i to se. nosti itrfll dels1 troj- nor* mi*‘{ iff* NibIot — AddrtMi: “NOVA DOBA” 6117 St. Clair Av«. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL OKGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. Delo narave so k:iže v rijenili sadežih, delo Cl ar. o v J. S. K. Jednote pa v rasti in napredku organi/a '^)0jno seznaniti članstvo n« • Jednote v Velikem fTe,andu bolj in razviti kar naj- rgl* S* (!tf '^enzivno zanimanje in i^°'anje za Jednoto. Zastopal *, 'jrustev, ki se po enkrat Večkrat na mesec zbirajo k |(ihrn’ debatirajo o vseh teko-lk Ulemih J. S. K. Jednote. jtečj^ai je delov an j e omejeno n°nia le na agitacijo za rast Ul e' 8 posebnim ozirom na ^ll10- Ustanovljeni sta bili vj k®1*1 dve mladinski dru-n za tretje je upanje, da banovi v kratkem. V do-Kofjki casu se bodo podvzeli 7-a živahnejšo agitacijo . sSttieznih društvih, tako eklaSli za mladinski °d~ tuflj bo čas, bo ta zveza !ve?a razPravljala o pravilih, iti h JlQ|-rebuje zdaj v prvi vr-o °'*^0 blagajne, iz katere kij, a^evala stroške zdravni- NrS:aV,. nove člane in ilte. druge tekoče stro- ’ ta namen priredi na £, soboto, to je 12. no- fcka veliko veselico v Slo-Ij, ern Domu na Holmes Ave. k (|(.|','(‘rru' ‘n pripravljenosti }w.°’ ^atero so pokazali dru-^eji ?ast°Pniki in zastopnice i*ti 1 oktobra, smemo skle-^t u veselica skupnih V J-.S. K. Jednote 12. no- rU i Dj,. . nekaj posebnega in L roVati velike udeležbe str' )h> * 5$ ti o )e ZO- v°'andu se bodo dne 8. to), vršile volitve mestnih iqv 0v ali koncilmanov. i 0 se bo tudi o spremenjenega čarterja. Cleve-^elavska federacija se .ijQV,. za Davisov načrt. !f'li Se bo dalje o neka- ;ave "evah, ki se tičejo vse 0 na primer o znakih j' a'lovi postavi in neka- n#f .V,Ugih Predlogih. ,an(lski Slovenci imamo ar štiri kandidate za fiktu 0(lbor. V ;retjem di-Hnjfnovno kandidira naš ! Vi Vsem poznani slovenili^1 rtlan> odvetnik John L. rfl ljeH’ lic 1» -stne ^itflP' tie 1 Cie V °v ku ' i« i.-aildidat v istem distrik-; ^nton Garden, ki se j^iu. v socijalističnem gi ’-ctrf SanskietTl ^istriktu kandidira % W a Zo'30z^ravnik dr. ~| aUy, ki je med tu b °venci dobro poznan, ^ 0 svoji zobozdravniški o'^ske e'0ma kot direktor >Sbo ^ Narodnega Doma. .ga tudi iz predstav JSj“* ^vana Cankarja in , ^ice 1 Slovenske Narodne Dr ! j. ^ A^- Jednote. j, ;• S Mally je tudi Ch»»« L.namrei Mr-An- Nu^'ie ’,tL-e-'" Itn ^ 1 ,Stl°Jni J^l^ala A. F. of L. in ^t>'tet^tTle,^enega kandidata ,'!t! Slov (*‘Rtriktu kandidira l1! Vei1 ,(11 je uradnik lo- 8kei>n ^ strojnikov, collin- »1 Vd kal' ^utual Welfare and y 1 -Association. °8?asiiVU fe je Pretečeno V' ^lar! j at Frank Vi' Kn city nUŠtVa št' 76 v K ?eseče?re; Mudil se je T' ki faju &, v svojem roj- K f i Vidu Pri ViPa- zdaj6 Paskal družico, ? |‘k; I)0tll'ie proti zele-^ t‘°Vec]n,U‘ Sobrat Vitez-zanimi- a 2. strani) Najhujši sovražniki farmerja so nedvomno neštevilni mrčesi, ki uničujejo poljske pridelke. V vsakem akru obdelane zemlje se nahaja na tisoče različnih mrče-sov, ki se po večini pasejo na rastlinstvu. Nekateri se sicer zadovoljijo tudi s plevelom, večina pa ima rajši bol j sočne kultivirane rastline. Večina poljskih rastlin je sicer tako močna, da jih mrčesi ne uničijo, povzročijo pa jim vendar mnogo škode, ker jih v rasti in razvoju ovirajo. Poleg mrčesov škoduje poljskim pridelkom mnogo tudi različen plevel. Nobeno polje ni tako čisto obdelano, da bi bilo popolnoma prosto plevela. V razorani zemlji se vedno nahaja nekaj kali plevela, ali pa korenin in odtrganih vejic, ki poženejo. Naj je zemlja za setev še tako čista videti in posejano zrnje brez primešanega plevel-nega semena, se bo plevel na njivi vendar pojavil, ko seme vzka-li. Nedavno pa je neki Hamilton L. Roe v Pittsburghu izumil neke vrste plug, ki takorekoč z enim mahom uniči poljske mrče-se in plevel. Plug, ki je pripet 7,a traktor, je opremljen z električnim generatorjem in drugimi aparati, ki k temu spadajo. Električni tok je spojen z dvema vzporednima reziloma pluga. Elektrika vpliva na zemljo med obema reziloma podobno kot udarec strele. Enkratno oranje v tem električnim plugom zamori v zemlji vse mrčese in njih ličinke. Drugo oranje zamori ves plevel, ki se nahaja v zemlji in ob enem privablja dušik ali nitrogen v zemljo. Tako električni plug očisti zemljo mrčesov in plevela in jo ob enem z dušikom napravi rodovitno. Na farmi Donalda Wood-vvarda blizu mesta LeRoy, N. Y., so poskušali oranje s tem električnim plugom, in pridelki na električno očiščeni in pognojeni farmi so bili baje naravnost ču-loviti. Ako se izkaže, da je nova iznajdba vsestransko praktična in ne predraga, prihranila bo naprednim farmarjem letno .številne milijone dolarjev, ki jih zdaj izdajajo za zatiranje poljskih mrčesov in plevela. ŠTRAJK V COLORADU. Po poročilih iz Colorado je večina tamkajšnih premogarjev na štrajku. Pričakuje se, da bo stavka kmalu stoprocentna. otrajk vodi 1. W. W. organizacija. Izgredov dozdaj v stavkovnem okrožju ni bilo, pač pa so šerifi zaprli več oseb radi piketiranja. Premogarske družbe bi rade dobile v stavkovne okraje državno milico, toda go-verner Adams se za ta korak še ni odločil. Štrajkarji zahtevajo $5.50 do §8.50 dnevne plače, osemurni delavnik in pel dni dela v tednu. Sladka deklica. Najbolj sladka deklica v Ze-linjenih Državah je nedvomno Miss Catherine Corobine, ki sortira in pokuša vseh vrst sladkorčke, in je za to plačana od zveznega trgovskega depart-menta. > “Candy” prihaja v Washington na njeno mizo iz vseh delov naše Unije. Sweet Catherine! Pomagajmo našim bratom, na štrajku, da, ne boclo črtani radi. neplačan j a asesmentov. Vsi tozadevni prispevki, naj sc pošiljajo na glavni urad J. S. K. Jednote. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, NOVEMBER 2ND, 1927 — SREDA, 2. NOVEMBRA. 1927. VOLUME III. LETNIK III. MARSHALLOVA POSTAVA IN DRUGO Država Ohio, kjer se je porodila Antisaloonska liga, mora imeti vedno kaj posebnega Tako je legislatura pred nekaj leti sprejela takozvano Millerjevo postavo, ki je bila tak nestvor, da jo je na pritožbo nekega Tumeya naj višje zvezno sodišče proglasilo za neustavno In jo s tem razveljavilo. Omenjena postava je dovoljevala mirovnim sodnikom in vaškim županom loviti kršilce postav tudi izven njih okrožja in jih kaznovati. Mnogi mirovni sodniki in vaški župani so to priliko izrabili, vohunili za kršilci prohibicije in jih obsojali na visoke denarne kazni. Del teh glob je po postavi pripadal tem sodnikom, zato so bile denarne kazni mnogokrat zelo visoke in skoro noben toženec ni bil oproščen. Ce je sodnik toženca oprostil, ni namreč nič odpadlo zanj in njegove “lovce,” ki so priganjali “divjačino” v njegov urad. Mnogi teh sodnikov so si s temi globami nakupičili velika premoženja in nekateri so še državo goljufali za njen delež. Pritožbe so bile številne iri okoli 60 teh vzornih sodnikov je bilo obsojenih radi korupcije. Najvišje zvezno sodišče je končno razveljavilo omenjeno postavo iz razloga, ker sodnik, ki je finančno zainteresiran v obsodbi obtoženca, ne more biti nepristranski. Na pritisk Antisaloonske lige je postavodaja države Ohio sprejela takozvano Marshallovo postavo, ki se od ovržene Millerjeve postave ne razlikuje dosti. Vrača zopet moč mirovnim sodnikom in vaškim županom, Ja preiskujejo stanovanja državljanov izven svojega okrožja in jih obsojajo po svoji volji. Razlika je le v tem, da če je dovolj glob, si sodniki in župani vzamejo plačo iz istih, sicer pa jih dobe iz okrajnih blagajn: isto velja za njih priganjače Da ta postava še ni v veljavi, se je zahvaliti državnemu senatorju Benderju, ki je sicer prepričan abstinent, toda veruje v nedotakljivost Homa in pa, da naj vaški župani in sodniki sodijo le ljudi svojega okrožja, ki so jih izvolili, ne pa da pošiljajo svoje biriče v druga mesta, ki imajo svojo lastno administracijo in sodnike. Nabral je torej dovolj podpisov za peticijo, ki določa, da gre Marshallova )ostava na splošno glasovanje Ine 8. novembra in da postane veljavna šele, če se večina vo-lilcev države Ohio izreče zanjo. Volilec, ki bo napravil križ pri • >esedi “Yes” na glasovnici, tikajoči se Marshallove postave, bo s tem glasoval, da se mirovnim sodnikom in vaškim županom vrne prejšna moč. Kdor bo napravil križ pri besedi ‘No,” bo glasoval za odpravo »menjene postave. Tozadevne volitve se bodo dne 8. novembra vršile po vsej državi Ohio. Omenjenega dne so bodo vršile v Clevelandu tudi mestne volitve. Volilo se bo na novo vseh 25 mestnih odbornikov ali koncilmanov. Slovenci imajo štiri kandidate, to je dva v tretjem in dva v četrtem distriktu. Vsak volilec lahko voli za enega, dva ali več kandidatov. Glasovati pa se ne sme s križem, ampak s številkami. Ce se napravi križ pred imenom kandidata, je glasovnica neveljavna. Volilec napravi številko eno (Dalje na 2. strani) REJA ZAJCEV ZA KOŽUHOVINO DRŽAVNE IN OBČINSKE Divjačina z lepo »kožuhovino je že močno iztrebljena. Temu kriva je največ ženjska moda, ki zahteva kožuhe alf s kožuhovino obšite obleke. To požel j en j e po kožuhovini izhaja najbrže iz davnih dob, ko sej Je primitivni človek oblačil v lože ubitih živali. Nekaterih vrst