GLASILO SZDL Leto: VII!., Štev.4 (60) MAJ 1968 CENA: 40 par (40 Sdin) LJUBLJANA-BEŽIGRAD ZBORH OBČANOV Razprava o novem zakonu Na razširjeni seji obCin-konference SZDL so ob-™vnaivali osnutek zakona o "Kotovitvi osnovnega zfrav-stvenega varstva in zdrav-tvenega zavarovanja prebi-valstva. o tem bo SZDL b^lrel* tudi javno tri- razpravi so menili, naj Preveč zdravi? Občinska skupščina bo obravnavala zdravstvo in socialno varstvo Bolniški stalež je pri bajo zdravikov, zlasti ta- di, da bo treba poiskati nas nižji kot v drugih krat, ko menijo, da bole- boljše prostore za beži-srednjeevropskih državah, zen ni tako huda. Zakon grajsko lekarno, ker zdaj o delovnih razmerjih omogoča materam, ki imajo S tem seveda ni rečeno, jjgžfjsjigs ^ bi Kolesarjev prišli do različnih Zavze'i so se za ven' odSovornost zdravst- delavcev in samoup- mh organov v zdravstvu, »udarili so. da bi z večjimi čedalje manj Skozi podvoz na Titovi cesti pelje vsako uro pov- bežigrajski občini ni bilo matere, ki bi zaprosila za to ugodnost. nimajo možnosti za uspešno strokovno delo. Razen dajanja socialnih pomoči nimamo druge oblike socialnega varstva odraslih, pomanjkljivo je socialno delo v delovnih or- 9. MAJ Pred triindvajsetimi leti na ljubljanskih ulicah. 'IMfflimiHIHMIMM To sta dve ugotovitvi ganizacijah, družbene or- j^rjonainimi’ skupnostmi do- prfno v pt>rabo -n ' povprečje st« komercializaciji zdrav-J9 50 menili, naj ima vsak varovanec enake možnosti “Pravljenja, Usti pa. ki že kJo nadpovprečni zdravstve- standard, naj sami v ce doplačajo razliko. Občinska konferenca SZDL Ljubljana — Bežigrad vabi občane na JAVNO tribuno ? Nravstvenem varstvu 111 zdravstvenem zavarovanju prebivalstva, “kvna tribuna bo v sre-“°.22. maja 1968 ob 17. v dvorani krajevne skupnosti Savsko nase-Je> Belokranjska ul. 6. Sodelovala bo tudi *lva Beltram, poslanka tocialno - zdravstvenega bora zvezne skupščine. velja za vsak dan v letu in sleherno uro dneva, je seveda promet, denimo, poleti v opoldanskih urah, še neprimerno gostejši. Računajo, da gre takrat skozi podvoz eno vozilo vsak1 dve sekundi. p Tudi s »prostim očesom« je mogoče opaziti, da Je na cesU precej manj kolesarjev kot pred leti. To potrjujejo tudi podatki: lana je skozi podvoz na Tatovi cesti pe ijaio povprečno 4800 kolesarjev na dan, 1964. leta, torej pred štirimi leti, pa so jih našteli povprečno 10.414 na dan ali dva.npolkrat več. Avtomobilski promet se ie v tieh !et!h povečal približ no za eno tretjino Na pod vozu so leta 1964 našteli pov prečno 18.772 prometnih enot na dan, lani pa 24.533 (osebni avtomobil pomeni eno prometno enoto, tovor njok pa več). Od osebnih avtomobilov, ki so jih prešteli na »bežigrajskih vratih«, je imelo le približno 5 % vozil tujo registrsko tabhoo. sveta za zdravstvo in socialno varstvo občinske skupščine, ki je pripravil obsežna poročila o tej problematiki v naši občini. O zdravstvu in socialnem varstvu bo razpravljala občinska skupščina na prihodnji seji. Ugotavljajo še, da je bilo lani več poškodb pri delu ter da narašča živčna labilnost otrok. Menijo tu ganizacije pa so premalo storile na tem področju, ugotavlja svet za zdravstvo in socialno varstvo. Zavod za socialno delo, ki vodi strokovno socialno službo v občini, je lani opravil obsežne naloge. Kopica vsakodnevnih nalog onemogoča, da bi se zavod bolj posvetil preprečevanju socialnih mov. 15. maja volitve v skupščini Odborniki občinske skupščine bodo na seji 15. maja izvolili novega poslanca organizacijsko - političnega zbora republiške skupščine. Kandidata sta Zdenko Roter in Vlado Lenardič. Oba smo naprosili, naj nam odgovorita na vprašanje: kaj menite o vlogi proble- poslanca? Odgovore berite na 3. strani. Podjetjem ostane manj Poslovanje bežigrajskih gospodarskih organizacij v preteklem letu Commerce U?it»Pstvo inozemskih tvrdk ljUBLjana, Titova 81 k6hiieno . .retlothirane firme, ki oskrbujejo našo ^Ustri in 'o ^kstUno, papirno, gradbeno in drugo in-Ujstvo z stro-ii in orodji ter naše kme- bbni gnojiu n mi Sre<,stvi za rastlinstvo In umet- Zbor delovnih il-upnosti občinske Skupšč ne je na ločeni seji aprila meseca obravnaval analizo zaključnih računov bežigrajskih delovnih organizacij za leto 1967. Analizo je sestavila služba družbenega knjigovodstva na podlagi podatkov, ki so lih posredovale delovne organizacije. Bežigrajske gospodarske organizacije so lani pri približno istem številu zaposlenih, kot leto poprej (15 400) ustvarile za 11 % več celotnega dohodka kot 1986, leta. Neto produkt se je povečal za 7 % porabljena sredstva pa za 13%. V podjetjih so izločili za pri- Mednarodni praznik RK 8. maj slavijo po vsem svetu kot mednarodni praznik Rdečega križa. Pri nas smo imeli od 5. do 11. maja še teden RK. Bežigrajska organizacija Rdečega križa je v tem tednu začela vrsto akcij, ki jih bodo nadaljevali do konca meseca: zbirali bodo oblačila, sprejemali madino v organizacijo RK, zbirali podporne člane med prebivalci in delovnimi organizacijami ter pomagali pri pripravah za letovanje otrok. Prisilna uprava v »Adria aviopromet« Komisija za volitve, ime-i novanja in kadrovska vpra-|j Sanja občinske skupščine je 5 imenovala novo prisilno | upravo v podjetju »Adria | aviopromet«: predsednik je ? Janez Nedog, (podpredsed-I nik gospodarske zbornice | SRS), člana pa Marjan Ipavec in Branko Čelan. Kot smo že poročali so v »Adria avdoprometu« ukinili stečaj in spet uvedli prisilno upravo. bližno 12 % manj sredstev za sklade, medtem ko so se osebni dohodki delavcev povečali za 14 %. Povprečna plača v gospodarstvu Je znašala lani 95.400 starih dinarjev na delavca (v negospodarstvu 114.700 starih dinarjev, povprečna plača vseh zaposlenih za Bežigradom pa je znašala 98,700 starih dinarjev na delavca). Zmanjšanje skladov na račun višjih osebnih dohodkov je ena temnih plati bežigrajskega gospodarstva (in ne samo bežigrajskega) Ob tem pa je treba takoj zapisati še en podatek: delež gospodarskih organizacij pri razdelitvi Ustvarjenega produkta se je lani spet zmanjšal, povečal pa se je delež, ki gre družbenim skupnostim. Od ustvarjenega neto produkta Je leta 1966 ostalo gospodarstvu 64 %, druž- benim skupnostim pa je šlo 19,4 % (prometni davek, prispevek iz osebnega dohodka, obresti od poslovnega skla- da, prispevek za uporabo mestnega zemljišča in prispevek za Skopje). Lani se je zmanjšal delež gospodarskih organizacij na 62,7%, delež družbenih skupnosti pa je znašal 22 % ustvarjenega neto produkta. VečJe so bile zlasti obresti od poslovnega sklada, prometni davek in prispevek iz osebnega dohodka. Bežigrajske delovne organizacije so lani plačale 6 milijard starih dinarjev prometnega davka, 3 milijarde starih dinarjev prispevkov iz osebnega dohodka in poldrugo milijardo starih dinarjev obresti od poslovnega sklada. Produktivnost zaposlenih v bežigrajskih podjetjih je bila sicer višja kot je republiško povprečje, nekoliko manj ugodni pa so podatki o rentabilnosti in akumula-tivnosti poslovanja. Minulo poslovno leto so z izgubo zaključila tri podjetja: »Adria avidpromet«, »Dekorles« in Didacta«. Sestanek upokojen* cev na Črnučah Na Črnučah so m zbrali tamkajšnji upokojenci s namenom, da pregledajo delo svojega odbora ▼ pretekli dveletni mandatni dobi. Zastopnik rep. odbora, ki je prisostvoval z zastopniki občinskega odbora in zastopnikom podružnice iz Ježice, je ugotovil, da je članstvo pokazalo s polnoštevilno udeležbo (večje od preteklih let), da se zaveda pomena svoje organizacije in da bo vodstvo upokojencev tako v re-publ škem kot v občinskem merilu podprlo v naporih, da se končno le pristopi k ureditvi pokojninskih prejemkov ter izravna prevelik razpon med pokojninami. Če pogledamo samo en primer, ki bo aktualen te dni, bomo videli, da se razpon v prejemkih ne samo izravnava, temveč še močno povečanje. Skupščina rep. zavoda za soc. zavarovanje je sprejela sklep, da se za leto 1967. prizna zvišanje življenjskih stroškov za 7.8%. Pa poglejmo koliko bo dobil dodatka ta, ki ima preko 100, 150 in še več tisočakov in oni, ki imajo manj kot 50.000 starib dinarjev pokojnine! In teh zadnjih je več kot polovica vseh upokojencev. Zato so zborovalci želeli, da bi se tudi pri takih problemih le-ti reševali bolj živ-1 jensko- bolj človeško. Članstvo je za podana poročila dala vso pohvalo dosedanjemu odboru ter tudi temeljito pregledalo kandidatno listo za novi odbor. Izbrali so ljudi, ki so se že izkazali z delom za napredek društva in ki bodo svoje znanje prenesli na tovariše, ki bodo prišli v novi odbor. K LESNINA Ljubljana prodajamo: vse vrste pohištva in stanovanjske opreme, les, pol izdelke, gradbeni material in stavbeno pohištvo, re produkcijski material In stroje za lesno industrijo, neuničljivo najlonsko preprogo za tla »SOMMER-TA-PISOM«, preproge, svetlobna telesa, superavtomat-ske pralne stroje, hladilnike, štedilnike in stroje za pomivanje posode znamke »NAONIS« Kompletno opremljamo vse vrste notranjih prostorov In to še zdaleč ni vse! DANES Odgovor Dva meseca je le minilo od zadnjih zborov volivcev za Bežigradom, pa vendar občani še niso dobili odgovorov na vprašanja, ki so jih bili zastavili. Odgovore pripravlja uprava občinske skupščine. Res je, da so se med tem časom selili, da je bilo še nekaj dela z občinskim proračunom in kopica vsakodnevnih opravkov, vendar zamuda je precejšnja. O zborih volivcev — njihovi vlogi, odgovornosti in poklicanosti pri oblikovanju politike v občini — je bilo že veliko razprav. Za zdaj zborov volivcev še nismo nadomestili s čim drugim, čeprav poudarjamo, da je še vrsta drugih možnosti za vpliv občanov pri oblikovanju občinske politike. Slej ko prej pa ima enako težo ugotovitev, da so bili prav odgovori na vprašanja volivcev ena šibkih točk: bodisi, da je skupščina prepozno odgovarjala ali pa so bili odgovori neprepričljivi, preveč uradniški ali pa sploh neustrezni. Tokrat lahko samo pričakujemo, da bo skupščina občane presenetila: morda so vrsto predlogov v tem času že uresničili in bodo občani dobili najbolj zadovoljiv odgovor — ta in ta reč je že urejena... Praznik 9. maj pred triindvajsetimi leti je bil z meteorološkega gledišča povsem običajen majski dan. Takšen, kot 1968. leta. Pa vendar je zapisan v zgodovini, rdeče zaznamovan v naših koledarjih, za mnoge ljudi je zares praznik, čeprav brez zunanjega svečanega videza. Dan zmage je tudi praznik Ljubljane in občine Bežigrad. Letos smo ga precej skromno slavili. Kaže, da za takšne stvari enostavno nimamo več časa. Praznik je šel mimo nas in tega se ne da opravičevati z reformo, štednjo ali prizadevanji za čimvečjo produktivnost in ekonomičnost. Za izobešanje zastav, za skromno pogostitev nekdanjih borcev, za prisrčne proslave ni treba na kupe denarja. In naposled, v občini imamo vrsto pomembnih prireditev, ki niso veza ne na noben datum. Ne bi smelo biti vseeno, če — na primer — delimo odlikovanja 14. junija ali pa 9. maja, če organiziramo tovariški večer borcev jeseni ali pa 27. aprila, če je neka proslava, povezana z zgodovino delavskega gibanja, meseca januarja ali pa 1. maja. Vseeno tudi ni, če zastave visijo le na podstrešju. Hvala, prosim Postajamo redkobesedni ali nekulturni? Na ulici, v trolejbusu, pri nakupu v trgovini, je človek čestokrat žrtev soseda, ki si z rokoborskimi prijemi utira pot k svojemu cilju. Brez besed! Kot da »prosim«, »hvala«, »oprostite« in tisti galantni »pardon«, izginjajo iz našega vsakodnevnega besednjaka. Slovenci resda nismo preveč zgovorni. Brez plazu besed pridemo do vrat v trolejbusu, vendar največkrat tudi brez »prosim« in »oprostite«. Le s komolci in mrkim obrazom. Ali tudi vljudnost hranimo le za frižiderje, televizorje in avtomobile, da je prav nič ne ostane na ulici za vsak dan? Akcija Rdečega križa ZBIRANJE POMOČI Rdeči križ se je odločil, da bo 30. maja organiziral veliko zbiralno akeijo. Občani naj bi prispevali obleko, obutev in perilo. Zbrano blago bodo uskladiščili, da bo pripravljeno za takrat, kadar bo treba nuditi pomoč. Za Bežigradom bodo v vseh večjih stanovanjskih hišah pripravili zbirna mesta. Sta novalce manjših hiš pa naprošajo, da blago prinesejo i rsir^.-rr. 7T~ PORNI ČLAN RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE Rdeči križ vabi občane in delovne organizacije, da postanejo podporni člani te organizacije. Podporni član postanete tako, da prispevate najmanj 1000 st. dinarjev na leto za dejavnosti Rdečega križa, Z zbranim denarjem Rdeči križ organizira zdravstveno vzgojno dejavnost, izobraževanje prebivalstva z osnovami prve pomoči, sodeluje s prostovoljnim delom pri odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč, organizira prostovoljno krvodajalstvo, letovanje otrok, sosedsko pomoč, sodeluje pri razvijanju šolskih kuhinj, dale socialne pomoči, pobude za higiensko urejanje naselij in izdaja poljudno zdravstveno gradivo za propagando zdravega na čina življenja in dela. Vsi prispevki podpornih članov ostanejo v občini in jih občinski odbor Rdečega križa uporabi za navedene dejavnosti. v dom krajevne skupnosti. Rdeči križ je naslovil vsem občanom naslednje pismo: Spoštovani! Pomlad je tu in z njo čas, ko spet odlagamo zimske obleke in perilo, pa tudi čas, ko doma temeljiteje pospravljamo. Prav gotovo bomo ob tej priliki našli marsikateri kos obleke ali perila, pa tudi nogavice in čevlje, posteljno perilo, odeje in še mnogokaj, kar nam je že odslužilo. Otroci so zrasli iz plenic, suknjičev ali hlač, čevlji so jim premajhni, mlajših Pohod pionirjev 17. aprila, na dan OF, so se pionirji in pionirke bežigrajskih osnovnih šol odpravili na pohod »Po poteh tovarištva in spominov«. Obiskal so spomenike iz NOB za Bežigradom, nato pa so se zbrali v Gramozni jami. Tam je bila svečana proslava v počastitev obletnice ustanovitve OF in osvoboditve Ljubljane. Pionirji so pripravili lep program, govoril jim .je podpredsednik mestnega sveta inž. Ljubo Levstik, sodelovala pa jc tudi godba Jugoslovanske armade. Razvitje prapora Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev terena Stadion je organiziralo proslavo dneva OF. Takrat so razvili tudi prapor svoje organizacije. ' Prireditev je bila v domu Gradbenega šolskega centra. Nastop glasbenikov DPD »Svoboda« Bežigrad je priredila v domu Gradbenega šolskega centra uspel koncert. Na sporedu je bil beat, zabavna in narodna glasba. Nastopili so ansambli Echo, Iskra in Lesjak. Pomagali so na pohodu Prostovljni bolničarji in podmladkarji Rdečega križa za Bežigradom so tudi letos pomagali pri organizaciji tradicionalnega »Pohoda po poteh partizanske Ljubljane.« Skrbeli so za pomoč tekmovalcem na progi od Litostroja do gramozne jame. bratcev in sestric pa ni, da bi ponosili za njimi. Večkrat smo v nemajhni zadregi, kam s temi stvarmi. Prodati jih ne vemo kam, pokloniti tudi ne in tako se nam nabirajo po omarah, da so nam včasih kar v napoto. Vse to bi nam lahko prišlo zelo prav v primerih, ko se iz svojih strug razlijejo vode ali pa ljudem vse imetje uniči potres, pa tudi za pomoč tistim našim občanom, ki živijo v slabših materialnih razmerah in si ne morejo vedno sami kupiti najpobreb nejšega. Zato bo organizacija Rdečega križa začela z vsakolet- <8fc*l! Neurejen pločnik Tovariš urednik, V Ljubljani je mnogo cest, tudi na periferiji mesta, dobilo asfaltne pločnike, ki omogočajo — seveda če so oskrbovani — ugodno hojo in varnost. O pločniku na Titovi cesti, pri hiši štev. 97 in naprej ne bi rekli, da je v dobrem stanju. Prosimo, da si ga naši odborniki ogledajo; prepričani smo, da se bo hitro našlo vsaj toliko denarja, da bo pločnik upo-sobljen za varno hojo. Tam je tudi avtobusna postaja in prav bi prišlo, da bi pločnik čimpreje popravili. F. K Triglavska 17 ■ Na odseku za komunal ne zadeve občinske uprave so nam povedali, da .je ureditev pločnika v načrtu za letos. Denar bo šel iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Kdaj bodo začeli z deli, nam niso vedeli povedati nimi zbiralnimi akcijami različnejšega materiala, s terim bomo lahko pomagali Ljudem, ki so v stiski. Pri organizacijah Rdečega križa bodo pripravljena posebna skladišča, v katerih bomo varno hranili vse te stvari. Tako bomo vedno pripravljeni, tildi na najhujše, i® se ne bomo — kakor doslej — šele pripravljali na zbiranje, ko bi pomoč morala biti že na mestu. Obračamo se s tem pismom na vas, člane Rdečega križa in občane, z željo, da bi darovali kar največ tistega, česar sami ne potrebujete več. Oblačila, obutev in postelj-nino, ki jih boste pripravili, bomo sprejemali v vaši sta. novanjski hiši dne 30. maj* l‘M>8 od 17. do 19. ure. (Naprošamo vas, da pripravljene predmete najenostavneje z®-pakirate v vrečo, kartonsko škatlo ali enostavno povežete v culo.) Prosimo pa vas, da pripravite vse stvari čiste in urejene. Slednjič se vam iskreno zahvaljujemo zn vse razumevanje in sodelovanje v tej solidarnostni akciji in va* tovariško pozdravljamo! RDEČI KRIŽ SI.GVENIJE ZBOR OBČANOV glasilo občinske konference SZDL Lju-p bljana—Bežigrad, iz-| haja vsak mesec. | Ureja uredniški od-I bor. Predsednik ure-# dniškega odbora; Joško Pirnar. Odgo-r vorni urednik: Ja- 1 nez Snoj - Cena izvodu: 40 starih dinarjev, letna naročnina 300 starih dinarjev, za delovne organizacije tisoč i starih dinarjev — Tekoči račun pri | NB 501 8-319/2 - Rokopise in slike po-S šiljajte na naslov: ?, »Zbor o b č a n o v«, Ljubljana. Parmova 41—Tiska CP »Delo«. GIPOSS poslovno združenje LJUBLJANA, Titova 39 gradbeno industrijska poslovna skupnost Slovenije • GIPOSS JE NAJMOČNEJŠE ZDRUŽENJE GRADBENIH PODJETIJ V SLOVENIJI: »GORICA« Nova Gorica, »INGRAD« Celje, »PIONIR« Novo mesto, »OBNOVA« Ljubljana, »SAVA« Jesenice, »STAVBAR« Maribor, »TEHNIKA« Ljubljana • GIPOSS stalno sodeluje z naseldnjimi gradbenimi podjetji: »PROJEKT« Kranj, »MEGRAD« Ljubljana, »ZIDAR« Kočevje, »PRIMORJE« Ajdovščina • GIPOSS gradi stanovanjska naselja, javne zgradbe, turistične in industrijske objekte, komunalne naprave ter garaže. Največja gradbišča v Ljubljani: Soseska 6 v Šiški s 3.000 stanovanji ter za-padni del Savskega naselja s 620 stanovanji • GIPOSS gradi po najnovejših gradbenih metodah, z uporabo najboljših materialov in kvalitetne, deloma uvožene opreme. Cene gradbenih storitev, zlasti stanovanjskih objektov, so med najnižjimi v Sloveniji Informacije za nakup poslovnih prostorov, stanovanj in garaž dobite pri SG »Standard«, Celovška 87, tel. 55-475 Vsem Ljubljančanom čestitamo za praznik Ljubljane O O Neto površine prostorov: i. Dnevna soba 21.90 2. Kuhinja in jed. kot . . 11.94 O 0 o 3. Spalnica . 17.55 10 4. Spalnica . . 13.20 5. Kopalnica 3.00 6. Stranišče . . 