odgovor: 50%no banovinsko doklado na državno priznanično takso pobira občina le v takih primerih, ko plačuje račune z banovinskim denarjem (iz banovinskega sklada za javna dela, iz banovinskega bednostnega fonda in slično). Pri računih, ki jih občina plačuje s Založba «Evalit» je pravkar izdala povest našega priznanega pripovednika Franceta Bevka: «V mestu gorijo luči*. To je iz življenja vzeta zgodba mladega dekleta, ki gre v mesto za kruhom in se, kakor sto in sto drugih, izgubi in konča v norišnici. Ta literarna umetnina bo gotovo našla pot v slovenske domove. — V platno vezana stane 30 din, naroča se pri upravi Dalmatinova ulica 8. Zdravniška literatura. Tuji narodi skrbe predvsem za dobro poučno čtivo. Zato je vse hvale vredno, da izdaja take strokovne knjige založba «2ena in dom*. Te dni je izdala kar štiri zdravniške knjige: dr. Karla Petriča: ureditvi razmerja med državnimi in samoupravnimi financami.. Na vsak način bo moralo priti do tega, da bo država morala odstopiti samoupravam del svojih dohodkov, ki bodo ustrezali onim nalogam, ki jih država prepušča samoupravnim edi-nicam. Ako do tega ne pride,'bo obremenitev ljudstva vedno večja, ako naj samouprave izvršujejo v redu one naloge, ki jih prejemajo od države. Socialno skrbstvo je pri nas še precej nerazvito, tako da moro nastati v bližnji bodočnosti v tem pogledu popoln preokret, ki se deloma že opaža. Reorganizirati bo treba socialno delo v občinah ter ga postaviti na širšo podlago. Za vse to bo pa treba mnogo dlela in mnogo truda, da se izvede tako, da bo v resnici v korist naroda. Mnogo predsodkov vlada še v raznih občinah glede občinskih uslužbencev in doživljamo še številne primere, ko se jim odrekajo najenostavnejši pogoji za življenje. Razveseljivo je dejstvo, da so taki primeri bolj osamljeni, vendar mora tudi v tem pogledu povsod zmagati načelo, da bo vsako delo v občini napredovalo le, če bo uslužbenstvo zadovoljno ter bo z veseljem izvrševalo dodeljene mu naloge. Vsem tem in še mnogim drugim vprašanjem hočemo posvetiti v našem Listu vso pozornost ter bomo našim prijateljem z vsemi nasveti vedno na razpolago. Vsa tozadevna vprašanja naj pošiljajo na uredništvo našega lista, v katerem bomo prinašali vse odlgovore, da bo čim širši krog informiran o teh važnih zadevah. svojim denarjem, se ta doklada ne pobira. Vprašanje: Češkoslovaška državljanka se je omožila z državnim uslužbencem, ki je član naše občine. Ta žena ima nezakonskega otroka ženskega spola, ki je bil rojen o Jugoslaviji in je še mladoleten. Ali je dobil ta nezakonski otrok z omožit-vijo matere naše državijanstvo in občinsko članstvo o naši občini? Odgovor: Po § 10. zakona o državljanstvu postane tuja državljanka, ki se omoži z državljanom naše kraljevine, državljanka kraljevine Jugoslavije, razen če si je pridržala z izjavo pred omožitvijo svoje dotedanje državljanstvo, ako to določajo zakoni njene domovine. Predpostavljamo, da o gornjem primeru žena ni podala te izjave. Zaradi tega je postala z dnem poroke jugoslovanska državijanka in obenem članica tiste občine, kjer je bil član njen mož na dan poroke, in to po prvem odstavku S 16. zakona o občinah. Ker sledi po S 42. zakona o državljanstvu mladoletni nezakonski otrok v državljanstvu svoji nezakonski materi in po prvem odstavku § 16. zakona o občinah v vsakem primeru svoji nezakonski materi o občinsko članstvo, četudi si je to članstvo pridobila s poroko, je ta mladoletni nezakonski otrok postal jugoslovanski državljan in član vaše občine. «Regulacija rojstev*, dr. Joža Jakše: «SpoIne bolezni*, dr. Maksa Hodana: «Ali otroka yes štorklja prinese?* «Domača lekarna in zdravilna zelišča.