kožuhovina, na primer hirmelinova in soboljeva, je tatto redka in draga, da si jo mc ti le bogatejši. Tildi kožuhi li- sic, posebno oni t; rejo pnvosci- elih severnih lisic, so tako draj i, da podjetni ljudje goje tol divjačino na posebnih farmah, samo radi kožuhovine. Nove kemične in druge iznajdbo pa so omdgočile, da se tudi ovčje, mačje,{zajčje in celo veveričje kože ustrojijo, prebarvajo in drugače priredijo tako, da so podobne dragi in redki kožuhovini} Ponaredbe so tako dobre, da more le strokovnjak ločiti pravijo kožuhovino od ponarejene. Ta ponarejena kožuhovina je seveda mnogo cenejša od pravegL blaga, zato si jo morejo privoščiti tudi ženske manj premožnih slojev. Največ ‘drage’’ kožuhovine se napravi iz zajčjih' kož. porabijo se v to svrho kože divjih in domačih zajcev. ? Zajci so seveda različnih vrst. Samo divjih zajcev je v Zedinjenih Državah morda ducat vrst ali več. Vsakdo pa ve, da so tudi do mači zajci ali kunci mnogo vrst. Najboljše zajce za kožuhovino gojijo v nekaterih evropskih deželah. Te vrste zajci imajo tako lepe kožuhe, da je mogoče iz njih napraviti najbolj raznovrstno “drago” kožuhovino. V Zedinjenih Državah že marsikje gojijo te zajce na veliko, toda zahteva po njih kožah je tako velika, da je bilo samo lani mportiranih iz Evrope 55 milijonov zajčjih kož. Trg za dobre zajčje kože je torej na široko odprt in zajčjereji v tej Ježeli se obeta velika bodočnost. V južni Californiji, posebno v’ Los Angeles countyju, je zaj-čjereja že precej razvita. V Los Angelesu imajo Women’s Rabbit Club in mnoge članice istega- so dobro izvežbane v reji zajcev, kakor tudi v pripravljanju njih kožuhov za trg. Nekatere članice omenjenega kluba potujejo po deželi in prirejajo predavanja o umni zajčjereji, medtem ko druge služijo lep denar z izdelovanjem s kožuhovino obšitih oblek. V južni Californiji je torej začetek povsem nove industrije, ki sc uo nedvomno kmalu razpredla po vsej deželi. Zvezni poljedelski department skuša iti novi industriji v vseh ozirih na roke. Kdorkoli se zanima za rejo te vrste zajcev, lahko dobi brezplačno vsa potrebna navodila iz Washing-tona. Samo piše naj na: “U. S. Biological Survey, Department of Agriculture, Washington, D. C.,” in vpraša za “Farmers’ Bulletin No. 1519 and Leaflet No. 4.” Tam bo našel popol ne in natančne instrukcije. Reja zajcev za kožuhovino se ne razlikuje dosti od reje navadnih domačih zajcev, torej so te vrste “zajčje farme” mogoče v vsakem kraju te dežele, ne samo v Californiji. Zajčjereja, je manj komplicirana kot perutninarstvo, in morejo ta posel uspešno opravljati tudi ženske. Znano je dalje, da se zajci zelo hitro množe. Samica je (Dalje na 2. strani) IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA VSAK PO SVOJE Ustava mnogih zveznih držav zapoveduje, da se državne in občinske volitve ne smejo vršiti v istem letu. Za volitve državnih zastopnikov v takih državah so določena leta s sodo številko in za volitve mestnih zastopnikov leta z liho številko. V prihodnjih volitvah 8. novembra bo torej izvoljenih le malo državnih zastopnikov. Vendarle so te volitve velike važnosti toliko radi tega, ker gre za volitve na vodilna mesta v državnih in občinskih vladah, kolikor radi okolščine, da volitve v letu pred predsedniškimi volitvami so dostikrat pomembne, ker kažejo na splošno smer javnega mnenja. Vsaka država ima svoje posebne volilne zakone, ki pa se morajo skladati s splošnimi načeli ustave Združenih Držav. Stvar ameriškega državljanstva se na primer urejuje po federalnih in ne po državnih zakonih; volilec pa mora biti ameriški državljan, ako naj ima volilno pravico v katerisibodi državi. Kvalifikacije volilcev so v podrobnostih različne v poedinili državah; v splošnem se zahteva, da je državljan vsaj 24 let star, da je stanoval v dotični državi vsaj leto dni pred volit vami, v dotični county vsaj štiri mesece in v samem volilnem okraju trideset ali šestdeset dni pred volitvami. V slučaju naturaliziranega državljana se zahteva, da je bil naturaliziran vsaj že 90 dni pred volilnem dnem. V državi New York in v nekaterih drugih državah se od volilca zahteva spričevalo o pismenosti, iz katerega je razvidno, da zna volilec pisati in citati angleški. V večjih mestih se volilci morajo pred volitvami vpisati- v seznam volilcev, drugače ne morejo glasovati. Tako vpisovanje volilcev (registracija) se vrši vsako leto. V državi Pennsylvaniji se za kvalifikacijo volilca zahteva, da plačuje davke za county ali državo. V prav malo državah j se volilna pravica razteza tudi na prebivalce, ki imajo le prvi papir. Tudi v nekaterih new-englandskih državah se smejo inozemci, ki so davkoplačevalci, vdeležiti letnih občinskih zborov (town meeting). Volilna glasovnica se zove: ballot. Da se preprečijo goljufije pri volitvah, je mnogo držav uvedlo razne načine v varstvo glasovnic. Že registracija preprečuje, da bi mogel en volilec glasovati na raznih voliščih (polling places). Vnaprej zaznamovane glasovnice ne veljajo. Le uradna glasovnica se sme rabiti, ki jo volilec dobi v roke na samem volišču. Volilec se z njo poda v zastrti prostorček na volišču, da jo zaznamuje, kakor mu je drago, in jo potem izroči preganjeno tajniku volilne komisije, ki v pričo njega vloži glasovnico v volilno skrinjico, potem ko je odtrgal nad-pis glasovnice s številko volilca. Na tak način je tajnost volitve zajamčena. V mnogih državah se sedaj rabi takozvana “avstralijanska glasovnica,” tako imenovana, ker je bila najprej v rabi v Avstraliji. Glavni značaj te glasovnice je ta, da so v glasovnici navedena imena ne le vseh strank, marveč tudi vseh kandidatov vsake stranke. Poleg imena kandidata je prostorček, ki naj ga volilec prekriža, ako (Dalje m 2. atrajoi) Nedavno je iz Sušaka prispel v Zagreb znani berlinski filmski operator Henrik Bethke, ki se je po petmesečnem borav-ku vrnil iz Dalmacije. Po naročilu Društva za tujski promet in “Putnika” je Bethke prepotoval vso Jugoslavijo ter izdelal filmske posnetke najlepših naših pokrajin za velik “Jugoslovenski film” Društva za tujski promet. Doslej so izgotovljeni filmski posnetki Bleda, Bohinjske Bistrice, Maribora, Zagreba, Sušaka, Cirkveni-ce, Selca, Senja, Baške Raba, Omišlja, Malinske, Krka in Plit-vičkih jezer. Posnetki so sijajno uspeli ter bodo v kratkem zvršeni v diven film jugoslo-venskih pokrajin. Kopije se bodo predvajale v raznih državah kot propagandni filmi. Bethke je meseca avgusta na Bledu posnel za film tudi kralja in kraljico. “Jugoslovenski film” bo v prihodnjem poletju že pripravljen za vprizarjanje. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo odvetniškega kandidata Ferdinand Majarona za tolmača za angleški jezik pri deželnem sodišču v Ljubljani. Znani jugoslovenski industri-jalec Nikola Mihanovič v Buenos Airesu, ki se je v zadnjem času mudil v Dubrovniku, je tamkašnjemu velikemu županu izročil svoto 100,000 dinarjev s prošnjo, da se svota razdeli med dubrovniška dobrodelna društva in med tamkajšnje siromake. Iz Londona prihaja poročilo, la sta v znani ladjedelnici Armstrong dograjeni podmornici ‘Hrabri” in “Nebojša,” ki ju je jugoslovanska vlada naročila za svojo vojno mornarico. Ministrstvo za javna dela je odredilo, da se prične še to je- j sen z gradnjo novega betonskega mostu čez Savo pri Lescah Kakor znano, je lanska jesenska katastrofalna povodenj odnesla tedanji leseni most, namesto katerega so pozneje na- j pravili provizorični most. Za gradnjo mostu prispeva država 2,240,000 dinarjev. K gradbenim strQŠkom bosta prispevala tudi pristojna krajna cestna odbora na Bledu in Radovljici. Pri občinskih volitvah v Metliki izvoljeni so bili sledeči odborniki: Golia Ivan, posestnik in župan; Guštin Milan, trgovec in posestnik; Kopinič Julij, gostilničar; dr. Širko Ivan, sodni svetnik; Kambič Josip, posestnik; Malešič Ivan ml., trgovec; Molek Franc, posestnik; Jurman Anton, čevljar; Rajmer Anton, gostilničar; vsi iz Metlike, namestniki: Mucha Anton, trgovec; Črnič Ivan, posestnik; Konte Alojzij, mizar; Brožič Jože, trgovec; Gabrijan Ivan, trgovec; Žugelj Franc, posestnik ; Barle Konrad, nadučitelj; Bedenekovič Mihajlo, železniški skladiščnik; Bukovnik Ivo, notar. V hercegovinskem selu Jelačiču je nedavno umrl Simo Dra-govič v visoki starosti 108 let.. Prav do zadnjega je bil zdrav in krepak. V zadnjem času so mu zrastli novi zobje in sta se mu zboljšala vid in sluh. Zadela ga je srčna kap. (Dalje na 3. strani) Bivši državni senator Indiane, Luke W. Duffy, je “zaša-fal” predsedniku Coolidgeu 176 akrov obsegajočo farmo, z navodilom, da jo on in člani njegovega kabineta upravljajo tako dolgo, da administracija odpravi krivice, ki se godijo far-merjem. Za priboljšek je farma obtežena z dolgom v znesku $3,500. Določeno te dalje, da farma postane narodni park, kadar bodo pogoji o pomoči far-merjem izpolnjeni. Ex-senator Luka sicer dobro misli, toda je zelo dvomljivo, da bi spravil predsednika pa zakladniškega in poljedelskega tajnika koruzo okopavat v Indiano. * Eksperti v zveznem delavskem departmentu so izračunali, da izdajo ženske te dežele blizu dva tisoč milijonov dolarjev za šminkanje in podobno