■o .m lc^ im im im 'o -r-- SPODBUDNA ZGODBA Oboroženi z znanjem in učinkovitostjo str. 34-35 RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 Zaupate nam že 69 let оП Ii □ Ш V Novem tedniku novice iz 33 občin ZELENI M INAS PONOVNO V PRODAJI _CT KAVA d.o.o. В7/А331П ŽALEC Št. 45 / Leto 69 / Celje, 6. november 2014 / Cena 2,50 EUR Vino. Malo manj ga bo letos, a še vedno dovolj Utrinek z lanskega martinovanja v Šmartnem ob Paki napoveduje, kaj nam prinašajo prihodnji dnevi. Dodamo lahko le še: »Pijte ga po pameti!« Če bo kdo prav s pomočjo vina odkril resnico, in to v časih, ko ima ljudstvo vse več iger ter vse manj kruha, pa tudi prav. str. 2-3, 37 GOSPODARSTVO Ravs zaradi nepremičnin in znanja Kiva str. 6 Kaj naj bi odneslo Dermola z vrha Teša? str. 4 VOJNIK- Strah zaradi ogroženosti Arclina oživel str. 7 str. 14-15 ŠENTJUR - Tudi gasilstvo Ipavčeva zapuščina str. 26 CELJE - Rakušev mlin brez »jutri«? str. 8 Ko zamrzovalnih skrinj še ni bilo str. 27 p r i i BUKVARNA V vojni so tudi zmagovalci le poraženci sr. 38 2 AKTUALNO TATJANA CVIRN UVODNIK Na zdravje in boljše čase! Če so vas nedavni lepi jesenski dnevi zavedli in vas napeljali na misel, da nas čaka še vrsta sončnih dni, so vas vremenoslovci hitro postavili na realna tla. Dež, narasle vode in že znane skrbi ter strahovi so spet tu. Upanje, da se nam časi jasnijo, je splavalo po vodi. Vse bolj črnogledo vzdušje pa ni povezano le z vremenom. Povolilna pričakovanja se za zdaj ne uresničujejo, kar smo dobili, je nov paket zadolžitev in predlogi, kje bodo še vzeli zaposlenim v javnem sektorju. Vse to smo že videli in doživeli. Le da so tokrat na udaru tudi dodatki vseh tistih, na katere računamo, ko nam gre za nohte. Bodo še pripravljeni poprijeti in pomagati ob vsaki uri, podnevi ali ponoči, ali pa bodo ob štirih vstali in šli domov, kot to lahko storijo nekateri? V naših krajih te dni še bolj kot napovedano klestenje plač javnih uslužbencev odmevajo dogodki v Šaleški dolini. Dogajanje okrog največje slovenske naložbe, gradnje šestega bloka v Tešu, se zapleta že od začetka. Mnogi so ves čas opozarjali na vrsto nepravilnosti in na bistveno preplačano naložbo, ki naj bi navsezadnje prinašala izgubo. O tem, ali so si tudi odgovorni napolnili žepe, smo lahko le ugibali, čeprav so ves čas zagotavljali, da je naložba ekonomična in da so ravnali kot dobri gospodarji. Zadnje preiskave o sumu pranja več sto tisoč evrov denarja govorijo sicer drugačno zgodbo, je pa res, da je pot od ovadbe do sodbe dolga in da morajo vse sume dokazati, pa še potem se lahko marsikaj zaplete, če se samo spomnimo nekaterih odmevih primerov zadnjega časa. Sicer pa v Tešu očitno nimajo sreče z vodstvom, saj so v začetku tedna na hitro zamenjali tudi zadnjega direktorja Petra Dermola in sprožili ugibanja, kaj se še skriva v ozadju. Vsi navadni občani, ki si težko sploh predstavljamo zneske, o katerih je govora v različnih domačih aferah, se lahko v naslednjih dneh malo poveselimo in pozabimo na skrbi ob praznovanju pomembnega slovenskega praznika. Vsaj tako pravijo martinovemu, čeprav se mnogi lažje vživimo v kakšne manj pivsko naravnane praznike. Ampak tradicijo je treba spoštovat in jo ohranjati. Podatki sicer kažejo, da spijemo manj vina kot nekoč, s čimer ni nič narobe. Problem je le, ker domača vina nadomeščajo tuja ali druge alkoholne pijače. O njihovi kakovosti se ne sprašujemo prej, dokler nas ne zaboli glava. Pa je nekaj več kot evro za liter kakovostnega vina, ki ga lahko kupimo pri pridelovalcu na Kozjanskem ali Konjiškem, res preveč? Ob poznavanju celoletnega truda in stroškov je pravzaprav smešno, da je na koncu liter piva dražji od vina. Veselje in dobra družba pa nista vselej povezana le s pitjem, kot mnogi Slovenci zmotno mislijo. Prav neverjetna je zgodba kluba navijačev smučarke Ane Drev, ki jo spodbuja že desetletje in z njo potuje na tekme po svetu. Očitno jih druži prijateljstvo, saj bi sicer ne vztrajali toliko časa. Da v življenju najdemo nekaj, kar nas žene naprej in nam daje energijo, ne pomaga iskanje smisla v samem sebi. Treba je odpreti oči in se zazreti v prihodnost, pravi dr. Sebastjan Kristovič, čigar misli z zadnjega predavanja v Celju boste brali v tej številki časopisa. Pravi, da se najdemo takrat, ko se nekomu ali nečemu res posvetimo. Morda tudi zato raznim gasilskim in planinskim društvom ter pevskim zborom ne manjka članstva? Povšetovi in Slapšakovi iz naših tokratnih Spodbudnih zgodb verjetno niso prebirali del dr. Kristoviča. So pa kljub temu ugotovili, da pot do uspeha pomeni biti zazrt v prihodnost in da se bo tisto, kar vložiš danes, obrestovalo šele čez nekaj let. Kovinopla-stika Povše iz Šmartnega ob Paki v zadnjih letih več kot polovico izdelkov naredi za Bosch Siemens in se s sodobno tehnologijo kosa z vse bolj agresivno konkurenco z Daljnega vzhoda. Pri Slapšakovih iz Laškega pa so domačo kmetijo odprli za goste in jim ponudili v ogled še zanimiv podzemni svet nekdanjega rudnika. Upajo, da bo vse to zagotovilo prihodnost mladim na kmetiji. In podobnih zgodb je še veliko. Iz skromnih začetkov nastajajo in v njih je kanček upanja, da se nam bodo vremena le zjasnila. Sončnih dni je namreč vse premalo. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA fe. e» * 11 1 16 ЕШЕВМЕП 1ШШБ PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK 4 ткшшкн ШШВ ШШШ Utrinek z lanskega martinovanja v Laškem. Foto: arhiv NT (SHERPA) »Zapuščen vinograd ni samo stvar vinogradnika, temveč je to z vidika nacionalne ekonomije in na dolgi rok nacionalna katastrofa. Kljub temu da bomo letos v Sloveniji pridelali manj vina, ga v prihodnje ne bo nič manj, ker ga bomo na žalost vedno manj spili,« je poudaril Roman Štabuc. Letos manj vina kot običajno Vreme povišalo stroške pridelave Vinogradniki in vinarji bodo konec tedna proslavljali svoj praznik, marti-novanje. Čeprav je sprva kazalo, da bo letos praznovanje bolj kislo, ker je bilo manj grozdja, le ne bo tako. Kakovost vina bo namreč po zagotovilih strokovnjakov in pridelovalcev dobra. Res pa je, da bo zelo malo, na nekaterih območjih pa sploh nič, vrhunskega vina. Vinogradniki so letos po trenutnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije pridelali za sedem odstotkov manj grozdja, kot je povprečje v zadnjih desetih letih. Na Štajerskem naj bi ponekod imeli celo do 25 odstotkov manj pridelka. Poletje z obilnimi padavinami, visoko zračno vlago ter s sorazmerno nizkimi temperaturami je povzročilo porast bolezni, kot so oidij, peronospora in kap vinske trte. Težave je povzročal tudi stalni spremljevalec vinogradov - škodljivec ameriški škržatek - že spomladi pa so trto napadle zemlje-merke (gosenice). Varstvo pred škodljivci in boleznimi je bilo letos močno oteženo, saj je dež sproti spiral fungi-cidne obloge. Vinogradniki so marsikje morali škropiti večkrat kot v povprečnem letu, zato so se povišali tudi stroški pridelave. Kakovost vin bo dobra Že lani je bilo grozdja, primernega za predelavo v tržno zanimivo vino, za približno 20 odstotkov manj kot v običajnih letih, je povedal Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo in vinarstvo v Kmetij-sko-gozdarskem zavodu Maribor. Višji stroški pridelave grozdja zaradi pogostejšega škropljenja in izpad dohodka zaradi manjše količine vina bodo po besedah Štabuca najbolj prizadeli tržno usmerjene vinogradnike. Vendar Štabuc glede letošnje letine, vsaj kar se kakovosti tiče, kljub temu ostaja optimist. »Vinogradniki, ki imajo vinograde na dobrih legah, v njih odporne sorte in ki so znali ločiti zdravo grozdje od gnilega, bodo imeli čudovita vina z izrazito lepo cvetico. Ta vina bodo sveža in pitna ter harmonična,« je bil slikovit Štabuc. Tudi vinogradniki, ki jim je grozdje napadla gniloba, bodo lahko imeli kakovostno vino, vendar le, če so ravnali v skladu s tako imenovano tehnologijo predelave po gnilem grozdju. Letos bo zelo malo vrhunskih vin - torej najvišje kakovosti. Grozdje, iz katerega so pridelana, mora biti obrano pri polni zrelosti oziroma prezrelosti. Sladkorna stopnja mora biti nad 85° Oechslejeve stopinje (Oe), vino se ne sme dosladkati. Letošnje vreme žal ni ponudilo takšnih pogojev oziroma jih je zgolj na zelo redkih območjih. Cena vina nespremenjena? Pričakovali bi, da se bo zaradi manj pridelanega vina in višjih stroškov pridelave njegova cena zvišala. Vendar vinogradniki niso tako optimistični. Podatki zadnjih let namreč kažejo, da se cene goriva, škropiv in gnojil višajo, odkupne cene grozdja in vina pa ostajajo bolj ali manj nespremenjene. Ob tem kot zanimivost navedimo podatek Kmetijskega inštituta Slovenije, da je povprečna odkupna cena litra vina v letu 2007 znašala 2,03 evra, leta 2013 pa 1,912 evra. JERICA POTOČNIK tabela: Odkupne cene grozdja (povprečje belega in rdečega) za predelavo in vina Vir: SURS, ARSKTRP, preračuni KIS 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Grozdje (eur/kg) 0,439 0,461 0,445 0,426 0,475 0,461 Vino (povprečno eur/l) 2,161 1,986 2,161 2,374 2,244 1,912 - belo, namizno in deželno 0,766 0,761 0,721 1,003 0,957 1,132 - belo, kakovostno in vrhunsko 2,205 2,078 2,198 2,417 2,396 1,867 - rdeče, namizno in deželno 0,701 0,900 0,568 0,629 1,236 1,291 - rdeče, kakovostno in vrhunsko 2,715 2,203 2,654 2,610 2,639 2,512 AKTUALNO / IZ NAŠIH KRAJEV 3 Odkupna cena vina prenizka Vinogradnik Franci Jug iz Dobležič v občini Kozje ima trto nasajeno na približno dveh hektarjih zemljišč. Letos je pridelal od 25 do 30 odstotkov manj grozdja. Težave v vinogradu so se začele že spomladi, ko so trto napadle gosenice. Zaradi pojava bolezni in obilice dežja poleti je moral kar trikrat več škropiti kot v običajnih letih. Zaradi pogostejših strojnih opravil v vinogradu so se povečali tudi stroški za gorivo. Tudi stroški kletarjenja bodo precej višji. Precejšnjo težavo predstavljajo kisline v vinu, ki jih je treba zmanjšati, kar spet stane. Kot pravi Jug, mu vina, šča. »Povpraševanje je, samo letos bo pridelal približno osem tisoč litrov, verjetno ne bo težko prodati, saj bo kljub vsemu dobre kakovosti. Ima redne stranke, a tudi nekaj občasnih, ki mu jih pripeljejo redni kupci. Prodaja mu vsako leto nara- cena je zelo nizka. Odkupna cena vina bi se morala gibati od 1,5 evra naprej, da bi lahko pokril stroške pridelave in še nekaj malega zaslužil,« poudarja. Prenizka se mu zdi tudi odkupna cena grozdja. Ta se je letos v povprečju gibala pri 50 centih za kilogram grozdja (tudi manj oziroma več, odvisno od sorte). Kljub temu da bo letos manj lokalno pridelanega vina, ne pričakuje, da se bo cena kaj zvišala. Ljudje nimajo denarja »Vinogradniki, ki prodajamo vino samo na domu, ne bomo mogli zvišati cene. Stranke so namreč navajene na neko ceno. Če jo bom zvišal, vina ne bom mogel prodati. Kar po svoje razumem, saj imajo ljudje vedno manj denarja,« obrazloži Jug. Ob tem opozori še na poceni uvoženo vino, ki ga prodajajo v diskontnih trgovinah. Nikakor ne more razumeti, kako lahko pet litrov vina z embalažo stane manj kot pet evrov. Takšno vino po njegovem mnenju ne more biti dobre kakovosti. V zadnjih 15 letih naj bi na virštanjskem območju izginilo trideset odstotkov vinogradov, pravi Jug in dodaja, da je to zelo žalostno za okoliš. Te površine večinoma zdaj zarašča grmovje. Da vinogradniki opuščajo svojo dejavnost, je po svoje razumljivo, saj država za to kmetijsko panogo ne namenja posebnih finančnih spodbud. Vinogradniki in vinarji so za svoje delo premalo plačani, je prepričan Franci Jug. Za grozdje po dostojni ceni Hiša vin Emino je letos odkupila 260 ton grozdja, kar je približno 10 odstotkov manj kot lani. Edini razlog za manjši odkup je po besedah direktorja Kmetijske zadruge Šmarje Vinka Buta manj pridelanega grozdja kot v običajnih letih. Odkupna cena grozdja se je gibala od 40 do 65 centov, odvisno od sorte grozdja, njegovega zdravstvenega stanja in sladkorja. Hiša vin Emino sodeluje slin, aroma pa je kljub temu do- s približno 50 pridelovalci. Letošnje deževno vreme je povzročilo nižjo stopnjo sladkorja in višje stopnje ki- bra, je povedal But. Da je bilo grozdja letos manj, so krive tudi gosenice zemljemerke. Zaradi vremena je grozdje tudi slabše dozorelo. »Kljub slabše dozorelemu grozdju bodo v vinu kisline, sladkorji in alkohol v usklajenem razmerju, vino bo prijetno, všečno z ustrezno svežino in okusom. Pivci ne bodo opazili, da je bilo grozdje manj zrelo kot ponavadi,« nam je o kakovosti letošnjega vina obrazložil But. Ob tem priznava, da se žal ne bodo mogli pohvaliti, da je letos izjemen, nadpovpre- čen letnik, saj ni bilo poznih trgatev in presežkov. Vina letos ne bodo vrhunska, saj niso dosegla predpisane sladkorne stopnje. Hiša vin Emino bo cene vina malenkost dvignila. »Glavni razlog, da bomo dvignili ceno, je, da želimo kmetom v naslednjem letu plačati grozdje po dostojni ceni. Zavedamo se, da se stroški pridelave višajo, saj se višajo cene škropiv, nafte in gnojil,« zaključuje But. Tehnološko zahtevna letina Vinska klet Zlati grič iz Slovenskih Konjic je letos pridelala 530 ton grozdja, še 170 ton ga je odkupila od okoliških pridelovalcev. V podjetju so načrtovali nekaj več odkupa, vendar jim to zaradi težav, ki so jih imeli vinogradniki, ni uspelo. Letošnjega vina bo tako približno 500 tisoč litrov. Tehnološko je letošnja letina bistveno bolj zahtevna tako v smislu pridelovanja grozdja kot v enološkem smislu, ker sladkorne stopnje in kisline niso bile takšne, kot so jih bili vajeni v prejšnjih letih, je povedal direktor podjetja Zlati grič Silvo Žižek. Povprečna odkupna cena 500 ton grozdja, zato se tru- grozdja, ki so jo ponudili okoliškim pridelovalcem, je znašala 57 centov. Je nekoliko višja od slovenskega povprečja. Žižek dodaja, da tudi zato, ker želijo v prihodnjih treh letih odkupiti dijo z vinogradniki razviti dolgoročnejši odnos, primerno ceno in na dan točno plačilo. Z druge strani pričakujejo pridelek ustrezne kakovosti, ki jo potrebujejo za proizvodni program. Cenik imajo že tri leta enak. Letos so bile v povprečju nižje stopnje sladkorja, vendar to ni vplivalo na odkupno ceno, je povedal Žižek. Vrhunski zgolj renski rizling Tudi pri njih so se letos povečali stroški zaščite trte in kasneje stroški obiranja. »Leto je bilo zelo vlažno, zato je bilo treba posredovati večkrat. Določene sorte je bilo treba podbirati, zato da smo zagotovili optimalno kakovost,« je poudaril Žižek. Pogoji za vrhunsko vino so samo pri sorti renski rizling. »V mednarodni terminologiji je označba kakovostno vino dovolj visok razred za to, da so kupci prepričani v to, da je kakovost ustrezna. Zato glede tega ne vidim nekih posebnih težav,« je dodal. Višje vhodne cene vina zaradi višjih stroškov pa klet Zlati grič ne bo mogla nadomestiti s prodajno ceno, je prepričan Žižek. »To je sestavni del vinogradništva. Težko je naprej predvideti, kakšni bodo pogoji. Upam, da se bo to naslednje leto obrnilo v našo korist,« je optimistično zaključil. na kratko Stolp ljubezni na Žusmu že stoji ŠENTJUR - Planinsko društvo Žusem je po dolgih letih prizadevanj izpolnilo velikopotezne sanje o gradnji razglednega stolpa na tem 669 metrov visokem hribu. Glede na tradicijo sv. Valentina na vrhu Žusma so ga poimenovali Stolp ljubezni. Po pridobitvi vseh dovoljenj bo uradna otvoritev predvidoma septembra prihodnje leto. Načrt stolpa je po izvirniku na Vrhniki izdelal Andraž Torkar, temeljno ploščo je zgradilo Zidarstvo Zvone, leseni del stolpa pa Tesarstvo in krovstvo Štebe Igor. Z višino skoraj 26 metrov je to največji leseni stolp v Sloveniji. Na vrh vodi 116 stopnic in 22 podestov, skupno je v stolp vgrajenih 44 kubičnih metrov macesnovega lesa, 30 kubičnih metrov armiranega betona ter 1.500 kilogramov nerjaveče kovine. Ta teden so na vrh dvignili še zadnje lesene elemente in zaključek postavitve ovekovečili s smrečico in slovensko zastavo. StO Obnavlja se cesta do kampa REČICA OB SAVINJI - V občini se je začela obnova ceste, ki pelje do kampa Menina v Varpolju, ki je oktobra prejel tudi priznanje Turistične zveze Slovenije za najbolj urejen kamp v državi. Letos je prav tako prejel priznanje Zoover na Nizozemskem, ki bo podeljeno januarja na turističnem sejmu v Utrechtu. Urejen dovoz do kampa je tako za turistično ponudbo v občini izjemno pomemben. Boljšo cesto in pločnik si seveda želijo tudi vaščani Varpo-lja. Pred nekaj leti, ko so gradili kanalizacijo, so že poskrbeli za preureditev odseka ceste v dvopasovnico ter dodali pločnik. Naposled so se le začela pripravljalna dela za obnovo še enega odseka ceste, kjer bosta po novem prav tako dva pasova s pločnikom. Dela opravlja podjetje Nizke gradnje Anton Kladnik iz Košnice pri Šentjurju. Rok za dokončanje gradbenih del je 24. november 2014, v tem času pa bo promet od bencinske črpalke do kampa oviran. Za tem namerava občina poskrbeti tudi za za obnovo mostu čez Grušoveljsko strugo in odcep do bencinskega servisa. HŽ, BJ Razstava likovnih del Mirke Jeromel ŠMARTNO OB PAKI - V avli kulturnega doma je na ogled razstava likovnih del Mirke Jeromel, ki se predstavlja z zelo širokim opusom likovnega ustvarjanja. Ko gre za motive, upodablja naravo v vseh letnih časih, zanimajo jo ljudje pri različnih opravilih, otroci pri igri, spogleduje se s svetopisemskimi podobami in z ljudskimi šegami. Še posebej se posveča portretom, vsak dan namreč nariše vsaj enega. Iz njih sije duša v različnih odtenkih čustvenih stanj. Ob slikanju se 50-letna Mirka laže sooča z boleznijo, ki jo spremlja že od otroških let. RG Občinski svet začel delati LUČE - V zadnjih dneh oktobra se je na ustanovni seji zbral tudi novi občinski svet. Seje so se udeležili vsi novoizvoljeni člani občinskega sveta, med katerimi jih je pet svetniške stolčke grelo že v prejšnjem mandatu, šest pa je novih. Predsednica občinske volilne komisije Luče Marija Štebe je podala poročilo o izidu volitev v občinski svet in volitev župana, nato so imenovali posebno tričlansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in župana. Občinski svet je potrdil mandate novoizvoljenim članom in ugotovil izvolitev Cirila Rosca za župana Občine Luče v mandatu 2014-2018. Ob koncu seje so svetniki potrdili sestavo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, na čelo katere so postavili Jerneja Ribiča. HŽ Obnovili del cestišča TABOR - Občina je cesto pri Tonu - Konjščica začela obnavljati pred dvema letoma v skladu z načrtom porabe sredstev v okviru Zakona o financiranju občin. Ker letos zaradi varčevalnih ukrepov ni prejela predvidenih državnih sredstev za dokončanje obnove, je opravila le dela, ki jih je financirala z razpoložljivimi finančnimi sredstvi na podlagi Zakona o financiranju občin. Oktobra je tako končala asfaltiranje odseka, dolgega 600 metrov. Odvodnjavanje in spodnji ustroj cestišča sta bila zaradi hudournika Konjščica in terena z manjšimi izviri precej zahtevna posega. Konec projekta bo prihodnje leto. ŠO 4 GOSPODARSTVO Odstavljen zaradi spornih poslov ali nasprotovanja odpuščanju? Peter Dermol, četrti direktor, ki je v zadnjih dveh letih moral z vrha Teša Iz Teša se spet kadi. Vsake toliko časa menjave in ovadbe ter pridržanja preusmerjajo pozornost vse bolj obubožane javnosti na za zdaj še nedokazane, torej domnevne nepravilnosti v primeru izgradnje šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. Ponedeljkova nenadna odstavitev Petra Dermola, direktorja Termoelektrarne Šoštanj sproža številna ugibanja in vprašanja. Kaj se skriva za vzroki, ki jih je birokratsko pojasnil Blaž Košorok, generalni direktor HSE z besedami: »Gre za hujšo kršitev delovnih obveznosti pri oddaji poslov in naročanju storitev.« Pri tem ni navedel konkretnih kršitev. Dermola je začasno, za obdobje šestih mesecev, zamenjal dr. Matjaž Eberlinc, v HSE predsednik odbora za aktivni nadzor naložbe v šesti blok Teš. Gre za že četrto menjavo direktorja Termoelektrarne Šoštanj v zadnjih dveh letih, potem ko so z njenega vrha morali oditi Uroš Rotnik, Franc Rosec, Simon Tot in Peter Dermol. Po besedah Košoroka so za prejšnje menjave odgovorni nadzorni sveti (NS) Teša, ki pa so odpovedali, tokratna menjava, potem ko je HSE kot edini lastnik ukinil nadzorni svet, pa je odločitev poslovodstva holdinga. Blaž Košorok konkretnih kršitev ni želel pojasniti, dokler teče postopek, saj vodstvo HSE želi dati Dermolu možnost za zagovor. Dermo-lu so odpovedali pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, zaradi očitanih mu kršitev delovnega razmerja in pogodbenih obveznosti, ki naj bi jih ne opravljal kot dober gospodar, pa nameravajo proti njemu sprožiti tudi postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Molk ali skopi v izjavah Po presenetljivi odstavitvi so se akterji, razen Košoroka, zavili v molk ali pa bili skopi v izjavah. Novi direktor Teša Matjaž Eberlinc je po hitri primopredaji poslov povedal le, da se bo posvetil »uspešnemu zaključku projekta Teš 6 in odpravi nepravilnosti, ki jih je ugotovil lastnik, HSE.« Odstavljenega Petra Dermo-la smo uspeli priklicati v torek zjutraj, a svoje odstavitve ni bil pripravljen komentirati, tudi ne potrditi ali ovreči, ali bo o tem kaj spregovoril na seji velenjskega mestnega sveta, katerega član je. In res se je njegov prvi odziv na zamenjavo zgodil prav tam, v okviru točke pobude in vprašanja svetnikov, kjer je nastopil kot prvi. A o tem v nadaljevanju. Dermol: »Zavračam očitke« Včeraj dopoldan pa je Peter Dermol poslal sporočilo za javnost, v katerem je zapisal, da so mu sklep o odpoklicu z mesta direktorja družbe vročili preko pooblaščene odvetnice. Tri v sklepu navedene kršitve Dermol odločno zavrača. »Očitkov ne sprejemam, saj vem, da so bile vse odločitve sprejete s skrbnostjo dobrega gospodarja, pri vseh odločitvah, tudi teh, ki se nanašajo na moj odpoklic, paj so neposredno vpleteni predstavniki lastnika, med njimi tudi novi v. d. direktorja Matjaž Eberlinc. Najprej kot član, nato še kot predsednik odbora za aktiven nadzor v Tešu je dajal soglasja in mnenja pri sprejetju vseh pomembnejših odločitev,« je zapisal Peter Dermol. »Dejstvo je, da je v ponedeljek poslovodstvo HSE pripravilo načrtovan napad name, z medijskimi izjavami pa so grobo posegli v zaščito mojega dobrega imena in osebne integritete, načrtovano uničenje moje kariere in me osebno diskreditirali. Pričakoval bi, da novico o odpoklicu izveš od odgovorne osebe, v tem primeru generalnega direktorja Blaža Košoroka, ne pa da se posamezniki na takšen način skrivajo za plačljivimi pooblaščenci. Verjetno bi ta finančna sredstva bila koristnejša za reševanje likvidnostnih težav celotne skupine HSE,« še zaključi Peter Dermol. Očitki na račun Eberlinca V nadaljevanju pisma Dermol še navaja, da ni skrivnost, da je sedanji direktor Matjaž Eberlinc v času pred njegovim prihodom na vrh Teša soglašal z najbolj spornimi dodatki k pogodbi z Alstomom, zaradi katerih se je dvignila investicijska vrednost bloka 6, soglašal naj bi tudi z oddajo poslov mimo predpisanih pravil. »Bil je član odbora za aktiven nadzor v času, ko so v Tešu zavajali državo pri sprejemanju državnega poroštva in da vse to danes preiskujejo organi pregona,« še poudarja Dermol. In ob tem se sprašuje, zakaj je sedaj - brez vsebinskih in formalnih razlogov in aktivnosti - bila potrebna tako hitra menjava direktorja. O podrobnejši vsebini navedenih kršitev Peter Dermol še ne želi dajati izjav, saj želi najprej opraviti razgovor v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je holding sklical za ta petek. Holding brez strategije? Kot omenjeno, tudi na torkovi seji velenjskega mestnega sveta Peter Dermol kršitev delovnega razmerja, ki mu jih očita vodstvo holdinga, sicer ni komentiral, je pa predla- gal, da na eno od prihodnjih sej velenjskega mestnega sveta povabijo poslovodstvo HSE, ki naj predstavi vizijo razvoja in prihodnost Termoelektrarne Šoštanj in njenega šestega bloka, pa tudi Premogovnika Velenje. »V letu in pol, kolikor sem bil direktor Termoelektrarne Šoštanj, nisem spoznal niti koncepta niti strategije Holdinga slovenskih elektrarn, še manj pa, da bi spoznal kakšne namene in želje ima lastnik z našima energetskima objektoma,« je povedal Dermol. V ozadju odpuščanja Še posebej se je Dermol v svojem kratkem nastopu pred velenjskimi svetniki dotaknil vprašanja ohranitve delovnih mest, kjer bi se morda tudi lahko skrival vzrok za njegovo zamenjavo. Tako kot v Premogovniku Velenje tudi v Tešu poteka proces poslovnega in finančnega prestrukturiranja, po njem pa naj bi odpustili kar 45 odstotkov zaposlenih oziroma 226 delavcev. »Še posebej pomembno je, da se osredotočimo na delovna mesta in skrb za socialno varnost zaposlenih. Zato naj lastnik, HSE, pove, kako vidi tako Teš kot Premogovnik Velenje v letih po izgradnji nadomestnega bloka, koliko ljudi bo odveč in kako bomo pristopili k odpravi vseh negativnih posledic, ki izhajajo iz tega,« je še svetnikom povedal Peter Dermol. S tem je tudi podkrepil nekatere domneve, da je »kot predstavnik šaleškega lobija«, kamor ga nekateri uvrščajo, naspro- toval številnim odpuščanjem v okviru procesa prestrukturiranja v Tešu. Sevčnikar o neprimerni praksi Da bi nasprotovanje odpuščanjem lahko bilo med vzroki za Dermolovo zamenjavo, domneva tudi Branko Sevč-nikar, predsednik sindikata delavcev v energetiki, ki je pred leti bil tudi predsednik sindikata v Teš. Med vzroki pa ne vidi znižanja kurilne vrednosti velenjskega lignita, ki so jo napovedali v Tešu, in tudi ne vloge za okoljevarstve-no dovoljenje, ki bi omogočala nakup tujega premoga in mešanje z velenjskim lignitom, kot ugibajo nekateri. Ob trenutnih težavah z dobavo premoga v PV naj bi Dermol po mnenju Sevčnikarja v tem primeru ravnal kot dober gospodar. Sevčnikar, ki smo ga uspeli priklicati - za razliko od predsednika sindikata delavcev v Tešu Danila Tajnika - pa je še povedal, da takšne hitropo-tezne menjave, ki se zgodijo čez noč, zagotovo ne vplivajo pozitivno na samo ozračje v podjetju in tudi ne na razmere v energetiki, zato imajo v sindikatu do takšnih menjav izrazito negativno stališče. Glede morebitnih odpuščanj pa razmere pozorno spremljajo in se bodo zagotovo ustrezno odzvali. Ali tudi s splošno stavko delavcev v energetiki, ki je bila v zraku že avgusta, pa Sevčnikar ni želel napovedovati. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Kaj je Alliance? ALLIANCE* Herbicid: sistemični, selektivni, za zatiranje enoletnega in večletnega širokolistnega plevela v žitih (ozimna pšenica, ječmen, rž, tritikali in jarem ječmenu in jari pšenici) Vsebuje dve aktivni snovi: Metsulfuron - methyl 60 g/kg Diflufenican(DFF) 600 g/kg Uporaba: max. 0,1 kg/ha Uporaba Kako uporabimo Alliance? količina ffs: 60 g/ha jeseni - spomladi max. 100 g/ha priporočena količina vode: 200 - 4001 Л SPEKTER PLEVELOV v ^ Џ t\ Nufarm »Tudi če so bili razlogi za odpoklic direktorja, se da to narediti na drugačne način, z argumenti, in da lahko svoje protiargumente predstavi tudi odstavljeni direktor. Da kar čez noč nekoga postaviš na cesto, naj bo to direktor ali delavec, pa je povsem neprimerna praksa, ki jo v zadnjem času nekateri lobiji v energetiki zelo podpirajo,« je ogorčen Branko Sevčnikar, predsednik sindikata delavcev v energetiki, ki je pred leti bil tudi predsednik sindikata v Termoelektrarni Šoštanj. GOSPODARSTVO 5 Nova kmetijsko-okoljska in podnebna plačila Osnovnim zahtevam se pridružujejo dodatne obveznosti Program razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 prinaša kar nekaj novosti. Ena večjih je tudi nov ukrep kme-tijsko-okoljskih in kmetijsko-podnebnih plačil (KOPOP), ki bo z letom 2015 zamenjal ukrep kmetijsko-okoljskih plačil (KOP). Kmetje, ki bodo želeli pridobiti sredstva, namenjena za nov ukrep, bodo morali že v tem letu poskrbeti za izpolnitev tako imenovanih pogojev upravičenosti oziroma predpogojev za prijavo na ukrep. Med njimi je tudi obvezno šesturno izobraževanje. In kaj prinaša ukrep KOPOP? O tem smo se pogovarjali z Mitjo Zupančičem, specialistom za področje ekološkega kmetovanja v Kme-tijsko-gozdarskem zavodu Celje. Izvajanju Programa ra- uporabo storitev svetovanja, zvoja podeželja 2014-2020 je namenjenih približno 1,1 milijarde evrov javnih sredstev, od tega so dvesto trije milijoni evrov namenjeni ukrepu KOPOP. Prejšnji ukrep KOP je bil »paketno« zasnovan, kar pomeni, da je vsak od 24 kmetijsko-okolj-skih podukrepov vključeval več zahtev. Nov ukrep KOPOP pa je sestavljen iz osnovnih in dodatnih zahtev. Osnovne zahteve se nanašajo na vsakoletno usposabljanje oziroma izobraževanje, vodenje evidenc o delovnih opravilih, prepoved uporabe blata iz komunalnih čistilnih naprav in prepoved setve oziroma saditve gensko spremenjenih organizmov. Kmet, ki bo želel pridobiti sredstva, namenjena ukrepu KOPOP, bo moral izbrati najmanj eno dodatno zahtevo po lastni izbiri. Zahteve so razdeljene v devet shem, ki se nanašajo na nadstandardne kmetijske prakse - za okolju prijazno poljedelstvo in zelenjadarstvo, hmeljarstvo, simbfo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve * vzdrževanje vrtov * načrtovanje in svetovanje X* / Х^ИРа* * J / Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3) U25 64 12 I vrtnarstvoOsimbio.si | www.simbio.si sadjarstvo, vinogradništvo, gospodarjenje na travinju z živalmi, gospodarjenje z naravovarstveno pomembnimi travišči, varovanje vodnih virov, ohranjanje krajine in ohranjanje genskih virov. »Okolju prijazno poljedelstvo in zelenjadarstvo opredeljuje 18 dodatnih zahtev, ki jih bodo kmetje lahko izbirali glede na kmetijsko prakso na kmetiji. V prejšnjem ukrepu KOP smo imeli podukrepe, kot sta na primer integrirano poljedelstvo ali ekološko kmetijstvo, znotraj katerih so bile opredeljene določene zahteve. Po novem bomo lahko posamezne zahteve kombinirali,« je na primeru pojasnil Mitja Zupančič. Brez izobraževanja ne bo šlo V okviru ukrepa KOPOP Zupančič kot pomembno in nikakor ne zanemarljivo novost izpostavlja izpolnjevanje pogojev upravičenosti, ki so predpogoj za pripravo programa aktivnosti kmetijskega gospodarstva. Zainteresirana kmetija bo morala biti vpisana v register kmetijskih gospodarstev, kmet bo moral opraviti obvezen šesturni program usposabljanja s področja kmetijsko-okoljskih in kmetijsko-podnebnih vsebin, je poudaril Zupančič. Izobraževanja bo na celjskem območju organiziral Kmetij-sko-gozdarski zavod Celje. Vsi kmetje, ki kmetujejo na območju pristojnosti zavoda, bodo po pošti prejeli kratko obvestilo in seznam lokacij ter datume izobraževanj. Upravičenec bo moral imeti na podlagi veljavnih analiz tal izdelane gnojilne načrte za vse gerke, kjer uporablja mineralna gnojila. Če kmet uporablja zgolj organska gnojila, mu gnojilnega načrta ne bo treba predložiti. Na ekološki kmetiji je možno uporabiti tudi določena ekološka gnojila, ne samo organska, ki imajo večjo vsebnost fosforja ali kalija. Tudi v tem primeru bo potrebna analiza, dodaja Zupančič. Novost tudi program aktivnosti Za kmete, ki bodo želeli pridobiti sredstva, namenjena za ukrep KOPOP, bo obvezna tudi priprava tako imenovanega programa aktivnosti, pri čemer jim bodo brezplačno pomagali kmetijski svetovalci. »To pomeni, da bo kmet po obveznem izobraževanju prišel h kmetijskemu svetovalcu in bosta skupaj v aplikacijo, ki jo bo pripravila Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, vnesla program aktivnosti. Po posvetu bosta izbrala zahteve, ki jih bo kmetija pet let izvajala. Kmet bo prejel tudi izpis programa,« je povedal Mitja Zupančič. Aplikacija Plačilo za izvajanje osnovnih zahtev se bo dodelilo glede na kmetijsko gospodarstvo, plačilo za izvajanje dodatnih zahtev pa glede na hektar zemljišča oziroma glavo velike živine (GVŽ). Kmetijsko gospodarstvo bo moralo imeti v uporabi vsaj hektar kmetijskih zemljišč, v KOPOP pa bo moral nosilec kmetijskega gospodarstva vključiti vsaj 0,3 hektarja površin. za pripravo programov aktivnosti bo na voljo od 1. decembra. Spremembe še možne Ker novega Programa razvoja podeželja - in s tem tudi ukrepa KOPOP - Evropska komisija še ni potrdila, so še možne določene spremembe. »Tako tudi mi (kmetijska svetovalna služba, op.) vsakodnevno dobivamo nove informacije. Računamo na to, da nas bosta Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter ministrstvo za Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do sredine novembra opremila z vsemi informacijami, s katerimi bomo lahko nato verodostojno stopili pred kmete in jim razložili, kako bomo stvar peljali naslednjih pet let,« je malce kritičen Zupančič. Še več administracije Večjih negodovanj kmetov, ki bodo še bolj obremenjeni z administracijo, zaenkrat še naj ne bi bilo. Se pa kljub temu ne moremo izogniti vprašanju, ali bosta namena novega ukrepa - večja ciljna naravnanost kmetij sko--okoljskih in kmetijsko- podnebnih plačil ter možnost individualnega izbora dodatnih zahtev - res prispevala k odločitvi kmetov za koriščenje sredstev, namenjenih ukrepu KOPOP, ali pa bodo dodatne obremenitve kmete od tega odvrnile. Če ne prej, bo to vidno prihodnje leto dan pred koncem rednega roka za oddajo zbirnih vlog za leto 2015, ko naj bi v aplikacijo vnesli vse programe aktivnosti kmetijskih gospodarstev. JERICA POTOČNIK Blamaža za vse vpletene Ker uprava Thermane ni ugodila njihovi zahtevi in sklicala sejo skupščine, bodo to storili manjši delničarji. Na dnevni red bodo uvrstili zapisnik avgustovske skupščine, ker je po njihovih trditvah nepopoln in ne odraža dogajanja na seji. Želijo tudi, da skupščina imenuje novega člana nadzornega sveta, saj ta po odstopu Tomaža Kuglerja iz podjetja KM Inštalacije že od avgusta deluje v nepopolni sestavi. Sklic še ene skupščine ni edini trn v peti malih delničarjev Thermane. Kot je znano, je celjski odvetnik Borut Soklič v imenu KM Inštalacij vložil pritožbo zoper sklep o začetku prisilne poravnave, ki ga je sodišče sprejelo 7. oktobra. Razlog za pritožbo je bila objava nepopolnega načrta finančnega prestrukturiranja, saj so v njem manjkale strani, na katerih naj bi bil, po kazalu sodeč, zapisan predlog poravnave obveznosti. Soklič je opozoril, da je na podlagi tako pomanjkljive dokumentacije nedopustno voditi postopek. Pred dnevi je sodišče na spletnih straneh Ajpe-sa objavilo še en načrt finančnega prestrukturiranja Thermane. Dokument ima tokrat vse strani in tudi vso potrebno vsebino. Vendar Soklič kljub temu meni, da mora sodišče ugoditi pritožbi na sklep o prisilni poravnavi, saj je bila odločitev o poravnavi sprejeta, preden so bile zanjo zagotovljene vse predpostavke. »Sklep o prisilni poravnavi mora pasti, vso to dogajanje pa pomeni veliko blamažo za vse vpletene,« pravi Soklič. JI V DVO]E ]E LEPŠE! Hitri kredit O Plačilna kartica Activa/MasterCard Najhitreje lahko svoje želje uresničite s hitrim kreditom Banke Celje. Hitri krediti do 10.000 ali celo 15.000 € so vam zdaj na voljo po občutno znižanih obrestnih merah! Ugodnejše so tudi ročnosti kreditov in olajšani pogoji za pridobitev. In da bodo lažji tudi nakupi, izberite še plačilno kartico z odloženim plačilom Activa/MasterCard ali katero drugo od plačilnih kartic, ki jih ponujamo. Zraven svetujemo še varnostne storitve, kot sta Varnostno SMS sporočilo in zavarovanje zlorabe plačilnih kartic. Da bo manj stresa... ^ 150 let I banka celje Naredite korak, obiščite najbližjo poslovalnico in hitro lahko uresničite načrte! www.banka-ceije.si 6 GOSPODARSTVO Ravs zaradi nepremičnin in znanja vranskega Kiva Občina Vransko v svojem središču ne želi avtoodpada - Intelektualno lastnino si lasti angleška družba Stečajni upravitelj družbe Kiv Vransko Matjaž Nanut napoveduje, da bo stečajni postopek, ki ga je sodišče začelo aprila lani, najverjetneje končal prihodnje leto. A mu bo to uspelo le, če bo ob pomoči sodišča rešil zaplete, ki so nastali pri prodaji premoženja nekoč uspešnega in tudi v Evropi znanega podjetja. Glas so dvignili Vranšani, ker je za najemnika nekdanje osrednje stavbe Kiva v središču Vranskega izbral podjetje Avtoodpad Feštajn iz Izlak. Zapletlo se je tudi pri prodaji pravic intelektualne lastnine, ki zajema marsikaj, od blagovne znamke do inženirskega znanja. Občina se z najemnikom nikakor ne strinja. Prepričana je, da je takšna odločitev stečajnega upravitelja za kraj škodljiva, predvsem pa naj bi po njenem mnenju negativno vplivala na prodajo premoženja Kiva. Župan Franc Sušnik se je v prvi polovici oktobra sestal s Samom Feštajnom, lastnikom avtoodpada in skorajšnjim najemnikom prostorov, ter z Jankom Drčo, predsednikom upniškega odbora Kiva. Feštajn je zagotovil, da namerava v enoti na Vranskem odpreti trgovino z avtomobilskimi rezervnimi deli, prostore in progo za tehnične preglede, mehanično delavnico in postajo vlečne službe. Janko Drča je njegove načrte potrdil, skupaj sta celo nakazala možnost nadaljevanja proizvodnje toplotnih naprav. Občina mu ne verjame Ker župana Franca Sušnika njuna zagotovila, da v središču Vranskega ne bodo dobili avtoodpada, niso prepričala, je občina na Okrožno sodišče v Celju naslovila ugovor zoper sklep o soglasju za oddajo premoženja Kiva v najem. »S Samom Feštajnom je na Vransko prišel slab glas o njegovem odnosu do okolja in slabi urejenosti njegove dejavnosti, o čemer sem se Občina Vransko je prepričana, da so poslovno-proizvodni prostori in zemljišče Kiva v dobrem stanju in zato privlačni za pridobitev ustreznejših kupcev oziroma najemnikov, kot je podjetje Avtoodpad Feštajn iz Izlak. prepričal na lastne oči. Kdor je videl avtoodpad v Izlakah, zagotovilom Feštajna ne more verjeti,« je jasen Sušnik. Občina je zato v ugovoru navedla, da je dejavnost Feštajna škodljiva in bo zato po njenem mnenju negativno vplivala na postopek prodaje premoženja Kiva. Skrbi jo, da bi dejavnost in videz, ki ga bo pustilo podjetje Avtoodpad Feštajn, odvračala morebitne kupce, kar bi negativno vplivalo na prodajo in s tem tudi na stečajno maso. Poslovno-proizvodni prostori in zemljišče Kiva so namreč po navedbah občine v dobrem stanju in zato privlačni za pridobitev ustreznejših kupcev. Zavrnili ustreznejšega ponudnika? Občina je v ugovoru prav tako zapisala, da ne more spregledati, da je Radovan Žerjav, nekdanji minister slovenske vlade in zdaj me-nedžer avstrijske družbe Christof, stečajnemu upravitelju že lani dal ponudbo za nakup vseh nepremičnin Kiva ali vsaj najem proizvodno-poslovnih prostorov. A stečajni upravitelj, kot še dodaja občina, ponudbe iz nepojasnjenih razlogov ni sprejel, čeprav naj bi družba Christof ponujala 9.900 evrov mesečne najemnine, kar je 400 evrov več, kot bo plačeval Feštajn. Avstrijsko podjetje je že zdaj povezano s Spodnjo Savinjsko dolino. V Žalcu ima svojo podružnico EnerB, v kateri je novo zaposlitev našlo kar nekaj nekdanjih inženirjev in tehnikov Kiva. »Županove trditve so neresnične« Stečajni upravitelj Matjaž Nanut ugovor Občine Vransko zoper sklep o oddaji proizvodne in poslovne stavbe Kiva v najem Samu Feštajnu označuje kot neutemeljen in tudi škodljiv za upnike. Za tr- ditve župana Franca Sušnika o ponudbi Radovana Žerjava oziroma avstrijske družbe Christof pa pravi, da ne držijo. Nanut tudi pravi, da Občina Vransko v stečajnem postopku Kiva sploh nima statusa upnika. V ugovoru namreč ves čas »nastopa« kot upnik. V postopku je res prijavila terjatev, ki pa je Nanut ni priznal, saj je po njegovem prepričanju neutemeljena. Popolnoma enako terjatev je občina prijavila tudi v stečaju Energetike Vransko, a je tudi stečajni upravitelj tega podjetja terjatev občine zavrnil kot neutemeljeno. Sodišče bo moralo na ugovor Občine praznjenja greznic/mkcn po naseljih VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.O.O. Tel.: (03) 42 50 300 november ZACRET ZADOBROVA ŽEPINA Kiv je dolgo veljal za uspešno podjetje, a je zaradi nekaterih slabih poslovnih odločitev zašel v dolgove. Bankam, delavcem in ostalim upnikom je ostal dolžan dobrih 12 milijonov evrov. Nekdanji solastnik in direktor Ivo Kreča, ki je tudi sam bankrotiral, je ob začetku stečaja Kiva opozarjal, da želi angleško podjetje Bee Management poceni priti do znanja in tehnologije. Vransko odgovoriti v enem mesecu, najprej pa bo seveda moralo ugotoviti, ali je občina sploh upravičena, da ga lahko vloži. Ukrajinci ali Angleži? Kljub oddaji glavne stavbe v najem - stečajni upravitelj je pogodbo s Feštajnom že podpisal, vendar sklep o soglasju sodišča še ni pravnomočen -je Nanut že razpisal javno zbiranje zavezujočih ponudb za prodajo tega objekta. Izklicna cena za proizvodne prostore in pripadajoče zemljišče je 3,5 milijona evrov, zadnji dan za oddajo ponudb je 23. november. Nanutu je do zdaj uspelo prodati samo manjši del premoženja Kiva. Nove lastnike so dobili le odpadni material, vozila in stara poslovna stavba, ki jo je za 90 tisoč evrov kupilo podjetje Storof hiša. To podjetje ima sedež v Mariboru, lastniki pa so ruski. Stečajni upravitelj je pred časom poskušal oddati ali prodati tudi uporabo pravic intelektualne lastnine, ki zajema marsikaj, od blagovne znamke do projektov in inženirskega znanja, a se je zapletlo. Ponudbo za najem ali nakup pravic je poleti poslal ukrajinski poslovnež Vladimir Schulmeister, ki naj bi se pred časom kot posrednik zanimal tudi za nakup laške Thermane in Term Topolšica. Schulmeister je za najem ponudil 2.500 evrov mesečno in dva odstotka od vsakega posla, ki bi ga sklenil, oziroma 268 tisoč evrov kupnine. Celjsko sodišče je takšen posel odobrilo, vendar je postopek moralo ustaviti zaradi pritožbe angleškega upnika, družbe Bee Management. Prav ta družba je marca lani, potem ko je odkupila terjatve nekaterih delavcev, tudi predlagala stečaj Kiva. Bee Management, ki je, kot je razvidno iz njihovih spletnih strani, povezan z avstrijsko skupino Christof ter družbo Enerbee, kjer sta med vodilnimi menedžerji tudi Radovan Žerjav in nekdanji glavni inženir Kiva Alen Šarlah, je svojo pritožbo višjemu sodišču utemeljil s trditvijo, da podjetje z Vranskega ni več imetnik pravic intelektualne lastnine, ker jih je že avgusta 2012 s pogodbo odstopilo njemu. Sodišče bo moralo zdaj o zadevi ponovno odločati, predvsem pa bo moralo rešiti vprašanje, kdo je lastnik pravic intelektualne lastnine. Odgovor na to vprašanje je pomemben predvsem za nekdanje delavce Kiva. Ker je vse premoženje Kiva zastavljeno, si poplačilo vsaj dela svojih terjatev lahko obetajo edino s prodajo ali z oddajo uporabe pravic intelektualne lastnine. ŠPELA OŽIR JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Kdo ima največ pod palcem Najpremožnejši s Celjskega na novi Managerjevi lestvici Revija Manager je objavila lestvico stotih najbogatejših Slovencev za leto 2014. Na prvem mestu sta se letos znašla zakonca Iza in Samo Login, glavna ustanovitelja družbe za razvoj mobilnih aplikacij Outfit 7, na šestem mestu je finančnik Zoltan Varga, ki ima korenine v Zrečah. Nekoč najbogatejši Slovenec Mirko Tuš iz Celja je na 15. mestu. Uvrstitev Ize in Sama Logina, ki sta začela razvijati podjetje Outfit 7 v Silicijevi dolini, niti ne preseneča. Outfit 7 je namreč med najuspešnejšimi internetnimi podjetji celo v svetovnem merilu. Gre za prvo več kot milijardo evrov vredno slovensko zasebno podjetje, vendar lastnika trdita, da sta večinski delež prenesla na dobrodelno ustanovo. Lastniška sestava v tujih registrih kaže zaenkrat še drugačno sliko. Zoltan Varga, ki je na šestem mestu, je otroštvo preživel v Zrečah, srednjo šolo je obiskoval v Celju. Danes je na vodilnem mestu v tuji družbi, ki je med največjimi upravljavci hedge skladov. Na 15. mestu Managerjeve lestvice je trgovec Mirko Tuš, ki je bil včasih najbogatejši Slovenec, vendar se mu naložba v telekomunikacije ni obrestovala. Tako se je Tušu po premoženju zelo približala družba Jagros, ki je v lasti trgovske družine Jager s Kozjanskega; letos se je vrstila na 20. mesto. Takoj za Jagro-vimi je lastnik zelo uspešnega podjetja z Ljubnega Bogomir Strašek, ki sodeluje z avtomobilsko industrijo. Na 34. mestu sta Robert Grah in Romanca Hoič iz družbe SG Automotive na Konjiškem, od tam je še Savo Grilj iz Konus Konexa. Med prvimi petdesetimi je V drugem delu lestvice je še več uvrščenih, ki so povezani z našim območjem. Tam je Maja Gerčer iz gradbene družbe AGM Nemec, ki je letos napredovala za pet mest. Na lestvico se je letos spet uvrstil Anton Ofentavšek iz Oplasta v Tepanju, letos sta na njej za trideset mest nižje Miran in Zdravko Zagožen iz žalskega podjetja Zagožen. Za enajst mest sta letos napredovala Igor in Tanja Skaza iz velenjske Plastike Skaza, za 46 mest nižje je letos Janko Turnšek iz Elektra Turn-šek. Med novinci na lestvici sta Ivan in Tatjana Pfajfar iz celjske družbe Inpos. z našega območja tudi prvi mož Celjskih mesnin Izidor Krivec, ki je letos kar devetnajst mest višje. Skupni seštevek premoženja stotih najbogatejših Slovencev je letos najvišji, odkar lestvico pripravljajo. Vseh sto najbogatejših Slovencev skupaj ima v celoti približno 4,5 milijarde evrov premoženja. Najvišje uvrščena Loginova imata 617 milijonov evrov vredno premoženje in najnižje uvrščeni »samo« 74 milijonov evrov. Na lestvici je letos rekordno število podjetij, ki se posvečajo informacijski tehnologiji. BRANE JERANKO V občini, kjer izvajajo obsežne protipoplavne ukrepe, so vedno bolj zaskrbljeni. »Naši občani se bojijo, da bo projekt ustavljen in bo spodnji Arclin bolj ogrožen kot kadarkoli doslej,« pravi nov vojniški župan Branko Petre. Poplave v občini Vojnik niso redke. Na fotografiji prizor poplave v trškem jedru, ki je občane prizadela leta 2007. Škodo so preštevali v milijonih. Občani se bojijo, ministrstvo manj Iz Vojnika kažejo s prstom na ministrstvo, z ministrstva na izvajalca VOJNIK - Tik pred prazniki je bil v Vojniku krizni sestanek predstavnikov občine, izvajalca Nivo Eko in projektanta družbe Hidrosvet. Gre za naložbo v vrednosti pet milijonov evrov, ki je del pro-tipoplavnih ukrepov v porečju Savinje. Od tega zneska je 85 odstotkov evropskega denarja in ostalo državni denar. V občinski stavbi se bojijo, da bo tudi evropski denar izgubljen, saj dela zamujajo. Dokončana morajo biti do junija prihodnje leto, nato bodo potrebni še tehnični pregledi, skrajni rok je konec avgusta. »Nismo prepričani, da bo naložba končana v predvidenih rokih, ki so bili že podaljšani. To lahko pomeni, da bomo ostali na polovici rešitev,« se boji župan Branko Petre. Če evropski denar ne bo pravočasno izkoriščen, se bomo lahko od projekta poslovili. Najbolj zamuja izvajanje tretjega sklopa protipoplavnih ukrepov na območju Arclina, kjer zadnje od gradbenih dovoljenj ni še niti pridobljeno. Strah jih je Župan omenja, da jih je v občinski stavbi po zadnjem, kriznem sestanku z izvajalcem in s projektantom še bolj strah. »Po informacijah, ki smo jih dobili od izvajalca, je največja težava birokratsko zavlačevanje tako pri potrjevanju situacij oziroma že opravljenega dela ter pri plačilu zanj,« pravi Petre. Na ministrstvu za okolje in prostor kažejo s prstom na izvajalca. »Dejstvo je, da želita izvajalec in podizvajalec na delu Hudinje na več manjših odsekih spreminjati pogodbeno traso in s pogodbo določene rešitve,« odgovarjajo z ministrstva. »Kot investitor bi ministrstvo spremembe potrdilo, če bi od izvajalca pravočasno pridobilo strokovno utemeljene in ovrednotene spremembe rešitev, ki bi jih lahko argumentirali pred Evropsko unijo,« dodajajo v Protipoplavni ukrepi v občini Vojnik so razdeljeni v tri sklope. V prvem sklopu, ki naj bi pred poplavami obvaroval trško jedro, je suhi zadrževalnik v Tomažu zgrajen. Tam manjkajo še strojna in elektro oprema ter kanal za odvod meteorne vode. V drugem delu morajo urediti med trgom in pokopališčem strugo Hudinje, zgraditi nasipe in postaviti protipoplavni zid. Za usodo drugega sklopa v občini vsaj zaenkrat niso najbolj zaskrbljeni, saj izvajalec kljub zamudi dela. Tretji del obsega dela na področju spodnjega Arclina, kjer je dokončana inundacija. Gre za širitev struge Hudinje in mostu, zgraditi je treba tudi protipoplavni zid, nasipe in urediti kanalizacijo v Vojniku. odgovoru. Izvajalca naj bi že večkrat pozvali, vendar naj bi ta svoje spremenjene predloge rešitev še vedno dopolnjeval, pravijo v Ljubljani. Iskanje skupnega jezika je očitno zelo naporno, saj so se na primer v zadnjem času veliko posvečali vprašanju, kdo sploh je uradni investitor pro-tipoplavnih ukrepov: če je to od mrtvih vstalo ministrstvo za okolje in prostor ali še vedno dosedanje ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Nazadnje je prevladalo, da kar obe. V Občini Vojnik so za usodo protipoplavnih ukrepov zaskrbljeni, na ministrstvu manj. Po mnenju pristojnega ministrstva je njihovo pravočasno dokončanje še vedno mogoče. »V tem primeru mora izvajalec naročniku posredovati zahtevano dokumentacijo, iz katere bo razvidna utemeljenost predlaganih sprememb,« pravijo v Ljubljani. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT Odprli mestno blagajno ŠOŠTANJ - Po vzoru praks v drugih mestih so tudi v Šoštanju pred kratkim odprli mestno blagajno, na kateri lahko občani plačujejo položnice brez provizije. Občina Šoštanj je zaenkrat uspela skleniti sodelovanje z dvanajstimi javnimi in drugimi podjetji ter zavodi. Njihove položnice in poleg tega tudi najem garaž, upravne takse, komunalne prispevke in občinske takse je mogoče plačevati samo z gotovino. Mestna blagajna je v pritličju občinske stavbe, odprta pa je dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in sredah od 8. do 11. ure ter od 12. do 15.30. RG Štorčkova nova sezona ŠTORE - V kulturnem domu se je začela nova sezona otroškega gledališkega abonmaja Štorček. Prva predstava je bila Vsi otroci sveta, ki jo je uprizorilo Gledališče Ku--kuc iz Lendave. Sporočilo prve predstave je bilo sprejemanje drugačnosti in dialoga, kar se odraža med obiskom vesoljčka, ki srečuje na Zemlji otroke različnih barv kože in različnih jezikov. Za to sezono so pripravili pet predstav, ki se bodo vrstile do marca. Abonma pripravlja občina, kjer so z odzivom abonen-tov zadovoljni. Prodali so približno osemdeset abonmajskih vstopnic, kar je podobno kot lani. Abonenti prihajajo tudi iz sosednjih občin. BJ na kratko Medgeneracijsko središče zamuja VOJNIK - V starem trškem jedru urejajo medgeneracijsko središče, ki bo namenjeno izmenjavi znanja na področju vseživljenjskega učenja, medgeneracijskemu sodelovanju in prostovoljstvu. Medgeneracijsko središče urejajo v poslovnem prostoru v lasti občine, kjer je bila nazadnje pošta. Gre za prostor v velikosti 78 kvadratnih metrov. Ureditvena dela trajajo dlje, kot so načrtovali, ker se je izkazalo, da je potreben večji obseg del od načrtovanih. Medgeneracijsko središče, ki naj bi začelo delovati v tem mesecu, ustanavljajo na pobudo občine in v sodelovanju s socialnim podjetjem center ponovne uporabe. Med različnimi vsebinami so med drugim predvideni prenašanje znanja uporabe sodobne informacijske tehnologije na starejše, program učenja šivanja in učenje javnega nastopanja. BJ Novo študijsko leto ŠMARJE PRI JELŠAH - Knjižnica je glavni organizator univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) v občini. Aktivnosti v sklopu šestega študijskega leta univerze so se letos začele septembra, vsako leto pa je na njih vpisanih do dvesto ljudi. Program univerze tvorijo redna torkova srečanja, namenjena druženju in spoznavanju tem z različnih področij ter pogovoru z zanimivimi ljudmi. Program s svojimi predlogi sooblikujejo člani UTŽO, mnogokrat tudi kot izvajalci srečanja. Teme so raznolike, od zdravstva, zgodovine, psihologije, gostje srečanj pa so popotniki, pisatelji, pesniki, zbiratelji, strokovnjaki z različnih področij ... V okviru torkovih srečanj organizirajo tudi ekskurzije. Hkrati se lahko udeleženci vključijo v krožke in tečaje tujih jezikov, zeliščarstva, lepopisja, računalništva in drugih vsebin. TV Igrala zgradili v 72 urah SLOVENSKE KONJICE - Projektu 72 ur brez kompromisa, ki je mednarodni projekt prostovoljnega dela za mlade, so se letos pridružili tudi konjiški skavti. Naloge, ki so jim bile naložene, so opravili pravočasno in uspešno. Mladi, stari od 14 do 30 let, so dobili nalogo na temo Sreča za male in velike otroke. Na voljo so imeli natančno 72 ur, da uresničijo zadane cilje. V tem času so morali izdelati načrte za gradnjo otroških igral na igrišču v Studenicah in jih tudi postaviti. Ob pomoči domačinov, ki so jim na pomoč priskočili s sečnjo dreves, prenočiščem, hrano in z reševanjem statičnih težav, jim je to tudi uspelo. Igrala so otroci z veseljem takoj preizkusili. JP Obnovili vitanjsko cerkev VITANJE - Konec oktobra so v kraju pripravili slovesnost ob koncu obnove strehe in zunanjosti župnijske cerkve sv. Petra in Pavla. Naložba znaša približno 250 tisoč evrov. Streha cerkve je bila dotrajana in marsikje so bili vidni znaki zamakanja, zato je bila nujna obnova strehe in fasade. Obnovo so omogočili ministrstvo za kulturo in številni domačini s prostovoljnimi prispevki. Blagoslova prenovljene cerkve se je udeležilo veliko vernikov. Mašo je vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Po slovesnosti je sledilo veselo druženje pred cerkvijo. JP Reformacija v znamenju gašenja POLZELA - Občinsko gasilsko poveljstvo je na dan reformacije pripravilo nenapovedano gasilsko vajo. Gasilci so zjutraj na pozivnike dobili obvestilo, da je zagorelo v mizarski delavnici Razgoršek v Založah. Odzvala so se vsa tri občinska društva s štirimi gasilskimi vozili in z 22 gasilci. Pogasiti so morali požar v kurilnici, preiskati prostor zaradi suma pogrešanih oseb in pogasiti požar avtomobila. V delavnici so našli tri poškodovane delavce, scenarij pa je vključeval tudi poškodbo gasilcev. Prvo pomoč so jim nudili gasilci bolničarji. Vodstvo gasilskega poveljstva je bilo z vajo zadovoljno, saj je bila pomoč hitra in dobra. ŠO Rakušev mlin - včeraj, danes ...? Dokončna usoda močno poškodovanega kulturnega spomenika še ni znana CELJE - V avli muzeju novejše zgodovine so odprli priložnostno razstavo z arhivskimi gradivi o Ra-kuševem mlinu, ki so jo v muzeju pripravili z Zgodovinskim arhivom Celje. Hkrati so v obeh ustanovah v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Celje, območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Hišo kulture Celje včeraj, v sredo, pripravili Večer v muzejski kavarni na temo Rakušev mlin - včeraj, danes ...? Soočenje pogledov različnih strok na problematiko dediščine te stavbe, o katerem bomo poročali v prihodnji številki Novega tednika, bi lahko pomagalo tudi pri sprejemanju končne odločitve o usodi Rakuševega mlina. Kulturni spomenik lokalnega pomena od leta 2002 je ena najbolj prepoznavnih stavb, ki v Celju že več kot 110 let označuje osrednjo mestno vpadnico. Meščanom ostaja v spominu v različnih podobah - od nekdanjega ponosa industrijskega napredka, v zadnjih letih propadajoče sramote, a hkrati upa za prihodnost mestne ustvarjalnosti in razvoja do zdajšnjega žalostnega pogorišča. Po požaru, ko je bila stavba močno prizadeta, se v javnosti spet pojavljajo polemike o prihodnosti Rakuše-vega mlina. Čas po požaru je ponovno priložnost, da Cesta med Rakuševim mlinom in trgovskim centrom Lidl ostaja do nadaljnjega zaprta. Zaradi silovitosti požara je izvedenec gradbene stroke ugotovil močne poškodbe stavbe in napovedal možnost hipne porušitve, a ožgano zidovje je doslej uspešno kljubovalo vremenu. se zgodovinski, kulturni in dediščinski pomen stavbe in njenih potencialov za prihodnost osvetli z vidika arhitekturne, kulturnovarstvene in zgodovinske stroke. Mlin namreč ni pomemben spomenik le za Celje, ampak je ena redkih tako mogočnih stavb industrijske dediščine v Sloveniji. Po požaru je mestna občina poskrbela za zaščito pogorišča ob Mariborski cesti, kjer so Rakušev mlin varovali gasilci in policisti. Celotno območje je zdaj zavarovano z mrežami, ograjo in s 24-urnim nadzorom varnostne službe. Na tem območju je prepovedano zadrževanje ljudi, do nadaljnjega je zaprta tudi cesta, ki pelje mimo Rakuševega mlina do trgovskega centra Lidl. Kriminalisti zaradi grozeče nevarnosti ožganih zidov še niso opravili ogleda požarišča, zato seveda preiskava še ni končana in tudi vzrok požara ni znan. Mlin je imela mestna občina zavarovan pri zavarovalnici Adriatic Slovenica. Brez naglice Dober teden po požaru izdelano izvedeniško mnenje je pokazalo, da je takojšnja obnova stavbe zaradi nevarnosti nenadzorovane hipne porušitve ožganega zidovja neizvedljiva. Mestna občina je kot lastnica Rakuševega mlina zaprosila za še nekatera potrebna mnenja in strokovne ocene, zlasti pa za Izvedenec gradbene stroke Ivan Ramšak je v statičnem mnenju, ki ga je pripravil na zahtevo mestne občine, ugotovil več resnih konstrukcijskih poškodb stavbe, ki lahko povzročijo nenadzorovano hipno porušitev ožganih zidov. V požaru so zgorele oziroma so bile močno poškodovane in porušene vse lesene mede-tažne konstrukcije v dvoeta-žnem prizidku in tudi v šti-rietažnem glavnem objektu, popolnoma uničena je tudi strešna lesena konstrukcija. Strokovna ocena še kaže, da je glede na silovitost požara precej uničeno tudi nosilno zidovje, ki na videz sicer izgleda nepoškodovano. stališče Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kaj storiti s stavbo. Odločitev naj bi v sodelovanju s pristojno inšpekcijsko službo sprejeli šele takrat, ko bodo vsa ta mnenja zbrana. V celjski območni enoti zavoda so vso dokumentacijo, vključno z zaprosilom za čim hitrejšo presojo mnenja, poslali ministrstvu za kulturo. Glede na veljavno zakonodajo mora to mnenje podati najkasneje v dveh mesecih oziroma do sredine decembra. Nekaj upanja, da ožgani zidovi vendarle niso tako zelo poškodovani in nestabilni, sta dala močan naliv in veter pred dvema tednoma, saj Ra-kuševega mlina nista dodatno prizadela. Da je treba počakati in pridobiti čim več neodvisnih mnenj o možni obnovi stavbe, vključno z oceno o trdnosti materialov, pozivajo tudi v civilni iniciativi Urbana gverila. IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) na kratko Kačji grad in gozdna pot DOBRNA - V občini se končuje projekt Označitev Kačjega gradu in promocijski materiali, ki je namenjen obiskovalcem izrazito turistične občine. V občini so v preteklosti poskrbeli že za večino turistične signalizacije, na vrsti je še postavitev večjezične informacijske table, na kateri bo opisan slikoviti Kačji grad nad krajem. Ob tabli, ki bo na začetku poti, bodo za obiskovalce postavili klop. Poleg tega bo izdana večjezična zloženka, kjer bo opisana Gozdna učna pot Dobrna. Za pot, ki vodi od jame Ledenica do črne kuhinje na Brdcah, je bila v preteklosti izdelana tudi spletna stran. Projekt je vreden sedem tisoč evrov, približno polovico tega denarja sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. BJ ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN Končali dela na tržnici BISTRICA OB SOTLI - Prejšnji mesec so končali dela na prvi pokriti tržnici v kraju. Prihodnji teden pa bo tržnica prvič zares zaživela. Vrednost projekta v Bistrici ob Sotli, ki je del širšega projekta šestih posavskih občin Posavska špajza, je znašala približno 130 tisoč evrov. Občina je sredstva za gradnjo pokrite tržnice pridobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Občani že nestrpno pričakujejo odprtje tržnice, ki bo prihodnji teden. Na njej se bodo s svojimi pridelki in izdelki predstavili lokalni pridelovalci ter rokodelci in obrtniki. JP MCC za usposabljanje mediatorjev CELJE - Celjski mladinski center je uspel na razpisu programa Leonardo da Vinci - Prenos inovacij in bo do konca leta 2015 vključen v konzorcij 15 partnerjev, ki bodo skrbeli za usposabljanje mediatorjev. V projekt je vključenih šest držav, njegov končni cilj pa je povečati zaposljivost mladih po šolanju. Za mediatorje se bodo usposabljali učitelji, svetovalni delavci ali ravnatelji srednjih strokovnih šol poklicnega in tehniškega izobraževanja, ki bodo spoznavali delo v posameznih podjetjih in potem poskrbeli za prenos teh informacij v razrede. Kot pravi Sonja Majcen, ki v MCC usklajuje mednarodne programe, bodo mediatorje usposabljali v podjetjih Simbio, Nepremičnine Celje, Zavodu za varno igro, Ljudski univerzi Celje ter MCC Hostlu. Tako širok razpon glede na dejavnost podjetij oziroma ustanov so izbrali zato, da bi mediatorjem in posledično dijakom ponudili različna delovna področja, in sicer od arhitekture, urbanizma in certificiranja do izobraževanja, okolja in turizma. Prijave bodočih mediatorjev bodo v MCC sprejemali vse do konca maja. Takoj ko se bo oblikovala skupina največ osmih ljudi, bo odšla na brezplačen seminar v želeno podjetje. IS Zagon nekoliko kasneje RADEČE - Čistilna naprava ni začela poskusno obratovati v začetku tega meseca, kot je bilo sprva predvideno. Naprava namreč še ni imela tehničnega pregleda, je pa občina vlogo zanj že podala na laško upravno enoto. Višji svetovalec za projektno delo in investicije v radeški občini Matjaž Šušteršič je pojasnil, da glede na zagotovila izvajalca in nadzornika del večjih zapletov po tehničnem pregledu ne pričakuje. Poskusno obratovanje naprave bo trajalo leto, v tem času pa bo nanjo priključenih približno 2.600 populacijskih enot, medtem ko znaša celotna zmogljivost naprave tri tisoč populacijskih enot. Da se bo na napravo priključilo kar največ gospodinjstev, je Občina Radeče v zadnjem obdobju pospešeno gradila kanalizacijsko omrežje v kraju Obrežje, manjša dela in priključitve pa je izvajala tudi v drugih krajih občine. TV Končno jim je uspelo ZREČE - Prebivalci krajevne skupnosti Gorenje so se pred kratkim razveselili dolgo pričakovane poslovilne vežice. Od ideje do uresničitve projekta gradnje nove vežice je minilo skoraj sedem let. Krajani so se leta 2008 odločili, da za novo poslovilno vežico namenijo del vrnjenih sredstev za telefonijo, je povedal dosedanji predsednik Krajevne skupnosti Gorenje Boris Podgrajšek. Tako so zbrali približno 17 tisoč evrov. Prvotna zamisel je zajemala zgolj prenovo obstoječe poslovilne vežice, vendar niso uspeli pridobiti soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Tako je padla odločitev, da bodo zgradili poslovilno vežico na novi lokaciji. Leta 2011 so končno le pridobili gradbeno dovoljenje. Skupna vrednost poslovilne vežice znaša 220 tisoč evrov. Od tega zneska je Občina Zreče zagotovila 135 tisoč evrov. JP »Na kupe« ščurkov, ki jih še nihče ni videl »Ta svet bodo zapustili predzadnji, za njimi bodo ostale le še podgane,« pravi Andrej Hajdinjak CELJE - Zadnje dni so se razširile govorice, da naj bi se po obnovi dela starega mestnega jedra v središču Celja pojavili ščurki, ki naj bi jih bilo več tudi v blokovskih naseljih. Ljudje se sprašujejo, kako naj bi bil ta porast gomazeče golazni povezan z obnovo mestnega središča, zlasti pa, kako bo ukrepala mestna občina in kaj lahko ukrenejo sami, če živali opazijo tudi v svojem domu. Kot pojasnjujejo v mestni občini, govoric ne poznajo in jih doslej še nihče od občanov ni opozoril, da bi bilo v mestu kaj več ščurkov. »Če jih je res kaj več, obnova starega mestnega jedra s tem najverjetneje ni povezana,« pojasnjuje Nina Mašat - Strle iz občinskega oddelka za okolje in prostor ter komunalo. Če bi se izkazalo, da je vzrok za pojavljanje ščurkov kanalizacijsko omrežje, bo občina naročila izvedbo potrebnih ukrepov. Ob tem dodaja, da se ščurki praviloma pojavljajo povsod, kjer prihaja zaradi različnih vzrokov do povečane obremenitve celotnega sistema komunalne infrastrukture. Za razvoj teh živalic je zelo ugodno poletje, ko se zaradi večjega pretoka ljudi in povečanega prometa poveča število prebivalstva v mestih in s tem tudi vse obremenitve, ki jih to prinese za seboj. To se odraža na celotni infrastrukturi, v trgovinah, skladiščih ... in ker se poveča tudi količina odpadkov v hotelih, trgovinah, gostinstvu in nasploh v vseh dejavnostih, nujnih za nemoteno vsakdanje življenje, je na pohodu tudi več škodljivcev, saj imajo v takšnih okoliščinah boljše možnosti za življenje, razvoj in razplod. A ker Celje ni tako izrazito turistično mesto, tudi ta splošna ugotovitev za mesto ne drži. Ščurki? Nič ne vem ... Ob vprašanjih, ali so doma ali v katerem lokalu v središču mesta zadnje čase morda opazili ščurka, sem med stanovalci starega mestnega jedra naletela le na začudene poglede in skomiganje z rameni. Doslej ščurkov torej še nihče ni opazil, le v bloku v Novi vasi so imeli oktobra obisk strokovnjakov, ki so opravili dezinsekcijo. »Poškropili so vse prostore, a ščurka sama nisem videla,« je povedala znanka in ob tem dodala, da jo vseeno zanima, kako ravnati, če bi se pojavili. Te na hitro zbrane odgovore je potrdil tudi Andrej Hajdinjak, vodja Oddelka za DDD Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, enota Slovenska Bistrica. Od letošnjega 1. januarja namreč po reorganizaciji nekdanjih zavodov za zdravstveno varstvo prav bistriška enota skrbi tudi za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo na območju mestne občine. Hajdinjak pravi, da te ukrepe izvajajo za pogodbene stranke po tako imenovani sistematiki in tudi po naročilu. Če je na primer re- dna deratizacija (pregon miši in podgan, op. p.) v Sloveniji zakonsko predpisana, je dezinsekcija (uničevanje mravelj, os, pajkov in ščurkov, op. p.) prepuščena presoji uporabnikov. Zanjo se odločajo v različnih podjetjih in ustanovah - od ži-vilskopredelovalnih obratov, trgovin, gostinskih lokalov do drugih večjih podjetij ter zlasti v vrtcih in šolah - v ime- nu stanovalcev pa večinoma upravniki večstanovanjskih stavb. »Nekaj naročil dobimo tudi od ljudi, ki živijo v individualnih stanovanjskih hišah, a prav iz nobene skupine naših naročnikov letos ni bilo povečanega povpraševanja,« še pravi Hajdinjak, ki dodaja, da v Celju opravljata dezinsekcijo tudi zasebnika iz Sevnice in Ljubljane. Nepospravljeni ostanki hrane in tudi nepomita posoda, ki ostaja čez noč na kuhinjskem pultu in v pomivalnem koritu, so dobrodošlica, ki se je ščurki močno razveselijo. Razvojni krog ščurkov Ščurki se razvijejo iz jajčec in nimf. Jajčeca nosijo samice v jajčnih vrečah ali ootekah, število jajčec je sicer odvisno od vrste, vendar nikoli ni manjše od deset. Čas, ki je potreben za razvoj nimf, je odvisen od vrste, a tudi od pogojev okolja. Nimfe so po obnašanju in videzu podobne odraslim ščurkom, a so manjše, svetlejše in nimajo kril. Preden popolnoma odrastejo, se nekajkrat levijo. Nekaj ur po zadnji levitvi jim barva potemni do končnega tena. Odrasle oblike nekaterih vrst imajo krila. Ščurki živijo približno leto, občutljivi so na svetlobo in če jih opazimo podnevi, je populacija prenaseljena ali pa iščejo hrano in vodo. Pri nas živi več vrst ščurkov. Ooteka ameriškega ščurka je temno rjava in 8 mm dolga, samica pa v življenju tvori 6 do 90 ootek, ki jih nosi od nekaj ur do nekaj dni. Nimfe se iz njih izležejo čez 24 do 38 dni. Ooteka orientalskega ščurka je rdeče rjava, dolga 8 do 10 mm in vsebuje 16 jajčec. Čeprav velja dezinsekcija, ko prostore, kjer se zadržujejo ščurki, poškropijo s strupom, za učinkovito, jih je v vsakem primeru zelo težko iztrebiti. So namreč zelo prilagodljivi, saj se v 300 milijonih letih 3.500 vrst, kolikor jih živi na Zemlji, ni veliko spremenilo. Najraje živijo na toplem, v neredu, gnezda si uredijo med papirjem, za vtičnicami in stikali, podboji in podobno, če je prostor še nekoliko bolj vlažen, jim je še bolj všeč. So nočne živali in če jih opazimo pri belem dnevu, potem je to opozorilo, da jih je res že zelo veliko. Prenašajo tudi nekatere bolezni, med drugim je dokazano, da s svojimi izločki prenašajo na primer salmonelo in tuberkulozo. Samice razvijejo v življenju do 18 ootek, razvoj od prvega do zadnjega stadija nimfe oziroma do odraslega ščurka pa traja 600 dni. Nemški ščurek ima rjavo ooteko, dolgo 6 do 9 mm, ki vsebuje 50 jajčec. Samica jo nosi, dokler niso nimfe pripravljene na izvalitev, razvoj od jajčeca do odraslega ščurka pa traja 103 dni. Pri vseh vrstah ščurkov so nimfe v prvem stadiju bele barve in temnijo z rastjo oziroma levitvami. Intenziteta njihovega razvoja je odvisna od količine hrane, ki jo imajo na razpolago v prvih 12 urah. Razvoj do odraslega ščurka lahko traja od nekaj mesecev do več kot leta, z odraščanjem jim eksoskelet otrdi, odrasli ščurki nekaterih vrst imajo krila. Dezinsekcija je učinkovita Skoraj točno pred desetletjem se v Celju ščurkov nikakor niso mogli znebiti v stolpnici v Pohorski ulici. Kljub temu, da so dezinsekcijo leta 2003 opravili kar šestkrat, so živali nadlegovale stanovalce tudi še leto kasneje. Razlog? Hajdinjak se strinja s strokovnjaki, ki so že takrat opozarjali, da je dezinsekcija učinkovita le, če jo opravijo prav v vseh prostorih v bloku in v primeru, da je ščurkov res veliko, tudi v okolici bloka. Če vsi stanovalci ne dovolijo vstopa v stanovanje in prostorov, kjer strokovnjaki opravijo škropljenje, tudi ustrezno ne pripravijo, ta namreč ne zaleže. Ker z dezinsekcijo uničijo samo odrasle živali, jajčec in ličink oziroma nimf pa ne, jo je treba ponoviti čez nekaj časa, ko se tudi te razvijejo. »Iz stanovanja se ni treba povsem izseliti, treba pa je umakniti hišne ljubljenčke in izprazniti omare ter vse kotičke, kjer se ščurki najraje zadržujejo,« pravi in dodaja, da je zanje pravi raj omarica pod pomivalnim koritom v kuhinji. »Ščurki niso občutljivi, a radi imajo malo toplejše in bolj vlažno okolje, zlasti pa temo,« pravi in dodaja, da če so v takšnem okolju ali v neposredni bližini še ostanki hrane, je to zanje dobitna kombinacija. Pospravljanje hrane Hajdinjak je prepričan, da so ščurki ene najbolj trdoživih živali. »S tega sveta bodo odšli predzadnji, mislim, da bodo za njimi ostale le še podgane.« Niso izbirčni in pojedo prav vse, kar najdejo. »Sposobni so preživeti tudi ob lepilu, ki ga poližejo z znamk,« pravi in dodaja, da v skrajnem primeru pojedo tudi svoje mrtve sorodnike ter ostanke, ki jih ob levitvah odvržejo razvijajoče se živali. Zato tako za gostinske lokale, trgovine in vse ži-vilskopredelovalne obrate kot tudi za gospodinjstva velja, da je najbolj učinkovita vnaprejšnja obramba pred ščurki dosledno pospravljanje hrane oziroma ostankov hrane. »Zdaj ko ločujemo odpadke, priporočam, da v primeru, če se pojavi kakšen ščurek, biološke odpadke dnevno odnašamo v zabojnik,« pravi in dodaja, da mora biti seveda vrečka trdno zavezana oziroma zaprta. V stanovanjih ščurki ne marajo svetlobe, v gostinstvu in živilskih obratih pa jih odganjata tudi vključena klimatska naprava in redno zračenje prostorov. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Kviaz kot nekoč? CELJE - Župan Bojan Šrot je nekaj dni po potrditvi mandata za podžupanjo ponovno imenoval Darjo Turk. Tako kot v preteklem mandatu je za pooblaščenca imenoval Marka Zidanška (za področje financ ter okolja in prostora) in Staneta Rozmana (družbene dejavnosti), tretji županov pooblaščenec pa je Miloš Rovšnik (za področje gospodarstva). Mestni svetniki so na usta- litve, imenovanja, priznanja novni seji mestnega sveta iz- in nagrade (Kviaz). Glede na volili tudi 7-člansko komisijo občinski statut in poslovnik za mandatna vprašanja, vo- o delu mestnega sveta na- mreč ta pripravi tudi predloge članstva v drugih odborih in komisijah, ki delujejo v okviru mestnega sveta in ki jih bodo mestni svetniki potrjevali na torkovi seji. Statut mestne občine predvideva, da Kviaz sestavlja 7 članov. Glede na to, da je v mestni svet vključenih 9 strank, brez svojega predstavnika ostajata Celjska neodvisna lista in Združena levica. Župan Šrot je ob tem dejal, da bi bilo prav, da sta v delo Kviaza vpeta tudi slednji, vendar tega najvišji občinski dokumenti ne dopuščajo. Za nove obraze Matija Kovač (ZL) je napovedal, da bosta Združena levica in Celjska neodvisna lista ob podpori svetniške skupine SMC na prvi redni seji vložili pobudo za spremembo statuta. Ta naj bi v bodoče določal, da je v Kviaz vključenih toliko članov, kolikor strank oziroma list se v posameznem mandatu uvrsti v mestni svet. Sicer pa so v Kviaz svetniki izvolili štiri nove člane: Primoža Pogel-ška (SMC), Miloša Rovšnika (SDS), Brigito Čokl (DeSUS) in Saša Farčnika (Za delovna mesta), ob njih pa še tri, ki so v komisiji delovali tudi že v preteklem mandatu: Primoža Brvarja (SD), San-dija Krivca (NSi) in Marka Zidanška (SLS), ki bo delo komisije vodil tudi v tem mandatu. Temu so oporekali v svetniški skupini SMC. Vinko Skale je menil, da bi bilo primernejše, če bi ena najpomembnejših občinskih komisij, ki nenazadnje skrbi tudi za kadrovanje na vodilna mesta v javnih podjetjih in zavodih v pretežno občinski lasti, za predsednika dobila nov obraz. IS Z javno-zasebnim partnerstvom do poslovne stavbe Obetajo se novi prostori za lekarno, dejavnosti nege in zdravstva ter parkirna hiša ROGAŠKA SLATINA -Kot plod javno-zasebnega partnerstva bo v Rogaški Slatini tik ob zdravstveni postaji zrasla nova lekarna s parkirno hišo Promenada. Pogodbo za gradnjo so minuli torek podpisali Javni zavod Celjske lekarne, Občina Rogaška Slatina in podjetje GIC Gradnje. Projekt so v Celjskih lekarnah začeli načrtovati že pred dobrimi petimi leti, po besedah direktorice Lilijane Grosek pa so pred podpisom pogodbe naleteli na več ovir. »Zapleteni sta bili že umestitev v prostor in razrešitev odnosov z lastniki sosednjih zemljišč, na določene težave smo naleteli pri prestavitvi osnovne infrastrukture, a tudi pri pogajanjih za izvedbo projekta, ko smo se dogovarjali o tem, kakšna bo višina denarja, s katerim bomo zagotovili ta zahteven projekt.« Pogodbena vrednost naložbe znaša skoraj 1,9 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Približno 67 odstotkov denarja bodo zagotovile Celjske lekarne, preostanek pa slatinska občina in podjetje GIC Gradnje. Prostori so postali premajhni Lekarna Rogaška Slatina je ena večjih poslovalnic v zavodu Celjske Lekarne. Kljub prenovi pred dobrim desetle- Nova poslovna stavba naj bi vrata odprla avgusta prihodnje leto. Zdravstvena postaja Rogaška Slatina in lekarna bosta med gradnjo delovali na obstoječih lokacijah, v istem obsegu poslovnega časa kot doslej. tjem so prostori postali premajhni za delovanje v skladu s potrebami in predpisanimi standardi. V tej občini se namreč uspešno razvija zdraviliški turizem, poleg tega je tam na voljo velika ponudba zdravstvenih storitev. Kot je pojasnila Lilijana Grosek, bodo novi prostori omogočili ustrezno preskrbo zdravil in drugih izdelkov za občane in zdraviliške goste. Dovolj parkirnih mest Povod za javno-zasebno partnerstvo so po besedah sogovornice narekovali pogoji umestitve poslovnega prostora v okolje. Ker bi bilo preveč površin namenjenih za delovanje lekarne, so v javnem zavodu sprejeli odločitev, da k sodelovanju po- viti ustrezno število parkirnih mest, se je naložbi pridružila tudi občina. Na 900 kvadratnih metrih poslovnih ščena na mesto sedanjega parkirišča pred zdravstveno postajo in bo na površju in pod zemljo skupno zago- Cilji, ki jih je občina Rogaška Slatina zasledovala pri načrtovanju tega projekta, so bili zagotoviti večjo, sodobno in dostopno lekarno za svoje občane. Lekarna bo neposredno povezana z obstoječo Zdravstveno postajo Rogaška Slatina in dostopna invalidom. Dostopnost bo izboljšana predvsem z dodatnimi parkirnimi mesti in možnostmi prehoda med objektoma zdravstvene postaje in nove lekarne. Že iz parkirne hiše bo zagotovljena povezava z dvigali ter s stopnišči. Občina Rogaška Slatina bo sofinancirala 25 odstotkov deleža izgradnje garažne hiše, kar skupaj s stroški dokumentacije in zunanje ureditve znaša 215.000 evrov. vabijo zasebnega partnerja. Podjetje GIC Gradnje bo tako investiralo v poslovne prostore v nadstropju. Ker je bilo po normativih Občine Rogaška Slatin treba zagoto- površin bo tako eno nadstropje nad lekarno namenjeno dejavnostim s področja zdraviliške in zdravstvene dejavnosti. Podzemna parkirna hiša Promenada bo ume- tavljala 87 parkirnih mest. Novogradnja bo za obiskovalce pomenila lažji dostop do lekarne, za slednjo pa bo omogočena nemotena dostava blaga. Prenavljajo tudi drugod Sicer pa tudi druge poslovalnice Celjskih lekarn dobivajo novo in sodobnejšo podobo. Poslovalnici v Šentjurju in Vojniku je javni zavod nadgradil z robotskim skladiščem za shranjevanje in izdajanje zdravil, podružnico v Vitanju je prestavil na novo lokacijo. V teh dneh končuje prenovo lekarne Center v Celju, načrtuje pa še odprtje nove enote v prenovljenem delu celjskega trgovskega središča Citycenter. TINA VENGUST Foto: Občina Rogaška Slatina na kratko Malčke obiskali gasilci GORNJI GRAD - Ker je oktober tudi mesec požarne varnosti, so se v gornjegrajskem vrtcu odločili, da na obisk povabijo ekipo gasilcev PGD Gornji Grad. Slabo vreme jim je sicer preprečilo sprva načrtovano izvedbo vaje evakuacije, kar so izkoristili za prijetno druženje z gasilci. Ti so malčkom na zanimiv in poučen način predstavili svoje delo, opremo in njen namen ter tri vrste oblek -delovno, intervencijsko in reševalno. Otrokom so odgovarjali na številna vprašanja in jim podarili tematsko pobarvanko. HŽ Športne počitnice PODČETRTEK - Turističnoinformacijski center Podčetrtek in Terme Olimia sta prejšnji teden v okviru krompirjevih počitnic pripravila otroške športne urice. Brezplačne športne dejavnosti, ki se jih je udeležilo lepo število otrok, so v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek vodili športni animatorji. Otroci so se lahko preizkusili v košarki, nogometu, namiznem tenis in skvošu. Najbolj pogumni so se lotili tudi plezanja na umetni steni. JP Prenovili športni park KOZJE - V Zagorju so v tem letu uspeli uresničiti kar nekaj pomembnih naložb. V teh dneh so se krajani po obnovi cest in poslovilne vežice razveselili še prenove športnega parka. Parkirišče in dvorišče pred športnim parkom so na novo asfaltirali. Postavili so tudi nov nezahteven objekt, tako imenovano senčnico, in razglasno tablo. Večino del so opravili prostovoljno člani domačih društev, nekaj denarja pa so primaknili še sponzorji, občina in krajevna skupnost. JP Dobili bodo novega tajnika PREBOLD - Občina je zadnji dve leti delovala brez tajnika oziroma direktorja občinske uprave. Ker je služba vlade za lokalno samoupravo pred dobrim letom občino opomnila, da ne sme delovati brez vodstva občinske uprave, se je župan Vinko Debelak odločil, da bo z začetkom novega mandatnega obdobja zanj objavil razpis. Do zdaj je na občino prispelo več kot sto prošenj za razpisano delovno mesto, najprimernejši kandidat pa naj bi bil znan do konca novembra. ŠO Obnavljajo cesto VRANSKO - Vranšni so v torek začeli obnavljati cesto Vransko-Tešova. Naložba je vredna malo manj kot 128 tisoč evrov. Občina Vransko je prejšnji četrtek z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo podpisala pogodbo o sofinanciranju obnove. Iz razpoložljivih sredstev za investicij ske spodbude bo prejela za obnovo ceste 52 tisoč evrov. Če bo vreme dopuščalo, bo prvi del prometne povezave obnovljen že novembra. ŠO Gasilci zavzeli knjižnico ŽALEC - V medobčinski splošni knjižnici je bilo v ponedeljek ves dan mogoče čutiti utrip Gasilske zveze Žalec. Njeni člani so v okviru Utripa domoznanstva predstavljali zvezo, pod okrilje katere sodijo gasilska društva iz Spodnje Savinjske doline, izjema je le občina Prebold. Dopoldne so gasilci pred knjižnico pripravili srečanje za najmlajše, popoldne pa so pred njo razstavili še novo pridobitev - gasilsko avtolestev. Sledil je pogovorni večer, na katerem so zgodovino gasilske zveze in njeno delovanje predstavili predsednik zveze Edvard Kugler, poveljnik David Krk in predsednik komisije za zgodovino Franc Čretnik. ŠO Zdrava načela ne poznajo meja ROGAŠKA SLATINA - Občina, ljudska univerza in I. osnovna šola s partnerji iz Italije izvajajo mednarodni projekt Comenius z naslovom Biološko kmetovanje za zdrav življenjski slog. Cilji projekta so spodbujanje ekološkega načina kmetovanja, tradicionalnega in zdravega načina pridelovanja hrane brez škodljivih škropiv in gnojil, organizacija mednarodnih študijskih obiskov in spodbujanje mobilnosti zaposlenih. Dobre prakse v Italiji so slovenski predstavniki projekta spoznavali maja, Italijani pa so obisk vrnili prejšnji mesec. Med drugim so obiskali bio kmetijo Janina, kjer načela pridelave zdrave hrane spoznavajo tudi slatinski osnovnošolci. TV Krajani za gasilce stopili skupaj DOBJE - Prostovoljno gasilsko društvo je zaključilo dela na prizidku gasilskega doma. S tretjo gradbeno fazo so dosegli terminski načrt v tem letu. Predvsem pri izdelavi ostrešja sta v veliki meri prišla do izraza prostovoljno udarniško delo in velikodušne donacije krajanov. Zahtevnejša gradbena dela je izvajalo podjetje GIC gradnje. Hkrati so člani društva z udarniškim delom zamenjali kritino na starem delu objekta. Les za ostrešje in deska-nje so darovali občani Konrad Hodej in Franc Leskovšek iz Brezja, Franc Planko iz Ravnega ter Ivan Tovornik iz Škarnic. Les so gasilci dostavili na žago Darles, kjer so ga gasili brezplačno razrezali, Marjana Škoberne iz Gostilne pri Olgi pa je poskrbela, da delavci pri delu niso bili lačni. »Gasilci so s pomočjo občanov ponovno dokazali, da lahko s složnim delom pripomorejo k nižjim stroškom investicije,« smo lahko o tej akciji prebrali na družabnem omrežju občine. StO KULTURA 11 Mestni kino Metropol praznuje Ob tej priložnosti predvaja zanimiv filmski in glasbeni program V Mestnem kinu Metropol je letos novembra zelo pestro. Mineva namreč natančno deset let, odkar je njegovo vodenje prevzelo Društvo za ustvarjalnost Filter, in leto od digitalizacije in prenove projekcijske sobe. Gre za pomembna mejnika v 78-letni zgodovini tega kultnega kina v središču knežjega mesta. Mestni kino Metropol je z digitalizacijo in s prenovo vstopil v korak s časom in zadostil smernicam na področju kinematografov v 21. stoletju. Tako kot večina mestnih kinematografov po Evropi si prizadeva v primerjavi z velikimi komercialnimi kinematografi ohranjati programsko celovitost, se povezovati v mreže na državni in evropski ravni, ohranjati stik s tehnološkimi smernicami in z vse bolj zahtevnimi gledalci. »S ponosom lahko rečemo, da je Mestni kino Metropol ob koncu leta 2014 organizacijsko in tehnološko povsem na ravni najnaprednejših dvoran na stari celini in da ne caplja za konkurenco, temveč je med tistimi predstavniki svoje panoge, ki marsikdaj predstavljajo razvojni zgled mnogim sle-dilcem, ki s pogledi od daleč želijo stopiti na to raven,« je prepričan neodvisni filmski kritik Matic Majcen. Mestni kino Metropol letos praznuje deset let, odkar deluje pod okriljem društva Filter, in leto od digitalizacije in prenove projekcijske sobe. Od premiere do posebne projekcije Člani društva Filter so za letošnji november pripravili zanimiv program. Potem ko je bila včeraj zvečer (v sredo) v Metropolu premiera filma Drevo režiserke Sonje Prosenc, bo konec meseca sledila še posebna projekcija filma Karpopotnik režiserja Matjaža Ivanišina. »Vsi vemo, da je v Celju veliko rezerv, kar se tiče razvoja mestnega jedra in privabljanja obiskovalcev v njegov objem. Mestni kino Metropol je ena od ustanov v tem okolju, katerega osrednji namen je obogatitev kulturne ponudbe v središču mesta,« še dodaja Majcen in izpostavlja, da naj oba filma predstavljata tudi priložnost za razmislek, kje v razmerju kino-ljudje--mesto še obstaja prostor za napredek in nadaljnji razvoj. Metropol se v zadnjem času vedno bolj povezuje z drugimi celjskimi kulturnimi ustanovami, predvsem s Hišo kulture Celje. Zato ni nenavadno, da bo ta sodelovala pri organizaciji jutrišnjega koncerta v Metropolu. Po večletnem premoru bo nastopila glasbena zasedba Los Hermanos Muy Simpaticos, v kateri prepeva igralec SLG Celje Branko Za-vršan, ki je nedavno blestel v filmu Tir. V petek, 21. novembra, bo v okviru prazničnega programa še koncert Krčmar/ Repar/Rošer tria, nove celjske zasedbe. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA V Šmartnem ob Dreti so praznovali NAZARJE - V spomin na tragične dogodke med drugo svetovno vojno, ko je okupator tedanje naselje požgal, proti koncu oktobra krajani Šmartnega ob Dreti pripravijo vsakoletno krajevno praznovanje. Minuli torek so v dvorani domačega gasilskega doma pripravili predavanje Ukradeni otroci med drugo svetovno vojno. Predaval je upokojeni profesor Janez Štiglic iz Nazarij, ki je kalvarijo pregnanstva in poskusa nemške asimilacije kot otrok tudi doživel. »Dogodki so lahko oproščeni, a nikoli pozabljeni,« je svojo predstavitev naslovil Štiglic. V spremljajočem programu so sodelovali učenci Glasbene šole Nazarje in Ljudske pevke Lipa. Naslednji dan je bilo srečanje starejših krajanov, ki sta ga organizirala krajevni odbor in šmarški odbor Rdečega križa. Po maši v domači cerkvi so se povabljeni zbrali v prostorih podružnične osnovne šole, kjer jih je nagovoril predsednik odbora krajevne skupnosti Miro Brezovnik, prisotna sta bila tudi novoizvoljeni nazarski župan Matej Pečovnik in šmarški župnik Ivan Šelih. Ranko Babić nasmejal Ljubence LJUBNO OB SAVINJI - Minulo soboto so člani kulturnega društva v dvorani kulturnega doma gostili Ranka Babića, ki jih je nasmejal z izvedbo monokomedije Moška copata. Resnica ni bila še nikoli tako zabavna, kot je v tej komediji, ki se je brez izjem dotaknila prav vsakega. Babić namreč ugotavlja: »Vsi moški smo copate. Samo da smo razdeljeni na tiste, ki to priznajo, in tiste, ki to zanikajo.« In v soboto so na Ljubnem številni, tako moški kot ženske, v smehu prikimavali povedanim življenjskim resnicam, zavitim v celofan humorja. HŽ Naravi naproti SOLČAVA - V Centru Rinka so študentke Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani pripravile predstavitev projekta Naravi naproti - razvoj interaktivnih didaktičnih gradiv za spodbujanje trajnosti. V okviru projekta so študentke v sodelovanju s Krajinskim parkom Logarska dolina in Centrom Rinka pripravile didaktične vsebine kot dopolnitev turistični informativni točki Centra Rin-ka in etnografsko-naravoslovni Poti po Logarski dolini. Zasnovano pot, po kateri je bil kasneje organiziran tudi voden ogled, so poimenovale Rinkova učna pot in je v osnovi namenjena predvsem šolskim skupinam, primerna pa je tudi za druge skupine obiskovalcev. HŽ Počastili reformacijo BRASLOVČE - Kulturno društvo je prejšnji četrtek zvečer v tamkajšnjem domu krajanov pripravilo prireditev ob dnevu reformacije. Kulturniki z Gomilskega so v približno enournem programu predstavili obdobje reformacije, glavne slovenske reformatorje, pomen tega obdobja za naš narod, občinstvo pa je prisluhnilo tudi slovenski pesmi in recitalu pesnice Magde Šalamon. ŠO Reportažna fotografija VELENJE - V avli mestne občine je na ogled fotografska razstava Martine Hrastnik, študentke fotografije na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Fotografija jo je začela zanimati že v zgodnji mladosti. Zadnja leta se ukvarja predvsem z reportažno fotografijo in lastnimi avtorskimi projekti. Na razstavi, ki je njena druga samostojna, si lahko ogledate njena študijska avtorska projekta Lights and nobody in Večplastnost, skozi katera je raziskovala človeka, njegovo bit. Razstava bo na ogled do petka, 5. decembra 2014. RG na kratko Spregovorili so rokopisi LAŠKO - V Muzeju Laško so minuli četrtek odprli razstavo Rokopisni spomeniki čeških knjižnic. Razstava, ki jo je pripravilo češko veleposlaništvo v Sloveniji, je že pred nekaj leti potovala po naši državi. V Laško je prišla ob počastitvi državnega praznika češke republike. Kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen je pojasnil, da je Češka ena od vodilnih držav na svetu po razširjenosti in dobrih možnosti dostopanja do digitaliziranih rokopisov. Razstava v Muzeju Laško na dvajsetih panojih predstavlja izbor rokopisov, ki so danes hranjeni v posebnih oddelkih čeških knjižnic, na ogled pa bo do 22. novembra. TV Poletele so metle ROGATEC - Na zadnji oktobrski večer so pred grajsko pristavo pristale čarovnice, njihov prihod z Donačke gore pa so pospremili številni obiskovalci. Pestro brezplačno dogajanje za otroke in mladino ob noči čarovnic v občini pripravljajo že od leta 2001 zapovrstjo. Noč čarovnic res ne izvira iz naše etnološke preteklosti, a so v Rogatcu kljub temu prepoznali priložnost, da je ta večer dober vzvod za razposajeno druženje mladih in starih iz občine in okolice. Tokrat so pred pristavo prijezdile čarovnice na konjih, udeleženci so lahko sodelovali pri pestrih brezplačnih delavnicah, se igrali ter skupaj s čarovnicami in starejšimi obiskovalci plesali ples čarovnic. Na jedilniku so bile tudi čarovniške jedi. Za posebno vzdušje so skrbeli možnaristi. Vrhunec večera je bilo žrtvovanje čarovnice na kresu. Za dogodek s soorganizatorkami že od začetka skrbi Marjeta Babič, ki je za sodelovanje pri organizaciji, promociji in izvedbi različnih kulturnih in ostalih prireditev v Rogatcu letos prejela tudi občinsko priznanje. TV Razstava društva Sožitje MOZIRJE - Predstavniki društva Sožitje so v Slomškovi dvorani pripravili odprtje Razstave mladih ustvarjalcev društva Sožitje. Na njej so prikazali izdelke, ki so jih izdelali letos poleti na počitniških delavnicah. Na ogled so izdelki iz različnih materialov in tehnik ustvarjanja, od das mase, posušenih rastlin, lesa, ki so ga na delavnicah barvali, lepili, rezljali ... V času poletnih delavnic mladi niso ustvarjali samo v zaprtih prostorih, šli so tudi na teren, in sicer v vrtnarijo, kjer so sadili cvetje, ki so ga prav tako razstavili, in v slaščičarno, kjer so lahko pekli razne krušne dobrote in pecivo. Razstavo je odprl mozirski župnik Sandi Koren, v kulturnem programu so sodelovale pevke družine Štiglic z Ljubnega ob Savinji. HŽ november v muzeju Javna vodstva GROFJE CELJSKI Sobota, 8. in 22. november 2014, ob 11.00 CELEIA - MESTO POD MESTOM Sobota, 15. in 29. november 2014, ob 11.00 Otroška delavnica KRONE CELJSKIH KRALJIC Četrtek, 20. november 2014, od 16.00 do 18.00 Obezne najave! Informacije in najave: E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50 12 NAŠA TEMA Pri križu, ki velja za osrednjo točko celjskega mestnega pokopališča in je vsakega 1. novembra tudi prizorišče maše, je bilo letos neverjetno manj sveč kot v preteklih letih. Praznik vere v onostranstvo Pred dnevom spomina na mrtve je predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez položil venec k obeležju v Spominskem parku Teharje, zatem pa še na Stranicah k spomeniku ob grobovih stotih frankolovskih žrtev. Kljub temu d; sicer v manjš Leta 835 je papež Gregor IV. za dan vseh svetnikov -dan spomina na mrtve - določil prvi november. Skozi zgodovino je ta dan v prvi vrsti verski praznik. V sodobnem času pa se ob poplavi sveč, cvetja in drugih prvonovembrskih stroških duhovni vidik v množičnem dojemanju izgublja. In to kljub temu da se, kot ugotavlja šentjurski župnik Vinko Čonč, smrti vsi bojimo ... Tesna povezava med cerkvenim bogoslužjem in obeleževanjem prvega novembra je še vedno zelo vidna v manjših vaseh. Zares množični obisk grobov je namreč vezan le na čas sv. maše, pa naj je to dopoldne ali popoldne. Ko se združita dva svetova Po mnogih župnijah ohranjajo navado, da župljani v oktobru pri duhovniku naročijo molitve spominov. Tako se po praznični maši zvrsti branje imen pokojnikov iz skoraj vseh rodbin v kraju, vmes pa se za naštete prepleta molitev. Po tem se prisotni v procesiji odpravijo na pokopališče, kjer duhovnik znova zmoli in blagoslovi božjo njivo, kot jo alegorično imenujemo. Po vaseh, kjer se ljudje v veliki meri med seboj poznajo, je to res čas, ko se ob grobovih zberejo cele družine in je to tudi najbolj zanesljiv kraj srečanja z ljudmi, ki se morda že leta niso videli. V tem prazniku se religiozni in sekularni svet združita. A ker prvonovembrsko bogoslužje traja nekoliko dlje, pa tudi narava praznika nima ravno vesele narave božične polnočnice, se mu mnogi priložnostni verniki tudi izognejo. A na prvi november cerkev časti vse svetnike, zato je ta dan v bistvu vesel praznik. Dan za tem se spominja vseh umrlih oz. še posebej tistih v vicah. Smrti se vsi bojimo Če vaške cerkvice na ta dan še vedno pokajo po šivih, je v mestih drugače. Tudi Šentjur v tem pogledu postaja vse bolj meščanski. »Že nekaj let opažam, da za praznik vseh svetih v cerkev prihaja manj ljudi k sv. mašam kot običajne nedelje. Hkrati opažam, da je tudi na pokopališču v času molitev manj ljudi,« pravi tamkajšnji župnik Vinko Čonč. Po eni strani so ljudje v teh dneh »leteči« od pokopališča do pokopališča, vse več pa je tudi takih, ki svojega spomina na mrtve ne želijo navezovati na zunanji vzgib in so pretekle dni izkoristili celo za kratke počitnice na morju. Čonč razmišlja, da bi se bilo treba ljudem tudi v duhovni razsežnosti tega praznika približati. »Nisem se še odločil. Razmišljam, da bi imel sv. mašo kar na pokopališču in hkrati blagoslov grobov. Bomo videli.« Običaj veleva, da se v družinah na večer prvega novembra za rajne zmolijo trije deli Rožnega venca. Pri tem nekateri s hitrim »žebra-njem« pač zgolj ohranjanjo tradicijo, drugi pa znajo tak meditativen večer brez televizije izkoristiti za tkanje družinskih vezi in obujanje spominov. Mnogi se k tej molitvi odpravijo v cerkev. »Tudi letos se nas je zbralo kakih 50. Sicer je bil letos dan spomina vernih rajnih - 2. november - na nedeljo in je bilo pri sv. mašah za ta dan, ko v Cerkvi molimo za vse rajne, kar precej ljudi. Sicer pa, smrti se vsi bojimo ...« zaključi Vinko Čonč. SAŠKA T. OCVIRK Spomin na umrle se anketa Nadležni tatovi Bolj kot strošek urejanja grobov za 1. november ljudje izpostavljajo tatvine ali poškodovanje cvetličnih aranžmajev. Tega naj bi bilo vedno več. Skoraj nihče se ne odloči, da bi tatvino prijavil, saj se ljudje zavedajo, da je iskanje krivca v takšnih primerih zelo težko. Marjana Rozman, Avstrija: »Na Mestnem pokopališču v Celju imam pokopane stare starše, starše in od lani tudi soproga. Tudi sama želim biti pokopana v Celju. Z možem sva živela več kot 70 let v tujini, vendar vez z domovino ostaja. Vedno nama je bilo izredno pomembno spoštovanje do mrtvih in predvsem to, da jih ne prekopavajo prehitro. Včasih je bilo plačevanje grobov urejeno tako, da si stroške poravnal za deset let vnaprej, kar se zdi smiselno. Sama zdaj nim, si ne morem urediti ali posk tletjih po svoji smrti nedotak teži samo mene, ampak, kot s povzroči divjad. Ljudje zelo zato bi morali odgovorni za p onemogočili divjadi dostop d rože. V mojem primeru se je tednu ponovno vse urejati, sa je škoda. Videla sem mnogo p da je celjsko mestno pokopal Igor Poljanšek, Celje: »Na grobove gremo pogosto med letom, krat ob osebnih praznikih ljudi, ki jih imamo tu pokopane. Ali ob : rojstnih dnevih ali ob obletnicah smrti. Sam sem danes slučajn sem, drugače grem vsako leto en dan prej. Opazil pa sem, že kc pripeljal, da ni gneče. Mlajši danes verjetno izkoristijo praznike za izlete, na grobove pa se odpravijo nekaj dni prej. Včasih se je sli hodijo ljudje na dan spomina na mrtve na pokopališče pokazat s plašč, danes pa se mi zdi, da je tega manj. Tudi sam sem danes pr športno oblečen ...