0.96 £ 7. Predsoba. . - 9.15 Skupaj . , 77.70 8. Možnost Locigie a o Irisobno stanovani** tip C Predstavljamo kandidata za poslanca organizacijsko-političnega zbora republiške skupščine i Kaj menite | o vlogi pH I poslanca? Zdenko Roter Zdenku Roter je bil rojen IcU v Ljubljani. Pred vojno £ »udiral, p„ okupaciji pa sc * takoj vključil v delo OF. Bil St»H’ n alt,‘va SKOJ na terenu dion, skupaj z drugimi znani, iea a»,v'tsli na tem področju. V zvaru organizacije je bil vsi- do S"°d?, v partizane .folija 194:2, vohndn partizanih je bil do os. U n Odlive Po vojni je delal v or. 1?ri ' ,uPrave. Doštudiral je. od e' ' ;..*°*a pa je vlili predavatelj n» vi , P* ■i*- v'šji predavatelj Zdet01'! šoli za politične vede dnii 0 Ro"-l' te še odgovorni ure. fl a nevije »Teorija in praksa«. ^ nifsttHM,., Irnntilaviva rZ<>zvea> L n. 1«.', “tvstueaa komiteja Zveze kn-ko»Hi OV' ^'an republiške verske ®">isiie in član komisije za po. tdejnopoUtične proldeme ie a iššdan Zveze komunistov Rot J“«i» lst3- leta. Zdenko va,rtr j*1 "osilee številnih odliko. e„' d njimi reda bralstva tn vnostl. redu zasluge za narod, ua 'iralirosti itd povedano — kan ■nature sem bil na svoj na-’n vesel, ker pomeni že sa "I® PO sebi (ne glede-na izid volitev) moj povratek v ožjo "oomovino«. Za Bežigradom nam rež preživel mla-tu je bilo torišče moje-medvojnega ilegalnega de- Na delo republiške skupine in njenih, poslancev, zla sir! 1)6 Slede razmerij med *npščino, politično-izvršilni-* in upravnimi organi na raznih ravneh, imam nekatere svoje poglede. Ne zanikam mnogih pozitivnih strani sedanjega sistema ter odnosov, mislim pa, da so očitne tudi mnoge pomanjkljivosti. Najprej je tu odgovornost poslanca do svojih volivcsv. Sedanje stanje ni zadovoljivo; ta odgovornost bd morala priti bolj do izraza. Zamenjave ljudi na poslanskih mestih ne bi smele biti samo ob rednih volitvah ali nadomestnih, kot je ob tej priložnosti. Odpoklic poslanca bi moral biti pogostejši, vsakokrat, kadar iz teh ali onih razlogov poslanec ne bi bil v stanju, da v skupščini u veljavlja želje, poglede in stališča volivcev, ki so mu zaupali mandat. Ti odpoklici bi morali biti normalna po litična pot in ne bi smeli po ineniti nobene tragike. Zato so pobude SZDL o poslanski p:sami in o vsem drugem, kar bi omogočilo neposreden stik volivcev s poslanci, ne le na mestu, marveč je skrajni čas, da se to splošno govorjenje o povezanosti po slancev z volivci praktično iresniči. Nadalje se zavzemam za večjo pristojnost republiških inštitucij v odnosu do federacije. O tem že poteka dovolj odprta razprava, ki pa bi jo. morali že enkrat zaključiti. Federacija in njeni organi bi morali v resnici o-previjati le tiste funkcije, ki bi jim jih poverile republike. Sem zato, da se v tem pogledu vmemo k tradicijam, povezanih z načeli dela AVNOJA. V okviru odgovornosti re publike za slovensko narodno skupnost pa bi seveda morala priti bolj do izraza inciativa in odgovornost občinskih skupščin. Vse to je preveč le zapisano v dekla- racijah, premalo pa imajo občinske skupščine resničnega vpliva na dogajanja. Zlasti in predvsem pa bi morali doseči večje premike v krepitvi materialne osnove samostojnosti delovnih organizacij v gospodarstvu. Neprestano menjanje instrumentov ekonomske politike, nove in nove dajatve, ne le da slabe to materialno osnovo, marveč vnašajo tudi negotovost in onemogočajo programiranje v delovnih organizacijah. Se posebej pa — če mi bo dana za to priložnost — se bom zavzemal za dokončno ureditev položaja delovnih organizacij v prosveti, kulturi in znanosti. Tu so stvari mnogokrat še težje kot v gospodarstvu: neurejeno financiranje, relativno nizki osebni dohodki, na primer v prosveti, ne gredo v sklad z bistvom socializma, ki ni le v dobri ekonomiji, marveč tudi v bogatem kulturnem in du-hovnem življenju. Zato neka- terih znanih primerov protestov prosvetnih delavcev, prekinitev dela v zdravstvenih ustanovah in drugih »ekscesov« ni mogoče razlagati samo z nekakšno objektivno nujnostjo ali s »slabimi« ljudmi, ki ne žele reševati stvari po samoupravni poti. Znano je, da se stvari takoj urede, če do takih protestov pride. Zakaj ne bi mogli u rediti stvari brez tega? Tu nastopa vprašanje osebne odgovornosti vseh tistih, ki so odgovorni «- zaradi svojega položaja — za oblikovanje in izvajanje družbene politike na teh področjih; in za osebno odgovornost vseh vodil nih funkcionarjev se bom zavzemal ob vsaki priložnosti. Brez tega, da bodo vsi tisti, ki so nosilci vodilnih družbenih funkcij, plačevali račune, ni mogoče razivdjati pra^ ve socialistične demokracije, zaupanja ljudi v družbeni sistem ter občutka pravne, politične in osebne varnosti državljanov.« Vlado Lenardič »Vloga poslanca danes v naših skupščinah se temeljito razlikuje od vloge poslanca parlamentov v večstrankarskem sistemu, pa tudi od njegove vloge v naši polpretekli dobi. Vloge poslanca ne moremo ločevati od splošnih tokov v našem družbenem življenju. Prvič, gradimo socializem. Socializem pa pomeni stalno revolucionarno spreminjanje družbenih dnosov. Ta graditev socializma pa je dolgotrajen proces spreminjanja in premeščanja starega in vzpostavljanja novega. Tudi vloga poslanca se v tem procesu spreminja. Drugič, gradimo sistem neposredne socialistične demokracije. Demokracija pa ni statična, enkrat za vselej dana, ampak demokracijo si morajo ljudje priboriti, jo prisvojiti in ob tem premagovati razne objektivne in subjektivne ovire, razna protislovja ter demokracijo nadalje tako razviti, da bo bo podružabljala sama politika, da bi družba postala čedalje bolj svobodna skupnost družbenih proizvajalcev in občanov. Proces spremljanja človeka iz objekta v subjekt politike, iz podložnika v gospodarja sredstev, pogojev in rezultatov svoje-daUe bolj svobodna skupnost zdiruženih proizvajalcev in občanov. Proces spreminjanja človeka iz objekta v subjekt politike, iz podložnika v gospodarja sredstev, pogojev in rezultatov svojega dela ter pogojev njegovega obstoja in razvoja ni kratek, ampak se morajo zanj biti vsaik dan vsi nosilci socialističnega družbenega razvoja, da bi se delovni človek dejansko usposobil za ta položaj in odgovornost, da bi z izvrševanjem dolžnosti tudi užval pravice, ki si jih tako pridobiva. Naša specifično ubrana pot nima modelov, zato terja stalno iskanje, uvajanje in spreminjanje — bogatenje oblik ter stalno vnašanje nove vsebine. Vlogo poslanca vidim tudi v tem celotnem sklopu boja za čedalje bolj napredne, kvalitetne rešitve, v njegovi sposobnosti, da zna posploševati pozitivne, napredne izkušnje v praksi in se biti za zmago pozitivnih tendenc. Tretjič, z nastankom in razvojem družbenega samoupravljanja, zlasti po novi ustavi 1963. in amandmajih, smo stalno krepili družbeno vlogo skupščin. Ne gre več za neko splošno predstavljanje občanov z vplivom na zakonodajno dejavnost, ampak skupščine postajajo čedalje bolj samostojna inici-alivna delovna telesa, ki se ne naslanjajo več samo na pobudo in predloge izvršnih in upravnih organov republike ali federacije, ampak na stežaj odpirajo vrata javnim razpravam o celi vrsti družbenih vprašanj, se povezujejo z znanstvenimi ustanovami in črpajo svojo moč iz raziskovalnih spoznanj in predvsem iz neposrednega vpliva, pobud in predlogov raznovrstnih samoupravnih subjektov delovnih skupnosti občanov. Nastajajo tako nove metode, oblike in vsebina dela skupščin, ki neposredno zrastejo in se povezujejo s celotnim mehanizmo družbenega samoupravljanja. Tako sta poslanec in skupščina stalno povezana, čutita neposreden vpliv samoupravnih subjektov v delovnih, krajevnih in komunalnih skupnostih tako v fazi informiranja, razpravljanja, kot v fazi odločanja, izvrševanja ter družbene kontrole nad uresničevanjem tako zasnovane politike. Le tako pridejo do izraza potrebe, interesi, zahteve, ustvarjalne izkušnje in bogata kreativna praksa raznih družbenih dejavnikov, ki lahko učinkovito vplivajo na kreiranje politike. Tu vidim vlogo poslanca, da prispeva k takemu razvoju skupščine kot organa oblasti in samoupravljanja, da bo ta čedalje bolj preraščala v vrhovni samoupravni, usmerjevalni in usklajevalni organ, v instrument družbenega dala in človeka v tem delu. Četrtič, doslej smo se predvsem zavzemali za oblikovanje in razvoj družbenega samoupravljanja na po sameznih področjih družbe, nega življenja in ustvarjanja in tako izoblikovali razvejan, živ in z mnogim: skupnimi funkcijami povezan politični sistem. Ta povezanost pa še ni dovolj dograjena, graditi jo tudi moramo na novih osnovah. Zato se nam danes postavljajo nove zahteve: na samoupravni osnovi, na osnovi družbenoekonomskih interesov proizvajalcev integrirati te interese s komunalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in mednacionalnimi interesi. Na taki osnovi razvijajoča se družba naj bo kos tudi navzven, v odnosih s tujino, v aktivnem vkjučevanju v mednarodno delitev dela in menjavo ter v stalnem boju za aktivno miroljubno koeksistenco, mir, napredek in socializem, še zlasti tu ne sme danes odpovedati vloga poslanca v iskanju naprednih rešitev. In končno, prej smo veliko in včasih tudi preveč organizirali in tudi reorganizirali, vendar so te revolucionarne spremembe potekale predvsem s spreminjanjem v politični sferi: spreminjali so produkcijske odnose, ustvarjali temelje nove družbe in gradili nove odnose z državno silo ob ustrezni vlogi ZK in SZDL Z razvojem samoupravljanja, zlasti izvajanjem gospodarske in družbene reforme, izvajamo globoko revolucionarno akcijo v sami ■ Vladu Lenardič — Vojko .je bil rojen 1921. leta v Kojskcm. Dokončal je klasično gimnazijo, ekonomsko fakulteto v Ljubljani in Inštitut za družbene vede v Beogradu. Bil je profesor in di-rektor italijanske gimnazije je v Kopru in ekonomske šole v Kopru, pedagoški vodja Zavoda za družbeno samoupravljanje v Ljubljani ter urednik družbeno-eko-nomske in politične literature v Cankarjevi založbi. Od 1965. leta predava »sistem socialistične demokracije« na Visoki šoli za poli. tične vede in je predstojnik seminarja za aktualne probleme soci. aliztna na tej soli. V narodno osvobodilnem gibanju je sodeloval od 1942. Ida, v NOV od 1942. leta: je rezervni kapetan I. klase. Oian Zveze komunistov je od 1943. leta. Vlado la;, nardiu k- nosilce dveh par; ižanskih odlikovanj, reda dela. dvakrat pa je bil udarnik na mladinskih akcijah. Ves čas je aktiven družheno-poIUični delavec. 