St' GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA ŽALEC XXIII ŽALEC, MAJ 1969 ŠTEVILKA 5 »Hmeljar« izdaja delavski svet kombinata. Ureja uredniški odbor: predsednik: Kač Karel; člani: Križnik Veljko, dipl. inž. agr., žagar Marjan, dipl. inž. agr., Glinšek Slavko, dipl. inž. agr., Kronovšek Ivan. Urednica strokovne priloge Kač Miljeva, dipl. inž. agr. Glavni in odgovorni urednik Vybdhal Vlili, inž. agr. — Uredništvo je na KK Žalec. — Glasilo izhaja v 4.500 izvodih. Letna naročnina 12. dinarjev. — Tisk in klišeji, »Celjski tisk« Celje. Kmetje kooperanti v organih upravljanja podjetja, oblastnih in družbenih organih Zelo razgibano obdobje kandidacijskih zborov in volitev v občinske skupščine, republiško in zvezno skupščino je za nami. V tem obdobju so potekale tudi volitve v organe upravljanja v podjetju tako, da so bili letošnji prvi meseci, posebno, če vključimo še zbore volivcev z razpravo o davkih, zelo živahni in je bilo včasih sestankom že težko slediti. Mislim, da je treba poudariti, da je bila udeležba kmečkih ljudi na sestankih zadovoljiva, da se je na sestankih veliko razpravljalo o kmetijstvu, predvsem pa o položaju in težavah kmečkega človeka. Občinska konferenca SZDL je v predvolilnih programskih izhodiščih o kmetijstvu nakazala naslednje smernice: V kmetijstvu se bomo zavzemali za enakomeren dolgoročni razvoj, vsklajen z rastjo notranje kupne moči, turizma in zagotovitvijo dolgoročnega enakopravnejšega vključevanja v mednarodno menjavo blaga. Dolgoročni program razvoja kmetijstva v občini in širšem območju mora zagotoviti: — urejanja in zaščito kmetijskih zemljišč; — rekonstrukcijo in modernizacijo hmeljišč in drugih trajnih nasadov; — ustreznejšo specializacijo in koncentracijo proizvodnje na družbenih in kmečkih posestvih, njihovo boljšo opremljenost in stalno rast produktivnosti dela; — ustrezna sredstva za razvoj v kmetijski panogi s sprejemljivimi pogoji; — takšno davčno politiko, ki bo upoštevala dejanske proizvodne in prodajne pogoje kmečkih posestev in zasledovala programske cilje na področju kmetijstva; — večjo usklajenost kmetijske in gozdarske proizvodnje, zlasti še v hribovitih predelih. Za zagotovitev enakovrednejšega razvoja kmetijstva moramo doseči večjo organiziranost kmetijstva, predelave živil in trgovine tako na področju občine in širšem področju. Stremeti moramo za odpravo obstoječih neskladnosti v delitvi ustvarjene vrednosti med kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trgovino. V ta namen moramo krepiti materialno osnovo vseh treh dejavnosti in njihovo enakopravno samoupravno povezovanje. Na socialno zdravstvenem področju se bomo zavzemali za bolj popolno zdravstveno in starostno zavarovanje kmečkih ljudi. Urediti je potrebno sistem strokovnega izobraževanja kmečke mladine. Nadalje moramo uveljavljati samoupravne pravice kmečkega proizvajavca v proizvodnih in družbenih odnosih. V predstavniških telesih se bomo odločneje zavzemali za takšno zakonodajo, ki bo omogočala izvajanje nakazanega programa. Naloga vseh