PLANINSKI VESTNIK
Krvavec, naš znani zimskošportni center, in do Jezerskega, od koder lahko pridemo tudi na najvišje vrhove Kam niš ko-Savinjski h Alp. Besedilo in fotografije za brošuro je prispeval Albin Vengust, umetnostni zgodovinar, gornik in gorski reševalec, ki v uvodu priporoča Ljubljančanom čimveč izletov v bližnjo okolico mesta. Izdajatelja lahko pohvalimo, da je v kolofonu objavil vse odgovorne sodelavce pri tej brošuri, od članov uredniškega odbora, urednice, strokovnega recenzenta, obeh oblikovalcev do jezikovnega korektorja. Knjigi na pot pa je napisal turistični delavec Niko Jerman. V knjigi so poleg fotografij (po ena pri vsaki opisani točki) še štirje zemljevidi ljubljanske okolice z vrisanimi opisanimi potmi.
Ciril Velkovrh
Antologija Everesta_
V založbi J. Berg je konec lanskega leta izšel nemški prevod izredne knjige besedil in fotografij z naslovom »Everest — 70 let človekovih drznih dejanj«. Avtor Peter Gill-man, eden izmed vodilnih britanskih avtorjev o alpinizmu, je zbral dovolj poročil in fotografij za obsežno antologijo. Pričevanja ne predstavljajo samo slike sedemdesetih let alpinistične zgodovine na Everestu, ampak odsevajo tudi razvoj višinskih vzponov v tem stoletju na primeru najvišje gore na svetu. Iz objavljenih besedil spozna bralec neizmerno omamno moč, ki jo Čomolungma izžareva na gornike, da potem na njej preizkušajo vse svoje telesne in duševne moči in zmožnosti.
Peter Gillman je izmed več sto že objavljenih ali še neobjavljenih virov izbral najboljše dokumente. Vrsta piscev besedil in fotografov se razteza od prvih alpinistov iz legendarnih dvajsetih in tridesetih let, kot sta George Finch in Hovvard Somerveil, prek Sir Edmunda Hii-laryja, Toma Hornbeina in Petra Soardmana iz povojnih let do sodobnih alpinističnih osebnosti, kot šta, na primer, Chris Bonington ali D on g Scott. Skrbno zbran dodatek vsebuje statistiko Everesta, vseh 186
uspešnih vzponov na njegov vrh, vseh 485 vzponov od leta 1953 do konca leta 1992.
200 strani debelo knjigo bi lahko smatrali kot eno od najdragocenejših novih publikacij, ki se ukvarja s plezanjem po visokogorju, po najvišji od najvišjih gora na svetu.
Likovna razstava gornika in alpinista_
Alpinist in donedavni načelnik Gorske reševalne službe Kamnik Cene Griljc se je letošnjega februarja v kamniškem razstavišču Veronika prvič predstavil širši javnosti kot risar in slikar.
Slikarjev prirojen talent in kratko mladostno soočenje z likovno problematiko v Šoii za oblikovanje v Ljubljani, predvsem pa kasnejša srečanja z eksotičnim svetom Tibeta, Himalaje ali Ataske so v avtorju zbudila neustavljivo potrebo po likovnem izpovedovanju. Kot svetovni gorski popotnik, alpinist in raziskovalec, ki je obredel dobršen del visokogorskega sveta, je tako likovno zabeležil vtise s svojih potovanj, raziskovanj, vzponov in sestopov, srečanja z ljudmi in živalmi. Če bi hoteli stilno opredeliti risarski in slikarski slog Ceneta Griljca, bi bil še najbližji uporaben termin foto-reallzem. Tudi sicer si je slikar pri svojem delu pomagal s fotografijo, saj v krutih polarnih ali visokogorskih vremenskih razmerah ni mogoče beležiti s skicirko. Sicer pa uporaba fotografij kot slikarskih predlog načelno ni nič slabega. Že od izuma fotografskega postopka dalje so si likovni ustvarjalci občasno pomagali s tem medijem. Poznane so fotografske predloge celo našega velikega impresionista Riharda Jakopiča. Znani slovenski »fotorealist«, ¡zboren portretlst In eden izmed naših najvidnejših sodobnih slikarjev Rudi Španzel je po uspešnem študiju na slikarski specialki ALU v postdiplomskem zagovoru javno obelodanil, da si v svojem slikarstvu občasno pomaga tudi s fotografijo.
Slikarski fotorealizem (ali tudi hiper-realizem) je nastal v šestdesetih letih predvsem v ZDA, od koder se je širil po svetu. Tudi likovno ustvar-
janje Ceneta Griljca bi bilo lahko daljni odmev na takšen način slikanja, posebno še zaradi njegove svetovljanske eksotične tematike. Veristič-no preslikovanje danega motiva, pa tudi, če si avtor olajšuje delo s pomočjo fotografije, zahteva dobršno mera potrpežljivosti, zbranosti in koncentracije, ki je avtorju kot alpinistu In gorskemu reševalcu vsekakor ne manjka.
V svojem slikarstvu se Griljc vrača tudi k svojim koreninam v okolico rojstnega Kamnika. Tudi tukaj se zavzema za likovno perfekcijo, kar včasih zazveni kot odmev ali spomin na klasično tradicijo realističnega (in romantičnega) k raji-narstva kamniških slikarjev Matije, Antona in Maksa Koželja. Cene Griljc v svojih slikah in še posebno risbah rad upodablja živali: polarne pse, volkove, medvede ali divje in eksotične živali. Te drobne, a tehnično izpiljene risbe in slike delujejo stejkoprej literarno pripovedno in bi bile silno zanimive odlične ilustracije, lahko tudi k avtorjevim besedilom, saj vemo. da ima slikar Cene Griljc tudi literarno žilico, Na otvoritvi omenjene razstave smo namreč ob glasbeni spremljavi slišali tudi odlomke Iz avtorjevih alpinističnih zapiskov.
Oudan Lipovec
Borisu Zajcu v slovo
Na pokopališče Pod kraj pri Velenju se je 11. januarja 1995 zgrnila množica ljudi. Prišli so od blizu in od daleč, sosedje, delovni prijatelji, planinci in drugi po zadnje slovo od Borisa Zajca.