2e več let proučuje neposredno so. cmlistično demokracijo, predvsem samoupravljanje v krajevni skup- nfzacijat obJ,,,i in de,ovnih orsa. sferi ekonomike, spreminja« mo torej č&ružbeno ekonomsko bazo, produkcijske odnose in njihove zakonitosti v proizvodnji in delitvi. Take spremembe so globlje, dolgotrajnejše in terjajo ustrezne spremembe v družbenem življenju, v vseh nosilcih socialističnega družbenega razvoja, v proizvajalcih, v delovnih skupnostih, v druž-benoipolitičnah organizacijah v občinah in v državi. Današnja razvojna stopnja odpira zato nova vprašanja terja ustrezne in izvirne rešitve, npr.: — nadaljnje oblikovanje odnosov med družbenopolitičnimi skupnostmi, vprašanje zakonodajne dejavnosti itd.; — mesto in vloga posameznih institucij danes (na pr. zbora volivcev, zbora delovnih skupnosti ObS, — usklajevanje gospodarske in »negospodarske« sfere; — nova vloga, nove oblike dela ZK in nujnost demokratskih sprememb vseh oblik socialist čne družbene akcije — od ZK, SZDL, ZSJ in ZM do državnega aparata in ustanov javnega političnega življenja. Tako postavljene na,loge pred drubžbo in pred skupščino terjajo od poslanca zahtevo, samostjno in odgovorno delo: 1) široko poznavanje zadev, proučevanje gradiva, široko aktivnost in preverjanje stališč v stiku z občani, delovnimi skupnostmi, občinsko skupščino, z najnaprednejšimi silami naše družbe, z znastvemimi ustanovami in ustvarjalci; 2) Bogato na dejstvih in izkušnjah temelječo razpravo v konfrontaciji različnih mnenj v sami skupščini, kristalizacijo stališč in predlogov in 3) odgovorno, strokovno odločanje — določanje politike ter družbena angažiranost in kontrola izvrševanja politike, ki je sad skupnega dogovora.« Splošna vodna skupnost LJUBU ANICA-SAVA Ljubljana, Črtomirova 8 čestita vsem Ljubljančanom za praznik Ljubljane in Dan zmage ANKETA V 51 DELOVNIH ORGANIZACIJAH ZA BEŽIGRADOM Smo ali nismo za deljen delovni čas Uprava naše občinske skupščine je januarja poslala sedemdesetim delovnim organizacijam anketni list s petimi vprašanji na temo: deljeni delovnik. Med drugim naj bi odgovorile na vprašanja- • Ali nameravate preiti na nov delovni čas in kdaj? • Kakšen delovni čas predvidevate? • Kako boste uredili prehrano svojih delavcev • Boste zagotovoli otroško varstvo? • Koliko denarja boste porabili za prehod na novi delavnik oziroma koliko ga že imate za ta namen? Izmed 70 delovnih organi- zacij, ki so prejela anketni Ust, jih je doslej odgovorilo 51, medtem ko jih 19 modro molči in čaka, kaj bodo storile druge. Iz Topsa sporočajo, da zaenkrat ne nameravajo spreminjati starega delavnika, ker ne razpolagajo s potrebnim denarjem, ki bi ga v ta namen potrebovali. Tovarna kovinskih in plastičnih izdelkov TUBA odgovarja, da svojega delovnega časa ne bo spreminjalo, ker že tako delajo v treh izmenah. Iskra, tovarna električnih aparatov Ljubljana zagotavlja, »da o spremenjenem de- lovnem času razmišljajo.« Iskra, tovarna elementov za elektroniko Ljubljana pravi, da predvidevajo prehod na deljeni delovnik v zadnjem četrtletju letos in da imajo zagotovljen denar za to. Novi delovni čas bo po vsej verjetnosti od 8. dol6.30. S prehrano ne bodo imeli težav, za otroško varstvo pa ne skrbe. ELMA, tovarna elektroma-teriala Črnuče: »Zaenkrat nimamo namena spremeniti delovnega časa, ker za to nimamo potrebe in menimo, da za spremembo niso izpolnjeni osnovni družbeni pogoji«. JUB, tovarna barv v Dolu pišejo, da so v tovarni izvedli okvir občinske skupščine. anonimno anketo o deljenem delavniku. Od 104 anketirancev jih je odgovorilo samo 54. Rezultat je bil naslednji: 90 «/# le-teh je proti deljenemu delavniku, 7 «/0 ljudi se je izreklo za nov delovni čas in 1 “/»pa je za delovni čas od 7. do 15. ure. Tudi v Jubu torej niso za razdeljeni delavnik, pa čeprav bi njihovi poslovni partnerji prešli na novi delavnik. Opakarna Črnuče pojasnu-je, da ne more preiti na petdnevni delavnik, ker bi sicer zastala proizvodnja, ki je ve zana na peč. Dvodnevni presledek (dva prosta dneva v tednu) sta zato nesprejemljiva. Tovarna nogavic TONOSA iz Savelj: »Letos še ne nameravamo preiti na nov delovni čas, ker večina delavcev v našem podjetju dela v dveh oziroma v treh izmenah.« ENERGOINVEST, tovarna transformatorjev Črnuče: »Na nov delovni čas vsekakor nameravamo preiti, vendar zaenkrat še niso podani pogoji. Gre za prevoz delavcev na delo, ki ni urejen.« Ribarstvo exsport, Ljubljana sporoča, da zaenkrat še ne bodo uvedli novega delovnika zaradi specifičnosti njihovega dela. Projektivni biro Blagajne Dušan piše, da bodoprešli na nov delovnik 1. septembra letos. Delovni čas bo od 8. do 17. ure. KONSTRUKTA, podjetje za projektiranje je že uvedlo nov delovnik, in sicer 3. januarja letos. Delajo od 8. do 12. ure m od enih do šestih popoldan. Otre ji .ega varstva ne morejo zagotoviti, prehrana je v dogovoru z gostinskim podjetjem, denar za prehod iz red nega dohodka. Projektivni biro TAMAR: »Na nov delovni čas nameravamo preiti takrat, ko bodo to storile tudi sorodne organizacije, ali pa takrat, ko bo o tem izšel zakon.« INDUSTRIJSKI BIRO: »Zaenkrat tega ne predvidevamo. Terensko delo, ki ga imajo naši projektanti zelo veliko, samo narekuje prilagoditev delovnemu času, ki ga imajo naši investitorji. AZA — Atelje za arhitekturo: »Vprašanja od 1. do 5. v naši delovni organizaciji še niso rešena.« Gradbeno podjetje Bežigrad predvideva, da bo čez leto prešlo na novi delovnik, odvisno od delovnika njihovih investitorjev. AGROOBNOVA: »Na spremenjeni delovnik bomo prešli, če bomo ugotovili, da bo koristno vplival na rezultate dela in delavce z ozirom na sezonski znančaj naše dejavnosti.« IMF, industrijsko montažno podjetje bo prešlo na novi delovni čas predvidoma v zadnjem četrtletju. Hkrati pa podjetje meni, da spada otroško varstvo kot skrb v TERMIKA, montažno industrijsko podjetje je že skušalo preiti na deljeni delovnik, ki pa ga je delavski svet zavrnil še pred priporočilom Zveznega izvršnega sveta. Spremenjeni delovni čas bodo skušali upeljati, če se bo z njim v novih pogojih dela strinjal delavski svet. Elektrotehna, uvozno izvozno podjetje namerava preiti na nov delovni čas, in sicer naj bi začel delovnik ob 8.30, končal pa ob 17.30. »Železo promet« za zdaj ne namerava preiti na novi delovnik, razen če ne bo to s predpisi določeno. GRAMEK, trgovsko podjetje z gradbenim materialom pravi, da pri njih ni prevelikega navdušenja za novi delovni čas. FUZINAR, poslovno zdru ženje bo prešlo na nov delovni čas po prvem poslovnem polletju. Gostinsko podjetje Bežigrad misli na novi delovnik, vendar meni, da je prehod odvisen od ureditve delovnega časa v drugih gospodarskih organizacij. IMKO, podjetje za izdelavo in montažo kovinske opreme: »Na nov delovni čas nameravamo preiti takrat kot ostala, predvsem gradbena podjetja.« Dobršen del naših delovnih organizacij torej ni ravno preveč navdušen nad novim delovnikom. Večina jih še proučuje ter čaka, kaj bodo storile druge delovne organizacije oziroma, kdaj bodo prisiljene spremeniti sedanji delvnik. Kar zadeva otroško varstvo, bi bilo spričo novega delovnega časa še bolj neurejeno kot doslej. Podobne, vendar nekoliko manjše težave, se obetajo okrog opoldanske prehrane. Tudi z denarjem, ki bi bil potreben za prehod, so bolj ali manj vsi precej na tesnem. Večina podjetij in .ustanov, ki so odgovorila izčrpno » zastavljena vprašanja oW prehoda na novi delovn* vsaj zaenkrat odklanja pr*4! lagano novost češ da še * pogojev, ki bi takšen k°rii opravičevali oziroma nareke vali. Deljeni delavni čas ih njim skrajšan delovni tedtf ter hkrati večja delovna •' rilnost in poslovnost po<^ ter ustanov kot ena zahtev naše družbene in spodarske reforme, le si prodirajo v zavest in P so naših delovnih o: cij. To je po eni strani dol ker bi sicer vsak prenagl korak utegnil povzročiti Škode kot koristi. ,,Dovolj imamo asfaltne baze" Štiri leta brezuspešne borbe proti smradu na Črnučah 11 °d obratov IMF — tovarna regulacijskih armatur in aparatov v Ljubljani. Stanovanjsko po#1 Ljubljana, Črtomir# 3l0-055 čestita vsem ob&# lja , Jubljane 9. maj Stanovanjsko P°#i tfsdbo VZ"» zimske pomoči pa l oou r1- m- ^ ^esečno din "M’- ' ^ plačali za Bežigradom ^ liJonov st. din, za e,n^> 1,900 st. din. Pomoč do 40l)0v!Vio dinarjev mesečno je dob’ - , „„„ um >*. ^ CT®*10 Je 1(1 7 oseb, do 10.000 st. dm t.