nas, članov te naše naj-masovnejše družbenopolitične organizacije, je storiti vse, da nakazane smernice ne bodo ostale samo na papirju. Tudi izvoljenim odbornikom in poslancem, posebno tistim iz vrst kmetijstva, naj bodo osnovno napotilo za njihovo delo. Pri občinski konferenci SZDL v Žalcu se je v januarju ustanovila sekcija za kmetijstvo. Konferenca je v sekretariat sekcije izvolila naslednje: Turinek Antona iz Ponikve za predsednika, za člane pa: Kronovšek Ivana iz Orle vasi; Kuder Ivana iz Griž; Strenčan Viktorija, Petrovče; Vranič Ivana, Vransko; Lukman Antona, Tabor; Plaskan Vlada, KK Žalec; Žagar Stanka, KK Žalec; Kolenc Vinka, KK Žalec; Pulko ing. Eda, GO Šempeter; Gorišek Vlada, Skupščina občine Žalec. Nadaljevanje na 2. strani) S pozno pomladjo je zaživela narava in so se odprla dela jyo72 ijJavßlob ßjßbxr »iß^lejfiiH« -bo ì^éinbdiu ß(3iU .ßlßnidmozt -ßI5 ;kni:2I ößX :Minb32bo'iq noci (nadaTjé<'airje:'-s:4.’ Strimi) • St%r<|färi^'fjseEäj'öYl si:life; r P«o«Ä l$tUm. à: dffflSHJjfro s^mtìv®savl-japja;niv km in-gegdarskihvarganizaKajahu tpr im vloge-'-kmcitä ««■ 'Kooperanta v ß[ßrfsi oiiaßio 4!. ffitfböidte1 kmefijč; ttjthb« nid^osWqlfeüStriMtter a prvj ta in argj- Franc, Tavčar F fjpk J$žqf M Kandidati so dobi. kw;" 'izvoi jčnr'i5a”šč7 ko, Planinšek Franc, všnik Franc, Šporn c, Verdel Franc, Vedeli SS $5 & àn ?la3 bili naslednji: valstva, problematika zdravstvenega starostnega zavarovanja; izajinsov, izvoljeni pa so Din naslednji: AKJIV3TŽ JelovšeK Marjan, ,CI3JAS - prebi----Rojnik1 Franc; Zg. •■Grušovljc-- mec Jože, Rožni vrn; štozir Anton, Trnovlje; Verdelj Milan, Ostrožno; Koželj Franc, RuKovžlaK; Jutersek Ciril, Ljuoecna; San jjJ(ge,|L^qp flßflIMtt F0n£| 4g«sHj*iiJj$i Sabjan Jože, Cesta na Ostrožno; Kožun Julko, Skorja vas; Gmajner Anion, V o i ni K. Bizjak Ivan, Gotovije Veuenik Jože, Dolenja vas PE Gotovije: Kuder Ivan, Pongrac"tic -ropevšek Anton, Gi iže, Ttnmšek Antun, Podkraj; Kos Franc, Studence; Jurhar Ludvik, Vrbje; Lešnik Štetan, Ložnica; reševanje &ffinSPde- rfiBHWPhp*,^^ViV^do, za .divTaozoq, pjd svet fiasKaa- yiaao. #Pei’ Ivan, Grize; «bredensi g-., Gotovije ____smlpilia&M — v upravni odbor — Verdel Franc, ko- vec; HajšekvViktoF* DrešinjSf vas; Razbfrr -. ......vWc1 iz^Go- ß8^RS^aki ^866^^^9880» däovHih skupnosti izvoljen Verdel Framt'KTföHiiie. TßnV 0£bpublišM>UžbPr .*8iöv£h8te JSäöiptfcine mstSßBJM. izvbi{jbiitìivt#ttlskiiit)bèéiindìpktiiHg. 'JIZidiäTcn glbviViJ-7diiiafctör'-> inatičga i«pbtl jeWjd1 T/Flingn VtótWF GPrifSek, olösddafi j i '^bdgpgSSia^Skdi éfeeMhRtìbbskltp&ìitibpi v °%[jskinol^Wilpžir6hdbtilj'iBdgt}a#it igtßföti-kolove^?£> ovodijm ns oliloqnn onvonao uol/5S zveiflSSižbiiinszKdznBl sJsUpiötae ìjfif bil nnanpbphočjuliabžietf feljjpižahip, Mozijrjeàn 1 iš'ošTscnj'j a z vo y p nn jšpna j aoEe ten i «^toiktor Komunalne ban^ncbsl^SdjBlilovsi ojioiio;-. J d&mv a PE Sempe- soilau — /cn«|F! Ime ' pa so voj „________iwpaö_________ (¥l&JlkoSp»^ÌK(Vtatódg^ bili Udarci i ne i an tov.. H: cb Li”,: -4" koop ni pokltc kmet S spremembo st spremenilo tudi število članov meznih organih. Število, čla Pepa delavskega sveta -seije zrna 61 na 31, število čldr ' !; ra od 15 ! ' do 11, sve operacija pa štbje 45 se jc prvotno predvide nov sveta kooperantov v. je ostalo- nespremenjeno, članstva V.jSmMtese^e ztM Ugotovitve, da udeležba na ; zadovoljiva, (pr%*4Pj ; z, namenom^ .dayf“'® eionalnejc in usj aznicntp .....