« NAŠA TEMA 13 a je 1. november dan spomina na mrtve, nismo mogli mimo tega, da ne bi opazili, da nekateri grobovi - čeprav Takšnih grobov, kjer je gorela samo ena sveča, je bilo na celjskem pokopališču možno prešteti na prste ene roke. em obsegu kot pred leti - kazijo podobo slovenskega pokopališča. Nekoč se je imenoval Črni les. »Posel tukaj gre dobro, medtem ko je v ■ ■ ■ mestu prodaja kostanja slabša. Nihče Bl^fc ^^ KI ЖЖ S^ III mi ni rekel, da peka kostanja ne spada I I ^^ III I I if I I CI I I \Л na pokopališče. Narod pride, kupi in & gre. To je to. In cene tu nimam nič dru- жт „ . v , , ..vv lv ., gačne kot pri prodaji v mestu,« je dejal Na 1. november ljudi in svec na celjskem pokopališču občutno man, kot lani шп Anderluh, ki je pred vhodom na celjsko pokopališče od četrtka do sobote obiskovalcem prodajal kostanj. Kriza ali razbijanje mita, da je treba na pokopališče nujno na 1. november, dan spomina na mrtve, sta se očitno letos pokazala bolj kot v preteklih letih. Marsikdo je namreč opazil, da letos vsaj ob mestnem pokopališču v Celju in na njem ni bila tako huda gneča, kot je bila še lani. Toda manjša prvonovembr-ska gneča še ne pomeni, da so bili grobovi manj okrašeni. Nekateri so bili dobesedno zasuti z ikebanami in s svečami. Sveča stane od enega evra in vse do štirih - vsak grob je imel vsaj tri. Za ikebane so ljudje odštevali dvajset evrov in več, kar pomeni - kolikor so nam 1. novembra zaupali nekateri - da so za ureditev grobov odšteli najmanj 30 evrov. Nekateri nam višine zneska, ki so ga temu namenili, niso želeli izdati, saj pravijo, da gre za osebno stvar in da znesek ni realen, ker grobove urejajo tudi med letom, kar prav tako stane. Ne gre za denar »Spomin na umrle se ne meri v denarju, čeprav je na grobovih pogosto mogoče videti točno tako,« je dejala gospa, ki je stala ob grobu svojega moža. »Večinoma pridem sem brez sveče, ker mi je trenutek, ko postojim ob grobu, svet. Gre za trenutek, ki ga preživim s človekom, ki sem ga ljubila. Če bi še živel, bi rekel, da gore cvetja in sveč ne odtehtajo tega, da je z menoj vsak trenutek v mislih,« je še dodala in zajokala. Da kljub finančni krizi marsikdo porabi preveč denarja za okrasitev grobov svojih sorodnikov, je bilo mogoče slišati tudi od Stanislava Lipovška. To je namreč omenil celo med mašo, ki je vsakega 1. novembra na celjskem mestnem pokopališču: »Opažamo, da so grobovi polni cvetja in sveč. Prav je, da se umrlih spominjamo, morda bi le svetoval malo več skromnosti ...« In »malo več« skromnosti je bilo letos vendarle mogoče opaziti tudi pri plaščih. Vrsto let kroži mit, da se mnogi ob obisku pokopališč »nališpajo« samo zato, da pokažejo svoja draga oblačila. Ravno o tej temi so tudi na letošnjem »obhodu« pokopališča spregovorili nekateri znanci. Toda po drugi strani ... urejeni vendarle izražamo spoštovanje ob spominu na pokojne. Prava mera in resnica sta spet nekje vmes - oboje zagotovo velja tudi v tem primeru, ko se odločamo, kako in za koliko se bomo spomnili na pokojne. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA am več neposrednih potomcev in beti za to, da bi bila nekaj dese-ijena v grobu. Druga stvar - ki ne lišim, tudi ostale - je škoda, ki jo veliko vlagajo v ureditev grobov, okopališče poskrbeti za to, da bi lo grobov. Saj ta uniči skoraj vse zgodilo, da smo morali po enem aj so vse cvetlice uničile srne. To iokopališč v tujini in lahko rečem, išče eno najlepših.« Anica Golhleb, Celje: »Grobove svojcev obiskujemo in urejamo redno tudi med letom, vsak teden vsaj enkrat. Drugače težav z grobovi nismo imeli veliko, res pa je, da se vsako leto pojavljajo tatvine predvsem rož. Vsakič, ko posadim rože, mi zagotovo zmanjkata ena ali dve sadiki. A tega nikoli ne prijavim. Kaj pa morem? Kako naj ugotovijo, kdo je bil? Seveda pa me jezijo te reči. Opažam tudi, da so pred leti nekateri res na pokopališče prišli samo ob dnevu spomina na mrtve, zdaj pa vidim, da je več obiska med letom in 1. novembra malo manj.« Lucija Gobov, Celje: »Na pokopališče na Golovcu pridem enkrat letno, saj imam tu pokopano samo prababico, pradedka pa so že pred leti prekopali na celjsko mestno pokopališče. Tam pa redno obiskujem grob. Na Golovcu je bilo pokopališče včasih pogosto tarča vandalov, ki so poškodovali tudi naš spomenik. Na srečo je zgrajen toliko trdno, da ga niso mogli prevrniti ali zlomiti. In ob takšnih primerih smo bili resnično razočarani in včasih smo se celo bali priti sem. Zdaj je drugače, saj je pokopališče pokošeno in bolj urejeno kot nekoč.« največ-njihovih lo prišel i sem se i kakšne šalo, da voj novi išel bolj Marija Rojc Hren, Celje: »Na pokopališču smo pogosto med letom, vendar zdaj ugotavljamo, da je težko predvsem za starejše. Letos sem še pripeljala mamo, ki težje hodi in je zanjo to prevelik napor. Zato se je odločila, da na dan spomina na pokopališče ne bo več hodila. Pogrešamo kakšna vozila, ki bi bila na voljo invalidom ali osebam, ki so težko gibljivi. Na ljubljanskih Žalah imajo na primer električna vozila, ki so namenjena ravno njim. Dobro bi bilo, če bi kaj takšnega imeli tudi v Celju.« Angela Božič, Celje: »Danes sem opazila, da na grobu mojih staršev manjka ikebana. Že prijateljica me je opozorila na to, saj ve, da vedno pridemo kakšen dan prej in da je grob tudi med letom urejen. Občutek, da nekdo ukrade te stvari z grobov, ni prijeten, saj gre za osebno stvar, s katero se pokloniš svojim ljubljenim. Lani se je na primer zgodilo, da so nam z groba ukradli dve veliki sveči, ki so ju zamenjali z dvema manjšima.« 14 ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE Bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje ste si za skupne počitnice s Turistično agencijo Relax zaželeli tudi potovanje. Tako vas vabimo, da se nam pridružite 24. aprila na potovanju na cvetočo Nizozemsko. Nizozemska ni samo dežela ravnic, nasipov, mlinov na veter, cokel, koles, tulipanov in »coffee shopov«. Ponuja namreč veliko več. To je dežela z liberalno politiko, ki je izrazito naklonjena priseljencem, in dežela z najnižjim številom versko opredeljenih prebivalcev. Nizozemci so zelo ponosni na svojo tradicijo in burno zgodovino. Turisti z vsega sveta obiskujejo Nizozemsko celo leto, najbolj konec aprila in v začetku maja, prav tako tudi v poletnih mesecih. Razlogov za to je veliko. Oranžni dan Glavni cilj popotnikov na Nizozemskem je Amsterdam, ena najčudovitejših manjših prestolnic na svetu. Mesto strpnosti in raznolikosti je po mnenju mnogih popotnikov najbolj romantično in eno najlepših evropskih mest, v katerega se zaljubiš že na prvi pogled. V 17. stoletju je bil Amsterdam središče svetovne ekonomije, do 12. stoletja pa je bil majhna ribiška naselbina. Med nizozemsko zlato dobo je postal eno najpomembnejših pristanišč na svetu, predvsem na račun trgovanja. V tistem času je tudi postal svetovno središče financ in diamantov. Danes je finančno in kultur- no središče Nizozemske. Letno ga obišče več kot 5 milijonov turistov. Najbolj oranžno in veselo bo v Amsterdamu 27. aprila. Razlog za to je kraljevi dan (prej kraljičin dan). Nizozemci se oblečejo v oranžna oblačila, nosijo krone in s tem izkazujejo čast kralju. Na ta dan se prebivalci cele Nizozemske zberejo v vseh večjih mestih. Domačini plešejo po ulicah, so sproščeni, veseli, prijazni. Steče tudi precej nizozemskega piva. Priljubljene so tudi zabave na ladjicah in čolnih po kanalih. Kolesarji imajo prednost Prvi šok v Amsterdamu turisti doživijo, ko se seznanijo s prometnim režimom. Če so pri nas pešci kralji, je v Amsterdamu drugače. Prednost imajo kolesarji, sledijo jim avtomobili in šele nato pešci. Glavno prevozno sredstvo je kolo. Amsterdam premore več kot 400 tisoč koles na 800 tisoč prebivalcev. Veliko je pravih muzejskih primerkov, velikokrat so ključavnice več vredne kot kolo. Kraja koles je nekaj čisto običajnega, letno jih ukradejo več kot 150 tisoč. Sicer pa je na Nizozemskem kar 12 milijonov koles na 16 milijonov prebivalcev. Zaščitni znak mesta so kanali. Teh je več kot 160 v skupni dolžini 75 km. Amsterdam je tudi svetovni rekorder po številu mostov. Prečkate jih lahko kar 1.281. Slikovita so tudi bivališča na zastekljenih barkah. Domačini so si za stal- no domovanje izbrali kar ladjice, ki so zasidrane ob kanalih. Če se ne odločite za izlet z eno od številnih turističnih ladjic po kanalih, ne boste spoznali Amsterdama. Mesto si je najbolje za začetek ogledati kar peš oziroma s kolesom. Sprehod po ozkih ulicah vedno znova preseneti, nikoli ne vemo, kaj nas čaka za vogalom. Sprehod po trgih in ulicah Ožji središče, ki je glavni cilj turistov, se razprostira med kanali in se imenuje Staro mesto. Tam se je Amsterdam tudi začel. Ime mesta namreč pomeni »jez na reki Amstel«. Prvotna naselbina je bila na današnjem trgu Dam. Ta najznamenitejši in največji amsterdamski trg je samo deset minut hoje od glavne železniške postaje. O zgodovini trga priča Amsterdamski muzej. Očara tudi kraljeva palača. Trg je najboljše izhodišče za pohajkovanje po mestu. Turisti ga izkoristijo tudi za počitek. Je pa tudi pribežališče za stotine golobov. Trg Dam pa dobro poznajo tudi slovenski nogometni navijači. Trg Leidseplain je središče nočnega življenja s številnimi restavracijami, klubi, ki-nodvoranami in gledališči. V poletni mesecih so obvezni poulični glasbeniki, požiralci ognja in žonglerji. Tam imajo gostje priložnost za posedanje dolgo v noč ob izvrstnem nizozemskem pivu. Magnet za turiste je tudi Rembrandtov trg, predvsem s tradicionalnimi pubi. V središču trga je kip velikega mojstra, po katerem se trg imenuje. Ob zvokih nizozemske glasbe je to priložnost za hladno pivo in prigrizek. Rdeča četrt Brez obiska znamenite Rdeče četrti v Amsterdamu Več informacij o potovanju Cvetoča Nizozemska Relax / Novi tednik in Radio Celje: RELAX TURIZEM PE CELJE, Stanetova ul. 16, 03 42 88 320 PE CELJE, City center, Mariborska c. 100, 03 42 88 340 PE ŽALEC, Ulica heroja Staneta 1, 03 71 21 330 ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE 15 Med glavne turistične znamenitosti v Amsterdamu spadajo muzeji in umetnostne galerije. Obiščete lahko 141 umetnostnih galerij in 42 muzejev. Obvezno si turisti ogledajo vsaj Rijksmuseum, Stedelijk Museum ali van Goghov muzej. V Amsterdamu ne gre tudi brez Hash marihuana muzeja. Ko raziskujete mesto, spoznate, da je en sam velik muzej na prostem. V okolici Amsterdama si lahko ogledate, kako Nizozemci izdelujejo svoje slavne cokle in sir ter značilno kositrno posodje. V »coffee shopih« imajo dovoljenje za prodajo manjših količin marihuane. Amsterdam premore več kot 400 tisoč koles na 800 tisoč prebivalcev. Veliko je pravih muzejskih primerkov, velikokrat so ključavnice več vredne kot kolo. ne gre. Najbolj zanimivo je zvečer. Predvsem nežnejši spol ob obisku tega predela doživi šok. V izložbah so pomanjkljivo oblečena dekleta, v zraku pa vonj po pivu in zabavi. Skozi ta seksualni zabaviščni park se letno sprehodi več milijonov turistov. Tovrstna dejavnost je v Amsterdamu legalizirana, vendar jo država strogo nadzira. V stranskih ulicah tega predela so med drugim tudi erotični muzej in številne specializirane trgovine z erotičnimi pripomočki z vsega sveta. V kraljestvu kondomov Het Gulden Vlies lahko obiskovalci izbirajo kondome vseh barv, oblik, velikosti in okusov. A pozor, nekateri so ročno pobarvani in so lahko samo spominek. V nekoč delavski četrti Jordaan prebivajo študentje, umetniki in bogati poslovneži. Za ta predel so značilne »brown cafes« ali rjave kavarne. Nakup marihuane in diamantov V središču mesta je tudi najstarejši živalski vrt na Nizozemskem. Ena najbolj obiskanih tržnic v Evropi se imenuje tržnica Alberta Cuypa. Najbolj obiskana je ob sobotah in je v okrožju Pijp. Po napornih nakupih si lahko odpočijete v prijetnih kavarnah in restavracijah. Turiste, predvsem mlajše, v mesto vabijo številne kavarne z marihuano. Opojne substance je možno kupiti legalno. Znameniti »coffee shopi« imajo dovoljenje za prodajo manjših količin marihuane (do 5 gramov). Lastniki lokalov spoštujejo stroga pravila in plačujejo davke. Težke droge so strogo prepovedane. V Amsterdamu je 24 bru-silnic diamantov. Mnoge omogočajo oglede za skupine in posameznike, kjer predstavijo kratko zgodovino diamantov, uporabnost v industriji, pridobivanje in bleščeč izdelek. Izdelke lahko obiskovalci tudi kupijo. Med mlini Nizozemska pa so tudi mlini na veter, sirarne, co-klarne, nasipi, ribiške vasice in nepregledna zelena pokrajina posejana s tulipani in kravami, ki uživajo v zeleni travi celo leto. Vse našteto lahko doživi turist le streljaj od Amsterdama. Mlini na veter se še vedno ponosno dvigajo nad ravnino in spominjajo na stare čase. Nekateri sicer še delujejo, vendar so jih večinoma že nadomestile moderne črpalke in ostala mehanizacija v nikoli končani bitki, ki jo prebivalci bojujejo z vodo. Seveda je obisk vsaj kakšnega nizozemskega mlina obveznost za vsakega ljubitelja romantike starih časov. Očarljiva pokrajina mlinov v Kinderdijku je edinstvena na svetu in njenih 19 mogočnih mlinov je vpisanih v Unescov seznam svetovne dediščine. Severozahodno od Amsterdama, ob reki Zaan, je bilo včasih kar 500 mlinov. Danes so od dvanajstih, kolikor jih je ostalo, štirje obnovljeni v vasici Zaanse Schans. Tam si lahko obiskovalci ogledajo tudi, kako Nizozemci izdelujejo svoje slavne cokle in seveda sir ter značilno kositrno posodje. Obalne vasice Mnoge turistične vasice rišejo življenje in navade preteklosti. Marken je ljubka obalna vas nedaleč od Amsterdama, z muzejem in s turističnimi prodajalnami. Najboljši način, da pridejo turisti v stik z njeno zgodbo, je, da se preprosto sprehodijo po njenih ozkih ulicah. Desetine in desetine kilometrov nizozemske obale je posejanih z modernimi letoviškimi naselji, ugnezdenimi med svetle peščene sipine. Priljubljeni Scheveningen v bližini Den Haaga in živahni Zandvoort s številnimi restavracijami z morsko hrano ponujata obilico možnosti za zabavo, sprostitev ali zapravljanje. Cvetoča Nizozemska Za konec povabila na prvomajsko potepanje po Amsterdamu in okolici še neka besed o tulipanih. Na Nizozemskem je tulipan kralj. Nizozemci so v tulipane preprosto zaljubljeni. Celo nogometni navijači se imenujejo Tulipani. To strast Nizozemci gojijo že od 17. stoletja, ko jih je zajela prva »tulipano-mija«. Veliko jih je takrat zapravljalo denar za čebulice. Prodajali so celo družinske dragulje, živino, hiše in posestva, da bi lahko trgovali s čebulicami. Nekateri so šli s špekulacijami seveda predaleč. Keukenhof, po mnenju mnogih najlepši pomladni vrt na svetu, je le pol ure stran od Amsterdama. Park je razdeljen na dva dela: pravi parkovni del, kjer so urejene poti za obiskovalce, in večji njivski del, kjer so ogromne preproge predvsem tulipanov in hijacint. Keukenhof je odprt le dva meseca na leto, ko zacvetijo milijoni čebulnic, med katerimi je največ tulipanov, skoraj toliko je tudi hijacint in narcis. Najboljši čas za obisk naj bi bil po mnenju poznavalcev konec aprila in začetek maja. Vsako leto v parku posadijo sedem milijonov čebulnic, ki jih dobavi približno 90 tako imenovanih »dvornih dobaviteljev«. Letno posejejo tudi osem ton trave, ki je spomladi več kot vzorno pokošena. Tematsko bo razstava cvetja v letu 2015 posvečena svetovno znanemu slikarju Vincentu van Goghu. Nasvet: na pozabite kupiti čebulnic črnih tulipanov! JOŽE REŽONJA, Turistična agencija Relax 16 ŠPORT Vrhovec priznal odlično napako Zmaga v Stožicah čista kot solza - V pokalu v polfinalu, v DP na drugem mestu! - Pred premorom v soboto doma z Gorico Predsednik NK Celje Stevan Đorđevič (levo) sprejema čestitke, trener Simon Rožman pa kot da kaže svojim fantom, da morajo stremeti visoko. Nogometaši Celja še vedno za osem točk zaostajajo za Domžalami, obenem imajo tekmo več od Maribora in Olimpije, toda zdaj so celo na drugem mestu lestvice 1. slovenske lige, kar je najbolj bistveno. V soboto bodo ob 16. uri gostili Gorico in skušali ostati neporaženi še na 19. zaporedni tekmi. Nazadnje so slavili v nedeljo v Stožicah s 3:1. Tako kot so bili različni podatki o številu gledalcev (od 1.700 do 2.500 ...), tako so bila deljena tudi mnenja o sojenju. Če so gostitelji bentili in stokali (kasneje so jih podprli tudi določeni mediji), pa so počasni posnetki šli na roko sodniku Vinčiču iz Maribora. Skoraj vse njegove odločitve so bile pravilne. Kaj pa enajstmetrovka? Bili sta pravzaprav dve, obe nedoso-jeni. V 35. minuti je pri 0:1 žoga zadela Rodiča v roko, pri 1:2 pa je na drugi strani Žitko povlekel Burgiča. Domače strasti je umiril tretji najstarejši Olimpijin igralec, bivši reprezentančni vezist Darijan Matić, ki je krivdo za poraz pripisal ekipinim napakam, ne pa sodniškim. Zgrešil je Bolje so tekmo odprli gostitelji, na srečo brez izrazite priložnosti. Po pol ure igre pa je žogo s 14 metrov imenitno zadel Danijel Miškić po podaji Blaža Vrhovca. Kapetan, ki je izvedel prosti strel, je dejal: »Slabo sem zadel žogo, želel sem na- mreč izvesti visoko podajo v kazenski prostor. A se je nenadoma na srečo pri žogi znašel >Miško<. Olimpija je v uvodu ustvarila navidezni pritisk z dolgimi podajami proti odličnima napadalcema. Po obeh naših vodstvih se nismo ustavljali in smo iskali nov zadetek. Pred Gorico imamo težave s kartoni in poškodbami.« V 2. delu je Valon Ahmedi »ukradeno« žogo popeljal v protinapad, v mrežo jo je potisnil Sunny Omoregie. Ob neodločnosti celjske obrambe je v 75. minuti vodstvo znižal Nemanja Mitrovič. Sledile so celjske priložnosti, eno izmed njih je izkoristil Mislav Oršić. Mojstrski prodor je zaključil s čudovitim strelom v spodnji del prečke. »Zmaji« so jezo stresli na sodnika, ki jim je v 1. polčasu pokazal šest rumenih kartonov, a v drugem delu pet tudi Celjanom. Ti so navdušili nogometne poznavalce. Boljši obisk? Nad svojimi varovanci je bil navdušen trener Simon Rožman. Lep nedeljski dan je nasledil hladen večer. Rož-man je imel oblečeno debelo bundo. Po petih minutah igre jo je slekel! »Znova smo bili agresivni in napadalni, zato smo si priigrali priložnosti. Fantje se še naprej zelo trudijo na treningih. Spet so bili nagrajeni, ni mala stvar doseči tri gole v Stožicah. Zdaj je čas, da se poveselimo,« se iskrenosti ni izogibal »vroči« Rožman. Igralci so imeli slaba dva prosta dneva, ko so razmišljali, kako lepo bi bilo ugnati še Gorico. »Še naprej moramo gledati le nase, ne na nasprotnike. Upam, da nas bo sedaj podprlo še več gledalcev kot do sedaj,« je dejal zelo zanesljivi branilec Marko Krajcer. Ni naključje Za Celje so zadeli trije nogometaši, odlično izbrani tujci. No, Ahmedi in Oršić ne sodita med njih, saj sta iz Evropske unije. Nekaj vragolij je znova ušpičil Benjamin Verbič: »Ni morda izgledalo, toda igrišče je bilo neugodno, zelo mehko. Prepričani smo bili, da bo odločila naša predrznost. Dirjali smo gor in dol. Bili smo boljši od Ljubljančanov.« Cena je 20-letnemu nogometašu znova zrasla. Omladič ga je nekaznovano rušil. Obenem se je znova izkazal vratar Matic Kotnik: »Prvi smo zadeli, kar je bilo morebiti odločilno. Vztrajali smo pri svoji igri. In bomo še naprej. Upam, da bo niz trajal čim dlje. Dobri rezultati niso naključje, saj se borimo drug za drugega.« Drugo mesto na lestvici strelcev lige si delita Verbič in Omoregie s po šestimi goli. Po pet sta jih dala tudi Valon Ahmedi Celje (4-2-3-1): Kotnik - Vidma j er, Žitko, Krajcer, Klemenčič - Vrhovec, Miškić - Verbič, Ahmedi, Oršić - Omoregie. Igrali so še Jakolič, Lovrečič, Djer-manovič. Lestvica 1. SNL DOMŽALE 16 12 2 2 21: 6 38 CEDE 16 8 6 2 27:9 30 OLIMPIJA 15 8 5 2 29:11 29 MARIBOR 15 9 2 4 22:15 29 ZAVRČ 16 9 2 5 18:15 29 LUKA KOPER 16 7 1 8 17:22 22 RUDAR 16 5 4 7 15:17 19 GORICA 16 3 3 19 13:20 12 KRKA 16 2 3 11 12:29 9 KALCER 16 1 2 13 9:39 5 ter vezist Olimpije Nik Omla-dič. Odlični nogometaš iz Šmartnega ob Paki je presenetljivo znova oblekel zeleni dres, čeprav noče podaljšati pogodbe z Olimpijo. Njegov menedžer je stric, poslovnež Gvido Omladič. Nekaj imata za bregom. Čeprav lahko bodočemu klubu omogočita, da ne bo plačal odškodnine in več sama zaslužita, pa se obenem zavedata, da bi Niku sedenje na tribuni lahko zelo škodovalo. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Od obstoja Nogometnega kluba Olimpija Ljubljana so Celjani enajstkrat gostovali v Stožicah in petkrat zmagali ter štirikrat izgubili. Torej so odslej uspešnejši od gostiteljev na največjem slovenskem štadionu. Olimpija je do nedelje na svojem štadionu prejela le en gol, v 1. krogu proti Krki. V polfinale pokala NZS so se poleg domžalskih in koprskih nogometašev uvrstili tudi celjski. Na Ptuju so sprva premagali Zavrč s 3:2, nato pa v Areni Petrol na povratni tekmi igrali dobro, imeli priložnost Omoregia in dva protinapada (enega celo tri proti enemu), a so bili nespretni. V 39. minuti pa je na drugi strani napako branilca Matica Žitka kaznoval Matjašič. Zavrčani so potrebovali le še en gol za zasuk. Toda ta je sledil nato v režiji »grofov«. Že v 2. minuti nadaljevanja je Benjamin Verbič zadel po udarcu z glavo, v 70. minuti pa je Valon Ahmedi še drugič asistiral, in sicer Sunnyju Omoregiu, ki je spretno obšel vratarja Raniloviča (2:1). Četrti polfinalist bo znan po dvoboju Maribora in Krke. »Samo Dinamo!« Eden ključnih igralcev NK Celje Danijel Miškić Danijel Miškić je zbral po dva gola in asistenci, zaradi kartonov pa proti Gorici (tudi Žitko) ne bo igral. V Celje je 21-letni Zagrebčan prišel pozimi in potrpežljivo čakal na svojo priložnost. Igral je za hrvaške selekcije do 17, 19 in 20 let, za slednjo tudi na svetovnem prvenstvu v Turčiji. Pred desetimi meseci je dejal, da bo celjski ekipi pomagal v boju za obstanek oziroma da bi se prebila v sredino lestvice. Po »počitnicah« se je marsikaj silovito spremenilo. Bistvena je finančna stabilnost (nižji proračun ima sicer bojda le Kalcer), »skavting« je bil vrhunski. Med tistimi, ki so bili »zadetek v polno«, je prav gotovo hrvaški ve-zist Danijel Miškić, ki je v osrčju celjske igre. Pogodba mu bo potekla ob koncu leta 2016. Na igrišču je kot »ro-tvajler«, izven njega miren, vljuden. Miško, ste zadovoljni? Seveda. Z Blažem Vrhov-cem se razumeva, dopolnjujeva. Zelo je odgovoren. Ja, vzdevek sem dobil že v otroštvu. Po uvodnih in edinih porazih (Zavrč, Domžale) se je Verbič strinjal z mnenjem, da se lahko borite za naslov prvaka. Tudi jaz se. Imamo odličnega trenerja, garamo eden za drugega, nihče se ne »skriva«. Kako bi primerjali velemesto Zagreb in Celje? Res je veliko manjše, a lepo, z možnostmi za ugodno življenje. Moja družina sicer živi v Sesvetah, ki so podobne. Po ponedeljkovem treningu ste odhiteli iz Celja. Komu v naročje? Seveda, Mirjani. V torek so minila tri leta in pol, odkar sva skupaj. O, odlično ste si to zapomnili! Nisem si jaz, dekle me je opomnilo. Ste Dinamov otrok, igrali ste še za Sesvete in Lokomotivo. Kaj vas je zapeljalo v Celje? Prej sem moral vselej tja, kamor je določil Zdravko Mamić. Tako pač je pri Di-namu. Najprej sem igral za Sesvete, ki je Dinamo 2, pa za Lokomotivo, ki je tudi Dinamo 2. No, potem pa me je za Slovenijo navdušil sorodnik Dominik Ivkić. Je lahko na Hrvaškem še kdo drug prvak? Ne, samo Dinamo. Razumite me, sem Dinamov otrok, pravi »purger«. Plavi dobro igrajo, a so nenehno pod pritiskom. Koliko kilometrov prete-čete na tekmi? V Stožicah ste bili zdaj v enem, zdaj v drugem kazenskem prostoru. Bojda 12 do 13. Na tem igralnem mestu je pač treba veliko teči. Želeli so mi vstaviti čip v nogometne čevlje, a nimam pravega modela »kopačk«. Kar nenadoma ste v ospredju. Toda če se ne bi poškodoval Jugović in če ne bi odšel Zajc . Res je, toda izkoristil sem priložnost. Imam minuta-žo, prvo postavo. Menim, da sem se dokazal, da sem upravičil trenerjevo zaupanje. In potem ste s čudovitim strelom trasirali pot do zmage v Stožicah. Toda »Vrle« pravi, da je zgrešil žogo, vse skupaj pa je izgledalo uigrano, izjemno! Izšlo se je, da se bolje ne bi moglo. Zdaj pa naspro- tniki resnično več ne bodo vedeli, kaj pripravljamo ob prekinitvi. Vaši soigralci iz mlade hrvaške selekcije Rebić (Fiorentina), Livaja (Inter) in Perica (Chelsea) že imajo izvrstne pogodbe. Kaj pa vi? Ne pritožujem se, seveda pa si želim, da bi tudi mene odneslo v bogatejše lige. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA ŠPORT 17 Okrepljeni Dobovec meri na vrh Za moštvi v prvi slovenski fut-sal ligi je pet krogov. Za marsikoga presenetljivo vodilno mesto zaseda Dobovec Pivovarna Kozel, ki je glede na sestavo ekipe v novi tekmovalni sezoni tam povsem zasluženo. Varovanci trenerja Aleša Poredskega so na petih tekmah vpisali pet zmag. Pred drugim Oplastom imajo pet točk naskoka. V 5. krogu je s 7:1 padel Benedikt. Dva gola je prispeval Uroš Kroflič, ki je v drugi polovici pretekle sezone igral za Novi Marof na Hrvaškem. Futsal je sicer začel igrati v moštvu Glin Nazarje, zatem je oblekel dres celjskega Živexa, od tam pa ga je pot vodila v Dobovec. Kroflič je v nedeljo dopolnil 29 let in je v zadnjem obdobju stalni član izbrane vrste reprezentance Slovenije. V novi tekmovalni sezoni ste izjemni. Kako je bilo na zadnji tekmi? Kar nekaj časa smo se mučili, da smo zatresli mrežo Benedikta. Pohvale gre- do vratarju nasprotne ekipe, ki je odlično branil, a nam ga je potem le uspelo premagati. Ko smo prvič zadeli, nam je dokončno steklo. Visoka zmaga je bila zaslužena. Sezono ste začeli odlično, s samimi zmagami. Kako ocenjujete začetek? Resnično se nam je vse poklopilo. Zelo dobro smo začeli novo sezono, smo v odlični formi. Pričakujemo, da bomo igrali tako tudi v prihodnje, čeprav se zavedamo, da vseskozi ne bo tako, ko bo prišel kakšen poraz. A bomo naredili vse, da bomo iz tekmo v tekmo na najvišji možni ravni. Dobovec je pred novo sezono za glavnega pokrovitelja kluba pridobil Pivovarno Kozel, zatem še izvrstne okrepitve. Torej je zapihljal nov veter, mar ne? Res je. Časi so se spremenili, vzdušje je odlično, ekipa pa je vrhunsko sestavljena. Vsem dobro znan in izkušen Milivoje Simeunovič je prišel iz Litije, Rok Mordej pa se je vrnil iz Italije. Super delujemo, zato smo lahko zelo zadovoljni. Poznajo se prihodi izvrstnih igralcev, morda pa koga še dobimo pred končnico sezone, kar bi bilo zelo dobro. Seveda je vse odvisno od uprave kluba. Kaj si želite v novi sezoni? Sezona je dolga in naporna. V pravi formi moraš biti v končnici. Naši cilji v novi sezoni pa so povsem jasni. Želimo si naslov pokalnega prvaka in tudi naslov državnega prvaka. Jutri odhajate k državnemu prvaku v Kobarid. Domači Oplast je drugi, Litija tretja. Kako bo? Ta tekma bi lahko že veliko povedala. Če nam bo uspelo zmagati, potem se lahko »odlepimo« od Oplasta na lestvici, kar bi bilo super. Gremo po zmago, kaj nam bo tekma prinesla, pa bomo videli po štiridesetih minutah. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (GrupA) Uroš Kroflič Sprehodile so se čez Triglav Košarkarice celjskega Athleta so novo sezono začele zelo dobro. V Jadranski ligi so vpisale dve zmagi (Gros-basket, Trešnjevka), v domačem prvenstvu pa tri (Maribor, Grosbasket, Triglav). Na zadnji tekmi je pred domačimi gledalci z 80:53 padel Triglav, ki je bil ob razigranih varovankah trenerja Damirja Grgiča brez možnosti. Celjanke so imele tekmo 3. kroga domačega prvenstva ves čas pod nadzorom. Maja Erkič, ki je vpisala 19 točk, je bila najučinkovitejša igralka kroga, Rebeka Abramovič je prispevala 17 točk. »Igralkam moram čestitati za dober odnos do tekme, na katero smo bili dobro pripravljeni. Na začetku smo imeli še nekaj nepotrebnih napak, potem smo ujeli ritem in zasluženo zmagali. Do izraza je prišla boljša fizična pripravljenost, pod nadzorom smo imeli skok,« je dejal trener Damir Grgič. Četudi so Celjanke sezono odprle z zmagami, igra še ni bila prava, značilna za Athlete. Ta je zdaj že precej boljša, ko celjska zasedba vidno stopnjuje formo, zato je predstava na vsakem koraku bolj in bolj zanimiva. Celjanke spet postajajo prave. Pred njimi je zdaj zahtevna tekma, saj bodo danes v 3. krogu Jadranske lige gostile prvakinje Jadranske lige, igralke Radivoja Koraća iz Beograda. »V nasprotni ekipi je prišlo do nekaj igralskih menjav, a igra Ra-divoja Koraća ostaja ista. Gre za zelo kakovostnega nasprotnika. Nestrpno čakamo na tekmo. Želimo pa si znova številčnejšo podporo naših gledalcev, ki so lahko dodaten plus na poti do morebitnega presenečenja,« je še pristavil Trboveljčan na klopi Athleta. MITJA KNEZ Foto: GrupA Izkušena Maja Erkič je bila najkoristnejša igralka 3. kroga 1. slovenske lige. na kratko Velika Tinina zmaga Abu Dhabi: Na tekmi svetovnega pokala v Združenih arabskih emiratih (grand slam) je prvo mesto osvojila članica celjskega Z'dežele Sankakuja Tina Trstenjak (do 63 kilogramov). Tina je izločila Mongolko Tsedevsuren, Kitajko Yang, Poljakinjo Ozdobo, nato pa se je v finalu spopadla z Nizozemko Anicko van Emden. Povedla je z vazarijem, 20 sekund pred koncem pa tekmico ugnala s končnim prijemom. Prejela je štiri tisoč dolarjev, en tisočak pa je pripadel trenerju. Roki Drakšič je (do 73 kg) stal na tretji stopnički. Adrian Gomboc je bil med borci do 6б kg peti, Ana Velenšek in Petra Nareks pa sta ostali brez uvrstitve. Točke z Bleda Ljubljana: V Tivoliju bo do sobote potekal prvi reprezentančni hokejski turnir v novi sezoni. Slovenci bodo gostitelji starim znancem, Avstrijcem, Japoncem in Belorusom. Selektor Matjaž Kopitar je povabil tudi dva Celjana, napadalca Kena Ograjenška in Roka Lebra. Slednji, član Olimpije, je nastop odpovedal zavoljo poškodbe, iz Francije, kjer igra za prvoligaša Epinal, pa je pripotoval 23-letni Ograjenšek. Njegov mlajši brat Tim uspešno nastopa v celjskem napadu, za katerim je uspešen vikend v ligi INL. V nedeljo so mladi Celjani zmagali na Bledu s 5:4, dan prej pa so šele po kazenskih strelih izgubili s Feldkirchom in so zdaj pred Triglavom, Slavijo in Bledom. Nastja v Egiptu Celje: Pred najboljšimi teniškimi igralkami na svetu je le še zaključno dejanje sezone, finale pokala Fed, zato svetovna jakostna lestvica ne prinaša bistvenih novosti. Pa vendar je Celjanka Nastja Kolar pridobila še dve mesti in je trenutno 178. igralka sveta, druga najboljša Slovenka. Sezone še ni zaključila, trenutno je na turnirju v Sharm El Sheikhu. (DŠ) Panorama NOGOMET 1. SL, 16. krog: Olimpija -Celje 1:3 (0:1); Mitrović (75); Miškić (33), Sunny (55), Oršić (86) Rudar - Gorica 1:0 (1:0); Jelič (42), Radomlje - Zavrč 1:2 (0:2), Koper - Krka 1:0 (0:0), Maribor - Domžale 0:1 (0:1). 2. SL, 13. krog: Tolmin -Šmartno 4:0 (2:0), Dravinja - Dob 1:2 (1:2); Brglez (26). Vrstni red: Krško 27, Tolmin 25, Triglav 24, Aluminij 23, Dob 22, Ankaran 16, Veržej 15, Šenčur 14, Dravinja 10, Šmartno 6. 3. SL - sever, 11. krog: Šentjur - Podvinci 1:1 (1:0), Šampion - Mons Claudius 3:4 (3:3), Malečnik - Šmarje 1:5 (0:2). Vrstni red: Maribor B 27, Drava 20, Podvinci 17, Dravograd, Fužinar 16, Lenart 15, Šmarje, Radlje 14, Mons Claudius 13, Šampion, Korotan 12, Šentjur 10, Malečnik 9, Bistrica 6. MALI NOGOMET 1. SL, 5. krog: Dobovec -Benedikt 7:1 (2:0); Marot (15), Mordej (18, 30), Simeunovič (24), Kroflič (29, 35), Lojen (39). Vrstni red: Dobovec 15, Litija 10, Oplast 8, Extrem, Puntar 7, Sevnica, Maribor 6, Bronx 4, Benedikt 3, Velike Lašče 2. KOŠARKA 1. SL, 4. krog: Zlatorog -Tajfun 77:86, Jurak 19, La-pornik 18, Jovanovič, Zago-rac 14; S. Sebič 24, Drobnjak 16, Lelić 13, Rogaška - Krka 81:79, Čebular 25, Dimec, Primorac 14; Joksimovič 16, Hopsi - Grosbasket 83:91, Rizman 20, Jagodnik 17, Mi-kulič 16; Zagorac 20. Vrstni red: Tajfun 4 zmage, 0 po- razov, Zlatorog, Helios 3-1, Grosbasket 3-0, Maribor, Rogaška 2-2, Krka, Hopsi 1-2, Portorož 1-3, Elektra 0-3, Šenčur 0-4. 1. SL (ž), 3. krog: Athlete Celje - Triglav 80:53; Erkič 19, Abramovič 17, Gajić 12; Jelenc 14. Vrstni red: Athlete 6, Grosbasket, Triglav 5, Konjice, Maribor 4, Domžale 3. Jadranska liga (ž), skupina B, 2. krog: Trešnjevka - Athlete Celje 49:88; Plavlja-nin 15; Abramovič, Erkič 21, Lisec 17. Vrstni red: Athlete 4, Trešnjevka 3, Radivoj Korać, Badel 2, Grosbasket 1, Čelik 0. ODBOJKA 1. SL, 9. krog: Šoštanj To-polšica - Triglav 3:2. Vrstni red: ACH Volley 27, Calcit 24, Salonit, Panvita 17, Šoštanj Topolšica 11, Triglav 10, Fužinar, Krka 9, GO Volley 7, Maribor 4. 1. SL (ž), 7. krog: Braslovče - GO Volley 0:3, Slovenj Gradec - Aliansa Šempeter 2:3. Vrstni red: Koper 21, GO Volley 13, Vital, Puconci 12, Braslovče 8, Aliansa 7, Slovenj Gradec 6, Formis 5. (MiK) Športni koledar Četrtek, 6. 11. KOŠARKA Jadranska liga (ž), 3. krog: Athlete Celje - Radivoj Korać (19). Petek, 7. 11. MALI NOGOMET 1. SL, 6. krog, Kobarid: Oplast - Dobovec Pivovarna Kozel (20). Sobota, 8. 11. NOGOMET 1. SL, 17. krog: Celje - Gorica (16), Koper - Rudar (18). 2. SL, 14. krog: Veržej -Dravinja (14). 3. SL - sever, 11. krog: Mons Claudius - Dravograd, Lenart - Šampion, Šentjur -Bistrica (14). KOŠARKA 1. SL, 6. krog: Šenčur -Hopsi, Šentjur: Tajfun - Portorož (19), Maribor - Zlato-rog, Grosuplje: Grosbasket - Elektra (20). 2. SL, 3. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - LTH Castings (19), Litija - ECE Celje (19.30). 1. SL (ž), 4. krog: Domžale - Athlete Celje (18). ROKOMET 1. SL, 9. krog, Novo mesto: Krka - Gorenje (17.30), Celje Pivovarna Laško - Trimo (18). 1. SL (ž), 6. krog: Zelene doline Žalec - Branik (18), Ajdovščina - Velenje (20). ODBOJKA 1. SL, 10. krog: Šoštanj Topolšica - Calcit (19). 1. SL (ž), 8. krog: Braslov-če - Vital (19), Puconci - Aliansa Šempeter (19.30). Nedelja, 9. 11. NOGOMET 2. SL, 14. krog: Šmartno 1928 - Triglav (14). 3. SL - sever, 11. krog: Podvinci - Šmarje (11). Sreda, 12. 11. KOŠARKA Jadranska liga (ž), 4. krog, Skopje: Badel - Athlete Celje (19). ROKOMET 1. SL (ž), 7. krog: Velenje - Zagorje (19.30). 18 KRONIKA Sezona dimniških požarov V soboto na območju Rogaške Slatine zagorelo dvakrat Na območju Rogaške Slatine je minuli konec tedna ogenj izbruhnil dvakrat. V obeh primerih naj bi šlo za dimniški požar. Ravno ta oblika ognjenih zubljev je v tem času zaradi kurilne sezone najpogostejša. Zato sta še toliko bolj pomembni posebna pozornost in previdnost, svetujejo tako policisti kot gasilci. Če se požar razširi, lahko nastane ogromna škoda na premoženju. V soboto dopoldne, okoli 10.30, je najprej zagorelo v Spodnjem Sečovem. Ogenj je zajel ostrešje stanovanjske hiše in povzročil kar za 50 tisoč evrov škode. Kriminalisti so pri ogledu kraja požara ugotovili, da se je pregrel kovinski dimnik pri kaminu, zaradi česar se je vnela lesena lega ob dimniku. Od tam se je požar razširil na celotno podstrešje. Ogenj je poleg strehe poškodoval tudi prostore v pritličju, vendar so požar omejili prostovoljni gasilci PGD Steklarna in Rogaška Slatina. Zaradi nevarnosti, da bi iskre ponovno vzplamtele, so gasilci nekaj časa organizirali tudi požarno stražo. Do požara na ostrešju stanovanjske hiše je isti dan v večernih urah prišlo tudi v naselju Kačji Dol, ki je prav tako na območju Rogaške Slatine. Tam ogenj ni pov- V ponedeljek je v Hrastovcu pri Velenju zagorela kašča, ki jo lastniki uporabljajo kot sušilnico mesa. Lastnica je v kašči prekajevala meso, močnejši sunki vetra pa so ogenj razplamteli do te mere, da se je vžgalo ohišje lesene kašče. Ogenj ni ogrozil stanovanjske hiše. Tujo krivdo za nastanek požara so kriminalisti izključili. zročil tolikšne škode kot v Spodnjem Sečovem. Tudi v tem primeru obstaja sum, da je požar izbruhnil v dimniku zaradi pregretja, zato so gasilci s toplotno kamero pregledali ostrešje in prezračili vse prostore. Nepravilno zgrajeni dimniki Nalogi dimnika kot sestavnega dela ogrevalnega sistema sta prevsem ustvarjanje potrebnega vleka za zgorevanje goriv v kurilnih napravah ter odvod dimnih plinov. Plini nastanejo kot stranski produkt v procesu gorenja. V dimniku se zato nalagajo katranske obloge in saje, ki lahko zagorijo. Toda manjši vžig kljub temu ni tako nevaren, če ga lastniki hiš pravočasno zaznajo in pokličejo Kadar pride do dimniškega požara, moramo poklicali 112 in o požaru obvestiti vse ostale stanovalce ali sosede, ki živijo v neposredni bližini. Prostore moramo hitro zapustiti, saj obstaja zelo velika nevarnost za nastanek strupenega ogljikovega monoksida. Če je v prostorih že dim, vanje ni priporočljivo vstopati, moramo pa iz bližine dimnika odstraniti vse gorljive predmete. Ognja v dimniku ne smemo nikoli gasiti z vodo, ker je to zelo nevarno. Voda se ob razbeljenih stenah dimnika upari in se ji poveča prostornina, zaradi česar lahko dimnik eksplodira. gasilce. Če pa se požar razširi, lahko popolnoma uniči domove. Skrb vzbujajoče je, da ima marsikdo v hiši dimnik nepravilno zgrajen, opozarja vodja Oddelka za splošno kriminaliteto na Policijski upravi Celje Milan Vogrinc. »Zaradi nepravilne gradnje dimnika pride ta v stik z lesenim delom ostrešja, kjer nastaneta pregretje in nato vžig lesenih delov. V nadaljevanju se največkrat takšno pregretje spremeni v požar celotnega ostrešja.« Odgovornost Ob vsakem požaru pridejo na kraj poleg gasilcev tudi kriminalisti, kar pomeni, da raziščejo, zakaj je do požara prišlo. Če gre za dimniški požar, v vsakem primeru ugotavljajo morebitno kazensko odgovornost. »Dimnik mora biti zgrajen strokovno in v skladu z veljavnimi predpisi. V takšnem primeru do požarov ne sme priti,« dodaja Vogrinc. Kdo je kazensko odgovoren za nek dimniški požar, je odvisno od primera do primera. Nekateri lastniki hiš dimniško napeljavo gradijo sami, nekateri pa najamejo za to usposobljene izvajalce, zato v vsaki preiskavi policisti upoštevajo tudi te podatke. V požaru v Spodnjem Sečovem je nastalo za 50 tisoč evrov škode. In na kaj moramo biti pozorni? Znaki dimniškega požara so prasketanje v dimniku, ki ga je mogoče slišati kot bobneč zvok, podoben zvoku tovornega vlaka, črn dim iz dimnika, leteče iskre ali celo plameni iz dimnika. Poleg tega lahko v prostorih zaznamo smrad po dimu, stene dimnika pa so vroče. Da bi se dimniškemu požaru izognili, moramo gradnjo dimnikov vedno prepustiti strokovnjakom, ki morajo upoštevati vse predpise, ki veljajo pri tovrstnih gradnjah. V pečeh ne smemo nikoli zažigati kartona, saj se goreči delci dvignejo v dimnik, zaradi česar pride do vžiga dimniških oblog. SIMONA ŠOLINIČ Foto: PGD Steklarna Rogaška Slatina Rotnika spet preiskujejo Policisti preiskujejo domnevno nezakonit izvor njegovega denarja Nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik se je spet znašel v primežu kriminalistov. V torek so mu celjski policisti s preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada odvzeli prostost. Poleg njega sta se v preiskavi znašla tudi Bogdan Pušnik, nekdanji predsednik uprave borznoposredniške hiše Medvešek-Pušnik in davčni svetovalec Darko Končan, sicer solastnik podjetja Verstovšek&Končan. Sumijo, da so storili kaznivo dejanje pranja denarja, zaradi česar jim grozi tudi do deset let zaporne kazni. Zaradi nepravilnosti naj bi bila oškodovana Termoelektrarna Šoštanj. Kot so pojasnili na Policijski upravi Celje, sumijo, da naj bi ravno Za kaznivo dejanje pranja denarja, če se na sodišču to tudi dokaže, je zagrožena kazen od enega leta do osmih let zapora. Enako velja tudi za sostorilca oziroma osebo, ki osumljenemu pomaga pri izvedbi tega kaznivega dejanja. Rotnik nezakonito pridobil kar 870 tisoč evrov denarja. In sicer v času med letoma 2007 in 2013 s kaznivimi dejanji, ki naj bi jih storil kot takratni direktor Teša. Kot je znano, so ga do zdaj že ovadili predvsem zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja in pravic. »Osumljenec je kriminalni izvor denarja zakrival s pomočjo ostalih dveh sostorilcev in skušal prikazati, da gre za zakonito premoženje. Gre za pomoč pri sklepanju različnih pravnih poslov in svetovanja,« je dejal vodja Sektorja kriminalistične policije PU Celje Damijan Turk. Rotnik je bil nazadnje ovaden pretekli mesec, in sicer zaradi domnevne zlorabe položaja ali pravic in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Poleg njega so policisti ovadbe spisali še za devet drugih oseb. Kazniva dejanja naj bi storili pri rekonstrukciji bloka 5 in pri gradnji bloka 6 v Termoelektrani Šoštanj. SŠol Rotnika so zaradi preverjanja njegovega premoženjskega stanja kriminalisti zaslišali že lani junija. Takrat je za medije dejal: »Izvor mojega premoženja je zakonit in preverljiv. Premoženje, ki ga imam, sem v pretežni meri ustvaril pri trgovanju z vrednostnimi papirji od leta 1994 do danes, med drugim tudi preko borznoposredniške hiše Medvešek-Pušnik.« Dimniški požari so pogostejši v stanovanjskih hišah na podeželju. V mestih ni toliko dimniških požarov, kot je na primer zastrupitev s plinov. Do takšnih zastrupitev prihaja zaradi neustrezno zgrajenih dimniških napeljav, na katere so priključene plinske peči. To privede do pomanjkanja kisika v prostoru in posledično do zastrupitev. Ogenj Rasketinov hlev V vasici Krajni Dol pod Kalobjem se je včeraj zjutraj pri Kladnikovih še pred svitom razplamtel ogenj na večjem gospodarskem poslopju. Živali na srečo ni bilo v hlevu, stavba je povsem uničena, vzrok požara pa še ni znan. Malo pred peto zjutraj je bil aktiviran alarm in glede na razsežnost požara se je odzvalo okrog 60 gasilcev iz PGD Kalobje, Šentjur, Slivnica, Dobje in Planina. Ogenj se je razširil tako hitro, da so lahko kvečjemu varovali sosednje objekte. V neposredni bližini je namreč tudi družinska hiša Rasketinovih, kot se domačiji pravi po domače. Od vročine so tam že pokale šipe. Objekt je v celoti uničen, zgorelo je več nakladalk sena in nekaj kmetijske mehanizacije. Škode včeraj še niso mogli oceniti. Kot je povedal gospodar domačije Jože Kladnik, je sreča v nesreči le v tem, da je bilo 19 glav živine v času požara še na paši. Če bi zagorelo le dan pozneje, bi bila razsežnost katastrofe še večja. Družina je pred več kot 40 leti podobno uničujoč požar že doživela. »Nič ne moreš. Zdaj je prva skrb, da živalim pred zimo zagotovimo vsaj zasilno zavetje. Za prvo silo imamo krme v silaži in kockah, na pomlad bomo pa videli,« pretreseno pove Jože in se hkrati zaveda, da bo pot do normalnega stanja še dolga in naporna. StO VODNIK / INFORMACIJE 19 Levstikova dvorana Četrtek, 6. november, ob 17. uri Dobro partnerstvo za boljše starševstvo in tehnika sproščanja Avtogeni trening (predavanje Inštituta VIR) Levstikova dvorana Četrtek, 6. november, ob 18. uri Besednica Igor Karlovšek: Odvetnik (z avtorjem se bo pogovarjal Marijan Pušavec) avarna Miško Knjižko Torek, 11. november, ob 17. uri Drago Medved: Kultura pitja vina in degustacija vin študijska čitalnica Sreda, 12. november, ob 18. uri Punčka in velikan: pravljica za odrasle v izvedbi Inštituta DAN ČETRTEK 19.00 Drevo - drama SOBOTA 18.00 in 20.00 Drevo - drama NEDELJA 19.00 Drevo - drama SREDA 19.00 Ženska, ki si je otrla solze - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Smeti - pustolovska drama, triler 20.00 Kdo mi ugrabi ženo - komedija, kriminalka 21.45 Drakula: Skrita zgodba - akcijska fantazijska drama SOBOTA 18.00 Kdo mi ugrabi ženo - komedija, kriminalka 18.15 Gašper in Petra - najboljša prijatelja - animirani, sinh. 20.00 Bes - akcijska vojna drama 20.15 Bettie gre - komična drama NEDELJA 16.00 Gašper in Petra - najboljša prijatelja - animirani, sinh. 17.00 Vloga za Emo - mladinski film 18.00 Bes - akcijska vojna drama 19.00 Bettie gre - komična drama 20.30 Smeti - pustolovska drama, triler PONEDELJEK 18.00 Vloga za Emo - mladinski film 20.00 Mali Budo - črna komedija prireditve ČETRTEK, 6. 11. 16.30 Občinska knjižnica Prebold Literarno valovanje po Spodnji Savinjski dolini v okviru študijsko bralnega projekta beremo z Manco Košir 17.00 Velenjski grad Izdelki Centra za varstvo in usposabljanje Dobrna odprtje razstave izdelkov in fotografij, posvečeno 10-letnici delovanja 18.00 Knjižnica Šentjur General Rudolf Maister in vloga Franja Malgaja v bojih za severno mejo predavanje mag. Zvezdana Markoviča 18.00 Knjižnica Laško Laški sejem skozi zgodovino predavanje akademika drr. Jožeta Mačka in družabni 18.00 Fakulteta za logistiko Celje Skrivnost življenja predava Breda Žagar 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Hipokratov večer: Negibni gibalec ogled dokumentarnega filma in pogovor o primariju dr. Jožetu Felcu 19.00 Savinov likovni salon Žalec Franc Mesarič in Matija Brumen: Javni prostori -intimni pogledi odprtje razstave iz cikla Prostor 19.30 Narodni dom Celje Vesperae musicale: Klavirski trio Ars Musica Jerneja Grebenšek, klavir; Mojca Menoni Sikur, violina; Martin Sikur, violončelo tedenski spored radia celje ČETRTEK, 6. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 7. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (doma- ča, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Univox) SOBOTA, 8. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regij- ske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 9. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Darja Jan, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 10. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Darja Jan, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 11. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje,9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Sklad- bi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermo-lom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 12. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) Po slovensko s Katrco 1. Modrijani: Ti in jaz 2. Jurij Zrnec, Ans. Saša Avsenika: Cuzi muzi popek špric 3. Rubin: Moja sladka lizika 4. Šok kvintet: Striček za vasjo 5. Katrca: Zakaj tajiš 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. GLOW - ELLA HENDERSON (3) 2. ARE WE ELECTRIC - THE KOOKS (5) 3. EVERY BREAKING WAVE - U2 (5) 4. HABITS (STAY HIGH) - TOVE LO (1) 5. SHUT UP AND DANCE - WALK THE MOON (4) 6. THINKING OUT LOUD - EDSHEERAN (2) 7. WHAT ARE YOU WAITING FOR - NICKELBACK (4) 8. FADE OUT LINES - THE AVENER (2) 9. SOMETHING NEW - FAUL (3) 10. PLAY BALL - AC/DC (1) DOMAČA LESTVICA 1. NIKOLI DOVOLJ - ANU (5) 2. ČISTA JEBA - MI2 (3) 3. TISTE SNOVI - BILBI (3) 4. NOVO SONCE - NIJE (1) 5. NORA NOČ - LEONART (6) 6. MOJ SVET - JERNEJ ZORAN FT. HAMO (5) 7. HULA HOP - 6PACK ČUKUR (2) 8. NE GREM SE VEČ - DEMETRA MALALAN (4) 9. KLIČEM TE - ALENKA GODEC (2) 10. ZAPRISEŽEN - ZLATKO (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SHOWER - BECKY G THE ONLY WAY OUT - BUSH PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ČAKAM - JACKSON JEBIVETER JUNIOR - LAČNI FRANZ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Srot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašić Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez Jovan, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 20 VODNIK / MALI OGLASI 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Novi spomini, Donačka gosta: Darja Gajšek in Blaž Švab; koncert za narodnozabavni abonma in izven 19.30 Zdravilišče Laško Mešani pevski zbor Jesen Društva upokojencev Laško koncert 20.00 Celjski mladinski center Branje v objektivu razstava PETEK, 7. 11. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča 18.00 SLG Celje_ Felicia Zeller: Kaspar Hauser morje hiš izven abonmaja 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Učenci osnovnih šol občin Šentjur in Dobje odprtje in predstavitev likovne razstave 19.00 Kulturni dom Ponikva Ponikva in južna železnica odprtje Martinovih dnevov in razstave 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ O, krasni dnevi odprtje razstave umetnice Jane Kvas 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Tone Partljič (priredba: Katja Čeč): Gospa poslančeva Novačanova gledališka srečanja; komedija v izvedbi Gledališkega društva Radeče 19.00 Kulturni center Laško Osrednja proslava ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj 19.30 Dom kulture Velenje Rojen v Jugi celovečerna stand-up komedija; igra: Perica Jerković 20.00 Galerija Plevnik-Kronkowska Celje Land of dreams odprtje razstave umetnice Bojane Križanec in kitajskega umetnika Wan Li Ya_ 20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Kavarniški večer gost: Tone Kregar 20.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Nina Gradič Planko in Matej Planko potopisni večer 21.00 Galerija AQ Celje_ Procesi Društva Raum au predstavitev umetniškega projekta in odprtje razstave 21.00 Mestni kino Metropol Džjezz do it: Los Hermanos muy simpaticos koncert 21.00 eMCe plac Velenje_ Noctiferia, Dickless Tracy, Somethig Small koncert SOBOTA, 8. 11. 