lepo-tičje. Izračunali so dalje, če bi ženske tisti denar, ki ga izdajo za lepotila v treh tednih, darovale za pomoč poplavljencem v dolini Mississippi, bi bilo mogoče zgraditi toliko nasipov in jezov, da bi bila nevarnost poplav za vedno odpravljena. Samo pripraviti je treba lepi spol do tega. Ampak, kdo bo poskusil, in če poskusi, kako dolgo bo živel! * Avijatika se zadnje čase čudno razvija. Ženske gredo “v luft,” moški pa v zavetje v kleti. * Na večer 22. novembra bo društvo št. 66 J. S. K. Jednote v Jolietu priredilo “Card Party.” Vsi posetniki bodo prijazno sprejeti, a najsrečnejšega bo sprejel — razprostrtimi perutmi tolsti puran. ♦ Znanstveniki so preračunali, da znaša osrednja toplota sol n -ca 40 milijonov stopinj. Neki rojak je k temu pripomnil, da je to samo nekaj stopinj več kot znaša vročina debat o cenah grozdja, o prohibiciji, o Domovih, o tisočakih in celo o reševanju domovine na narodnih konvencijah republikanske in demokratske stranke. Neki rojak se boji, če se hitro ne završi neka denarna transakcija, s katero bomo prišli v stike z Jugoslavijo, da bo dru^a skupina izrabila priliko dolarskih stikov. Po mojem skromnem mnenju je možno potom vsemogočnega ameriškega dolarja stopiti v stike pozimi in poleti, podnevi in ponoči, na suhem, na vodi in v zraku, v mrazu in vročini, ob tretji ali enajsti uri — ne samo z Jugoslavijo, ampak s katero koli državo na svetu. Z zlatom obložen osel odpre vsaka vrata in to vsak čas. Dolarje posoditi je malokdaj prepozno, prezgodaj pa dostikrat. Jaz še nisem nikoli imel težkoč z oddajo dolarjev, če so bili na roki, in men da tudi ti ne, dragi rojak. * Rev. John Roach Straton obljublja, da bo prihodnjo zimo pričel delati čudeže. Ce hoče čudežnim potom preskrbeti delo vsem brezposelnim, bo imel dovolj opravka in hvaležnih vernikov. * Statistika kaže, da je prebivalstvo mesta Chicago narastlo •j sedmih letih za 1,041,205 oseb. Ce bi v teh sedmih letih (Dalje na 2. strani) ‘* NohJa Doba" GLASILO JUGOSLOVANSKI! KATOLIŠKE JKDNOTI Lastnina Jugoslovanske Katoliike Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovora Naročnina ta Hane $0.72 letno; sa nečlane $1.50, s« inosemstvo $3.00 OFFICIAL ORGAN ( of th« SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Mina Ovmcd md Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members fi.jo per year Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar sc tific lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, 0. Volume III. NO. 44. Dostojnost izražanja. V tem času marsikje v deželi vihra volilni boj in pri takih prilikah se lahko zgodi, da ta ali oni pozabi na pravila dostojnosti. Toda tudi borbe za kakoršna koli načela se morejo vršiti dostojno, če prizadete stranke le hočejo. Ni namreč treba rabiti žaljivih in nedostojnih izrazov, da se pokaže nezmožnost in nezanesljivost nasprotnika ali ne-praktičnost nasprotnikovega stališča. Z mirno, dostojno, z dobrimi argumenti podprto besedo se navadno največ doseže. Z zmerjanjem in psovanjem pa največkrat izgubimo naklonjenost celo tam, kjer bi sicer najbolj sigurno mogli računati nanjo. Ako primerjamo ameriško časopisje s starokrajskim, prišli bomo do prepričanja, da se tu tudi ostri volilni boji vrše v bolj dostojnem tonu kot onstran oceana. Tudi naše slovensko časopisje v Ameriki je v tem oziru v splošnem mnogo boljše kot je bilo pred desetimi ali dvajsetimi leti. To je vsekakor razveseljivo dejstvo, kajti časnik je, ali bi moral bijti, nekak učitelj čitajočega občinstva. Vsi potrebujemo izobrazbe, od otroških let pa do zatona življenja, toda ne producira je zmerjanje in drugi apeli na najnižje instinkte človeka. Vsi smo ljudje in vsi imamo mnogo skupnega, kljub različnosti naših nazorov. Živeti moramo na nekak način skupaj in čim bolj smo strpljivi in prizanesljivi n apr am resničnim ali namišljenim napakam svojih soljudi, tem lažje bomo medsebojno izhajali in tem prijetnejše bo življenje za vse. Posebno bi morali to vpoštevati na-pram našim bratom po krvi in jeziku. Taka mala peščica nas je sredi stomilijonskega ameriškega naroda, tako podobne so si naše težave in potrebe, tako silno mnogokrat pogrešamo razvedrila, katerega moremo najti le med svojimi rojaki, da je res obžalovanja vredno, če si z nestrpnostjo zasenčimo še tiste solnčne žarke, ki bi nas mogli obsijati. S tem nikakor ni rečeno, da bi ne smeli širiti, braniti in zagovarjati idej in nazorov, ki se nam zdijo pravi, nikakor pa ni potrebno, da si pri tem sekamo rane, ki se nikoli ali pa le teško zacelijo. Ni je stvari, katere ne bi bilo mogoče povedati na dostojen način in brez žaljenja. Z zmerjanjem ne bomo nikogar prepričali in pridobili za naše ideje, ampak se bomo k večjemu osmešili. Stvaren argument, izražen v dostojnem tonu, bo pa poslušal in razmišljeval tudi naš načelni nasprotnik. Vsaka žaljivka boli, posebno če je neopravičena. Recite malemu otroku ostro besedo, pa bo zajokal. In mi vsi smo končno samo veliki otroci in imamo čuteča srca, dasi tega vselej ne pokažemo. Za rast in napredek naših društev je velike važnosti, da se na sejah ogibljemo vsakoršnih žaljenj. Vel>ki večini društev J. S, K. Jednote je itak treba dati priznanje, cfo vodijo svoje seje res v pravem bratskem smislu in razpoloženju. Ne more se zahtevati in pravzaprav bi bilo celo žalostno, če bi sc pri razmotrivanju kakšne zadeve ne slišala različna mnenja. To je potrebno, da se izbistrijo pojmi. Vsak član ima pravico, da priporoča do gotovega cilja pot, ki Me njemu zdi najboljša. Če ima vsak član dober namen, in če sodi tudi o drugih, da želijo koristiti društvu in skupni organizaciji, dasi se mnenja križajo in razlikujejo, se bo končno zadeva gotovo uredila tako, da bo za celoto najbo-Jjc. Glavno je, da so debate stvarne in dostojne, brez osebnih napadov in žaljeni. Kot že omenjeno, se naše članstvo v splošnem ravna po tej smcrnici, zato lahko beležimo stalni napredek in vzoren red v organizaciji. Tudi našim dopisnikom jc treba priznati, da so v splošnem stvarni in dostojni in da jim bratstvo ni prazna beseda. To zna v prvi vrsti ceniti urednik, ceni pa to smernico tudi ostalo Članstvo in drugo čitajoče občinstvo. Iz dobrega dela ki ga vrši J. S. K. Jednota med svojim članstvom, iz vzorne in točne uprave, iz prireditev naših društev in iz našega glasila sc zrcalijo vrline naše organizacije. In čim bolj se bomo v tem izpopolnili, tem bolj se bo vzdigal naš ugled in tem lepše bo rastla in napredovala naša J. S. K. Jednota. , VSTANI, ČLOVEK! Vstani človek! Razprostri čilega duha peroti solneu in zvezdam nasproti — dvigni srce in oči! Zemlja ti ne more dati več kot dobra skrbna mati, duh je, ki te preživi. (Griša). PREVEČ JE VEČ KOT DOVOLJ DR. JOS. V GRAHEK, vrhovni zdravnik J. S. K. Jednote. Naravnost čudovito je, kako vetrovna so nekatera mesta; to sodim po številu zdravniških prijavnih kart, ki jih zgube gotovi tajniki. Včasi se tak izgovor sprejme, toda če se od iste stranke kaj takega večkrat ponovi, to je več kot more človek prebaviti brez bolečin. Jaz bi priporočal, da bi se te prijavne karte oddajale na pošto tak čas dneva, ko ni prehudega vetra... Nekateri tajniki imajo navado, da denejo prijavno karto v koverto in jo pošljejo dva ali tri tedne prepozno. Na ta način manjka na prijavni karti poštni pečat in jaz nimam ničesar, na kar bi se opiral, če trdim, da prijava ni došla pravočasno. Zaradi tega prosim, da tajniki oddajajo prijavne kartice na pošto kot take in ne v kovertah. V poslovanju J. S. K. Jednote je vladala dozdaj lepa harmonija in ta bo ostala med nami tako dolgo, dokler bodo sodelovali uradniki in člani. Brez sodelovanja mi ne moremo pričakovati učinkovitega in točnega poslovanja. Ne zgodi se dostikrat, da bi bil primoran opozarjati članstvo zaradi zakasnitve prijavnih kart in zaradi izgovorov, ki so s tem v zvezi, toda nekateri tajniki hočejo izrabiti prijaznost. Kadar je preveč tega, pa postane več kot dovolj. Prosim, pomagajte mi nadaljevati z dobrim delom za vse in ne zahtevajte od mene za nobenega posameznika izjem in posebnih privilegijev. Priporočam dalje, da kadar kak nov prosilec vloži prošnjo za pristop v organizacijo, da se skrbno preišče njegova prejšna zgodovina. Pronajdite, če je prosilec že član katere druge organizacije, in če je, za koliko bolniške podpore je zavarovan. Te informacije so zelo potrebne, ker dajo glavnemu uradu idejo n visokosti zavarovalnine pros-oektivnega člana. Ako se hoče nož za bolniško podporo višje zavarovati, kot znaša njegova lnevna plača, kadar dela, ima mogoče kakšen vzrok za to. Zavarovalne družbe ne marajo za-/arovati nikogar več kot za ivoto, ki odgovarja 40% do ,30% zaslužka dotičnika, kadar dela. Ako je prosilec na štraj-ku in se hoče zavarovati za dva ili tri dolarje dnevne bolniške podpore, se mora o tem naznaniti glavnemu uradu na listini, ki je preskrbljena v to svrho. Vprašanja na teh listinah je treba odgovoriti v vseh slučajih. Zato so te listine tiskane n razdeljene tajnikom. Prosim, sodelujte z glavnim uradom tudi v tem oziru. Bratski pozdrav! o------------- Potop parnika. Dne 25. oktobra proti večeru 3e je nekako 130 milj od brazilskega