-bHKH članov v organih sc je število kmetov-kooperantov v teh. daj jc bilo v Centralnem delavskem s-.13 kmetov-kooperantov. Po novih do: lih.-je kooperacija' zastopana v. pen ncrii delavskem svetu s 7 člani in sicer 6 kmeti-kooperanti- in 1 '«lanom. kolektiva delovne chotex ;ni3b- Wa&IWSÜBo?» 4 dohodka Žagar Stanko, vodj: -0{gjl. v [ovsni ßs ßvtaboia ßft: Ulo^qcdffl^cljrg>(.ajgžv0ji3firTi&dsfebi5e -oqn Lótij AJ-pjaq j j RojnoóQpfefpjy^yjvjkaGJ E, on[fiboTQ ipiäfttM)Qsig4q OkRfttìpjb rftžfflbrja, ettoPpKB/tvstppdjyxi'jybcàzqpf^py^nj^jP^- UJvO^jJjYaOiylvTtdJ&iiPPq Pftlzpiai oKamßigo iq — v komisjo za. yarstyq pri delu — dipl. ■f9%.r¥upfiKg^%m%.zStpä^imsko r praŽCTOTliiioaa .opißo'/SiO jq ozlzißb — v komisijo za nadzor zakdtóWktfHn -sStnäpB L^iBÖb^inUnQ\5®^üJosß^ilKduvdi'ißifiß F iiipj n Sp : i GnùSwlje; Škorjanc Viktor, Šempeter. dJivot -mo.jTg] iil'}%^l3b ilßiibibnßjl vßiCT . ovjijov on lob onvonoq itß.aiqxßi HCT da) v linabfa lova oi ami&yro^lJfMä in1(«obt»-. 5fiwpr^a WijjteteJRlwws gjfiö^..wiP.wtaiiJ^ 21. aprila razpravljala o pogojih in osnovah za r eg r#. RH^fcrllìAe^fA^rr^niiriyflfj^eKW^llh^.bpcìp^jiap^ppjqivni bfigapii podjat.jp,. pdpbp} hW, SPgF rtaka .visifia ^re4$tsy,. kot je bila^ppFablienar>f,A?,rPameìpe(,yiIJ^iy.J%8jho ;mr^.. r;r .vßT^,o^jpww ip* Jrq, r dat, SO ; srpd^t va-tamed «m ip;4a.vjp-potrebno PMa^-j.dftVPi^Q^^^o^krP^WPJ^^^vrqar^p^^rjppkomsiija odločila, da se regresi za doppsl#, hajatwtWb tijtf j rettela wer»,.inr kooperantom, kijf?^,4ppustp,i«iv^i-v4t?mpvjjj,pt;anunini na, ;češko-slovaškem ter v domu Zdražnnja/ŽB dCn konti i sijal sprejeto, fe bila imenovanaoih'iKbđtrtžeiiftiFPžjar.kpmisijav daiipfiprtavi--merite za delitev regresa fotvirdfclav^-doptfstaatecriOndsmUtktCTtakvbbnlč-lanega predloga bo k ©Misij ar r £>S>t čđžp dàw tj« 1 a i rn » ’ 'srtifj i pii h btl n j i sejihftakboosvòjetr-predlog Iqpaci pfoedlaghla.iDS-r kohibinata'rv'ßot5--ditev. Predlog osrfhtkafjo^aslčdnjir-oo-.r — +ormF ■'rr.t t«h~aa o -r tfpravTčfericT cdd? régreia so tđefeufcI in /kVnetje icbdpe rah ti- kforh-binata ter ožji člani njihovih družin, ki niso d¥tìg|B'^pfosTeni. ne iM-žt(j0'jkyR<9khhiei>faTit^fostTdrrđfhgift đOfrđ&M TfiMv250 N-din mesečno. Ožji člani družirO’ ^söb^önfi'/1 ?ft&ž^ tftifefih^šfarši rr,^Q oi; v,>nvs " 3!mÌT Wfiydfäj^ a ’éIan'£'fìSmti všT^lSm^B^j^dmžihii, Jti imajo "" AvrnintvA.v- ainkg-iw.,.. moža ali žene, k^ Regresi naj kov na^cfrfižr nravico do kmete kopier; družine, !k'i jrr-Če sta m< seJMterfl^ iio«pi*raiTimtsij .. , „ Vsem svojim delavcemj Ia8 i/ oteJIusai amilov anlab i1iv£(do om« »7ß[IomH« fallivate .b V f autei i torn>l 3Q jTrmé ;iaia> „ od 350,88*$#«^ t™°m* Hq'i6 òÓ oc 45Ó do M#n).rv na >br,,R-,f]$L........... oc 550 do 650 W-dffibfM 3cr 3fnvßA4,0ü: nßf5 °d nì. ? Icn sovsi ßx insljbr od 750 do 850 N-din .. . n«?oMnv ßjovstn ismßigoiq —'^nbaabaiq ,sxoT. ß rt i t Otrokom do 10 let starosti se prizna po gornji 11 vftfi'rräMeidiCT&ižirMćž li' «Ihrlä. 