10.00 Pisarna TOD Ponikva Alenka Vrlinič odprtje razstave likovnih del_ 16.30 Celjska kulturnica Obuti maček lutkovna predstava 10.30 Dom kulture Velenje Vsi tako drugačni prva ponovitev muzikala za otroke 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Popevke po tamburaško, KUD Grifon Šempeter koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Civica Orchestra di Fiati Giuseppe Verdi - Citta di Trieste abonmajski koncert in izven 20.00 Špital za prjatle Celje Kavarniški večer predstavlja se Andrej Predin 20.30 Celjski dom Čista jeba tura koncert Mi2 NEDELJA, 9. 11. 11.00 Celjska kulturnica Čisto majhna račka -študija primera v izvedbi KD Škratovo lutkovno gledališče Celje 17.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Citrarski koncert 18.00 Ipavčev kulturni center Malgaj trka osrednja prireditev in razstava v počastitev 120-letnice rojstva Franja Malgaja in 100-letnice I. svetovne vojne 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Kjer je mir je kultura; kjer je kultura je mir odprtje razstave del Nicholasa Roericha SREDA, 12. 11. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnice modistinje Marte Žohar 17.00 Muzej novejše zgodovin Celje_ Srčni pozdrav iz bojnega polja: Prva svetovna vojna in njeni odmevi na Celjskem brezplačno javno vodstvo avtorjev po razstavi 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Močerad Bibi v kraljestvu vode in zemlje gledališka predstava; gostuje: Gledališče Smejček 18.00 Zgodovinski arhiv Celje Celje med prvo svetovno vojno predavanje mag. Bojana Himmelreicha LESNO obdelovalni stroj, primeren za mizarje, prodam. Telefon (03) 5461-764. 3132 ШШ KUPIM MOTORNA VOZILA KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Uni-verzal, Štore, Tomo Vinkovič, Fiat, letnik traktorja ni pomemben, kupim. Telefon 041 678-130. p POSEST OSEBNO vozilo, gotovina takoj, kupim. Telefon 031 655-373. 3060 STROJI ODDAM Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o„ Slovanska 27,1000 Ljubljana. AKUSTIKA PRODAM STANOVANJSKO hišo v Bukovžlaku, vse-ljivo takoj, lepa lokacija, zanimiva za ljubitelje vrtov, želimo oddati v najem. Telefon 031 738-836, po 15. uri. p PRODAM 18.00 Kulturni center Laško Tanja Žagar Martinov koncert PONEDELJEK, 10. 11. 18.00 Center starejših - Hiša generacij Laško Besede mojega čopiča odprtje slikarske razstave Vojka Janca 19.00 Likovni salon Celje Sestanki na prostem kustosinja razstave: Ida Hiršenfelder 19.00 Športno društvo Gaberje Skrivnostni Iran, poln nasprotij potopisno predavanje Mire Gorenšek 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Razdvojeno srce odprtje razstave o Ivanu Pirečniku, dečku, ukradenem med drugo svetovno vojno TOREK, 11. 11. 18.00 Dom kulture Velenje Baletni večer 19.00 Dom sv. Jožef Celje_ Večer latinskih pregovorov in starorimskih tujk predavatelj: dr. Aleš Maver 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Moška copata komedija Špas teatra Društva vabijo SREDA, 12. 11. 11.00 Celjski dom_ Mišični krč - manj boli, če pravilno ukrepamo predava: Tanja Zorin, mag. farm. spec. 17.00 Dom sv. Jožef Celje Sklop predavanj z delavnico nudenja pomoči bolnikom na domu voditeljici: Darja Pungartnik in Sara Črepinšek PRIKOLICO in nekaj priključkov za TV 420 prodam, menjam tudi za drva. Prodam reduktor z motorjem za molzni stroj Virovitica. Telefon 051 239-107.зпо stählipe rsonal TRAJNO DELO V ŠVICI - TAKOJ za Kanton Zürich in okolico v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele IŠČEMO dipl. medicinske sestre (m/a dipl. zdravstvene tehnike (m/ži Pričakujemo • slovensko državljanstvo • zaključeno izobraževanje • znanje nemškega jezika (ali certifikat B2) Ponujamo • takojšno delovno vizo • pomoč pri iskanju stanovanja (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • nadaljnje šolanje • zelo dobre pogoje, plačo in zavarovanje Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: info@staehlipersonal.ch 0041 55 610 12 12 Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin - 15. novembra v Sloveniji. Stähli Personal / Iris Stähli - Dečko / dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu Najboljši naslov za delo v Švici! www.staehlipersonal.ch ШШШ OZVOČENJE Solton Germany za glasbeno skupino, 8-kanalni mikser, 200 W, odlično deluje, kompletno z zvočniki, stojali in kabli, ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 3108 astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja STANOVANJE PRODAM DVOINPOLSOBNO stanovanje na Zelenici v Celju, 1. nadstropje, velikost 54 m2, prodam za 59.900 EUR. Telefon 040 637-031. 3063 DVOSOBNO opremljeno stanovanje, 52,7 m2, v Celju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 2 62-676. 3117 ODDAM TRIINPOLSOBNO stanovanje, delno opremljeno, v centru mesta, oddamo za daljše obdobje. Telefon 041 730-720. 3101 OPREMLJENO stanovanje za eno ali dve osebi oddam. Telefon 041 650-737. 3114 PRODAM LEŽEČO kredenco, skoraj novo, dve omari, primerni za vsako stanovanje in skoraj novo zamrzovalno skrinjo prodam. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407. 3100 NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. ob četrtkih - informacije iz vašega kraja - zgodbe s celjskega naročilnica i naročilnica naročilnica IME IN PRIIMEK: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev l/ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate nam že 69 let PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. novi tednik DOMA vzrejene prašiče, težke od 30 do 80 kg in svinje, težke približno 300 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, domača hrana, dostava, prodam. Telefon 031 524-147. 3124 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KOKOŠI nesnice - jarkice, rjave barve, tik pred nesnostjo in kilogramske piščance za dopitanje prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, težke 40 kg, prodam. Telefon 041 265-215. 3064 PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 do 300 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 3125 PET pujskov, težkih približno 40 kg, hranjenih z domačo hrano, prodam. Telefon 041 932-348. 3092 PUJSKE mesnate pasme, linija 11, stare 10 tednov, prodam. Telefon (03) 5740172. Š 242 KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev, drugi teliček, prodam. Telefon 031 588-031. 3096 TELICO simentalko, zelo lepo, 270 kg, prodam. Telefon (03) 5772-362, zvečer. 3109 PRAŠIČA, 180 do 200 kg ali polovico, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391.3111 PRAŠIČA, težkega približno 170 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 485-783. 3113 TRI bikce simentalce in bikca križanega, stare 5 mesecev, prodam. Telefon 070 207-449. 2002 BIKCA simentalca, težkega 300 kg, zelo lepega, prodam. Telefon 031 705-771. 3129 PRAŠIČA za zakol, težkega približno 170 kg, prodam. Telefon 041 374-525, po 15. uri. 3130 BREJE pašne telice prodam ali menja za telico za zakol ali dopitanje. Telefon 031 533-745 . 31 31 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg ter izločene svinje, domača hrana in dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 040 6 47-223. Š 188 DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 229 TELICE in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 2927 KOBILO, kmečko in večjega ponija, kupim. Telefon 031 733-965. 3133 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 PRODAM KRAVJE in kozje mleko, dnevno sveže, nudimo na kmetiji Reberšak. Možnost dostave. Telefon 031 858-087. 3028 KORUZO Medlog, po 0,20 EUR/kg, prodam. Telefon 041 291-053. 3105 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 2931 BUKOVA metrska ali kratko nažagana drva ugodno prodam. Možna tudi dostava. Telefon 051 614-316. p JARKICE, rjave, črne, grahaste, sive, jere-bičaste italijanke, beli susex, amber in kombinirane težje pasme, rjave in peteline, lahke in težke pasme ter enoletne črne, sive in grahaste kokoši, primerne za zakol ali nadaljnjo nesnost prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Naročite lahko tudi očiščene. V prodajamo dnevno sveža jajca in visoko kakovostna krmila za perutnino. Dostava tudi na dom. Telefon (03) 700-1446. 2960 BIKCA, teličko in traktorsko kosilnico prodam. Telefon 031 840-282. 3039 SVINJSKE polovice, domače mesne izdelke ali žive prašiče, za nadaljnjo rejo ali zakol, domača hrana in garantirano poreklo, prodam. Telefon 041 648113, 051 648-113. 3070 DRVA, suha, bukova, klaftro ali dve, razrez in dostava je naša domena, prodam. Telefon 041 976-162. 3097 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold m ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše NATAŠE GRACER (rojena 15. 11. 1974, umrla 27. 10. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih lajšali bolečino, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti. Žalujoči vsi njeni najdražji VEČJO količino suhih bukovih drv, možen količinski popust, prodam. Telefon 031 851-448. 3115 KAD za koline (arnico) prodam za 170 EUR. Telefon 040 253-931. 3122 BUKOVO hlodovino za drva ter bikca, starega 3 tedne, ls/čb, prodam. Telefon 031 559-820. 3121 DRVA, suha, bukova in hrastova, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 399763. L 155 лштш i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja ODDAM JELŠEVA drva, spomladi narejena in pokrita, v okolici Vojnika, prodam. Telefon 041 932-160. 3099 Poroke Žalec Poročila sta se: Ana KO- MLANC in Žiga JAZBEC, oba iz Trbovelj. Smrti Celje Umrli so: Franc Jožef KOVAČIČ iz Celja, 78 let, Roman Kazimir MARN iz Žalca, 79 let, Rafael KOGOJ iz Velenja, 80 let, Franjo GREGORIĆ iz Celja, 84 let, Katja KOZOVINC iz Celja, 33 let, Amalija BEZJAK iz Žalca, 65 let, Lucija HRASTNIK iz Celja, 85 let. Laško Umrla je: Amalija ŽVEPLAN iz Rimskih Toplic, 86 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Štefanija INKRET iz Rogaške Slatine, BOKS za konja oddam. Telefon 041 291053. 3105 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n 81 let, Anton GAJŠEK iz Tržišča, 69 let, Roza KITAK iz Donačke Gore, 92 let, Avguštin SLATINEK iz Loč, 85 let, Vida HRUP iz Podplata, 89 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Helena Jelka SIMONČIČ iz Trnovca pri Dramljah, 81 let, Alojzija BERGLEZ iz Pletovarja, 91 let, Marija RATAJ iz Šentjurja, 87 let, Stanislav PETEK iz Šentjurja, 86 let. Žalec Umrli so: Angela TOM-INŠEK iz Migojnic, 84 let, Hermenegilda PLEVANČ iz Trbovelj, 86 let, Angela KUMPREJ s Polzele, 82 let, Anton HOLOBAR iz Levca, 72 let, Gvido OVNIK iz Velenja, 72 let, Helena ŠPA-NINGER iz Ločiškega Vrha, 54 let, Martin MAROVT iz Kamenč, 87 let, Ervin PO-SPEH iz Griž, 80 let, Jožica Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube KATJE KOZOVINC iz Lisc 15 f se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti. Posebna hvala je namenjena tudi članom in članicam PGD Zagrad-Pečovnik, dekliški glasbeni skupini M. J. A. V. za odpete pesmi, gospodu župniku Metodu za lepo opravljen obred in govornici Marini Srebo-čan za ganljive besede slovesa. Žalujoči vsi njeni, ki jo tako zelo pogrešamo. Končale z delom so pridne roke in nehalo biti je zlato srce. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu zapustil dragi mož, oče in dedi MARTIN SLEMENSEK iz Šentjurja Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 7. novembra 2014, ob 16. uri na pokopališču v Šentjurju. Sveta maša bo ob 15. uri. Zahvala travmatološkemu oddelku bolnišnice Celje, še posebej dr. Anteju Jeremiču. Imeli smo ga radi. Vsi njegovi ŠTUPAR iz Bukovice, 53 let, Frančiška GERMADNIK iz Matk, 85 let. Mozirje Umrla sta: Ivan KRAJNC iz Nazarij, 81 let, Matilda LEVC iz Nazarij, 87 let. Velenje Umrli so: Bogomir GABERŠEK iz Celja, 71 let, Vida GROBELNIK iz Rečice ob SaviBnl By јВШЈ! јдјгПга DA iz Mengša, 73 let, Kata FILIPOVIĆ iz Nazarij, 67 let, Vincenc OBLAK iz Velenja, 82 let, Tatjana GOLOB iz Šoštanja, 60 let. Največ informacij s Celjskega I 0Ј6 <-j H p RA 3137 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice, tašče, sestre, tete in svakinje HELENE JELKE SIMONČIČ (10. 4. 1933 - 21. 10. 2014) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vsa izrečena sožalja ter za darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred in pevcem za odpete pesmi ob slovesu. Njeni najdražji, ki jo močno pogrešamo. p Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast ALOJZ GROSEK iz Hotunja 17 (9. 5. 1943 - 24. 10. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, posebej družini Debelak, Ivanki Grosek, gospodu Skutniku in gospodu Benčini ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Najlepša hvala vsem za darovane sveče, cvetje, svete maše in denar za cerkvene potrebe. Posebna zahvala kolektivu Elektra Celje za denarno pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Sabini iz Zdravstvenega doma Šentjur za čustven pristop in skrbno nego na domu. Zahvaljujemo se osebju interno intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Celje, gospodu župniku Alojzu Kačičniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, Nežicam in trobentačema. Hvala tudi pogrebni službi Gekott iz Šmarja. Žalujoči vsi njegovi 3106 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, dragi ata, spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil dragi ata, stari ata, pradedek, brat in tast ADOLF ŠANCA iz Rifengozda pri Laškem (17. 6. 1932 - 17. 10. 2014) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Posebna zahvala vsem tistim, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, še posebej sosedoma Tini in Andreju, društvu Hospic iz Celja, patronažni sestri Stanki in zdravnici Meliti Zlatečan. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvala tudi govorniku Matjažu Piklu za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter ga boste ohranjali v lepem spominu. Žalujoči: hčerke Jožica, Dragica, Cvetka in Zalika z družinami ter brat Stanko z družino L 154 22 VSI NASI MOJSTRI Obnova lesenega poda Če imamo dotrajana lesena tla, jih ni treba kar zamenjati. Z malo iznajdljivosti in spretnosti bodo izgledala kakor nova, saj se jih da lepo obnoviti za dlje časa. postal spet gladka in lepa površina. Star in umazan pod morate zbrusiti večkrat, da bo spet čist. Z brusnim papirjem odstranite umazanijo in globlje vdolbine. Nato brusite ponovno z brusnim papirjem. Prav tako morate zbrusiti parket ob robovih s posebnim ročnim strojem. vi odtenek lesa. Končno zbrusite tla s finim brusnim papirjem. Nato pod očistite. Vzdrževanje S pravim orodjem sploh ni težko tega storiti. Ohranjen lesen pod, čeprav je v desetletjih postal grd, je vreden obnove. Vse, kar je za ponovno oživitev te dragocene talne obloge potrebno, lahko domači mojstri kupite ali pa si izposodite. Z velikim brusilnim strojem in majhnimi brusilniki (lahko uporabite tudi tračni ali kotni brusilnik) boste s tal izbrisali sledi desetletij. Korak za korakom boste pri delu opazili, kako bo umazan, temen in zdrsan pod postajal sijoče lep parket ali lep star ladijski pod. Primeren čas za prenovo parketa ali ladijskega poda je lahko takoj po prenovi stropov in sten. Tako preprečite, da bi sprana barva, lepilo za tapete ali lak kapljali na sveže prenovljen lesen pod in na njem pustili svoje sledi. Priprave pred brušenjem so preproste: vse pohištvo, preproge in zavese odstranite iz prostora, kjer boste sanirali tla. Potem odstranite zaključne letve. S širokim dletom, ki vam služi kot vzvod, boste to hitro opravili. Štrleče žeblje previdno potolcite s kladivom, odpadle parketne paličice ponovno zalepite. Nato s sesalnikom očistite prostor. Z brušenjem bo leseni pod Kitanje Da bo vaš lep stari parket (leseni pod), ki ste mu z veliko dela podarili novo površino, še dolgo obdržal svoj sijaj, ga morate redno vzdrževati. V bivalnih prostorih morate leseno površino najpozneje vsake tri mesece premazati s tankim slojem loščila za parket. Loščilo daje parketu sijaj in ga tudi dodatno zaščiti. Obremenjene površine, npr. na hodnikih in v prehodnih prostorih, morate zloščiti približno vsake štiri tedne. Loščilo za parket lahko dodate vodi, s katero čistite lesene površine. Krpa, s katero brišete les, ne sme biti premokra, ampak le vlažna. Pred zadnjim brušenjem preglejte pod, če so ostale še kakšne vdolbine in fuge, ki jih morate zapolniti s kitom za les. Lahko ga pripravite tudi sami: izravnalno maso zmešate iz raztopine za kitanje fug in brusnim prahom, ki ga vzamete iz vrečke brusilnika. Tako boste zadeli pra- silnikom. Z njim lahko brusite lak in les po mili volji tudi pod radiatorji. Za problematične dele imate na voljo še kotni brusilnik. Z njim obdelate robove. Nastavite še brusilni kolut in potiskajte stroj po zunanjih robovih. Brusna plošča pride tudi do stene. Delo s kotnim brusilnikom je enostavno. Le v zadnjih kotičkih morate pod zbrusiti ročno. Vendar pa z grobim brusnim papirjem delo hitro končate. Če imate trikotni brusilnik, rešite tudi ta problem strojno. Tla so zdaj ravna in surova. Za izravnavo tal boste morali uporabiti izravnalno maso. Iz brusnega prahu in kita za les sami zmešajte maso. Prednost: dobite fugirno maso, ki ima enak barvni odtenek kot pod. Maso zmešajte kar v kakšni stari posodi. Z lopatico zajemite maso in diagonalno zapolnite večje fuge in razpoke. Lopatico držite z obema rokama in ob nanašanju močno pritiskajte, na koncu odstranite ostanke. Po delni izravnavi sledi obdelava celotne površine surovih tal. Fugirno maso nanesite in razgladite z vijugasitmi gibi sem ter tja. Po 20 minutah lahko delate naprej. Z rotacijskim brusilnikom gladko zbrusite površino in mesta, ki ste jih zapolnili. Trdno držite stroj. Prah dobro posesajte. Z brisačko, ki je lahno naoljena in tako pobere tudi najmanjše prašne delce, boste površino temeljito očistili. Osnovni premaz nanašajte z valjčkom najprej prečno, nato še po dolžini. Nanos naj ne bo predebel, vmes pa ne sme biti luknjic. Vmesno in končno brušenje opravite z rotacijskim brusilnikom. Pazite, da bodo polkrožni gibi zmeraj enakomerni. Lak nanesite dvakrat ali trikrat. Najbolje je uporabiti lak za parket na vodni osnovi (ne vsebuje topil). Za nadaljnjo nego se priporoča loščilo za parket. VSI NASI MOJSTRI 23 Če želite oglaševati v rubriki Vsi naši mojstri, pokličite: 031 692-860 ČMLjflCl SERVIS nilCCA V GrwenhvUli 1, im, 3000 Cdje. www.sivil^^yisflito Ml. M. QrtverJrrouk 1, -i-/ . f)-jM OL4 f)s)Q Nov« m, W00 Ulje I«- UPJJVP U/J IN USNJENIH OkLACIL DELOVNI ČAJ: pon. - pet-.: стј 2. dtrMurt; sob.: od f. cio-1?. m« je sestavljeno iz minerala - KALCIJ in vitamina D3, ki ga vsakodnevno zaužijemo s hrano. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano, saj pomembne življenjske vitamine in minerale dobimo tudi z drugo hrano, ki jo i zaužijemo. Kalcij je poseben mineral, ki ga morda ne zaužijemo dovolj, je pa pomemben za naše življenje, zato ga priporočamo, kot prehransko dopolnilo. Ravno tako tudi vitamin D3, ki ga priporočamo za uravnoteženje v organizmu. FITEX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.centerzdravja.net; prodaja@centerzdravja.net; tel. 01/568 4091 15% popusta za tiskanje načrtov vseh velikosti vezava dokumentov. izdelava vizitk. izdelava koledarjev. termična obdelava (plastrficiranje) formata do širine A3 in dolžine po želji. Saj smo že v letih ali sem se postaral.< A vse, kar potrebujejo, je le analiza hormonskega stanja. V začetku so simptomi zelo splošni in podobni simptomom pri drugih boleznih, ravno zato mnogi bolniki ali zdravniki ne pomislijo takoj na morebitno napako v delovanju ščitnice.« Razlog za to je tudi nepoznavanje pomena te žleze, še dodaja zdravnik, Ali ste vedeli ... saj mnogi začnejo podatke o svojem slabšem zdravstvenem stanju in vzroku zanj iskati šele, ko se simptomi že pojavijo. Obolenja ščitnice so sicer lahko nevarna, če jih dolgo časa ne zdravimo ali če pride do nastanka raka, toda Pustovrh miri: »Vsa obolenja ustrezno in učinkovito zdravimo in tudi ne vplivajo na skrajšanje življenjske dobe.« SIMONA ŠOLINIČ I.LŠU islandski_ Flora tu. I л ^Flora zelišča Rogatec Suho grlo, hripavost? Utrujenost, pomanjkanje energije? Nervoza, stres? Več kot 100 vrst čajev, 19 filter čajev, lekarniška kvaliteta in 12 prehranskih dopolnil podjetja Flora iz Kanade. Izdelke lahko kupite v naših dveh prodajalnah Amara v Rogaški Slatini in Sonce v Mariboru. Čaje lahko naročite tudi telefonsko 03/819-22-33 ali preko obrazca na naši spletni strani in poslali vam jih bomo po pošti. Flora d.o.o.,Trg 1, Rogatec www.flora-zelisca.si J^florarogatec Rak ščitnice naj bi bil v Sloveniji v porastu, toda zdravniki tega ne predpisujejo dejstvu, da zboli več ljudi, ampak pravočasnemu odkritju. S sodobno medicinsko diagnostiko namreč pri pregledih bolezen hitreje odkrijejo in jo tudi uspešno zdravijo. Zato rak ščitnice danes ne pomeni hude napovedi za prihodnost, saj so učinki zdravljenja zelo pozitivni. NEDELJA, [j 9. NOVEMBER, KULTURNI CENTER LAŠKO Vstopnice po 15 evrov so na prodaj v Ticu Laško in uro pred koncertom v Kulturnem centru Laško. Zdravljenje Hipertirozo zdravijo z uporabo zdravil, ki se imenujejo tirostatiki, s kirurškim posegom pa le izjemoma, in sicer predvsem takrat, ko je zaradi velikosti žleze oteženo dihanje bolnika. Po enem letu se že lahko pokaže začasno izboljšanje bolezni, vendar se ta ponovi kar pri 70 odstotkih bolnikov in ravno takrat se odločijo za zdravljenje z radioaktivnim jodom. Takšno zdravljenje je uspešno, če bolnik šest mesecev zatem doseže normalno stanje ščitničnih hormonov. Zdravljenje z radioaktivnim jodom poteka tako, da bolnik kapsulo zaužije. Pojasnjeno po domače: radioaktivni jod zmanjša sintezo in izločanje ščitničnih hormonov, kar pomeni, da hipertiroza izzveni. Bolnik se mora zavedati, da po zaužitju kapsule postane nekaj časa vir »sevanja« za okolico. Ravno zato je bila tudi naša sogovornica nekaj časa v izolaciji. Kadar pa ščitnica deluje premalo (hipotiroza), pri zdravljenju uporabijo sintetični ščitnični hormon levotiroksin, ki ima enak učinek kot naravni hormon, ki ga izloča ščitnica. Za nepoznavalce so to morda čudni izrazi, vendar so za bolnika, ki se je v življenju soočil z obolenjem ščitnice, še kako pomembni. Predvsem med nosečnostjo in v obdobju dojenja mora biti zdravljenje s ščitničnimi hormoni dosledno, zato so ravno nosečnice in mlade mamice še toliko bolj pod zdravniškim nadzorom. Pri starejših ženskah, ki jim ščitnica premalo deluje, je takšno obolenje hkrati tudi dejavnik tveganja za osteoporozo. Sicer pa je bolezni ščitnice več ravno pri ženskah, kar je povezano s tem, da njihov imunski sistem deluje drugače kot pri moških, razlaga Pustovrh. Pri zdravljenju bolezni ščitnice moramo biti pozorni tudi na jemanje ostalih zdravil, če se pojavijo ostala obolenja. Zdravila, ki vsebujejo aluminij, železo in kalcijev karbonat, lahko namreč zmanjšajo učinke zdravil, ki jih predpisujejo v primeru bolezni ščitnic. Jod kopičijo nekatere morske alge, ki jih lahko ljudje dodajajo kot začimbo prikuham, omakam in zelenjavnim juham. Lahko jih uživajo tudi v obliki tablet. Veliko joda je v ribah, kot so sardele, skuše in losos, v morskih sadežih, špinači, ohrovtu, koruzi, polnovrednih žitih, jabolkih in hruškah. Ljudje, ki jim primanjkuje joda, se morajo izogibati zelju in izdelkom iz soje, saj preprečujeta njegov vnos v ščitnico. VELIKI MARTIRT ч it Jt n TANJE ŽAGAR S 16-ČLANSKIM TAMBURAŠKIM ORKESTROM VIPAVA GOST VEČERA: m r KUBANSKI VIOLINIST LAZARO ZU META fa ÜIO C 6 IJ 6 UM, NA KOLESIH 45 Po nekaterih podatkih naj bi imela premalo tlaka v pnevmatikah kar polovica evropskih vozil. Tako porabijo po nepotrebnem več goriva in izpustijo več ogljikovega dioksida. Nov sistem za kontrolo tlaka naj bi ta problem zmanjšal. Sistem TPMS preverja namesto nas Za nove avtomobile je kontrolni sistem TPMS od 1. novembra obvezen - Pazljivo pri zamenjavi pnevmatik Najbolj iznajdljivi so se že spomnili možnosti, kako prevarati avtomobilski računalnik, da bo »ugotovil«, da sistem TPMS deluje, kot mora. To storijo s posebnimi čepki, ki nadomestijo pravi senzor. Strokovnjaki to odločno odsvetujejo, saj lastnik avtomobila v primeru prometne nesreče ostane brez odškodnine. Od 1. novembra letos morajo biti novi avtomobili opremljeni s kontrolnim sistemom TPMS, ki preverja tlak pnevmatik. Gre za odločitev Evropske unije, ki je posledica tega, da pomeni prenizek tlak v zračnicah nevarnost. Zaradi prenizkega tlaka imamo daljšo zavorno pot, prav tako porabimo več goriva in pnevmatike prej obrabimo. Po nekaterih podatkih naj bi imela premalo tlaka v pnevmatikah kar polovica evropskih vozil. Do direktive Evropske unije je prišlo predvsem zaradi prevelike porabe goriva, ki je posledica prenizkega tlaka pnevmatik. Tako porabijo avtomobili na cestah po nepotrebnem nič manj kot dve milijardi ton dodatnega goriva in izpustijo približno pet milijonov ton ogljikovega dioksida. Direktno, indirektno ... Prenizek tlak pnevmatik naj bi torej kmalu postal preteklost. Na voljo sta dva različna sistema TPMS (tyre-pressure monitoring system), direktni in indirek-tni, ki na pomanjkanje tlaka voznika posebej opozorita. Po direktnem sistemu je v vsakem ventilu pnevmatike ali platišču nameščen elektronski senzor, ki meri tako tlak kot temperaturo, voznik je na pomanjkljivost opozorjen preko računalnika na armaturni plošči. Ko obrnemo kontaktni ključ, se na armaturni plošči pojavi opozorilna lučka, ki v primeru, da je v pnevmatikah dovolj tlaka, po nekaj sekundah izgine. V nasprotnem primeru, če tlaka ni dovolj, opozorilni znak izgine šele potem, ko je pomanjkljivost odpravljena, ko poskrbimo za dovolj tlaka. Menjava takšnih pnevmatik s senzorji bo dražja, saj bo obrtnik porabil do pol ure več časa. Indirektni merilni sistem za razliko od direktnega sistema uporablja obstoječe senzorje sistema ABS (sistema proti blokiranju koles) ter sistema ESP (sistema, ki zazna zanašanje vozila). Pri indirektnem sistemu, ki je od direktnega sistema cenejši, je uporabljena za nadzor tlaka pnevmatik rotacija koles. Gre za sistem, ki za razliko od direktnega pomanjkljivost javi pozneje, prav tako je manj natančen. Evropska direktiva Proizvajalci avtomobilov se lahko sami odločijo, katerega od obeh mogočih TPMS-sistemov bodo vgradili. Po evropski zakonodaji ga morajo imeti vsi osebni avtomobili, terenska vozila in avtodomi. Večina proizvajalcev avtomobilov vgrajuje TPMS-sistem serijsko, pogosto indirektni sistem. Po evropski direktivi morajo proizvajalci vgrajevati sistem TPMS v vozila že od 1. novembra 2011, od 1. novembra letos velja, da morajo vsa vozila, ki so prvič registrirana na območju dr- žav Evropske unije, sistem TPMS tudi uporabljati. Za kupce, ki se odpravljajo v avtohiše zaradi nakupa novega avtomobila, nov sistem TPMS ne pomeni dodatnih skrbi. »Pazljivo je treba ravnati pri zamenjavi pnevmatik, saj lahko neiz- kušen vulkanizer uniči senzorje v kolesih,« svari Igor Štibilj, vodja izobraževanja v družbi Avto Triglav. »Nekatere stranke imajo dodaten komplet platišč z zimskimi pnevmatikami, kar pomeni, da imajo dva kompleta koles. V tem primeru bo morala stranka nabaviti nov komplet senzorjev za nadzor tlaka v pnevmatikah, ki jih bodo namestili v drugi komplet koles.