*a Prežttiio!ftkih do' sečno 21 oseb, do 13 00* ni , trije din mesečno 15 oseb ^ mo^0. lfi.000 st. din mesečno - tr. oseb, d« 19.000 st. dtn # IN pa trm sečno 4 osebe, do 22.0^ , a£jim p,)rn^ ^ din mesečno 9 oseb, do 2 ^ ^ ho prehrano st. din mesečno' 5 osfN - 28.000 st. din mesečno b p”oa ^ N”.; Pomoč. Avgusta 19(i4 — »Obrato-vodja Anton Rebernak nam je takole odgovoril o smradu in dimu:« »Res je, kadi se neprestano, skoraj vsak dan od jutra do večera. Razumemo prebivalce, da so jezni, vendar resnično ne moremo pomagati. Ne smete misliti, da nam je vseeno. Poskusili smo z vodnim ciklonom, dim smo speljali v posebno komoro in nanj brizgali vodo pod pritiskom 6 in več atmosfer vendar se prah ni polegel, vode pa tudi nismo mogli spustiti v Savo, čeprav je 1.800 metrov dolg kanal položen. Proizvodnja se nam je zmanjšala na 65%, drugega rezultata pa ni bilo. Stalno oščemo nove rešitve, vendar do sedaj še nismo prišli do nobenega sistema, ki bi se obnesel. Kadilo pa se bo vse dotlej, dokler bomo v rotacijski peči segrevali in drobili gramoz in ga mešali z bitumenom v asfalt. Kakšno filtrirano napravo naj bi montirali, za sedaj še ne vemo. Cim bomo vedeli za kakorkoli učinkovitega, bomo montirali«. Marca 1966 — (Odgovori na vprašanja volivcev) »Zakon o varstvu zraka pred onesnaženjem zavezuje delovne organizacije, ki imajo ob jekte in naprave, ki izpuščajo v zrak škodljive snovi, da te naprave uredijo tako, kot zahtevajo določbe zakona, To morajo storiti v štirih le tih odkar velja zakon (Sprejeli so ga lani). Novi zakon pa ne določa maksimalne koncentracije prahu, ki b: bila zdravju škodljiva. Izva. janje zakona nadzoruje občinska sanitarna inšpekcija. Čistilne naprave v industriji so draga investicija in veliko finančno breme za podjetja. Pri novo zgrajenih objektih mora investitor v okviru investicijsko-tehnične dokumentacije dati skladno z zakonom strokovno zagotovilo, da novi objekt ne bo onesnaževal ozračja, šele potlej lahko dobi obratovalno dovoljenje. Dokler ne bodo izdali na-tačnih predpisov in pogojev v zvezi z omenjenim zakonom, je preuranjen vsak upravni ukrep. Predvidoma bodo te predpise določili v kratkem.« obljubi. Gost dim se slej ko prej vali iz baze in greni življenje okoličanom. Najbližja hiša je oddaljena od izvora dima komaj dobrih dvesto metrov, takoj za njo pa se vrste še druge. Kadar baza obratuje s polno zmogljivostjo, kar zadeva dim seveda, se smrad širi tudi po dva kilometra daleč. Ker vse doslej niso zalegle ne prošnje, ne pritožbe, so se prizadeti občani odločili, da bodo še poslednjikrat poskusili doseči uspeh preko .svojega republiškega poslanca. Hkrati se bodo obrnili tudi na predsednika bežigrajske občinske skupščine. Ce bo tudi to zaman, kakor je bilo vse doslej, bodo ukrepali sami. Takole zatrjujejo: »Prihodnji mesec bomo zabarikadirali cesto proti asfaltni bazi. Dovolj imamo neznosnega smradu!« Ko teče beseda o mori, ki Jo prenašajo Cmučani že četrto leto, poudarjajo in sprašujejo naslednje: • Kdo je izdal lokacijo za gradnjo asfaltne baze? Zakaj so jo zgradili prav v neposredni bližini naselja? 0 Zakaj sanitarna inšpek cija ne ukrepa? • Zakaj se nihče ne zmeni za naše pritožbe in prošnje, čeprav so romale prav na republiški inšpektorat? • Imamo zakon o zaščiti zraka pred onesnaženjem. Sklicujemo se nanj in zahtevamo: 0 Ukinitev asfaltne baze. Podjetje naj poišče zanjo primernejšo lokacijo ali pa na; zagotovi takšne čistilne naprave, da ne bo več smradu, ne dima, ne stalne nevarnosti bolezni. Znano je, da drugod po svetu podobne asfaltne baze grade kot provizorije vsaj 10 kilometrov daleč od naselij, pri nas na Črnučah pa se zdi ,da se je baza vsidrala med nas za stalno. Pred kratkim so jo še povedali, tako da zdaj dela s podvojeno zmogljivostjo. Temu primerno nam spušča na glavo tudi več dima, hlapov asfalta in prahu. Že dejstvo, da nikjer okrog Ljubljane — v nobeni mest- nih občin — n:so privolili v gradnjo asfaltne baze, je dovolj zgovorno, kaj predstavlja. Le v naši občini smo jo sprejeli odprtih rok. Kako? Zakaj? V zadnjem času prebiramo po različnih časnikih tehtne članke o škodljivosti onesnaženega zraka na človekov organizem. Toda kaj nam pomagajo članki, če pa smo prisiljeni, da se dušimo v neznosno smrdečem dimu in prahu? Obstaja resna nevarnost za zdravje ljudi — okrog 2.000 — ki žive okrog asfaltne baze, prav tako pa tudi za pokrajino. Konec koncev gre za človeka, za našega delovnega človeka, ne pa zgolj za produktivnost in ekonomičnost nekega podjetja, ki ima v neposredni bližini mesta svoj obrat za prepotrebni asfalt. In ne pozabimo na odraščajoče otroke, ki vdihujejo strupene pline vsak dan. Bomo začeli ukrepati, ko se bodo pokazale posledice? že doslej je minulo dovolj časa, prizadete ljudi je minilo potrpljenje, zato se zdaj zatekajo k poslednji možnosti. Kot rečeno, nameravajo poprej storiti še vse možne korake, da bi ne prišlo do izgredov. Nikakor ne mislimo več čakati in se zadovoljiti z obljubami. Ce si asfaltna baza v štirih letih ni mogla omisliti potrebnih čistilnih naprav, je zgovorno znamenje, da si jih tudi v prihodnje ne misli, sicer pa je ceneje, če se preselili na primernejši kraj. Prizadeti Cmučani groze z barikadami. Bodo odgovorni še naprej trdili, da dim iz asfaltne baze sploh ni škodljiv? Da ropot ne more nikogar motiti? Bodo vendarle nekaj storili ali molče počakali, kaj bo? Sredi prihodnjega meseca, naj bi bilo konec neznosnega smradu iz asfaltne baze. Prizadeti dlje nimajo namena več čakati, pa najsi dobe kakršnekoli obljube ali zagotovila. Asfaltna baza lahko tudi začasno preneha obratovati, dokler spor dejansko ne bo rešen tako, da bodo ljudje zadovoljni. Zakaj je asfaltna baza ravno pri nas, se največkrat sprašujejo na Črnučah. Kaj se dogaja v Zavodu za gluho mladino Prepiri, ki škodijo Se otrokom Ustrezno družbeno intervencijo ovirajo zakoniti predpisi Kaj se dogaja v ljubljanskem zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadete mladine? Po tega so se skušali do zdaj dokopati časopisi, občinska skupščina Bežigrad je poslala v zavod komisijo, komisijo je poslal tudi republiški sekretariat za kulturo in prosveto, o tem so govorili poslanci v skupščdmd. Krešejo se različna mnenja, kolektiv je razcepljen, očitajo se tudi strokovne in druge napake, šibko razvito samoupravljanje in podobno. Pravzaprav se je začelo z notranjimi trenji, medsebojnimi nasprotovanji in podtikanji. To ni prvič, da se je to primerilo v tem zavodu. 2e dve leti poprej je bilo stanje v njem podobno — akcija merodajnih £brumov je imela le kratkotrajni uspeh. Spet so se pojavila nasprotja in prepiri med vodilnimi delavci v podjetju, ki so več pozornosti posvetili svojim prerekanjem kot vzgoij in rehabilitaciji otrok. Vodilni ljudje v zavodu so imeli pred seboj le svoje osebne ambicije, kako se počutijo otroci — to je bilo komaj na drugem mestu. Neurejeni odnosi Najprej je prišlo do spora med učnimi delavnicami in matičnim zavodom. Za prve veljajo posebne davčne oiaj-šan/e, saj gre za rehabilitacijo invalidov. Zeleh so se odcepiti od zavoda, niso želeli plačevati direktorja zavoda, ki je formalno tudi direktor delavnic, pa tam po njihovem mnenju ni prav ničesar prispeval, menili so, da so zapostavljeni tudi ko je šlo za volitve v samoupravne organe. Vsem tem očitkom, deloma tudi natolcevanjem, so botrovali skrajno neurejeni notranji predpisi zavoda. Tako konec lanskega leta zavod sploh ni imel statuta! člane samoupravnih orga- nov — notranjega sveta zavoda — so izbirali po čudnih, poteh, morda celo protizako^ nitih.- Do takšnega ali dru gačnega spoznanaj se je pač težko dokopati. Vsakdo dokazuje svoj prav. Vendar bolj kot samoupravljanje se je v ospredje pririnil nov problem: strokovnost ljudi v zavodu, strokovnost njihovega dela in počutje in napredek otrok. Zaostril se je spor med zavodom, ki se ogreva za zdravljenje otrok po metodi dr. Guberine — torej s skupinskimi slušnimi aparati in zdravstveni delavci (ki so poklicani zato da otroke zdravijo!), ki so’ staršem priporočali individualne slušne aparate precej drage in povsem drugačno zdravstveno nego. Strokovna mnenja o učinkovitem zdravljenju slušno prizadetih otrok so kaj različna in ni naše, da ocenjujemo, kdo ima prav: zavod, oziroma posamezniki, ki priporočajo metodo dr. Gube-rine, ali otološka klinika, ki meni, da je ta metoda povsem nična, saj v nekaj letih ni dala nobenih rezultatov. Strokovni konflikt — zaradi katerega v prvi vrsti trpijo seveda otroci, se je zaostril. Zadnji čas je že, da pristojni forumi ukrenejo kar morajo, da se konflikt odpravi in do-’ seže tesnejše sodelovanje med zdravstvenimi delavci in pedagogi v zavodu. Sploh se strokovnjaki strinjajo, da lahko da boljše rezultate pri učenju in usposabljanju slušno in govorno prizadete mladine, le skupinsko — tako imenovano teamsko delo — ko se znanje in praksa vsakega posameznika strnejo v skladno celoto. Torej konec bi moral biti vsake borbe za nekakšen »primat« med pedagogi in zdravstvenimi delavci, saj bi »zmaga« enih ali dtrugih pomenila škodo aa otroke. Zavod za usposabljanje sluSno in govorno prizadete mladine v Vojkom ulici sBiL »Štehvanje« v Savljah Kultumo-prosvetno društvo Savlje-Kleče bo prvo nedeljo julija spet priredilo »štehvanje«. Ta tradicionalni koroški narodni običaj bodo prikazali kar sredi vasi Kleče. Folikloma skupina že pridno vadi. Razstava fotografij Foto-kino klub v tovarni »Tonosa« je priredil razstavo, člani kluba so pokazali kar 121 fotografij. Obiskovalci so dobili posebne anketne liste, kjer so ocenili najboljše slike. Zanimanje za razstavo je bilo veliko, saj so anketne liste oddali skoraj vsi člani delovnega kolektiva »Tonose«. Na podlagi njihovih ocen je prvo nagradi dobil Pavel Šuštar, drugo Tone Sazonov In