'tM? oy nrfal — rmF> .ortoi rm PWjä^eT'^1 r shWéffthi trna Itr: %£olW, » fb‘t čthififtr 'fik' PBcimifko DSfk^nZS'rG't,ilpéffi!:bWtìàr^tb,àffa5l02ehter - nein .axoT. 'r'rT'2o^O *f' rrßFn oxtrrra? ’tpYßnn ^ — rrßI5 nvoT l'ncK’X A rudo .jlfvbq.T i°r"{n'nn r - nrJó x:olA ‘"'"'ožB+tvO p | — nr>15 ,IrinrliiT rT,'2'Sg 0 rrrr n» jovxßv f-*- ßlb'iVör* lilW.t F. počitfils sein- obvestilo' da ta( Finančna rij ih in zato ivß|do oma »iß[ senom _ r*v iliv. Ililq/ i)-al,qa isjjl .volnßiaqooil voiods x rliillßboq rlinß'idx oH #inČestita l^ß.ßJßnidtno;! lava blavßlab v adinvßlabo-iq ojot (Inlilov o?. ,vo)fur('jqoo>l tono rlirivolaoq alava anao-ibo^Ai »ßj Uw&fflik.Mkoi aa xuüs CS mm flinajlovsi. olid o[ ,diiodx si onßid iinji Q xi axol| 'iß-jvßT auixT Ißgl [l laoq !ol navi jlßjxiR anßd 1 !ol. riß?, .äriomßyl xi ßnolnA t^rrßI«n?i»ra®SBj >1 « aafttiO «^ij)il51 oqmßlS ,c-jf'.'tgrnrjjwLVT|I ffl ll || i Hxf Ähfw aStSSJnbloda-iH xi ßl'iß>l |' hü xi ßnßvl /laavonoryl ,ßxvßI>tflW^^ß3|^H^^^^^^PH;ocl l i i I-K|ntttijskl'('kbrtibiiiatjßZäleB iaßv ajnaiVxißMvI dažioiarl ,iadV 'animbaP iolßißvxio-iq iilaamil ibßlm ibul ililovxi oa lova ßl V \ tßgßS ni ß>lvßI3 ilaanilO ,ßxioIA ßjiliJ HCT tava idanßlä ?.t v ßlilcv SEKCIJE AKTIVA MLADIH KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV SE UVELJAVLJAJO mi aktivi, prav tako pa se ob skupnih akcijah dobro uveljavljajo. * Želja starejših kot mlajših ljudi ßo organiziranju kmečke mladine in mladih zaposlenih v našetn kombinatu je bila utemeljena. Sekcij aktiva mladih kmetijskih proizvajalcev je že 16 in skoraj vse tudi uspešno delujejo, žal pa njihovo delo do sedaj ni bila najbolje orga- Mladi se tudi Še kar uspešno uveljavljajo v posameznih krajevnih družbenopolitičnih organizacijah. Predvsem imajo svoje predstavnik# ^ svetih kooperantov mn tuabhU-lo pri Vse ^ar- sestavljajo predsedniki posa- kandidirati večje število kandi- šek Marija iz Polzele. Že na dru- Vendar pa je bodoče delo nila-gmTD peaTaraJo13)^oörid!dkmiovih--PdčirllTO8keiqkvrpT»l.itjxie'\ trika, kotrje;rbrtojbmavliönan*E'CEiklfe]iiiol'jpa-bo>ßöiaSäla;(cäo34!li)0>N-Slm (ni še točnih kalkulacij). ßitojboq dcdšuia Vhfe itö köri^iödRhiiMdlögiF Mlaipafftdp cMiCTthđhJ 2/OibleČfemmi popravki sprejeti od samoupravnih organö'tfltpödjükfaß 1 ©i'končni fedločltv£ liiami(j)nk®ifkt&Klt)bvestili takoj po sprejetju. F. Ivančič ߧ_:o a ubßIMa v oa oil ,uaß5 v olid av t ilo v oa ßb .oojßvotaoqlj kkäiöm;»»' mbl'liar“ -na onsav^,. lab svtiniil ifcéifMUpjÉ j o v Or», Jafo tonr!333*i X);4nßl ,ori!;yr;o onvßiqBe;? ...“i!*^x?L’ß)*li/a '^jga.fSvSlob raonyj lovxiuvoi- ßjoa ß'/_i4 Naprodaj bodo plemenske teličke, breje plgt^§pšhe iw?l5P nr b?.