obrežja potopil italijanski potniški parnik Principessa Mafalda. Parnik je bil last Iružbe Navigazione Generale .taliana v Genovi. Smatral se :e za enega najboljših italijanskih potniških parniko\\ ki so oskrbovali promet med Genovo n Brazilijo in Argentinijo. Parnik je zadel na podmorsko pečino in sledila je eksplozija kotlov. Radio-klici na pomoč jo privabili parnike Formosa, Alhena, British Empire Star in Mosella, ki so rešili večino potnikov. Vsega skupaj se je nahajalo na ponesrečenem parniku okoli 1,600 oseb, in od teh se j ili po zadnjih poročilih pogreša okbli oOO. S parnikom sta ae baje potopila tudi kapitan Guli in radio operator. Potniki so bili največ italijanski izseljenci, | ki so se nameravali naseliti v Braziliji in Argentini. Mogoče je, da jc bil med njimi tudi kakšen naš rojak, ker je znano, tla sc Slovenci iz Julijske Krajine izseljujejo precej številno v Južno Ameriko. VESTI IZ CLEVELANDA (Nadaljevanje Iz 1. strani) vega o razmerah v vipavski dolini in sploh v Julijski Krajini. Ob enem je uredniku osvežil spomin na prijazne rojake in divne kraje naše vedno zeleno pacifične obali. Praznovanje 30-letnice obstoja Slovenskega Sokola v Clevelandu se je v resnici sijajno za-vršilo v nedeljo 30. oktobra. Opoldne so se sešli v spodnji dvorani Slovenskega Narodnega Doma člani Sokola in nekateri povabljeni gostje k skupnemu kosilu. Stregle so naše brhke Sokolice, ki so tudi okitile vse navzoče z nagelj i; člani Sokola so dobili rudeče, gostje nečlani pa bele nagelje. Govorniški program je otvoril starosta Sokola, ki je navzoče kratko pozdravil, prečital brzojavno ča-stitko newyorškega Jugoslovanskega Sokola, nakar je izročil stoloravnateljstvo Mr. Josip Kalanu, dolgoletnemu in delavnemu sokolskemu delavcu. Ta je pozval k besedi več navzočih članov in gostov. Med prvimi je bil naš mestni poslovodja William R. Hopkins, ki se je zelo pohvalno izrazil o Slovencih, o Sokolih in še posebej o telovadbi, katera krepi telo. Govorili so še: Mr. Tišler, ustanov- ni član, ki je k slavnosti prihitel iz Detroita, dr. F. J. Kern, Jos. Mihaljevich in John L. Mi-helich, naš slovenski koncilman. Zaključil je s krasnim, navdušenim govorom naš poznani pesnik Ivan Zorman. Miss Irma Kalanova in Miss Jeanette Perdanova sta nam zaigrali nekaj lepih slovenskih in drugih melodij in Miss Perdanova je zelo ljubko in z občutkom zapela tisto Gregorčičevo o deklici, ki je hodila v cerkev gledat mladega cerkovnika, in še par drugih pesmic. V avditoriju Slovenskega Narodnega Doma se je kmalu po drugi uri popoldne pričela telovadba vseh sokolskih oddelkov. Nastopili so Sokoli in Sokolice, deški in dekliški naraščaj in dorast. Vsi nastopi so bili zanimivi in izredno dobro izpeljani; dorast nam je pokazal še posebno gibčnost, Sokolice pa pravo gracijoznost, tako v prostih vajah kot pri vajah na orodju. Vsak nastop so gledalci ocenili s ploskanjem in neredkokdaj je bilo ploskanje naravnost burno. Posebej je vredno omeniti začetek, ko je godba zaigrala “Mlade vojake’' in se je v dvorano pričela viti dolga vrsta Sokolov, tistih, ki so in tistih, ki bodo. Sokoli in Sokolice, naraščaj in dorast, vse se je zvrstilo v lepo formacijo na obširnem odru. Kot bi nam hoteli reči: poglejte nas, nad sto nas je, po večini smo rojeni v Ameriki, vendar smo Slovenci in Slovenke, Sokoli in Sokolice, in ponosni smo na to! Zavzeti smo zrli to pestro skupino zdravja, moči in kipečega življenja, vse od nežne mladosti do polnega dekliškega in moškega razvoja. Živahne slovenske melodije so se vtapljale v gromu ploskanja, in marsikaterega je nekaj neznanega stiskalo v grlu, in eden ali drugi si je z rutico brisal pot in jo potegnil tudi preko oči . . . Ne bojmo se za usodo naših Narodnih Domov, naših podpornih organizacij in drugih naših ustanov, dokler imamo med nami skupine, ki znajo na ta na-•in ohraniti mladini slovensko zavest in s tem ljubezen do vsega, kar je lepega in dobrega med nami. Med posameznimi točkami telovadbe bilo je nekaj dobrih pevskih točk, po zaključeni telovadbi pa se je razvil ples. Zvečer se je v spodnji dvorani vršil svečan banket, katerega se je udeležilo nenavadno veliko število gostov. Na banketu je bil stoloravnatelj navdušeni in požrtvovalni sokolski delavec Mr. Joseph Žele. Pri tej prili-; ki smo zopet slišali marsikaj | zanimivega o razvoju Sloven- skega Sokola v Clevelandu in o pomenu Sokolstva za Slovanstvo in za našo mladino; govorili so člani, oziroma gostje: Tišler, Frank Černe, Rudolph Perdan, Vatro Grili in Louis F Truger. Sledil je ples v obeh dvoranah in prosta zabava, ki je bila res vredna tega imena. Kamorkoli si se ozrl, si videl jasne obraze in iskreče oči; povsod si slišal vesel smeh in živahne prijateljske pogovore. Dostojno, a neprisiljeno veselje do življenja je kipelo vse na okrog, prav kot da je vse objel duh Sokolstva in Slovanstva in jih združil v eno samozavestno, v lepoto sveto verujočo, rajajočo družino. O postrežbi se more reči, da je bila izvrstna v vseh ozirih, zakar si pač delijo zaslugo Sokolice, Sokoli in njih prijatelji. Tako je bilo lepo in prijetno, da se ducat veseljakov ni zmenil niti za “policijsko” uro, in je podaljšal zabavo kar na svojo roko. Neugnanči smo se kar brez vsega programa in dogovora vtaborili v nekem kotu, kjer je bilo takoj na vrsti petje in smeh in gledanje v “štirnco.” Dotična “štirnca” je vsebovala “živo vodo,” pridelano v naši “Beautiful Ohio,” zato se razume, da je nismo samo gledali. Tajnik S. N. D. je hodil okoli nas kot maček okoli vrele kaše, poskušal grdo gledati in je bržkone gojil pregrešne želje, da bi nas vrag pocitral. Končno smo ga vendar potolažili z obljubo, da bo enkrat stal v galeriji svetnikov-mučenikov in da bo morda še rdeče “namalan” v pratiki. Tako je mož vendar potrpel, dokler se veseljaki niso blagovolili izmazati. A V nedeljo 6. novembra ob dveh popoldne se bo pričel izvajati koncert pevskega društva Edinost v Slovenskem Narodnem Domu. * Mestni zastop clevelandski je sprejel resolucijo koncilmana Witta, ki obsoja znano Marshallovo postavo in priporoča volil-cem, da glasujejo proti. Ugovarjala je samo koncilmanka Helen Green. o------------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) ne bila divjala butlegarska vojska, bi prirastek nedvomno znašal dva milijona. ♦ V nekem starokrajskem listu sem čital, da pri mnogih divjih narodih smatrajo dvojčke za veliko nesrečo. No, tudi civilizirani narodi so v tem oziru še zelo poganski. * Registracija za predstoječe olitve je bila y Clevelandu zelo številna. Normalni ljudje sodijo, da je to dobro znamenje. Pesimisti pa gledajo tudi ta pojav od črne strani in pravijo, da pomeni strašanski padec za gotove kandidate in predloge. * Neki profesor je pronašel, da ima angleščina 468 izrazov, ki pomenijo ljubezen. Ni čuda, da se je tako teško priučiti angleškega jezika, ki ima toliko praznih in nesmiselnih izrazov. * Iz države New York prihaja poročilo, da je kokoš nekega farmerja izlegla jajce, ki je tehtalo štiri in pol unče in je merilo v obsegu štiri in pol palca. Ko .so jajce odprli, našli so v istem drugo, popolnoma razvito jajce normalne velikosti. O podobnih jajčjih čudežih smo bili dozdaj navajeni slišati le iz držav Kansas in Missouri. Gornje poročilo morda pomeni, da je v državi New York mošt odkipel in da vsebuje več kot pol procenta “kika.” * Sosedno slavno uredništvo so te dni na novo papirali. Meni so obljubili nov pildek, hočem reči: nov stenski koledar, da se ne bi kisal. Kaj se hoče, sem Jugoslovanska UrtuMJaui L UM * Katol. Jednota Iakorporirana 1. 1*01 SLATNI USAD Y ELY, MINN. Glaral odborniki 1 Predaednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, Pa. Podpredaednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorala, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 001, Ely, Mina. . , Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Av*., 0*» Duluth, Minnesota. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American Stat« Bid*., 000 Grant Street at Sixth Av«., Pittsburgh, Pa. Nadura! *dWi Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, 111. 1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, C*l* 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd.. Cleveland, O. Jednotino aradno glasile: NOVA DOBA, 8117 St. Clalr Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSil)1^! naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na P[fr. sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bol#1*^ spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. ^ Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in •*f!T membe naslovov naj ee pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. Clalr Cleveland, Ohio. atio® «1J 1 8 člaal *>' Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan®, za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se ***', Dn S, »ji »je iU mbi *!*!( ve ‘Pa % k T, o foče Pet, De 1 i*ni Pa »e Jo. 