* To so knjige, ki ne smejo manjkati v nobeni družinski knjižnici. Razen teh je pretekle mesece izdala: Ružene Černe «1400 nasvetov*, ing. arh. Kregarja «Naš dom», Angele Podgornikove «Za pridne roke* in «Gospodinjski koledar 1937». Naročnice «2ene in doma* dobe pet takih knjig za 37 din, posamezno knjigo pa za 15 din. Tiste bralke, ki si hočejo te knjige ogledati, jih dobe lahko z listom vred na ogled. Pišite dopisnico upravi «2ena in dom*, Ljubljana, Dalmatinova ulica 8. Vprašanja in odgovori Kulturne beležke Nove slovenske knjige. Boljševik Tramvaj št. 1 se je v Gradišču baš odpravljal, da se obrne in.odrine proti Št. Vidu. Zadnji trenutek je vstopil gospod Počivavnik. Lepo ga je bilo videti v praznični obleki. Na glavi je imel klobuk sive barve, ki je bil oči-vidno popolnoma nov. «Dva listka», je rekel vozniku. «Dva listka?» je ta vprašal začuden. «Da, da, dva listka!» je ponovil Počivavnik odločno. Voznik je zmajal z glavo, potem pa dal dva listka, dasi je bil g. Počivavnik sam v vsem voku. «Tako», je rekel g. Počivavnik in je sedel ter položil zraven sebe na klop nov klobuk z izrazom moža, ki se čuti za to opravičenega. Kondukter ni videl v tem nič slabega. Toda pri Figovcu je prišlo do konflikta. Nedeljskih gostov za Šmarno goro se je nabralo poln voz in pred g. Počivavnika je prišel močan gospodi, ki bi ga človek po zunanjosti mogel imeti vsaj za odbornika mesarske zadruge. «Saj dovolite?» je rekel uljudno g. Počivavniku in pokazal na njegov klobuk. «Kaj pa?» je vprašal g. Počivavnik. «Ali ne razumete? Klobuk vzemite proč, saj bi drugi. tudi radi sedeli.» «To pa ne», je miroljubno odgovoril g. Počivavnik. «Veste, plačal sem dva vozna listka: enega za sebe, drugega za klobuk!« «Gospod, ne delajte neslanih šal! Tu je prost sedež in jaz imam pravico sesti.* «Te pravice nimate, ker je sedež plačan», je vztrajal g. Počivavnik. »Sedež je prazen. Videli bomo, če vam bo oblast dala prav! Gospod kondukter!» Kondukter, ki je poslušal prerekanje od daleč in se delal ko da ne čuje, se je počasi približal. Odbornik mesarske zadruge mu je razložil položaj. «daz nisem advokat,» je rekel, «a to vem, da to nie gre, čeprav je kupil dva listka. Končno bi lahko kdo na ta način kupil tramvaj zase!» Počivavnik je vztrajal: «Kupil sem dva listka, da sedim komodno. Imam pravico do obeh prostorov. Ta bi bila lepa, da človek za svoj denar ne bi mogel pošteno sedeti.» Kondukter je bil ves žalosten in v zagati. «Prav za prav je tramvaj zaradi prometa», je rekel počasi. «1 ako, tako!» je dejal odbornik. «Tramvaj je za promet, ne pa za Vas. Vzemite svoj klobuček!* «Mi ne pade v glavo!* je odvrnil odločno g. Počivavnik. «Gospod kondukter!* je glasno izgovornil nasprotnik. «Zavedajte se svoje uradne dolžnosti ter naredite red! Tramvaj je za ljudi, pa ne za klobuke, ki bi hoteli potovati na svoj račun!* «Vi ste boljševik!* je rekel Počivavnik. «Vi ste proti zasebni lastnini. Tu se vidi, kam bi prišli, če bi zmagali komunisti. Hvala Bogu, da še nismo tako daleč.* «Mislim, da to res ne gre,» je rekel voznik, «čeprav imate dva listka! Veste, preveč ljudi jel* »Tako?* je rekel Počivavnik. «Uslužbenci torej komunizmu pomagajo?* Voznik je molčal. Lice mu je bilo še bolj'zaskrbljeno. «Torej tako?* je pripomnil Počivavnik. »Veste, kondukter, meni ni do sedeža, meni gre za pravico. Naj le sede ta grobjan. Klobuk pa ostane, kjer je, da veste!* «Sedite, vi stari boljševik!* je dejal končno svojemu nasprotniku. Boljševik je res sedel. Počivavnik, kremenit in značajen mož, pa je stal v tramvaju poleg svojega klobuka tja do Št. Vida. Občinstvo ga je motrilo s spoštovanjem. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel znano gostilno „pri Lovcu«, Cesta 29. okt. 24. Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina. Za obilen obisk se priporočata Jože-Milka Bitenc. Splošno ključavničarstvo ©I Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9, Telefon št. 31-92 Izvršuje: Vsa ključavničarska dela, železne konstrukcije za trgovske portale in sončne strehe / Vsakovrstne ograje in železna okna I Autogeno varjenje ortopedična izdelava ]. G L O B A N > O >o Z < Gospodinje obiščite tvrdko ,,ANJA“, ki bo olajšala bolečine Vam in celi Vaši rodbini! Težka hoja razburja živce in srce / Opozarja se, da pazite na mladino; kateri se noge nižajo in postajajo ploščate ter dobivajo žulje in trdo kožo. Vsemu temu se izognete, ako obiščete tvrdko „ANJA“, ki Vam nudi strokovno in ortopedično izdelavo / Za šport in turizem so samo preizkušeni udobni in nepremočljivi ,,ANJA“ čevlji / Sprejmem vsa v to stroko spadajoča popravila kakor tudi gumijasto obuvalo / Priporoča se Anton Jakac MARIBOR, Slovenska ul. 24 Bonboniera „Orient“ je pripravila 1000 popolnoma novih vrst orientalskih • v v* slascic Maribor Gosposka ul. 36 Palača Ban. hranilnice Rabite denar? Prodajte ponošeno obleko itd. v Grajski starinarni MARIBOR Vetrinjska ulica 10 Istotam kupite manufakturno blago in čevlje najceneje. Se priporoča Helena Lukeš Tvrdka Ign. Zargi Ljubljana Sv. Petra cesta 11 Priporoča veliko izbiro raznega perila, kravat, dam. plaščev in oblek po zelo nizkih cenah! MATIJA PERKO TVORNICA ZA MIZARSTVO LJUBLJANA VII TELEFON 23-72 ANGELO JELČIČ Ljubljana VII, Celovška cesta 65 pleskar, lilar, sobo- črkoslikar za stavbe in pohištvo Telefon 38-40 Modna ortopedična čevljarna MARIBOR Ulica lO. oktobra st. 4 o. k. izdelovalec visokih in nizkih orto-pedičnih obutev, vložkov za ploske noge (Plaltfuss) in raznih pripomočnih aparatov za izkrivljene ali pohabljene noge. Pedograf za merjenje krajših nog brezplačno na razpolago Priporoča se znana gostilna in trgovina na Viču r TTTTT Cenjenim strankam * gospodinjam in gostom se za obisk priporoča staroznana trgovina in gostilna Matko Soklič Ljubljana - Trnovo Priporoča se za vsa v elektrotehnično stroko spadajoča dela in dobave ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Mihelžic Ivan • Ljubljana BORŠTNIKOV TRG ŠT. TELEF. 27*04 Izvršujemo vse nove napeljave, preureditve, dograditve in popravila instalacij za luč, moč, signale, radio itd. Popravljamo vse električne aparati', motorje, likalnike itd. Dobavljamo za instalacije in popravila prvovrstni materijal, kukor tudi svetila in žarnice. Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna. Zahtevajte reference. Nočna služba za nujna popravila. Kličite telefon 27*04. Priporoča se veletrgovina 8 papirjem in pisarniškimi potrebščinami M. TIČAR, Ljubljana Šelenburgova ulica 1 Sv. Petra cesta 26 Zavarovalna zadruga IVIei.x>il30x* Trg Svobode 6 Zavaruje: doživetje, smrt, doto, rento od 1— 80 leta pod najugodnejšimi pogoji. Sprejema zastopnike v vsakem kraju. Z prevzemom poslov pom. blagajne „Edinstva“ v Celju, Aškerčeva ulica 3 posluje v istih prostorih za Celje in okolico naše glavno zastopstvo. Pišite po prospekte. HLEBŠ JAKOB družba z omejeno zavezo LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje št. 21 Telefon 30-70 Sobo in črkoslikartvo in pleskarstvo Solidna izdelava. Za vsa izvršena dela jamčimo mmmmm Zmerne cene Priporoča se Lancoš Dimitrij m i zarstvo Ljubljana Wolfova ulica št. 12 Izvršuje vsa mizarska dela po zmernih cenah Prvovrstni Stanovski premog (jak 5000 kalorij, brez žlindre in smradu) dostavljam na dom vaako količino. 100 kg od 32 Din Maribor Kopališka ulica 10 Telefon 27-14. Nasproti mestnega kopališča. Športne maje „TRIGLAV“ V zimski in poletni izpeljavi iz Lastne pletarne ..LUN a** Maribor, Glavni trg 24 Za vezavo ilustracij in knjig se priporoča knjigoveznica BONAČ LJUBLJANA Knafljeva ulica 2. Oglašujte v »Slovenski besedi Za konzorcij cSlovenske besedo: dr.Dinko Puc. Za uredništvo: dr. Stanko Jur. Tisk DelniSke tiskarno, d. d., predstavnik Josip Štrukelj vsi v Ljubljani.