tretjo nagrado Jože Klanjšek. Foto-kino klub tovarna finančno podpira. Urejen imajo laboratorij in druge pripomočke. Na občnem zboru so se odločili, da se bodo ukvarjali tudi s propagandno-ko-mercialno fotografijo za tovarno. Za nas ni toliko pomembno, ali so boljši skupinski slušni aparati, ali so boljši individualni, ali imajo prav pedagogi ali zdravniki. Za nas, še bolj pa za otroke, je najvažnejše, da otroci na zavodu in na kliniki dobijo skrb, vzgojo ter pomoč, ki jim gre. Opozorili bd radi pri tem, da obstoječi zakonski predpisi, ki urejujejo področje dela pri usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, pomenijo oviro za širšo družbeno zavzetost in skrb. Tako so gosto pojavljajo primeri, da pride do raždoma med strokovnimi delavci, ki naj bi de-v republiškem zboru republiške skupščine v razpravi o novem zakonu, ki naj bi urejal ta vprašanja, opozoril tudi na problem zavoda za slušno in govorno prizadete mladine. Poslanka inž- Nada Pupls je opozorila, da se v praksi polah skupaj in tako po najboljših močeh pomagali otrokom, ki so že tako prikrajšani. Podobno je na to opozoril tudi republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomo Martelanc, ki je v obrazložitvi novega zakona dejal: »S tem zakonom izpopolnjujemo vrzel na področju, kjer je stičišče nalog In dejavnosti več družbenih služb, zlasti šolstva, zdravstva in socialnega varstva. S predlogom tega zakona urejamo sistem in organizacijo usposabljanja otrok, ki se zaradi motenj v telesne mm duševnem razvoju še zlasti potrebni družbene skrbi. Na tem strokovno heterogenem področju je neogibno potrebno skladno skupno delo strokovnih delavcev, zlasti specialnih pedagogov (v našem primeru surdo-pedago-gov) zdravnikov, specialistov, socialnih delavcev .. . Namen novega zakona je predvsem da preneha s staro prakso in se ne omejuje več le na posebne vzgojno izobraževalne zavode, marveč vključuje v sistem usposabljanja tudi zavode in dejavnosti, ki sodijo v delovno področje zdravstva in socialnega varstva. Poleg pedagoške enakopravno obravnava tudi zdravstveno, socialno in psiho, loško službo, ki so neogibno potrebne v sistemu celovitega usposabljanja motene mladine. Republiški sekretar je opozoril, da je potrebna odločnejša vloga predstavnikov širše družbene skupnosti, saj so izkušnje pokazale, da je na tem občutljivem področju družbene dejavnosti precej perečih problemov, ki zadevajo širše družbene interese. stojno, brez kakršnihkoli ob veznoeti do zavoda. Zaradi napetih in slabih odnosov prihaja celo tako daleč, da predstavniki učnih delavnic, ki naj bi sodeloval v samoupravnih organih zavoda, sestanke bojkotirajo. Tako se svet in upravni odbor zavo- da ukvarjata z notranjimi odnosi, ki jih sami ne morejo rešiti, namesto da bi delali na vprašanjih, ki bi pomenila poglabljanje dela in ki zadevajo vsebino, organizacijo in izboljšanje strokovnega dela zavoda- Premalo je strokovne povezave z otološko Slovenija avto export - import - tehnična trgovina ■ LJUBLJANA, Prešernova 40 servisi Trgovina na debelo in drobno z motornimi vozili vseh vrst, nadomestnimi deli, avto-moto gumami, splošnim in električnim avtomaterialom, bicikli, gradbenimi stroji, opremo in orodji za avto servisne delavnice Servis in remont za motorna vozila Ljubljančanom naše čestitke za 9. maj ©©©e Poročilo občinske komisije Občinska komisija, ki je obiskala zavod, da bi se prepričala o odnosih v njem, je izdelala svoje poročilo. V strokovnost se ni spuščala, saj za to ni bila usposobljena. V zavod je bilo dosej vloženih okoli 700 milijonov starih dinarjev za investicije, ko bo dograjen bo vrednost’ investicij dosegla 800 milijonov starih dinarjev. Brez tistega kar prispevajo starši in kar se nabere iz drugih virov, je bilo v devetih mesecih lani porabljeno 186 milijonov starih dinarjev družbenih sredstev. To je veliko denarja in prav zato bi morala imeti družijk, ki denar daje, večje možnosti (zakonske), da poseže v delo zavoda, kadar je to potrebno. Komisija je ugotovila, da samoupravni akti v zavodu niso usklajeni z veljavnimi predpisi, zato so nekatera določila, po katerih posluje zavod, praktično popolnoma protizakonita. Pri tem na zavodu že dve leti govorijo. »da Je treba predpise uskladiti...« Odnosi med zavodom in učnimi delavnicami so zelo napeti in delavnice se želijo odcepiti. Rade bi delale samo- Industrija konfekcije oblačil MODNA OBLAČILA uvoz • izvoz LJUBLJANA, Tolstojeva 9 a s svojimi obrati: Krka, Trebnje, Žiri in Bohinjska Bistrica izdeluje: modno moško in žensko konfekcijo kliniko, še manj pa je povezave med strokovnimi delavci znotraj zavoda. Zaradi odpora posameznikov je team-sko delo slabo razvito. Komisija ni mogla oceniti uspešnost ali neuspešnost metode dr. Guberine, po kateri delajo v zavodu že tri leta, pač pa je zlahka ugotovila, da se tudi delo po tej metodi ne odvija natančno in povezano ter da rezultatov — takšnih ali drugačnih — nihče ne spremlja. Prav tako je komisija ugotovila, da so otroci, glede na njihove zmogljivosti, vse preveč obremenjeni. Otroci, ki hodijo v posebno šolo, imajo tedensko do 52 ur pouka. V pripravljalni šoli približno 40 ur na teden. To pa je naj hrže za motene otroke preveč. Individualni trening otrok — delo z vsakim posebej — se izvaja v pripravljalni in posebni osnovni šoli, v poklicni šoli, ki je sestavni del zavoda pa ne, kljub temu da se strokovnjaki strinjajo, da je redno delo s temi otroci nesporno nujno, če jim želimo pomagati. e©©© Tudi v skupščini Poslanka inž. Nada Pupis je o vseh teh podatkih govorila tudi v razpravi o novem zakonu in iniciativi ustavnega sodišča. Podprla je zahteve, da se nekatera določila v ustavi, bodisi zvezni ali republiški spremenijo toliko, da bo mogoč tudi v zavodih, ki imajo splošni družbeni pomen, torej tudi nekoliko izjemen položaj, v primerih, ko pride do tako močnih pomanjkljivosti, ki škodujejo usposabljanju teh otrok, lahko dalo vpeljati in uporabiti takšne ukrepe, ki bodo pripeljali do rešitve problemov. Zato pa je treba dati zakonsko osnovo. Drugače je povsem odveč, da občinska skupščina ugotavlja napake in pomanjkljivosti, da se vseh napak vsi zavedamo, ko P11 nima družba nobene druge možnosti, kot da samoupravnim organom zavoda da py' poročilo, kako naj ukrepajo-Morda bi zaleglo tudi priporočilo, ko bi bttli samoupravni organi zavoda za glui** mladino enotni, če bi znotraj njih vladalo tovariško vzdušje in ko bi bila njihova os^ novna skrb, vzgoja in pomoč otirokom in ne izživljanje ^ takšnih in drugačnih osebnih ambicijah. n V. SPOMLADANSKI KROS BEŽIGRAJSKIH ŠOL Dobro pripravljeni Na hipodromu v Stožicali res izbrani in najboljši iz je bil spomladanski kros posameznih šol. bežigrajskih osnovnih in srednjih šol. Ker je bilo šte- Na zelo primernem pra- vilo nastopajočih omejeno Sto™’ T , ? . in j,- laiiko nastopilo v v.sa- J * ki kategoriji samo po deset 20 ^ učencev oziroma dimkov, je Seveda 80 ^l^dovah tisti, sodelovalo na krosu le 308 tekmovalcev. Skoraj vse šole so se na kros dobro pripra ki tudi sicer redno vadijo pri atletskem klubu »Olimpija«, vendar so zmagali šele (B. K.), 10. Vidrih (D. K.) Učenci letnik 1954-53 — 1000 m: 1. Rotar (M. P.), 2. Drobež (B. K.), 3. Zupančič (D. K.), 4. Stefanovič (Dol), 5. Markovič (D. K.), 6. Bratož (M. J.), 7. Doboušek (V. K.), 8. Stular (D. K.), 9, Straser (Dol), 10. Erjavec (M. P.), vile in izvedle svoja teluno- ^ ^,rfienem vanja, tako da so na ob Je Ma Pn osnovmh 601311 einskem krosu nastopili za- Dijakinje letnik 1952-51 — 600 m: 1. Vojevec (I. g.), najboljša šola »Borisa Kid- 2. Terpim (M. J.), 3. Čuček »Zlata puščica« za Gabriela Dovča Na občinskem prvenstvu strelcev za »zlato puščdoo« je sodelovalo riča«, pri srednjih in strokovnih šolah pa sta I. gimnazija in Center strokovnih šol odnesli vsaka po dve zmagi, 1 Rezultati: Učenke letnik 1955 in mlajše — 600 m: 1. Tomašič Nuša (V. K.) sodelovalo 33 tekmovalcev. 9' iva:™r /v rč t i k-“ Bohinc (»Tabor) 525, 3. J. Sedešek (SD »Heroj Vitez« Črnuče) 516, 4. S. Kizič (SD »Protiavionac«) 506, 5. Z. Lipnik (»Protiavionac«) 505, 6 B. Cemilec (»Tabor«) 503, 7 z Dovč (»Tabor«) 503, 8. D. Bovč (»Tabor) 501, 9. D. Hočevar (»Protiavionac) 499, 10. D Zonto (»Tabor) 499, 11. N Južnič (»Protiavionac«) Ijič (D. K.), 10. Catdč M. J.) 493, 12. A Demšar (»Tabor«) (I. g.), 4; Švigelj (I. g.), 5. Lenar (OSŠ), 6. Cerovšetk (I. g.), 7. Križaj (CSŠ), 8. Prevodnik (CSŠ), 9. Bertoncelj (X. g.), 10. Vidnmr. -Dijakinje letnik 1950-49 — 600 m: 1. Rožič (CSŠ), 2. Čeme (CSŠ), 3. Pepelnjak (I. g.), 4. Kastelic (CSŠ), 5. Gartnerd. g.), 6. Bumšek (CSŠ), 7. Gazvoda (CSŠ), DOM PLANINSKEGA DRUŠTVA ORNUOE NA MALI PLANINI sta si ogledala tudi tajnik občinske skupščine Ivan Levstek in šef odseka za splošne zadeve Franc Mekinda. Zelo laskavo sta ocenila uspeh črnuških planincev, saj bo dom v prvi vrsti namenjen budi bežigrajski mladini za zimske in poletne počitnice. (B. K.), 8. Dežman (B. K.), 9. Pavlič (B. K.), 10. Ložar (V. K.) Učenke letnik 1954-53 — (I. g.), 10. Uher (OSŠ). Dijaki, letnik 1953-51 — 1200 m: 1. Saje (V. K.), 2. Jerančič (CSŠ), 3. Lah Organizacija - odlično Taborniki »Bičkove skale« so priredili mnogoboj »medvedkov« in »čebelic« za ljubljansko področje 600 m: 1. Učakar (M. J.), (PTT). *. Maček (I. g.), 5. 2. Zonto (D. K.), 3. Remec (D. K.), 4. župan (M.J.), 5. Dragar (Dol), 6. Lušina (Dol), 7. Cad (M. P.), 8. Mohorič Mojca V. K.), 9. Zem- 8. Hrovatin (D. K.), 9. Purič 13. M. Japelj (»Heroj Utež«) 480, 14. B. Majerle „ „ . (»Tabor«) 478 15 A Goniun ^ Medle (D. K.), 3. Ramovž r.