'Pev Jlicc zPa( % 'N \ tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev ^ obrnite na gl. tafrika. Nove društvo se lahko ustanovi članicami. pač mlad po službenih letih in se moram z malim zadovoljiti. * Še devet dni je do Martinovega, ko bo promoviran naš prijatelj Grozdni Sok doktorjem vsega zdravilstva in še marsičesa druzega. In še desetkrat bomo šli spat, predno gremo na veselico skupnih clevelandskih društev J. S. K. Jednote v Slovenski Dom v Collinwood. To bo na Martinovo soboto zvečer. * Kemal paša, predsednik in diktator Turčije, si domišlja, da je junak, ker je sedem dni skupaj govoril. Prava reč to. Marsikatero nežno in slabotno žensko bitje ga poseka za 99 procentov. A.J.T. -------o-------- DRŽAVNE IN OBČINSKE VOLITVE (Nadaljevanje s 1. strani) glasuje zanj. Na tak način ni volilec prisiljen, da bi glasoval za vse kandidate ehe in iste stranke, marveč more izbrati izmed vseh strank, kakor mu je drago. Najnovejši način glasovanja je oni potom volilnih strojev (voting-machines). Ti stroji ne le zaznamujejo, marveč tudi štejejo izbrane kandidate. New York in razna druga mesta so uvedla take volilne stroje. Volilne zlorabe in podkupovanja ob splošnih volitvah so imele za posledico, da so mnoge države vzakonile postave proti volilni korupciji. Nepostavna raba glasovnice je kaznjivo dejanje. Večina držav zahteva, da morajo poedini kandidatje objaviti svoje volilne stroške. Nekatere države so šle še dalje in potom zakona omejile stroške volilnih agitacij. Na primer, v državi New Jersey ne smejo stroški vsakega kandidata za governor ja ali federalnega senatorja presegati !>50,000, za kongresnika $7,500, za člana državne legislature po pet centov za vsakega volilca. V državi Ohio ne .^Ine kandidat za go-vernorja potrositi več kot $5,000 za vso volilno kampanjo itd. Zakoni o omejevanju volilnih stroškov so postali potrebni. Treba le pomisliti, da vsa burna volilna kampanja za izvolitev Abrahama Lincolna je stala približno $100.000, dočim dandanes strošek petih milijonov pri predsedniških volitvah ne vzbuja nikakega začudenja. F.L.I.S. 'II.!' llf, ta, ki je po njegovem drugi najboljši, napravi ko 2, in tako naprej. j Nova Doba mora biti , pravil v političnih in ver* T r> zadevah nepristranska. j poroča čitateljem, da v0^.0 j Marshallovo postavo, glasujejo proti. Pomen pos' ve je kratko raztolmačen, ,| - - SV«P ci pa naj glasujejo po prepričanju. Med veS^nll i% Clevelanda so tudi navede*1) štirje slovenski kandi^ mestno zbornico, s kratki1” * som istih. Izbira naj mi vsak sam. Glasom člena II., t°^eJ ustave in pravil je name11 j K. Jednole “zedinjevati l!1 ^ tično izobraževati člailS smislu naprednih princip0' med njimi gojiti ljubek ‘Ho \ % to % Pa av, 13 slovanskih narodov, posel do naše nove domovine rike.” :by ■bi'1’] V državi Ohio in P°se0( Clevelandu je mnogo ^ ■ t, ot, % ^at ki S. K. Jednote in med v) iifj lepo število državljanov- ^jj ljubi to deželo, se bo k0*', poslužil svojih pravic na način, državo-^ . . . ki. V] zdi najprimernejši, m * čuti Slovana, bo znal vrednost slovenskih ali 15 -skih zastopnikov v jav111 dih. ‘le j v [ ■it] *žit REJA ZAJCEM (Nadaljevanje s 1. str*1’11 • • • P-o^i ze z osmimi meseci #| pleme in navadno skoti krat na leto po štiri ah ' * 1 1 S, dičev. ietek . MA RSHALLOVA POSTAV A IN DRUGO (Nadaljevanje Iz 1. strani) pred imenom kandidata, za katerega najbolj želi, da bi bil izvoljen. Pred imenom kandida- edC Zajce za zace- ^ čje farme” ni težko do zahtevajo preveč osk1^ prevelikega prostora. g zajčje kože pa je odp1'* močjo zveznega polj departmenta so ia‘' $ ustanovili svojo centra^, ji menjalnico, ki ima sede ^ Yorku. To jc nekakšna ,^ rativa, potom katere iz vseh delov dežele lJl ' « vij o na trg kože v ve*1'vejiJ žinah in razdeljene P° in kakovosti. Centrala ( je ma kože tudi v m3 činah. > •ki s°i Davni naši predm1' odvisni od lova. Z II,e1. iiilj ;|fj '4' te divjačine so se hra11'^ kožuhovina jih je bran' mrazom. prehrano glov* Danes c ni odvis»° bi10.. divjačine, kajti potre )f nam daje živina, ka^®’^ r vek vdomačil. Napre( jjji zacije, ki je skoro zverine, moral je k0'.1, preskrbeti za kožuhovl^‘ ro zahteva moda. no “krvoločnih d iv’J' bomo v bodoče vali od pohlevnega zajčka. iwlHii lilllfgl \ SSg nesota. Torej, ako se bo prihodnja konvencija vršila v Ely, Minn., bodo stroški znašali od $8,000 do $10,000 več, kakor pa če se vrši v Indianapolisu, Ind. Torej cenjeni sobratje in sosestre, apeliram na vas, pred-no boste odločili, bodite premišljeni. Od raznih strani se nam očita, da nimamo potrebnih prostorov, oziroma dvorane za konvencijo. Ravnokar smo dokončali veliko stavbo, ki se odlikuje daleč na okoli in stane $80,000 in prostora je v dvorani za 2,000 ljudi, in stoji v sredini slovenske naselbine. Ni se treba bati nobenih neprilik od strani tukajšnih Amerikancev. Sobratski pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote! Josip Gačnik. Barberton, O. Društvo sv. Martina, št. 44, J. S. K. Jednote je na svoji zadnji redni seji dne 23. oktobra razpravljalo o inicijativnem predlogu društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 J. S. K. Jednote. Po dolgi debati je bilo sklenjeno, da naše društvo ne podpira omenjenega predloga. Razlogov za to je več, največji od teh je brezposelnost, katera se opaža v vedno večji meri. Ne samo pri nas v Barbertonu, ampak tudi po drugih naselbinah se ta predlog odklanja iz istega vzroka. Ako bi se konven cija vršila v Ely, Minn., bi sta^ lo Jednoto precejšno svoto več denarja, kakor če se vrši v In-dianapalisu, lnd. To pomeni, da bi bila še večja naklada in to bi bil zopetni udarec na Jednoto, katerega se pa dajmo, če je le mogoče izogniti. Iz tega razloga je društvo sv. Martina, št. 44 za to, da se vpošteva sklep zadnje redne konvencije J. S. K. Jednote. Joseph Hiti, tajnik. Euclid, O. Naznanjam, da društvo Napredek, št. 132 J. S. i£. Jednote podpira iniciativo društva št. 1, J. S. K. Jednote, da se prihodnja konvencija vrši v Minnesoti, kar bo velikega agitacijskega pomena za rast organizacije. Z bratskim pozdravom Frank Bajt, tajnik. JOLIETSKE VESTI Število avtomobilskih nesreč zelo narašča. Lansko leto se je v celem pripetilo 209 avtomobilskih nesreč, letos pa je bilo na ta način poškodovanih že 325 oseb v prvih osmih mesecih. Lansko leto je na posledicah avtomobilskih poškodb pomrlo 42 oseb tekom celega-leta, letos pa je isto število oseb smrtno ponesrečilo že v osmih mesecih. V avditoriju tukajšne višje šole bo dne 7. novembra igrala “United States Navy band,” ki spada med najbolj sloveče godbe te dežele. Godba je na svoji tretji letni turi in bo obiskala 56 mest. Dveletna Lilian Dishler, hčerka Mr. in Mrs. Isadore Dishler, na 603 Elwood St., je dne. 22. oktobra padla v posodo vroče vode in dobila take opekline, da je drugi dan v bolnišnici umrla. Šestdesetletni Joseph Petro-šek, penzijoniran uslužbenec Swift Co. je smrtno ponesrečil na lovu dne 23. aprila. Baš ko je hotel ustreliti nekega ptiča na bregu Des Plaines reke, se je zapletel v zveženj starih žic, padel in vrgel puško od sebe. Puška se je na kamenu sprožila in Petrošek je dobil strel v prsa. Nesrečo je videla njegova sinaha skozi okno domače hiše, a predno je dospela do mesta nezgode, je bil mož že mrtev. Za parolo je prosil 77-letni John Dunn, ki služi že tretji termin v tukajšni jetnišnici. Vsega skupaj je mož presedel nad trideset let v različnih zaporih, in pravi, da bi rad vsaj umrl na prostem. Bil je v zaporih držav Wisconsin, Minnesota, Nebraska, Maryland, Ohio, Kentucky in Illinois. V svojih mlajših letih je tuintam razstrelli kakšno blagajno, pozneje pa je vdiral v stanovanje in kradel obleko in zlatnino. Njegov plen baje v nobenem slučaju ni znašal tisoč dolar jev vrednosti. Jetnišnico v Jo-lietu pohvali, da je ena najboljših v deželi. , Komisar Jensen naznanja, da se v kratkem snide odbor za parole in ba zaslišal prošnje 500 kaznjencev. V ječah primanjkuje prostora, zato bo omenjeni odbor po možnosti paroliral jetnike z manjšimi kaznimi. Tudi bo s tem državi prihranjenega precej denarja, kajti vzdrževanje vsakega kaznjenca stane državo 300 dolarjev letno. John D. Walker, državni ravnatelj jetnišnice je povedal jet-niškim uslužbencem, da ne smejo organizirati unije ali kluba za dosego osemurnega delavnika. Dejal je, da država nima dovolj denarja, da bi najela večje število jetniških uslužbencev in jim dovolila osemurni delavnik. Ti uslužbenci delajo večinoma po dvanajst ur dnevno. * Poročevalec “Jolietskih vesti” ponovno opozarja tamkaj-šne rojake na “Card Party” 22. novembra v Slovenia dvorani. Kazino, šestinšestdeset in druge navadne igre tisti dan ne bodo na programu, ampak vse nekaj boljšega. Baje še celo podarjeni puran teško čaka tistega dne, ker bo tisto njego- va zadnja zabava pred Zahvalnim dnevom. Na Zahvalni dan se bodo pa v neki hiši zabavali na njegov račun in kožo. Kje, tisto se pa ne ve. Vsak, kdor kupi vstopnico za “Card Party” imel bo priliko dobiti tega velikega ptiča, če bo srečen, in sicer na 22. novembra, ki bo v Jolietu “naš dan,” kakor se izražajo “fantje” društva št. 66 •J. S. K. Jednote. o-------------- NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja moji soprogi Antoniji Slanovich (roj. Jerovšek) Umrla je po dolgi, mučni bolezni dne 14. oktobra, 1927 in pogreb se je vršil civilno dne 