^^P5ftvflmosveiq naòevaoq manvalg v lid ej. oj.oa bo-i invonCT -omna BfuMogo£bitu < hotno poskrbeli tjudi oza pre.vözRzi8filißloa/or -tsjdom. u[_nß7olaoq o ,idob inJnbnrm ilMotoiq v vorißgio rlinvmqi Živinorejce'JvhM[0/^ snlilov oliaoioq ni nlal malistaiq v r. -ßlo min3j.lov.xi onlivß-iq ma sv stßbnßm ^Jjhi^Mah^^đlioP78 ßtßbnßm libite q ßq M .ß[t3fhoq vonßgro fliAvßiqnorilßa mot inžiH« HQ ßvijd3lo2 ulsva oq ßjlafbcq 8Q v imnlž umsnai.Iovx <1 IZID VOLITEV V SAMOUPRAVNE ORGANE IN KONSTITUIRANJE DS V 4. številki »Hmeljar« smo objavili delne volilne rezultate v samoupravne organe podjetja z obljubo, da bomo manjkajoče objavili v naslednji številki. Po zbranih podatkih z zborov kooperantov, kjer so le-ti volili svoje predstavnike v delavski svet kombinata, svet DE »Kooperacija« in področne svete poslovnih enot kooperantov, so volilni rezultati sledeči: Izmed 11 kandidatov za člane DS kombinata, ki so jih predlagali kooperanti na kandidacijskih zborih, je bilo izvoljenih na 11 poslovnih enotah in na 20 zborih kooperantov 6. Jelovšek Marjan iz Petrovč, Rojnik Franc iz Zg. Grušovelj, Bizjak Ivan iz Gotovelj, Vedenik Jože iz Dolenje vasi, Jurhar Franc iz Ločice pri Vranskem in Tavčar Franc iz Brega pri Polzeli. Prav tako so kooperanti na istih zborih izvolili v svet DE »Kooperacija« 11 članov in to: Fonda Antona iz Kamenč, šah Jožeta iz Lipe, Kuder Ivana iz Pongraca, Stampe Rudija z Gorice, Košec Jožeta iz Ločice, Marinc Karla iz Prebolda, Cetina Vinka iz Podloga, Lesjak Franca iz Miklavža, Kronovšek Ivana iz Orle vasi, Prekoršek Ivana iz Višnje vasi in Kladnik Roberta iz Čepelj. V ta svet so izvolili tudi mladi kmečki proizvajalci Sedminek Erika iz Podloga. Delovna skupnost DE »Kooperacija« pa je izvolila v 15 članski svet DE Lilija Alojza, Glinšek Slavka in Žagar Staneta. — V Šmarjeti so nad vodnjakom ob kompleksu že postavili cisterno za mešanje škropiv in čim hitrejše napajanje škropilnic. Vil svetov kooperantov na poslovnih enotah kooperacije so kooperanti izvolili 115 članov (sveti štejejo od 11 do 13 članov). Kljub spomladanskemu času in delu, ki ga imajo na svojih gospodarstvih, so zbori — volitve — dobro uspeli, saj se jih je udeležilo 1232 kmetov kooperantov. V volilne imenike delovnih skupnosti kombinata je bilo vpisanih 1650 volilcev. Volitve so se vršile na 28 voliščih. Člani kolektiva so poleg članov DS kombinata izvolili tudi 16 svetov DE, ki štejejo od 11 do 15 članov. Od 217 kandidatov je bilo izvoljenih v te svete 188 članov. Od 1.650 vpisanih volivcev se je volitev udeležilo 1.506 delavcev ali 91,2 %; od tega je bilo opravičeno odsotnih 126 volivcev ali 7,6 %, neopravičeno pa 18 volivcev ali 1,2 %. Od oddanih glasovnic je bilo 1.427 veljavnih, 79 pa neveljavnih. Upoštevajoč, da so volitve bile v času, ko so v skladu s organizacijskim načrtom kombinata potekala premeščanja delavcev, prekinitve delovnih razmerij za nedoločen čas in da je bila v tem času predvolilna dejavnost za občinske, republiške in zvezne samoupravne organe, lahko rečemo, da so volitve uspele dobro. Prva seja novoizvoljenega delavskega sveta je bila 11. aprila na terasi Hmezada. Dnevni