« Štibilj še opozarja, da vsa kolesa na trgu za namestitev senzorjev tlaka niso primerna. Po podatkih AMZS lahko stane posamezen senzor od 30 do sto evrov. Sicer pa Štibilj in drugi strokovnjaki poudarjajo predvsem vrsto prednosti, ki jih prinaša evropska direktiva, od varnosti do varčevanja goriva. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (GrupA) Nov salon za vozila Peugeot Podjetje Avto Celeia je odprlo v Ipavčevi ulici 21 v Celju nov prodajno-servisni salon za vozila Peugeot. Na več kot 500 kvadratnih metrih bo stranke in ljubitelje te znamke pričakala celovita prodajna in servisna ponudba. Avto Celeia je družinsko podjetje z 12 zaposlenimi, ki ima bogato avtomobilistično tradicijo, saj ga uspešno vodi že tretja generacija. Direktor podjetja Mitja Meško je ob novi pridobitvi dejal: »Za blagovno znamko Peugeot smo se odločili, ker smo prepoznali priložnost in izziv, da kupcem širše celjske regije ponudimo kakovostne in tehnološke dovršene avtomobile ter z njimi povezane storitve. Verjamemo v znamko Peugeot in našo skupno rast z znamko, ki jo bomo s ponosom zastopali.« Glavna naloga podjetja je skrb za stranke in njihovo zadovoljstvo, saj se zavedajo, da je to ključ do uspeha. Foto: SHERPA Nov salon sta odprla Gregor Draksler (levo) iz podjetja Peugeot Slovenija in Mitja Meško, direktor Avta Celeia. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Stres Blagajnik mariborske nadškofije je v svoj bran povedal: »Vse napake so se zgodile, ker sem bil pod Stresom.« Po ovinkih Mali Janezek si je strašno želel sto evrov. Vsak dan je prosil Boga, naj mu jih pošlje, ampak jih ni in ni dobil. In se je odločil, da mu bo poslal pismo. Ker na pošti niso vedeli, kaj bi s pismom, naslovljenim na Boga, so ga poslali vladi. Našo vlado je pismo ganilo in se je odločila, da mu bo poslala 5 evrov. Navdušen nad odgovorom se je Janezek odločil poslati pismo zahvale: »Dragi Bog! Zahvaljujem se ti, ker si mi poslal denar. Samo ne pošiljaj več preko vlade, ker so lopovi pobrali 95 evrov. Tvoj Janezek.« Mladoporočenca Gospa pri osemdesetih, vendar še precej živahna, vstopi v lekarno. »Dober dan, gospod, imate aspirin?« »Seveda, gospa!« »Kaj pa analgetike?« »Tudi.« »In antirevmatike?« »Seveda.« »Kaj pa viagro?« »Imamo, ampak potrebujete recept.« »Kaj pa kaj zeliščnega za jetra in žolčnik?« »Prodajamo, gospa!« »In antidepresive?« »Te lahko dobite na recept.« »Pa uspavala?« »Ja, a tudi zanje potrebujete recept.« »Imate kakšno sredstvo za izboljšanje spomina?« »Tudi bi se našlo ...« »Kaj pa ...« »Poslušajte, gospa, imamo najbolje založeno lekarno v mestu in naša ponudba je najboljša daleč naokrog. Kaj pravzaprav potrebujete?« »Veste, konec meseca se bom poročila z Jožetom, ki jih ima devetdeset, in želiva vedeti, če bi lahko pri vas odprla knjigo mladoporočencev.« Kolo Deček se šepetaje obrne k materi: »Mami, ali si vprašala očeta, če mi bo kupil kolo?« »Sem, toda nič ne bo iz tega. Niti slišati noče o kolesu!« »Si poskusila tudi z jokom in živčnim zlomom? Pri tvojem krznenem plašču je to pomagalo.« Spraševali smo vas, kdo je zmagovalka naše nagradne igre za naj potopis, ki smo jo predstavili v prejšnji številki Novega tednika. Pravilen odgovor se glasi: Tanja Koštomaj. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Elice Vrhovšek iz Kompol, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE V Novem tedniku bralce občasno povabimo na kakšen izlet ali na počitnice doma in na tujem. Posebno rubriko pripravljamo z različnimi oglaševalci. Kako se imenuje? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Zadnje čase imamo pogosto zajtrke in sladke prigrizke. Ponavadi praznuje kdo od sodelavcev, včasih prinesejo kaj dobrega naši bralci in poslušalci, novost pa je kazenski prigrizek. Tega prinese tisti, ki »zamoči« kakšno zadevo v časopisu. Nazadnje je bila kriva Andreja Balja, ki postavlja časopisne strani. Kaj je bilo v prejšnjem Novem tedniku narobe, pa sami ugotovite - če že niste ... Upamo, da se napake ne bodo pojavljale prepogosto, ker se nam bo to sicer kmalu poznalo pri pretesnih oblačilih. ANEKDOTE Francoski književnik in gledališki direktor Nestor Ro-queplan (1805-1870) je nekomu posodil denar. Čas je tekel, dolžnik pa se ni pojavil. Roqueplan ga je šel obiskat. Zagledal ga je, kako sedi doma na vrtu za mizo, v skledi pa je imel prekrasnega purana z gomoljikami. »Torej?« je vprašal Roqueplan. »Niti prebite pare nimam,« je odgovoril dolžnik. »Kdor je brez denarja, ne je purana,« je suho pripomnil upnik. »Saj ga ne jem zato, ker mi prija, temveč zato, ker ga ne morem več rediti.« Anekdoto je poslala bralka Martina Žužek z Dobrne. Hitri kot blisk Da je čas je zelo raztegljiv pojem, nazorno kažeta dva primera, ki smo ju zaznali te dni. Na enem od oglasov ob cesti smo prebrali: »Če nas pokličete v 30 urah, se odzovemo v 30 dneh.« Drug primer je z avtomata v naši hiši, kjer piše: »Čaja trenutno ni.« Žal ta »trenutno« traja že cel teden. Hitri kot blisk pa bi lahko bil slogan obeh podjetij. Na svetu ne obstaja nič popolnoma napačnega. Tudi pokvarjena ura je dvakrat na dan točna. (Paulo Coelho) Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 11. novembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 2 9 1 1 6 7 4 4 9 9 8 2 6 3 5 3 2 5 2 6 3 5 3 7 6 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Naj ostanem ali grem? Saj ni res, pa je. Že skoraj 25 let živim v središču Celja, lahko bi celo rekla, da živim v središču središča, a še vedno ne vem, ali je to dobro ali slabo. Naredila sem že nešteto - jaz jim pravim primerjalnih analiz za telebane - saj veste, ko po sredini lista potegnete črto ter na levo stran napišete plus, na desno pa minus, a nič ne pomaga. Naj se še tako trudim, odgovora ne dobim. Zato ponavadi ob stavku znancev ali sodelavcev »Blagor tebi, ker živiš v središču!« samo narahlo pomigam z rameni in zamomljam kaj nerazumljivega ali pa se samo butasto zarežim. Najbrž se vam zdi tale moja neodločnost malce čez les, ampak res ne vem več, ali mi je všeč živeti v stari stavbi, polni zgodovine, vendar hkrati tudi polni zastarele napeljave. Pa z okni na hodniku, ki jih ne moremo zamenjati s kakšnimi bolj sodobnimi, ker nam za vrat dihajo čuvaji kulturne dediščine, potem pa jih ne upam čistiti, ker se bojim, da bi mi kakšno steklo ostalo v rokah. Vendar, roko na srce, nihče me ni prisilil, da si za domovanje izberem stavbo iz prejšnjega tisočletja. In če dam na srce obe roki, morda za vse moje pomisleke in travme sploh ni krivo mesto samo, ampak sem kriva jaz s svojim odnosom do mesta. V mladih letih, ko sem živela tam nekje na obrobju, sem do mesta in vsega, kar se je dogajalo v njem, imela pravo strahospoštovanje. Iti v mesto je bil zame pravi dogodek, obvezna je bila pra-žnja obleka. Danes pa mi, ko je treba skočiti v kakšno trgovino, sploh ni nerodno hoditi po ulicah v razvlečeni trenirki. Ampak zdaj smo pa spet tam! Grozno je namreč, da sploh nisem edina »trenirkarca«. Fuj! Ne vem, ali sem kdaj v Ljubljani ali kakšnem drugem večjem ali manjšem mestu v sosednjih državah na ulici in v trgovini srečala koga, ki bi veselo in samozavestno hodil okrog oblečen v tre- RESITEV SUDOKU 125 9 4 6 7 5 3 2 1 8 7 3 1 9 8 2 4 5 6 2 5 8 4 1 6 3 7 9 6 1 5 3 4 9 7 8 2 4 2 3 8 6 7 5 9 1 8 7 9 1 2 5 6 4 3 3 8 4 6 7 1 9 2 5 1 6 2 5 9 4 8 3 7 5 9 7 2 3 8 1 6 4 nirko. Potem pa bi se, kot delamo Celjani, ob kakšni bolj elegantni priložnosti čudil, kam je izginil duh meščanskosti. Pa udobna in razvlečena domača oblačila niso edini problem mojih celjskih ulic. Tam na obrobju, v Dečkovem naselju na primer, mi gotovo ne bi bilo treba nenehno gledati pod noge, da ne bi stopila na kakšen pasji drekec. Zvečer, ko pade mrak, me gotovo ne bi bilo strah, ali mi bo v stranski prazni ulici pot prekrižal kakšen strah zbujajoči osebek, pozimi mi ne bilo treba preskakovati velikih kupov snega, prijatelji pa mi ne bi ves čas očitali, naj si njihov obisk kar nekam zataknem, ker ne bodo plačevali drage parkirnine. In če bi živela na obrobju, bi se pač sprijaznila z dejstvom, da tam ni trgovin. Tako pa sem se morala sprijazniti z dejstvom, da v mestu kljub mnogim trgovinam skoraj ničesar več ne moreš kupiti. Če seveda nisi ljubitelj kitajskih izdelkov. Vendar pa je živeti v mestu vsekakor tudi velika prednost. Ko na primer v nabiralniku najdeš obvestilo, da te na pošti čaka pismo. Če bi recimo stanovala v Lo-krovcu, bi poštarjem gotovo preklela družino, prijatelje in še kakšnega znanca za povrhu, ker niso preprosto pozvonili ter pismo zame pustili pri vse dneve doma delujočem možu. Ker pa stanujem v središču, se mi ni treba jeziti, ob nabiralniku se moram samo obrniti in čez nekaj minut je pismo že v mojih rokah. Živeti v mestu je, vsaj zame, dobro tudi zato, ker imam do službe le nekaj korakov in me noben dež ali sneg ter z avti natrpane ceste ne morejo spraviti v obup.. Zato sem lahko že od jutra na delovnem mestu dobre volje. Dobro je tudi, ker je tržnica skorajda za sosednjim vogalom, ker ni daleč do lekarne ali zdravstvenega doma, tudi gledališče ter Narodni in Celjski dom so blizu, ker.....no, pa se ničesar več ne spomnim. Mi je spet zmanjkalo plusov? Vendar danes ne bom dovolila, da zmagajo minusi. Danes mi je kljub vsemu mesto všeč in živeti v središču se mi zdi udobno. Morda pa bom že jutri, ko me bo kaj razjezilo, spet mislila drugače. MATILDA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka avtor MIMI STOPAR VESLAČ TUL ENA (POG.) MATERIAL ZA IZDELAVO RADIJSKIH APARATOV MILIJONTI DEL MILIMETRA LEVI PRITOK DONAVE V ROMUNIJI PRIJATELJ (ŠP.) VETROVKA RI2AH E S KAPUCO UGAM E ČREVESNI ZAJEDAVEC GREG TRAVIS STRANSKA DOLINA TRENTE DRŽAVA V JZ AZIJI MLEČNI IZDELEK 23 SLOVENSKI RAPER PRIPOMOČEK ZA TALJENJE INDIJSKA BOGINJA MATI RUTHER-FORDIJ GLAVNO MESTO NEKDANJE ZRN PREBIVALEC AREZZA NEKDANJA SMUČARSKA TEKAČICA LAČEN HORMON TREBUŠNE SLINOVKE 24 GL. MESTO MAROKA OBROČ IZ ZELENJA OLIVE THOMAS GLASBENIK MORETTI ALŽIRSKO MESTO VLADARJEVO BIVALIŠČE EKSPLOZIVNO TELO SL. PISEC (VITAN) ITALIJANSKI SKLADATELJ (GIUSEPPE) NASELJE V BRDIH ANTIČNA GLINASTA POSODA 10 ČLAN HRV. FAŠIST. ORG. MREŽA (ANG.) 13 SIMBOL ZA SREČO BOGASTVO GOZDOV PESNIK FRITZ ANGLEŠKA UTEŽNA ENOTA DOMAČNOST ANDRAŽ ŠALAMUN TATUM ONEAL STARO-EGIPČAN. BOG IRANSKA LUKA NEKD. IME ETIOPIJE SESTAVINA PREDIVA PROTEST. LOČINA TRGOVINA V LJ. CITYPARKU 22 NEIZUMET-NIČENOST SLANO TURŠKO JEZERO 16 GRAFIČNA TEHNIKA 14 NAFTA (ANG.) POČELO TAOIZMA NORVEŠKI DRAMATIK (HENRIK) PRAMEN (REDKO) DEJAVNOST VODNIKOV DEBELEJŠI OCVRTI SVALJKI POJMA IZ KIT. FILOZ. KRAJ PRI IZLAKAH PŠENIČNI KRUH (KOROŠKO) HUNSKI POGLAVAR NEKDANJI UGANDSKI PREDSEDNIK AMIN EKONOMSKA FAKULTETA PES S ŠIROKIM GOBCEM MEDNARODNA OZNAKA LIECHTEN-STEINA LEŽIŠČE (SAU.) OTOŽEN TONOVSKI NAČIN 15 AMERIŠKI PIANIST (ANDRE) OZNAKA ROMUNIJE ODPRTINA V STENI CESTA (LAT.) ŽILA DOVODNICA OZNAKA BANGLADEŠA KVARNER-SKI OTOK POLIAMID-NO VLAKNO 17 NEKDANJI OBRAT V ZAGORJU 12 HUMORIST ŠIMEK STARI DEL MARIBORA LISTNATO DREVO VEČ KOTOV 20 AVTORSKA AGENCIJA SLOVENIJE Nagradni razpis 1. nagrada: bon za picerijo Zanzibar v Šentjurju 2. nagrada: bon za dve nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. nagrada: bon za dve malice v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 11. novembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 44 Vodoravno: MURMANSK, USTANOVA, LL, RAKEK, TUMA, ADI, IGO, HUR, GLADIATOR, NARAVA, VE, SUBSTITUT, AGNES, ENKLAVA, ETAN, ACA, TI, OČEK, RISALO, IVA, KRAVATA, EČ, ELMA, ŠILO, DEAN, ČRKA, PIRNIČE, ROG, IZOMER, OZARE, VA, PIHALEC, SEČ, OPAL, STO, APARTMA, LOGO, ELO, IRA, KIKLOP, NT, MUSICAL, MAOR, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 V prodaji od 14. novembra! KrižanKe & uganKe www.trik.si Ona: Slepo zaupanje prijateljici se je izkazalo kot izredno slaba poteza. Toda nikar se ne ustrašite govoric, ki so začele krožiti v vaši okolici, ampak se jim odkrito postavite po robu. On: Težave se bodo pojavile kot strela z jasnega, vendar se ne boste pustili presenetiti, saj jih boste hitro razrešili. Pri tem vam bo pomagal nekdo, ki si že dlje prizadeva priti v vašo bližino. Ona: Prišel bo nekdo, ki bo temeljito spremenil vaš odnos do nasprotnega spola. Pazite le, da vas ne bo preveč zaneslo, saj se vam lahko hitro zgodi, da se boste znašli tam, kjer vam ne bo niti najmanj všeč. On: Prijeten pogled neznanke vam enostavno ne bo šel iz misli, zato je najbolje, da ji to tudi poveste. Na začetku bo sicer precej presenečena, vendar se bo na koncu vse skupaj izšlo povsem po vaših pričakovanjih. TEHTNICA Iß Ona: Uspelo vam bo popraviti krivico, ki ste jo po nesreči naredili prijateljici, ki jo sicer vidite v izredno pozitivni luči. Na koncu se bo izkazalo, da se vi obremenjujete veliko bolj kot ona. On: Domače okolje vsekakor koristi vašemu zdravju, prav tako boste utrdili svoj odnos s partnerko, ki je zadnje čase precej pešal. To bo najboljša naložba za prihodnost, torej le brez skrbi, sprostite se in uživajte. ШШ Ona: Na področju, kjer ste najbolj aktivni in prizadevni, imate priložnost, da se prebijete iz ozadja in končno zasedete mesto, ki vam pripada. Naredite odločilen korak in oberite sadove svojega dela. On: S popolnoma novim pristopom boste napravili na prijatelje kar precejšen vtis. Izkoristili boste trenutno situacijo in prav hitro se boste znašli v prijetni družbi. Pazite na čustva. DVOJČKA fl* ■ SIB&EC Ц} Ona: Prevzeli boste obetaven posel, ki vašim sodelavcem do zdaj ni šel kaj posebno od rok, vi pa boste storili v pravem trenutku pravo potezo. To vam bo na vsak način povzdignilo poslovni ugled. On: Nepričakovan prepir bo preložil načrtovano slavje. Toda nikar si ne delajte prevelikih skrbi, saj se bo vse kmalu uredilo, še posebej če ne boste preveč trmoglavi. Včasih je treba za uresničitev ciljev pač skleniti kompromis. Ona: Nikar ne čakajte, da se bodo stvari uredile same od sebe, ampak vzemite usodo v svoje roke. Drugače vam bo pozneje še žal, za popravni izpit pa bo prepozno. Poglejte raje druge, kako hitijo. On: Sorodstvo vam bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boste vseeno morali ukvarjati z navideznimi problemi. Še najbolje bi bilo, če bi se podali na krajše potovanje... Ona: Spoznali boste, da vas z nekom, o komer ne želite niti razmišljati, vežejo več kot le površna čustva. Le zakaj se tako vztrajno upirate prijetni avanturi, saj ne morete prav ničesar izgubiti! On: Na delovnem mestu se boste soočili s precejšnjo težavo, ki jo boste s pomočjo sodelavcev uspešno rešili. Toda nikar preveč ne proslavljajte doseženega uspeha, saj trenuten uspeh še ni vse, kar vas čaka. KOZOROG ^ Ona: Kmalu boste postavljeni pred veliko in zahtevno nalogo, od katere bo v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj situacije. Za pomoč boste poprosili nekoga, ki ste ga še pred kratkim precej zanemarjali. Težko bo... On: Počasi začenjate verjeti v reči, ki so vam bile včasih le prijetno razvedrilo. In partnerka bo nad tem prav prijetno presenečena, saj tega enostavno ne bo pričakovala. Vi pa boste to zmedo hitro obrnili v svoj prid. ONEAL, TALILO, ŽIV, VISKOZA, KRALJICA, OKTAVUS, AA-RAUČAN. Geslo: pred dnevom spomina na mrtve Izid žrebanja 1. nagrado, bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju in knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Olga Glaser, Lutrje 9, Ponikva. 2. nagrado, bon za tri malice v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Ivan Gostečnik, Rakovlje 52, Braslovče. 3. nagrado, bon za šiviljski servis Flikca v Celju, prejme: Marica Petrovič, Lopata 20g, Celje. Nagrajencem čestitamo. Bone bomo poslali po pošti, knjižna nagrada vas bo mesec dni čakala v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Ona: Pred vami je zelo prijetna avantura, ki pa bo na žalost le prehodnega značaja, vendar ni vzroka za obupava-nje. Je pač tako, da življenje ubira svoje poti. Sprostite se, čaka vas prijetno presenečenje. On: Ne skušajte se zaslepiti s praznimi obljubami. Poiščite starega prijatelja in ga prosite za nasvet. Videli boste, da vam bo prav rad pomagal. Srečen je lahko človek, ki ima takšne prijatelje, zapomnite si to. DEVICA Ona: Pazite se hitrega sklepanja poslov. Zelo lahko se zgodi, da boste potegnili krajši konec, ki bo resnično katastrofalen. Edina še spremenljiva možnost je, da na nek način dosežete vsaj delno preložitev. On: Preveč ste se veselili, zdaj pa ste razočarani. Zavedati se morate, da se realnost vedno razlikuje od pričakovanj, zato nikar ne obupa-vajte. Poglejte malo okoli sebe in videli boste, da sploh ni vse tako črno, kot se vam dozdeva. VODNAR Ona: Posli so se začeli obračati na bolje in od vas je odvisno, ali jih boste uspeli obdržati na trenutni ravni. Prijatelji vam bodo pripravili presenečenje, toda vprašanje je, ali vam bo všeč. On: Prijetno presenečenje vam bo dodobra popestrilo dolgočasno vsakdanjost. Za nameček boste spoznali izredno privlačno osebo, ki vam bo popolnoma zmešala glavo. Vendar si ne ustvarjajte prevelikih iluzij, saj boste močno razočarani. Ona: Vrgli ste trnek, zdaj pa kakor kip čakate, ali bo kaj prijelo. Poskusite se malo zmigati - vaše možnosti bodo tako neprimerno večje, kajti tisti nekdo komaj čaka na vaš konkreten predlog, ki ga ni in ni. On: Nakopičilo se je veliko skrbi, vendar kljub temu ne smete zanemariti svojih čustev. Tudi ljubezen lahko dela preglavice in to ne samo vam, ampak tudi drugim. Obeta se vam prijetna avantura z osebo, ki jo že dolgo opazujete. ODMEV ČIK 5 BICIKEL X ČLENEK 2 3 4 SELEN OBER 9 7 8 21 18 19 11 48 RUMENA STRAN Srečanje pod kostanji doživetje posebne vrste V Zgornjem trgu je Občina Šentjur obnovila še zadnjo hišo v svoji lasti. Kot je pridobitev komentirala ena od redkih stalnih prebivalcev tega dela mesta, ima hiša toliko sob, da lahko vsak Zgornjetržan dobi svojo. So pa gostje v prihodnje seveda tudi dobrodošli. StO, foto: GrupA Dosedanji šentjurski podžupan Robert Polnar (levo) je zadnja leta sicer bolj skop s svojimi izjemnimi retoričnimi nastopi. Ob ogledu lepotice v Ipavčevi ulici 30 pa smo ga vseeno ujeli široko nasmejanega. Družbo mu je delal občinski svetnik in predsednik KS Prevorje Damjan Maček, ki je ob novi šentjurski pridobitvi prav gotovo dobil še kakšno idejo za »svoj« center, ki ga prav tako za kulturne in turistične namene gradijo tudi na Prevorju. Če je namembnost hiše v Ipavčevi ulici 30 zaenkrat še skrivnostno zavita v kulturno-turistične namene, pa bi znala ravnateljica Glasbene šole skladateljev Ipavcev Simona Zdolšek in predsednik Pihalnega orkestra Šentjur Ladi Belina v trenutku zapolniti prav vsako sobo. Tekoča voda pri tem sicer ni pogoj, je pa dobro vedeti, da je hiša tehnično brezhibna. Če se v isti sobi čisto slučajno najdejo sami prekaljeni zboristi, je treba seveda takoj preizkusiti akustiko. Priložnostno zasedbo so ad hoc sestavili (od leve) Radko Pušnik iz občinske uprave, legendarni klarinetist Franci Šuster, dolgoletni zborist Jakob Tanjšek, občinski svetnik Jože Lavbič in nekdanji skoraj prvi mož Alposa Rado Marot. Nina Vodopivec, čarovnica oziroma prvotna pevka skupine Tabu, je v Špitalu za pr'jatle pod svoje okrilje vzela Tomaža Tropa (levo), kitarista te zasedbe, in Gorana Bojčevskega, klarinetista, ki ustvarja samostojno in v različnih skupinah. Ker je Nina prijazna čarovnica, se je čarovniški urok poznal tako, da sta Trop in Bojčevski velik del večera tičala skupaj in morda zasnovala kak skupen projekt. Čarovnice in čarovniki V celjskih lokalih so bolj ali manj uspešno zaznamovali noč čarovnic. Našemljenih je bilo večinoma bolj za vzorec. Zgleda, da tega praznika pri nas še nismo čisto posvojili. Nič strašnega, razlogov za praznovanje je lahko vse leto dovolj tudi brez noči čarovnic. NC, foto: GrupA Andrej Vovk - Vuki iz gostilne Tamkoučiri je verjetno zaplenil metlo eni od čarovnic in sam skušal poleteti. Pa ni šlo, zgleda, da je premalo vadil. Jubilant Dragec, ki je praznoval v Bistroju Scotch, v družbi Zdenka Lednika Maxa, natakaric Nataše Topolšek in Erike Špegel ter trgovske zastopnice skupine Pivovarna Laško Janje Klavžar. S predpasnikom tudi za praznik Kljub temu da je Drago Letonja že skoraj dve tretjini življenja Celjan, ne skriva svojega porekla. Dragec, kot mu pravijo prijatelji, je in ostaja pač Ptujske Gore »list«. Mnogim someščanom se je prikupil s tem, ko je v Celje - prvič tudi na Radio Celje, kjer so v predpustnih dneh zdaj redni gostje - pripeljal skupino kurentov. Kar nekaj let je tudi sam pod težko kosmato opravo pozvanjal po mestnih ulicah in trgih. Še bolj pa se seveda prikupil, ker nekdanji davčni inšpektor in od lanskega leta sveže pečeni upokojenec, ne zdrži dolgo brez kuhalnice v rokah. Za širši krog prijateljev in znancev, ki z užitkom preizkušajo njegove kulinarične mojstrovine, si je tako tudi v torek, ob praznovanju 60. rojstnega dne, nadel predpasnik - kuhalnico pa za vsak slučaj vendarle pustil doma. IS, foto: GrupA