16. oktobra na Oak Springs pokopališče v Canonsburgu, Pa. Pokojnica je bila članica društva Bratska Sloga, št. 149 J. S. K. Jednote, katero ji je poklonilo krasen venec v zadnji pozdrav. Iskrena hvala članicam in članom, ki so jo obiskali na mrtvaškem odru in vsem, ki so jo spremeli k zadnjemu počitku s svojimi avtomobili. Lepa hvala za krasne vence in cvetlice, katere ste položili na krsto pokojnice v blag spomin. Posebno se zahvaljujem mojemu bratu • Alojziju in njegovi soprogi za krasni podarjeni venec in drugo naklonjenost. Nadalje lepa hvala pevskemu zboru “Iilirija,” ki je zapelo v zadnji pozdrav pokojnici. Ti pp. draga soproga, počivaj v miru ir lahka Ti bodi ameriška zemlja: Žalujoči soprog: Anton Sla- novich. Strabarie, Pa., dne 25. oktobra, 1925. ZAHVALA Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,prijateljem in znancem za izraženo nam sožalje o priliki smrti ljubljenega soproga, oziroma sina ’"h očeta Josepha A. Virant-a. Posebno se zahvaljujemo č. gg. duhovnikom: Rev. John Kraker, Rev. Novak, Rev. J. S. Welsh in Rev. Cutter, ki so se udeležili pogreba in nas tolažili. Ob enem se zahvaljujemo American Legion, Fraternal Order of Eagles in društvu sv. Alojzija, št. 6 J. S. K. Jednote za darovane vence in udeležbo pri pogrebu. Iskreno se dalje ?ahvaljujemo vsem ostalim, ki so darovali vence ali prispevali za zadušnice, dalje vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile in ki so se udeležili pogreba. Posebej še srčna hvala drušvtu sv. Alojzija, št. 6 J. S. K. Jednote in J. S. K. Jednoti ?a točno izplačano bolniško pod- poro in smrtnino. Iskrena hvala vsem, ki so nas tolažili v dneh žalosti. Mrs. Helen Virant, soproga; Thomas Virant, sin; Gertrude Virant, mati; bratje in sestre. Lorain, O., 24. oktobra, 1927. IŠČEJO SE SLOVENCI: Debevc Albert iz Vrhpolja, Slovenija, živel v Clevelandu, O.; Žagar Franc iz Nove Laze, živel v Brooklynu, N. Y.; Jakob Tomažič iz Stare Vasi, Slovenija, živel v Illinoisu; Šinkovec Ivan iz Zagrada pri Novem mestu, Slovenija; Belšak Vincenc iz Slovenije, živel v Havani, N. D.; Franc Tolar iz Slovenije, živel v Alegheny, Pa. Kdor bi o teh ljudeh kaj vedel, je na-prošen, da to naznani Izseljeniškemu poslancu (Commissioner of Emmigration), 1819 Broadway, N. Y. -------O------- IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA (Nadaljevanje iz 1. strani) V splitsko pristanišče je nedavno prispel angleški paro-brod “Arcadia,” na katerem se nahaja 250 angleških izletnikov,, ki so došli iz Messine ter obiskali razen Splita tudi Dubrovnik in Boko Kotorsko, odkoder se preko Krfa in Alžira vrnejo v Anglijo. Zanimivo je, da razen Messine “Arcadia” .ni pristala v nobeni italijanski luki. Gospod Podrenik je nastopil službo občinskega tajnika v Hrastniku. S tajništvom v Hrastniku se hoče olajšati uradno občevanje z občinskim uradom v Trbovljah. Tržaškemu fašističnemu listu “Popolo di Trieste” je uvoz in razpečavanje v Jugoslavijo za-branjeno. List že dalj časa uprav strupeno napada Jugoslavijo ter je v nekem svojem uvodniku meseca avgusta žalil celo kralja. Vsem slovenskim listom je uvoz v Italijo prepovedan, a italijanski listi se neovirano razpečavajo v Jugoslaviji. Zob za zob!, Slovenski delavci, delavke in uradniki v Beogradu so ustanovili kulturno in prosvetno društvo “Cankar” z namenom, da vpostavljijo med tamkajšnim delavskim življem zvezo in razvijejo potrebno družabno življenje. Pod okriljem tega društva bodo prirejali sestanke, predavanja, družabne večere, koncerte in zabave ter gojili petje, glasbo in dramatiko. Društvo bo imelo tudi svojo čitalnico in knjižnico. V nedeljo popoldne 6. novembra vabi rojake iz soseščine vinska trgatev društva Napredek, št. 132 JSKJ v Slovenskem društvenem domu v Euclidu, O. KONVENCIJA AMERIŠKE-JUGOSLOVANSKE ZVEZE V MINNESOTI, KI SE JE VRŠILA 21. AVGUSTA 1927 V GILBERTU, MINN. Za društvo Napredek, št. 132 J. S. K. Jednote: Frank Bajt, tajnik. RAZPRAVE O INICIATIVI Indianapolis, Ind. Ker smo vsi člani J. S. K. J, tudi solastniki Nove Dobe, dovolite tudi meni nekoliko prostora v našem glasilu, da podam nekoliko preudarkov skupnemu članstvu v razsodbo. Kot delegat društva sv. Jožefa, št. 45 J. S. K. Jednote na zadnji konvenciji v Lorainu, Ohio, si štejem v dolžnost spregovoriti par besed glede prihodnje konvencije. Razmotrivalo se je, da bi bilo najboljše, ako bi se prihodnja konvencija vršila kje v sredini držav, ker na ta način bi bili manjši stroški za Jednoto in krajevna društva. Ko se je odločilo mesto Indianapolis za prihodnjo konvencijo, že takrat smo bili mnenja, da si Jed-nota prihrani nad $4,000, kajti ako bi vsi delegati in delega-tinje iz vzhodnih držav potovali kam v oddaljene države, oziroma v Ely, Minn., bili bi stroški za vožnjo veliko večji, kakor pa sem v Indianapolis, Ind. Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 v Ely, Minn., se sploh delegati niso hoteli potegovati za konvencijo, sedaj so se pa kar naenkrat zglasili s predlogom za premestitev iste. Predno se odobri premestitev konvencije, naj si cenjeni sobratje in sosestre J. S. K. Jednote dobro premislijo za kar se bodo odločili. Jaz se strinjam s predlogom sobrata Johna Pezdirca, člana društva št. 61, J. S. K. Jednote priobčenem v Novi Dobi, št. 41. Ce si predstavimo državi Pennsylvania in Ohio, štejeta skupno 57 društev, kar je skoraj gotovo, da bodo ta društva poslala do 50 delegatov, brez glavnih uradnikov, ki so med njimi. Vožnja bi stala iz Clevelanda do Indianapolisa §10.23, in ena dnevnica $8, skupaj $18.23, ter nazaj zopet toliko, kar znaša skupno $36.46. Pa vzemimo na primer, da potuje iz Clevelanda v Ely, Minn., stane vožnja $35 in tri dnevnice po $8 je $24, torej skupaj v eno stran za enega delegata $59 in ravno toliko nazaj, torej znaša $118. Torej je razlika za enega delegata iz Clevelanda do Minnesote za vožnjo in dnevnice $81,54 več kot pa če se držimo sklepa zadnje konvencije. Mogoče bo kateri rekel, saj pa* delegatom in glavnim odbornikom iz Minnesote ne bo treba plačati vožnje v Indianapolis, Ind. To je res, če pa pogledamo zadevo bolj natančno, pa pridemo do zaključka, da je več društev v sredini držav, ki bi povprečno manj plačala do Indianapolisa kot do Ely, Min- našega društva za njih požrtvovalnost. Naš letošnji piknik in veselica sta bila prav dobro obiskana, večje udeležbe si skoro misliti ne moremo. Upam, da bo tudi za naprej vsak član in vsaka članica, ako bo le mogoče, obiskala vse društvene prireditve. K zaključku letošnje sezone je društvo sv. Martina, št. 44 J. S. K. Jednote sklenilo, da priredi še eno veselico, katera se bo vršila dne 5. novembra v dvorani društva Domovina na Mulberry cesti. Pričetek točno ob sedmih zvečer. Ker bo ta prireditev našega društva zadnja za letošnje leto in tako rekoč rie bomo imeli prilike, da se skupaj razveselimo do prihodnje spomladi, pričakujemo od strani članstva kar največje udeležbe. Tem potom uljudno vabimo tudi vsa druga društva kakor tudi posameznike iz Barberto-na in okolice, da se te naše prireditve v kolikor mogoče velikem številu udeleže. Pridite, la pokusite letošnji kalifornijski pridelek in pristne kranjske klobase s kislim zeljem; in še več drugih dobrot bo preskrbel odbor. Upam, da ne bo nobenemu žal, če se udeleži. Joseph Hiti, tajnik. Butte, Mont. Člane društva sv. Martina, št. 105 J. S. K. Jednote vabim, da se polnoštevilno udeleže zabave, katero priredi društvo na večer 13. novembra. Ob enem so vabljeni tudi ostali tukajšni Slovenci in Slovenke, da nas ina tej plesni veselici posetijo. Veselica bo kot nekaka šest-najstletnica društvenega obstoja in čisti dobiček iste gre v društveno blagajno. Igral nam bo dober orkester in za vsestransko postrežbo in red pri zabavi bo skrbel pripravljalni odbor. Torej rojaki, člani in nečlani, pridite v Slovenian-American Hall v East Butte na večer 13. novembra in se zabavajte z nami! Na svidenje! John Deslich, predsednik društva št. 105 J. S. K Jednote. Euclid, O- VABILO NA VINSKO TRGA-TTEV. — V nedeljo 6. novembra priredi naše društvo Napredek, št. 132 J. S. K. Jednote svojo prvo vinsko trgatev. Zabava se bo vršila v Slovenskem društvenem domu v Euclid in se bo pričela ob dveh popoldne. Sobrati in sosestre, kakor tudi j ostali Slovenci in Slovenke iz ! soseščine so vljudno vabljeni, ; da se udeleže naše prireditve. |L Chicago, 111. I § i'° Jugoslovan, št. 104 J • Jednote je sklenilo na " Jjt Zafn^’ seJi> da povabi vse I Ci>ne k prihodnji redni »br* Se vr®^a dne n0‘ v navadnih prostorih. ve° r,1Va^° se bo glede skupil L.! . chicaških društev, b» | !ltl] ajo k J. s. K. Jednoti. . na veselica se bo vršila I ToUarja V Narodni Dvora-j )S( Je vsakega člana dol- t‘ a se za gotovo udeleži j |j 0 s6ji bomo zopet imeli siče. medsebojno. Brat John d ^ nam obljubil, da bo ji ‘eskrbel za naše želodce, I isnik°mo trpeli gladu, in brat . I ina a[’ Ludwig Koširnik, je „e ^° ^'ubil, da bo poskrbel, I m0 P° želodcu nobenega fPevai ,^a gor* navedena sta itt* Pto t^e Za zadnj° domačo id' |ka,’ vl Se je vršila v maju f*'ičak'1 •lla^ Vse Povo^'no-ft* )o (|f ujenio od članstva, da ^ : njp ° ZadnJega udeležilo pri-t! SeJe. M Mladič, tajnik. lili —— J lat,0tn v Export, Pa. J lit s^va Studenec pod J J’ S- K- Jednote gtef ~lovanom v tej oko- da je naše dru-glaW \ ^ne 9. oktobra skle-i« J ki še nimajo pfe$ ^ j !5® zavarovane pri jijo| itc n lepo priliko za !