-rTu , ’ • A’ UOrUuP m K- 1 4 PnrUOvrOlr fV K \ »Tabor«) 477 krogov itd. 14 košarkarskih ekip V ljubljanskih medobčin-, 111 Kgah tekmuje letos 11 košarkarskih ekip iz beži-Krajake občine. Košarkarski kmh »Stadion« ima 4 ekipe (člani B, mladinci, pionirji (h mladinke). Partizan Ježi-03 4 ekipe (mladinci, dve fKšPi mladink in pionirji), tekmujejo pa še člani »Kometa« ter madinci Partizana Črnuče in Savskega naselja. Vsa prva mesta za SD »Tabor« z Ježice Na občinskem prvenstvu v treljanju za ekipe in posameznike je nastopilo 54 strel-in strelk iz treh klubov. Največ uspeha so imeli strel-i SD »Tabor« iz Ježice, saj 30 °svojili vsa prva mesto. Norme za republiško prvenstvo mladincev in pionir-Jfv .80 dosegli Z. Dovč, A. c-m-jup m j. Rakuš pri mla-I• Drevenšek, M. Col-'auu, T. Cunder in Z. Škulj fr' Pionirjih ter M. Hafner ® M. Rakuš pri pionirkah (vsi SD »Tabor«), ter M.Ja-Pei.1, M. Meglič, M. Gruden in "•Lan Pd mladincih ter S. Lrcar pri pionirjih (vsi SD »Heroj Vitez«), Rezultati _ člani: 1. »Ta-ST« Ježica 1390 krogov, 2. Heroj Vitez« Črnuče 1327, ■ 1>pr«tiavionac« 1309; posa-l' 3- Bohinc 365, 2. G. 349, 3. Zupančič. Mla-L »Tabor« 1010, 2. »«eroJ Vitez« n 929; posa-1. Z. Dovč, 356, 2. D. J”11'1 341 ■ 3. Japelj 337. Mla-^mte - posamezno: 1. I. hm-«C 4m1'oPionirji: l' *Tar 410, 2. »Heroj Vitez« šet' £ra„mezn0: 1 I. Drerven-T 2 M. Collautl 136, 3 £5*®*» J28. Pionirke; 1. 3611 Posamezno: 1. «.Hafner 127, 2. M. Rakuš • 3 O. Rakuš ill krogov. Zalar I. g.), 6. Oberdank (CSŠ), 7. Mlinar (GšC), 8. Ivkovič (I. g.), 9. Hlačar (I. g.), 10. Dežman (CSŠ). Dijaki, letnik 1950-49 — 1500 m: 1. Brezovar (I. g.), 2. Lavretič CSŠ), 3. Žuraj (CSŠ), 4. Šindič (I. g.), 5. Potrata (GŠC), 6. Pavlovič (D. K.), 4. Podobnik (V. K.), (Iskra), 7. Barič (CSŠ), 8. 5. Mutvar (M. J.), 6. Udir Galičič (CSŠ), 9. Sedmak (B. K.), 7. Oblak (M. P.), (CSŠ), 10. Zalar (I. g.) Učenci letnik 1955 in mlajši — 800 m: 1. Pečnik (M.P.), I. P. 21. april je dan tabornikov. Poleg praznika je bil tudi velik dan za tabornike odreda »Bičkova skala«. Zadali so si namreč težavno nalogo: organizacijo mnogoboja medvedkov in čebelic za ljubljansko področje, to je za področje nekdanjega ljubljanskega okraja. Fantje in dekleta so vse potrebno za veliko tekmovanje pripravili že prej, saj so na treh sestankih govorili samo o tem tekmovanju. Znosili oz. zvozili so vso potrebno taborno opremo v Sračjo dolino pod Rašico. Prijazna dolinica z več jasami, ki privab- ; 1 't-S'*' ■4\. »*f .. mm ■■S'""' si , , s * . ' * •" 'Av . 4**$»* \ / rit:- • . •"5' ''-A-.- • -'a- ' ' . . . ' Meo tekmovanjem je bil tabor skoraj pražen. Ijajo nedeljske turiste in kateri je dal ime baje načelnik bičkovcev Lero, jih je priča-kala vsa v soncu. Vse sobotno popoldne je trajalo njih delo: postavili so pravi tabor z več kot desetimi šotori, pregledali in še zadnjič uredili vse tekmovalne proge ter postavili pravo poljsko kuhinjo. To je bila novost v dosedanjih organizacijah podobnih tekmovanj in malčki so bili naslednjega dne veseli toplega obroka, ki jim ga je pripravila Rozmanova mama. Končno je napočilo (za malčke in tudi organizatorje) težko pričakovano lepo, sončno nedeljsko jutra. Tisti, ki so prenočili v šotorih v Sračji dolini, so si najprej pretegnili ude, nato pa zakurili pod kotlom — kajti ves dan je moral biti žejnim ustom na razpolago čaj, razvili so prapor svojega odreda in pripravili še zadnje malenkosti. Sodniki so bili že vsi pripravljeni, ko so začele prihajati prve skupine najmlajših čla nov taborniške organizacije. Bilo jih je vedno več, vendar je šlo vse lepo po programu. Na koncu je bilo celo več ekip, kot so pričakovali. Skupno se je prijavilo 28 ekip s po 5 člani. 18 ekip je bilo prijavljenih v starostni skupini od 10 do 12 let, 10 pa v skupini od 7-12 let. Tekmovanje se je začelo na vseh »bojnih poljih«: naenkrat v lokostrelstvu, v kurjenju ognjev, v teku čez ovire, v orientacijskem tekmovanju, v lovu na lisico in med dvema ognjema. Vse se je odvijalo do minute točno po že vnaprej določenem programu, tako da ni bilo nikjer nepotrebnih zastojev. Lahko rečemo, da je bila organizacija odlična, posebej še, če pomislimo, da je bila to prva velika pripreditev v organizaciji »Bičkove Skale«. Po napornih tekmah so se malčka zagnali na enolončnico. Nekaterim tudi »repate« ni bil dovolj. Po kosilu so se skoraj vsi udeležili šaljivega tekmovanja, saj jim je tudi to prineslo kakšno točko več. Sodniki pa so medtem seštevali, množili, delili — preračunavali so rezultate. Po skupnem seštevku točk je bil vrstni red tekmovalnih ekip pri starejših medvedkih in čebelicah tekšanle: I. »Bičkova skala« — Ljubljana, 2. PO »Temnega hrasta« — Hrastnik, 3. »Odred Srebrnih krtov« — Idrija. Mlajši pa so se uvrstili tako: 1. »Savski odred« — Ljubljana, 2. »Odred Srebrnih krtov« — Idrija, 3. »Zmajev odred« — Ljubljana. Nagrade in diplome je nadobudnim tabornikom s toplimi besedami podelila tovarišica Franica Lovšetova, soustanoviteljica odreda »Bičkova skala«. Prve tri ekipe bodo zastopale Ijubljarako področje na republiškem tekmovanju. Ugotovimo lahko, da je to tekmovanje zelo uspelo in da ni naši najmlajši žele še več podobnih uspelih srečaixj. D. B. MOZAIK • NA POHODU »Po poteh partizanske Ljubljane« je iz Savskega odreda tabornikov sodelovalo kar 27 ekip z 135 člani. • FRANJO LESJAK je bil spet. izvoljen za predsednika atletskega kluba »Olimpija«. V upramem odboru so še; prof. Bel-čič, Evgen Bergant, Silvo Čebulj, Luka Drašler, Miloš Hočevar, Janvid Hrovat, Sonja Jurčič, Dušan Povh, JjOjzc Pungerčič, Lojze Rozina, Marjan Skušek, Božo Sef, Igor Svent, prof. Sturm, Janez Tome, Vito Turk, Mirko Tušek, Marko Verbič, Rajko Zidan, Branko Zornada in Kovčenko Žorž. • V TABORNIŠKEM ODREDU »Bičkova skala« imajo devet novih sodnikov za taborniški mnogoboj najmlajših članov taborniške organizacije, čebelic in medvedkov. • BEŽIGRAJSKI KO S ARHARJI so dosegli u prvih kolih lig Ljubljanske tekmovalne skupnosti naslednje rezultate: mladinci — Borovnica: Ježica 12:53, Stadion : Ilirija B 57:38, Cmu£e:Trnovo 20:0, Savsko naselje : Črnuče 59 : 62; pionirji — Vrhnika : Ježica 27:17, Stadion; Prule 60:16; mladinke — Vrhnika; Ježica B 27:24, Ježica A:Tone Čufar 37:6, Stadkm: Poljane 23:53. ČESTITAMO Anton Perovič iz Prekmurske ulice 6 je 18. aprila praznoval 91. rojstni dan. Milan Vovk iz Hubadove ulice 5 je 13. aprila praznoval 90. rojstni dan. Franc Frandolič iz Cerkove ulice 34 je 28. aprila praznoval 88. rojstni dan, Ivan VVagger iz Hranilniške ulice 12 je 14. maja praznoval 87. rojstni dan. Gizela Bračko iz Samove ulice 11 je 5. maja praznovala 88. rojstni dan. Jože Jurca, s Titove ceste 113 je 10. aprila praznoval 84. rojstni dan. Hinko Privšek iz Stožic 180 je 20. aprila praznoval 84. rojstni dan. Ivan Makuc s Titove ceste 109 je 25. aprila praznoval 83: rojstni dan. Fani Gostiša iz Dermotove ulice 17 je 8. aprila praznovala 82. rojstni dan. Anton Gošnik iz Celjske ulice 41 je 26. aprila praznoval 82. rojstni dan. Amalij^ Mravljak iz Ulice Pohorskega bataljona 12 je 12. maja praznovala 82. rojstni dan. Marija Dular iz Vojkove ulice 5 je 9. aprila praznovala 81. rojstni dan. Alojzij Erjavec iz Koroške ulice 2 je 23. aprila praznoval 81. rojstni dan. Nežka Černigoj iz Vojkove ulice 49 je 24. aprila praznovala 81. rojstni dan. Dr. Ivan Vidmar iz Kržiče-ve ulice 6 je 10. maja praznoval 81. rojstni dan. Katarina Jug s Titove ceste 122 je 12. aprila praznovala 80. rojstni dan. Ivan Gamze iz Parmove ulice 58 je 9. maja praznoval 80. rojstni dan. Frančiška Bavcon iz Gras-selijeve ulice 18 je 9. aprila praznovala 79. rojstni dan. Ana Rakušček z Vodovod- DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV ne ceste 40 je 13. aprila praznovala 79. rojstni dan. Ana Miklavčič iz Einspiler-jeve ulice 18 je 15. aprila praznovala 79. rojstni dan. Antonija Lavrenčič iz Mariborske ulice 42 je 22. aprila praznovala 79. rojstni dan. Ana Belič iz Lužičkosrbske ulice 35 je 26. aprila praznovala 79. rojstni dan. Franja Surk iz Parmove ulice 44 je 27. aprila praznovala 79. rojstni dan. Anton Zupan iz Staničeve ulice 13. je 15. aprila praznoval 78. rojstni dan. Marija Počkaj iz Parmove ulice 34 je 20. aprila praznovala 77. rojstni dan. Franc Pavlovčič iz Pleterš-nikove ulice Tl je 11. aprila praznoval 74. rojstni dan. Helena Adamič iz Triglavske ulice 15 je 12. aprila praznovala 74. rojstni dan. Iva Polak iz Parmove ulice 47 je 15. maja praznovala 74. rojstni dan. Ivana Šturm iz Koroške ulice 37 je 3. maja praznovala 73. rojstni dan. Štefanija Vuk iz Linharto ve ulice 96 je 14. maja praznovala 72. rojstni dan. Helena Velkovrh iz Dermotove ulice 1 je 2. maja praznovala 71. rojstni dan. j VODIC____________________ MLADINSKI KINO »SOČA« (Akademski kolegij. Trg VII. kongresa, za Gospodarskim razstaviščem) Predstave vsak petek, soboto, nedeljo in ponedeljek ob 15, 17 in 19.3«, v nedeljah matineja ob 10. uri. Od 17. do 20. maja jug.-nem barv. Ulm SUT. Od 24. do 27. maja franc. krim. film TIGER LJUBI SUROVO ME. SO. Od 31 maja do 3. junija amer. barv. film LJUBEZEN NA PESKU. Od 7 .do 10. junija ital. barv westem film DVOBOJ V TEKSA- SU. KINO ČRNUČE (Zadružni dom) Predstave ob sredah in sobotah oh 20. uri, v nedeljah ob IH in 20. url. 15. maja franc .film DNEVNIK ŽENE V BELEM. 