>*' * ! 8tro%mber’ da J ° vP‘šeJ0 po# 'sto 1n ^ \ ’ ore.i članom ne in/ '^lHZega k0t pripeljati tvo 'ij,, °> nikomur ne bo v ..a slučaj iskati zdrav-3# * Cg°Vem uradu. Pri- ebl| >otr;? člani in članice, ^ e omenjeni dan in ^at| ,V J- S. K. Jednoto. ujiO *> It; . ° 8am° redni ases-hV °' ^na‘^a L") centov me-iitfi' • ^ bratskim pozdra- $ Frank Kužnik, J { Va št.. 138 J. S. K.J. I 1 ----- A Wa » njf le u Barberton, O. "kdof! S ** mislili, da smo ' if tiče, ,Sl n&selbini. Kar se i ^ "* Sn' reS Zd° P°časi’ z jji fr i Kiir 1 Je več brezposel-fetj,08e- Pa društva tiče, V p naPredek z vsakim } cla,' ^i°i)ili smo že lepo VJ S i, 7 in itanic v oba tf9 : i So U(*' društvena bla-go^j Hvala za vse i P0/^! Ns^^nom in članicam »»♦»»♦»♦»»«•»»»»♦ ♦ »•»»»»»♦■HM * ♦ »♦♦♦»»»»'»»»»»<" L. N. TOLSTOJ HADŽI-MURAT Poslovenil Vladimir Levetik gaj o života na koščke,” je rekel Švejk skromno. ‘‘Sicer pa imam otečena kolena.” Bautze je z groznim pogledom premeril dobrega vojaka Švejka in zavpil: Sie sind ein Simulant,” nato se je obrnil k naredniku in ukazal z ledenim mirom: “Den Kerl sogleich KONEC Starec je odgovoril, da jih je. Videl je šest konjenikov, ki so krožili po riževem polju in so nazadnje zajahali v grmovje, kjer je 011 pobiral drva. Karganov je vzel starca s seboj in se je vrnil na tisti kraj; pogled na skopčane konje ga je uveril, da je Hadži-Murat tam. Že po noči je obkold grmovje in jel nato čakati jutra, da bi dobil Hadžija-Murata živega ali mrtvega v svojo oblast. Ko je Hadži-Murat uvidel, da je obkoljen, se je sklenil zakopati v starem jarku sredi grmovja in odbijati preganjalce, dokler mu ne zmanjka streljiva in moči. Povedal je tovarišem svoj namen ter jim velel napraviti ob jarku zaslon. Nukerji so takoj začeli sekati veje in kopati s kinžali zemljo za nasip. Hadži-Murat je delal z njimi. Kakor hitro se je zasvitalo, je prihajal opolčenski stotnik bliže h grmovju in kriknil: “Ej, Hadži-Murat, predaj se! Mnogo nas je, a vas je malo.” Namestu odgovora se je vzdignil iz jarka oblaček dima; počila je puška in krogla je zadela opolčenčevega konja, ki se je zgrudil pod njim in jel poginjati. Tik nato so zatresketale puške opolčencev, ki so stali na parobku grmovja; njihove krogle so žvižgaje in brenče klestile listje in vejičje ter udarjale \ zaslon, ne da bi pogodile koga izmed mož, ki so ždeli za njim. Ranjen je bil samo Hamzalov konj, ki se je oddaljil od svojih tovarišev. Krogla ga je zadela v glavo. Vendar pa konj ni pal; raztrgal je povezko, zdirjal, lomeč grmovje, k ostalim konjem in se pritisnil k njim, oblivaje mlado travo s krvjo. Hadži-Murat in njegovi ljudje so streljali samo tedaj, kadar se je hotel kdo izmed opolčencev približati, in so le redko zgrešili cilj. Trije opolčenci so bili že ranjeni; ostali se ne le niso upali navaliti na Hadžija-Murata in njegove ljudi, ampak še umikali so se, čedalje bolj, in streljali samo od daleč, na slepo srečo. To je trajalo delj nego uro. Solnce se je dvignilo do polovice dreves in Hadži-Murat je že mislil, da bi sedli na konje in se poizkusili prebiti do reke; tedaj pa se je začulo vpitje novega velikega oddelka, ki je prihajal opolčencem na pomoč. Bil je Hadži-Aga iz Mehtulinska s svojimi ljudmi, Hadži-Aga je bil nekdaj kunak Hadžija-Murata in je živel z njim v gorah, potem pa je prestopil k Rusom. Z njim je bil tudi Ahmet-Kan, sin sovražnika Hadžija-Murata. Kakor Kargancv je tudi Hadži-Aga najprej kriknil Hadžiju-Muratu, naj se preda, toda Hadži-Murat je, kakor prvič, tudi zdaj odgovcil s strelom. “Na sablje, dečki!” je kriknil Hadži-Aga, izdrši svojo; in stoterno je odjeknil vrisk ljudi, ki so navalili na grmovje. Opolčenci so vdrli v grmovje, toda izza nasipa je počilo več strelov zaporedoma, Trije so pali; napadalci so se ustavili na parobku ter jeli iznova streljati. Streljali so in se pri tem polagoma bližali zaslonu, skaka je od grma do grma Nekateri so prodirali uspešno, drugi so padali od krogelj Hadžija-Murata in njegovih ljudi. Hadži-Murat ni zgrešil nobenkrat; tudi Ham-zalo je ustrelil le redko zaman, in kadar je videl, da je njegova krogla zadela, je vselej radostno zavrisnil. Kurban je sedel na robu jarka in pel: “La ilah il Alah!” ter streljal brez naglice, dasi je zadel le malokdaj. Eldar je ves trepetal od nestrpne želje, da bi naskočil sovražnike s kinžalom; streljal je pogosto, a tja v en dan, oziraje se neprestano na Hadžija-Murata in vsta-jaje izza nasipa. Kosmati Hanefi je z zavihanima rokavi tudi tu opravljal posel sluge. Basal je puške, ki sta mu jih podajala Hadži-Murat in Kurban, skrbno zabijaje krogle, zavite v oljnatih cunjicah, z železno šibiko in zasipaje ponve s svežim smodnikom iz prahovnice. Kan-Mahoma pa ni sedel v zakopu kakor ostali, marveč je tekal iz jarka h konjem, zavračaje jih na varnejši kraj; pri tem je neprestano vriskal in streljal brez opore iz proste roke. Njega so ranili prvega. Krogla ga je zadela v vrat in sedel je nazaj, pljuvaje kri in preklinjaje. Nato je bil ranjen Hadži-Murat. Krogla mu je prebila ramo Hadži-Murat si je iztrgal iz bešmeta kosmič vate, zateknil rano in streljal dalje. “Naskočimo jih s sabljami,” je rekel Eldar že v tretje. In vstal je izza nasipa, pripravljen planiti na sovražnike; a že ga je usekala krogla, da je omhanil znak in pal Hadžiju-Muratu na nogo. Hadži-Murat ga je pogledal. Njegove lepe jarčje oči so nepremično in resnobno zrle v Hadžija-Murata. Usta z otroško izbočeno vrhnjo ustnico so drgetala, ne da bi se odprla. Hadži-Murat je oprostil nogo izpod njega in meril dalje. Hanefi se je nagnil k ubitemu Eldarju in jel pobirati neiztreljene naboje iz njegove čerkeske. Kurban je med tem neprestano pel ter počasi basal in meril. Sovražniki so se pomikali vse bliže in bliže, zaganjaje se z vriščem in bojnim vpitjem od grma do grma. Nova krogla je zadela Hadžija-Murata v levi bok. Legel je v jarek, iztrgal iz bešmeta drugi košček vate in spet zamašil rano. Rana v boku je bila smrtna in čutil je, da umira. Spomini in obrazi so se z neobičajno hitrostjo vrstili v njegovi domišljiji. Zdaj je videl pred seboj silnega Abununcala-Kana, kako se je vrgel s kinža-loitt v roki na sovraga, pridržujoč z levico odsekano, viseče lice; zdaj je videl slabotnega, brezkrvnega starca Voroncova z njegovim lokavim, belim obrazom in slišal njegov mehki glas; zdaj je videl sina Jusufa, zdaj ženo Soflat, zdaj bledi obraz sovraga Sami la z ruso brado in mežečimi očmi. In vsi ti spomini so leteli mimo njegove domišljije in niso zbujali v njem nikakega čuvstva, ne pomilovanja ne mržnje ne kakršnekoli želje. Vse to se je zdelo tako ničevno v primeri s tistim, kar se je začenjalo — da, kar se je že začelo zanj. Med tem pa je njegovo silno telo nadaljevalo prejšnje početje. Zbral je poslednje moči, vzdignil se izza okopa, ustrelil s samokresom na človeka, ki je tekel proti njemu, in ga zadel. Človek je pal. Nato je docela zlezel iz jarka; težko šepaje je krenil s kinžalom v roki naravnost proti sovražnikom. Počilo je nekaj strelov; Hadži-Murat se je opotekel in pal. Več opolčencev je z zmagoslavnim vriskom planilo k ležečemu telesu. A tisto, kar se je zdelo njim mrtvo truplo, se je zdajci zgenilo. Najprej se je vzdignila krvava, obrita glava brez kučme, nato se je pobral trup in se ujel za drevo; vzravnal se je ves. Tako strašno ga je bilo pogledati, da so se ustavili vsi, ki so že tekli proti njemu. Zdajci pa je vzdrgetal, omahnil proč od drevesa, pal po dolgem na obraz kakor izpodkošen osat in obležal nepremično. Ni se genii, a čutil je še. Ko ga je Hadži-Aga, ki je prvi pritekel k njemu, udaril s svojim velikim kinžalom po glavi, se mu je zdelo, da ga tolče nekdo s kladivom, in neumevno mu je bilo, kdo dela to in zakaj. To je bila poslednja zavest njegove zveze s telesom. Po tem ni čutil ničesar več in sovražniki so teptali in klali tisto, kar ni imelo več ničesar skupnega z njim. Hadži-Aga je stopil truplu na hrbet, odsekal mu glavo z dvema udarcema in jo previdno odvalil z nogo, da si ne bi okrvavil obu- i gmiimmmimiHlIllimilimi tilling tve. Živordeča kri je pljusnila iz vratnih žil in črna iz glave ter 5 oblila travo. In Karganov, Hadži-Aga, Ahmet-Kan in vsi opolčenci so se I zbrali nad trupli Hadžija-Murata in njegovih ljudi (Hanefija, = # - # - Kurbana in Hamzala so zvezali) kakor lovci nad ubito zverjo; v E ^ smodnikovem dimu so stali med grmovjem in se veselo razgovar- E II&I&U » IH v E jali, proslavljaje svojo zmago. S Slavci, ki so med streljanjem umolknili, so spet zažvrgoleli E *a vafia dr“štva, za trgovce, = , , 1 • • •• ... 1 1 • • , . 1S posameznike, za vsakovrst- — naprej eden blizu m za njim ostali na daljnjem koncu grmovja. = ne prireditve dobite vselej E Sm | po nizkih cenah E I Lepe Evo, te smrti me je spomnil povoženi osat sredi zoranih njiv. 1896—1898; 1901—1904. -----------O----------- Jaroslav Hašek: Dobri vojak švejk med svetovno vojno. (Življenje in Svet). (Nadaljevanje) Na Vaclavskem trgu se je zbralo okoli švejka več sto glav, a na vogalu Krakovske ulice so ljudje pretepli nekega burša, ki je zavpil nasproti švejku: “Heil! Nieder mit den Ser-ben!” Na vogalu Vodičko ve ulice je prišla nasproti policija na konjih in množico razkropila. Ko je švejk pokazal revirnemu nadzorniku črno na belem, da mora biti danes pred naborno komisijo, je bil glavar policije na konjih malce razočaran,, a j'e velel, da naj spremljata švejka k naboru dva policaja na konjih, češ, tako ne bo ne-Dotrebnega zbiranja ljudi. O tem nenavadnem dogodku so prinesle “Praške Uradne Norine” sledečo notico: “Patriotičen p o h a h l jenec. Včeraj dopoldne so videli pa-santje na glavnih praških ulicah prizor, ki nas zgovorno prepričuje, da v lem velikem in resnem trenutku lahko dajejo tudi sinovi našega naroda blesteče vzglede zvestobe in udano-sti prestolu starega vladarja. Zdi se nam, da so se vrnili časi starih Grkov in Rimljanov, ko -e je dal Mucius Scaevola z vne-0 roko odpeljati na vojno. Naša najsvetejša čustva je včeraj krasno manifestiral pohabljenec na berglah, ki ga je stara mamica peljala v bolniškem vozu. Ta sin češkega naroda se je dal prostovoljno, ne meneč se za svojo bolezen, odpeljati na vojno, da žrtvuje svoje življenje in imetje za cesarja in domovino. In če so imeli njegovi vzkliki: “Na Beograd” po praških ulicah tako živahen odziv, je to samo dokaz vzorne ljubezni, ki jo kažejo Pražani nasproti domovini in cesarski hiši.” V enakem smislu je pisal tudi “Prag er Tageblatt”, ki je končal svoje poročilo z opazko, da je pohabljenca - prostovoljca spremljala množica Nemcev, ki so ga s svojimi telesi branili pred linčanjem čeških agentov •mane antante. “Bohemte” je priobčila to poročilo z željo, da bi bil poha-bljenec-prostovoljec primerno nagrajen in je pristavila, da uprava lista zbira prispevke za f,ega neznanega junaka. Po mnenju navedenih treh listov ni tedaj mogla češka dežela poslati cesarju na pomoč bolj navdušenega državljana. Toda gospodje pri naborni komisiji so imeli drugačno mnenje. Zlasti višji vojaški zdravnik Bautze. Bil je neizprosen mož; ki je videl v vsaki reči poizkus, da se kdo s prevaro reši vojne, fronte, krogel in šrapnelov. Znan je njegov izrek: “Das ganze tschechische Volk ist eine Simulantenbande.” V teku desetih dni svojega delovanja je odkril izmed enajst tisoč civilistov deset tisoč devet sto deventindevetcleset simulan- tov. Tudi tega moža bi bil sigurno uvrstil v simulantsko legijo, če ne bi imel sreče, da ga je prav v trenutku, ko je bil Bautze zavpil nad njim “Kehrt euch!” udarila kap. “Odnesite simulanta!” je rekel Bautze. ko je dognal, da je mož mrtev. I11 zdaj je stal pred njim v popolni nagoti dobri vojak Švejk in si sramežljivo skrival nagoto z berglami, ki se je narije opiral. “Das ist wirklich ein beson-deres Feigenblatt,” je rekel Bautze, “takih smokvinih listov pa v paradižu niso poznali.” “Superarbitriran kot bebec,” je omenil narednik, pregledujoč vojaške listine. “Ali imate še kaj ?” je vpra-; šal Bautze. “Ponižno javljam, da sem revmatik, vendar pa bom služil cesarju, dokler mi ne raztr- v prvi slovenski unijski tis- E kami v Zjed. državah, kjer E dobite ob vsakem času za- — nesljivo in E | točno postrežbo emsperren. Dva vojaka sta z nasajenimi bajoneti odvedla Švejka v vojaški zapor. Švejk je šel po berglah in z grozo opazoval, da začenja njegov revmatizem izginjati. Gospa Millerjeva, ki je čakala zgoraj na mostu z vozičkom, je opazila Švejka med bajoneti in bridko zajokala. In tako je šel dobri vojak Švejk skromno in udano v spremstvu oboroženih državnih čuvarjev. _ Bajoneti so se bliskal''j cu, ko se je Švejk na Ms* ni pred spomenikom Ra(* . obrnil in vzkliknil nino*® ga je spremljala: ia_ “Na Belgrad! Na Be# (Dalje prihodnji^-) Društvo sp. Ji Ji JSKJ r ■ lovu, O., priredi v soboto' vembra zadnjo veselico ne v dvorani društva #0,S;i ;Ko. Se priporočam društvom, ro- E jakom, trgovcem za vse pri- E like. Prevzamemo največja E kot najmanjša dela. | Ameriška Domovina | 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. E t< 11111111111111! i 11 i 111111111111111111111 n 1111111~-' čistimo, barvamo, popravljamo NEW YORK Dry CLEANING I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVB. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat in pripeljemo na doml ad OŽKE in ženske krasne najnovejše ure, prstane, diamante, verižice in vso drugo zlatnino. Dalje prave glasne Victor gramofone, cena $17.50 do $1,000; prave slovenske Victor plošče in slovenske in v vseh drugih jezikih PIANO ROLE; zastave in regali je za društva. Pišite po brezplačni cenik, kar želite na vašega sobrata: t IVAN PAJK $ 24 Main Si., Conemaugh, a Pennsylvania. Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon PL, BrooklynJN'Y. Edini zastopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK ▼ Zdru*®»ili Državah Najnovejši pralni stroj -WOODROW- Pralni stroj “WOODROW” pere že deset let in je Se vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely. Najhitrejše, najvarnejše pranje na svetu. Dvakrat hitreje deluje voda kakor pri navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vode! Nobenih premikajočih delov v čebiui, a vendar ere milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niagara. Lahko perete mali kos perila v mali količini vode, 7. istim uspehom, kakor večjo množino. Nič ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tudi ne perilu. Ni potreba ničesar mazati — nobene skrbi ni treba imeti. Jekleno kolesje, in ves vrteči se mehanizem oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen. Proti gotovini ali na lahke obroke. JOSEPH MANTEL trgovina z železnino in pohištvom. ELY, MINNESOTA. i jvw>. im: J/:. Nk. ANTON ZBASNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburg1 i Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za ^ stari kraj. Pišite ali pridite osebno. Za božične 5000 knjig za 5000 slovenskih družin. angleško- SLOVENSKO BERILO ENGLISH-SLOVENE READER SESTAVIL DR. F. J. KERN. Knjiga >*abnj« *aiftn« nauk« o izgovorjavi angleSkih besed; vaje za učenje angleščine; berila in članke, pesmi ter kratek angleŠko-slovensko in slovensko-angleški slovar (4,000 besed). NAD 50 SLIK Knjiga je pripravna Ea učenje angleičin« In slovenščine. Kupite jo svojim otrokom. Cena 93.00 * poštnino. Naroča se pri “Ameriški Domovini,' 0117 gf. Clair Ave. ali pri Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Jr GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli e« b°m° pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 82 Cortlandt St, New York, N. Y. Skupno potovanje v stari kraj za božič priredi na-j ša banka 10. DECEMBRA na najmodernejšem in najhitrej-šem francoskem parniku IIJE DE FRANCE. Potnike tega potovanja bo spremljal prav do Ljubljane naš dolgoletni in izkušeni g. Avgust Kolander, ki bo skrbel za vse mogoče udobnosti na cevi poti. Nudi se torej vsakemu rojaku najugodnejša prilika. Prijavite se čim prej in nam pišite po nadaljna pojasnila. POŠILJANJE DENARJA Oni rojaki, ki ne bodo šli v stari kraj, se bodo spomnili svojcev v starem kraju za božič z denarnim darom, kakor je to stara amerikanska navada. Pošiljatelji denarja naj ne pozabijo, da naša banka zanesljivo in hitro izplačuje denarne pošiljke v starem kraju potoni lastnih zvez. DALJE NE POZABITE 1. da mi prodajamo šifkarte tudi za vse druge linije in parnike, in da lahko odpotujete “skozi nas,” katerikoli teden hočete, 2 da naša banka sprejema denarne vloge na bančne knjižice ter jih obrestuje po 4%, 3. da dobavljamo denar iz starega kraja, 4. da posredujemo pri dobavi oseb iz starega kraja ter izdelujemo tozadevne listine, 5. da izdeljujemo pooblastila izjave, prošnje in druge notarske listine. SLOVENSKA BANKA ZAKRAJŠEK & CESARK 455 W. 4 2ND STREET NEW YORK, N. Y. Na j več ja in naj«tarejša .slovenska zlatarska trgovina v Aro^.k ■ Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio * *5 in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, 0. RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko 6,r0' spadajoče posle. 933 E. 185th St. Cleveland, Ob' , POZOR! KADILCI! POZOR! , Imamo pravi inportirani Turški, Grški in Balkanski T?h ce$ cigarete in vse druge k temu potrebne stvari po jako nizk'" Cene funtu “F. O. B. Pittsburgh” so sledeče: -.1 Št. 1. $2.50, št. 2. $1.80, št. 3. $1.40, št. 4. $1.00, in to > poštnine. Tudi izdelujemo cigarete, po naročilu z zaželjenimi n10 Za več pojasnila se obrnite na: EASTERN CIGARETTE and TOBACCO CP pot'1 dj % 504 Wylie Ave. Pittsburgh, Pa. lažJtsSiiiiSfj Za Božič Novo % Vi : i, boste Vi tukaj najbolje postreženi, \ domovini pa pravočasno razveseljeni, obrnete za denarna nakazila bodisi v jih, lirah ali dolarjih na zavod, ki ii^3 * ^ najboljše zveze in kojega mnogoletno P vanje je priznano širom Amerike. FRANK SAKSER STATE 82 Cortlandt Street, New York, N. ELCO THEATER - ELY, POSEBNOST v nedeljo, pondeljek in torek, 6., 7. in 8. noven'*>r^,f0 Pola Negri v sliki “Bodeča žica” (Barbed It l Novembra 13., 14. in 15. nastopijo v sliki “Spremstvo Dorothy Machaill, Lowell Sherman, Lawrence *'