18. in 19 .maja amer. barv. film NEDELJA V NEW VORKU. 22. maja amer film URAGAN 25. in 28. maja amer. barv. film UPOR NA LADJI BOUNTV 29. maja jug. film PROTEST 1. in 2. jimiia amer. film TEN KA RDEČA LINIJA. 5. junija amer. film DEKLE 8. in 9 iuntja poliski barv. film FARAON — I. del. VODORAVNO: 1. gostilna za Bežigradom, nasproti vojašnice, 8, organska spojina alkohola s kislino, prijetnega vonja, 13. rodna gruda, zemlja, ki dobro rodi, 15. slovenski umetnostni zgodovinar (France), 16. potna kaplja, 17. okrajšava za deciliter, 18. ljubkovalno * I. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE I. leopard, tf. Adana. 13. odbornik, 15. retor, 16. mitra, 17. na, 18. stena, 19. aloa, 20. kolk, 22. Anam, 23. sik, 24. luskanje, 26. TT, 27. koš, 28. ril, 29. pp, 31. ansambel, 34. tla, 35, konj, 37. rial, 38. bran. 39. odtis, 41. os, 42. trata, 43. sraga, 44. metronom, 46. Taras. KRIŽANKA ime za sorodnico, 19. čas brez svetlobe, 20. del telesa, 22. kratica bežigrajskega podjetja za remont avtomobilov, 23. češka pritrdilnica, 24. trgovsko podjetje, ki ima poslovalnice tudi v naši občini, 26. začetnici otočne države vzhdmo od Avstralije, 27. del teniške igre, 28. hudobija, 29. začetnici sodobnega slovenskega pesnika, 31. priprava za zamaševanje steklenic, 34. tvor, gnojna bula, 35. stališče, položaj, 37. kemična spojina ogljika in dušika, hud strup, 38. vasi, manjše naselbine, 39, naš izumitelj, elektrotehnik, ki je deloval v ZDA (Nikola), 41. kemični 1 2 4 4 5 6 ri a 9 10 11 12 , 13 14 15 1 T6~~ a 17 18 - l9~ a Jo 21 B .Li ^ 23~ BI 24 . 25" C *IL1 2eT 27 B B 28 B - ■ 29 30 31 32 33 , BI 34 35 36 BI 37 BI 38 šF 40 7——* 41 BI 42 43~‘ 44 45 ir n 47 ~~ Državljani, bodite previdni! • Preveč nesreč na prehodih za pešce Bitka na prehodih za pešce še traja, štejemo samo mrtve. Padajo le na eni strani: med pešci. Zbiramo statistične podatke. seštevamo mrtve in razbito pločevino. Barvamo črni asfalt in sem ter tja po-stainmo kakšen semafor ali prometni znak. Iz dneva v dan ponavljamo, da so nekateri vozniki brezobzirni in z vso naglico drvijo čez čebre, da so nekateri pešci nesramni in korakoma izzivajo šoj er je. Da imamo »zeleni vale, ki ga je treba loviti. D:i bomo gradili podhode za pe šce. Ven iar mrtvi padajo, b t-ka pa ne bo imela zmagovalca. Mora se končati s premirjem. Na prehodih za pešce je bilo lani v Ljubljani 110 nesreč, pri katerih so bili po-šlkodovani pešci. Devet so jih odpeljali z mrliškim vozom. Za Bežigradom ni bilo mrtvecev na cebrah. Na prehodu pred Gospodarskim razstaviščem so bili trije pešci hudo ranjeni, na prehodu pred bifejem »Šibenik« pa eden. Predlanskim je bilo samo na prehodu pred bežigrajsko pošto sedem nesreč. Sicer pa ni potrebno, da zvonimo za preplah le takrat, kadar na čebri obleži mrtvec. Dovolj je že, da je nesreča na prehodu za pešce, tam, kjer bi moral pešec z občutkom varnosti prečkati cesto. Pa obleži ob avtomobilu. Ni še daleč čas, ko je imel sleherni avtomobil, ki je u-stavil pred prehodom za pešce tujo registrsko tablico. Tujci še vedno spoštujejo cebro. Zadnje čase pa je vedno več taikšnih tudi domačih voznikov; čeprav tudi oni lovijo »zeleni val«, čeprav se jim strahovito mudi, ven 'ar počasneje in previdno vozijo proti prehodom za pešce. Če je takšnih, denimo &: več kot polovico, kaj bomo tedaj storili z drugo polovico? S tistimi, ki se jim mudi za vsako sekundo, ki imajo vselej pripravljen odgovor: pešec me ie na prehodu izzival s počasno hojo. če zna ie več .kot polovi- znak za rubidij, 42. delovna skupina, delujoč organ, 43. lak, lošč, 44. močno trgovsko podjetje za Bežigradom, 46. vojaški gojenec, bodoči častnik, 47. britanski skladatelj, modernist (Benjamin). NAVPIČNO; 1. okras na prstu, 2. ljubljanski trio bratov, ki igrajo resno glasbo, 3. italijansko-belgijsko-francoski popevkar, 4. negovanje, 5. vrba žalujka, 6. začetnici priimka in imena največjega slovenskega pisatelja, 7. ime francoskega pisatelja Gidea, 8. Estonec, 9. noga od kolena do kolka, 10. blago za plenice, 11. ljubkovalna oblika ženskega imena, 12. madridsko športiio društvo, 14. muslimanski bog, 20. otroška varstvena ustanova, 21, vas v sosednji občini, 24. pripomoček za ogrevanje, 25. izumrla vrsta pingvinov, 27. vas na zahodnem robu bežigrajske občine, 29, del jedilnega pribora, 30. pred leti umrli in dolgo nepoznani pisatelj (»Mrtvaška ladja«), 31. zasajeno zemljišče, nasad. 32. slovenski šahovski velemojster (Vasja), 33. velik bogataš, mogoče .ež, 34. kvart, predel mesta, 35. zliv, sotočje rek, 36. predmet pogovora, 38. avtor »Miklove Zale«. 40. ženski pevski glas, 42 izdelek Tomosa, 45. angleška okrajšava za: gospod. Sestavil: L. Bradeško ca pešcev pravilno čez cesto, kaj bomo storili s tistimi, ki mislijo, da na čebri lahko postavimo tudi šotor, če se jim to zahoče? Vzroki za nesreče na prehodih za pešce so razmeroma enostavni: nenaden prihod pešca na cesto ali pa neprimerna hitrost vozila, je največkrat zapisano v policijskih dokumentih. Prehodi so slabo zaznamo-vani. čestokrat so nepravilno začrtani glede na prometne tokove in preglednost ceste, »zeleni val« sploh izključuje prehode za pešce — če naj ima svojo vr.dnos , podhodov za pešce še ne gradimo. Za vse te stvari je treba precej denarja in največkrat se pred tem plotom ustavimo. Denar pa bi morali najti. Bela barva in prometni znak sta očitno cenejša kot zdravljenje v bolnišnici, da ne rečemo še kaj hujšega. Med ponesrečenci na prehodih za pešce je največ sta rejših ljudi in otrok. Starih, neokretnih in mladih, neugnanih. Spremenili jih bomo očitno težko. Navsezadnje, kje naj bi starček prečkal cesto, če ne na prehodu za pešce? Voznik inora prilagoditi svojo vožnjo prometu, stanju ceste in svojega avtomobila, je osnovna zakonitost v našem prometnem kodeksu. Ali je tedaj starček na cesti, sredi gosto naseljenega mesta — izreden pojav? Tako izreden kot medved, skala ali hlod za ovinkom, ikot zlomljena os ali popolnoma pijan voznik, skratka, izreden pojav, katerega ni mogoče pričakovati? če že nimamo podhodov in prometnih znakov, potlej Ima vsak sam vsaj razsodnost, uvidevnnost, spoštovanje do drugega na cesti. Očitno tega nekaterim manjka. Kako naj si sicer razlagamo zaplete na prehodih, spopade med pešci in avtomobilisti, kjer drug drugemu rišsjo zgovorne kroge po čelu, se oblagajo s kar spodobnimi živalskimi imeni in si pretijo s trdo stisnjenimi pestmi. Reči moramo — nekateri, ker jih ni veliko ne na eni, ne na drugi strani. Neprijetnim presenečenjem na cebrah, brezglavemu skakanju, cincanju in docela nepričakovanim korakom pešcev, so čestokrat krivi Sojerji avtomobilov. Izurjen in pameten voznik ne bo cvileče ustavljal avtomobila dva ali tri metre pred prehodom, temveč zlagoma nekaj 10 metrov prej Pešec ima potlej dovolj maneverukega pros o-ra, voznik je še lahko kos tudi nepričakovanim dogodkom. In kar je najvažneje:' avtomobilistu največkrat ni treba povsem zaustaviti vozila, pešec pa z naglo, preračunano hojo {ne pa kot raketni izdelek) pride varno čez cesto. To je menda tisto, kar si na križišču poti pešca in avtomobila, od katere nobena nima absolutne prednosti, vsi želimo. Vse prevečkrat smo priče ravno nasprotnemu ravnanju: bi — ne bi, potegni-za-ustavi, razbita pločevina in kri. Avtomobil pridrvi na cesto, kot da je za volanom slavni Fangio, če da poslej vseeno prednost pešcu, je še tako vljudna kretnja največkrat že odveč: pešec mu ne zaupa več. En pešec si čestokrat »izsili« prehod in pri tem zaustavi celo kolono avtomobilov, ko bi bil lahlco uvidevno počakal, da bi se nabr. la večja skupina pešcev in bi potem družno »zaustavili« promet. Videči je, da smo pravi mojstri prav za to: za zaustavljanje prometa. To je dam': naši prometni nevzgojenosti, »srednjemu veku« motorizacije. Vendar tako ne bo moglo biti v nedogled. O nevzgojenosti, ne-izurjenosti in nespretnosti ne bomo mogli več dolgo govoriti, če pa odpade v Ljubljani en avtobobil že na 10 prebivalcev, če imamo že skoraj celo desetletje lastno tovarno avtomobilov, če bomo vsak čas gradili široke avtomobilske ceste. Ali bo promet urejen, ali pa, bomo morali reči, da je nespretnost in agresivnost del naše ■nacionalne čudi, ki jo najbolj vidno kažemo na cestah. Samo nenadna usahnitev naftnih vrelcev, vojne ali naravne katastrofe, lahko zaustavijo sicer nezadržen pohod motorizacije na naSih cestah. V čas kočij in brezskrbnega pohajkovanja po sredi katerekoli ceste, ni več vrnitve. Kdor se tega ne zaveda, bo povožen, zmečkan in polomljen. Nesreče so neizbežne spremljevalke prometa. Tam, kjer se ljudje niso prilagodili prometu, je nesreč več; Jugoslavija je po številu nesreč glede na število avtomobilov — med prvimi v Evropi. žalostno bi bilo, če bi držali tudi rekord prH nesrečah na prehodih za pešce, na tistih mestih, Jcjer člo-vct:a — za volanom ali na pločniku — položaj na cesti vabi k tveganju ali k izsiljevanju. IKEBANA — Japonski način pripravljanja cvetja — ni več uganka za učence in učenke osnovne šole »Vita Kraigherja«. V okviru Jugoslovanskih pionirskih iger jih je tovarišica Klara Kos naučila tudi te umetnosti. Na sliki: z razstave, ki so jo uredili učenci. — — — — — odreži Naročilnica Naročam »Zbor občanov«, glasilo SZDL Ljubljana — Bežigrad. Priimek tn ime: Naslov: (podpis) — — — — — — — — — — odreži — _____ — — — _ Izrežite, prilepite na dopisnico ah v pismu pošljite na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 41.