red seje je bil v glavnem posvečen prevzemu dolžnosti novega DS. S tem v zvezi je svet poslušal poročilo o delu samoupravnih organov v pretekli mandatni dobi, o poslovanju podjetja v preteklem letu in poročilo volilne komisije. Svet je tudi verificiral mandate vsem pravilno izvoljenim članom samoupravnih organov podjetja. Ni pa potrdil mandata izvoljenemu članu v DS podjetja po svetu kolektiva DE »Hišni sklad« in štirim članom sveta DE »Klavnica«, ker so v te organe kandidirali delavci, ki niso člani kolektiva teh DE. S tem v zvezi je svet sklenil v teh DE razpisati ponovne delne volitve. Prav tako bodo volitve razpisane tudi v delavski svet obrata Mesnine za tisti del članov, ki jih v ta svet volijo člani kolektiva skupnih služb obrata. Po podelitvi razrešnice dosedanjemu upravnemu odboru in ■"■stalim pomožnim samoupravnim organom ie delavski svet izvolil pov upravni odbor ip pomožne samoupravne organe. 7a predsednika DE kombinata ie izvolien Cvikl Janko, upravnik DE »Kmetiistvo T«. za niegovega namestnika pa Ivančič ing. Ivan. upravnik DE »Polnilnica oiiač«. V novi unravni odbor kombinata so izvolieni: L Cizei I hidmila. pomočnik direktorja finančnega centra 2. Cetina lože. programer razvoia 3. štruc .Tože. upravnik obrata Mesnine 'i Cračner Tože tehnolog v DE Kmetiistvo TI 5. T ovrenčič Milka, vodia ekon. oddelka DE Mleko 6. Pintar Emil. tehn. manipulant v DE Hmezad 7. Plaskan Vlado, upravnik DE Kooperaciia S. Škoberne Niko. vodia PE prodaia piiač in central, prod. podr. h. Verdel Frane, kmet — kooperant — PE Voinik 10. Verstovšek Franc, glavni tehnolog za kmet. strojništvo v obrabi Kmetiistvo 11. /idar Milovan, glavni direktor podjetja, ki je po položaju in zakonskih določilih člena UO. V nnmožne samoupravne organe so izvolieni: 1. Knmisiia za notranio organizacijo in zakonodaio: 1. Plaskan Vlado, predsednik — upravnik DE Kooperacija 2. Brišnik Ivan, član — vodja oddel. za fin. sredstva 3 Ko-un Vlado, član — pravnik podjetia A Teriček Zlatko, član — vodja ekon. oddel. DE Hmezad 5 Kolenc Vinko, član — upravnik obrata Kmetiistvo č Kač Karel, član — sekretar skup. služb podjetia 7. Jager Vlado, član — vodja ekon. oddelka obrata Kmetijstvo 8 Sporn Franc, član — kmet kooperant, PE Braslovče 9. Lupše Ferdo, član — organizator v mehan. oddelku. 2. Komisija za ekonomiko in delitev dohodka: L Cizei Liudmila, predsednik — pom. direktoria finanč. centra 2. Vizovišek Drago, član — ekonomist na obratu Mesnine — skupne službe .3. Verbič Ivan, član — analitik delitve dohodka in oseb. doh. 4. Brežnik Jože, član — upravnik DE Kmetijstvo II 5. žagar Stanko, član — vodia PE Kooperacija Šempeter 6. Češarek Jože. član — vodia fin. oddelka na DE Sadjarstvo v Ttermol Ludvik, član — upravnik DE Vrtnarstvo 8. Hrušovar Alojz, član — upravnik DE Mleko 9. Ulaga Rihard, član — referent za izvoz 3. Komisija za razvoj in investicije: L Cetina Jože, predsednik — programer razvoja v razvojnem oddelku 2. Grm Tone, član — tehn. vodja skupnih služb obrata Mesnine 3. Janše Jože, član — pomočnik direktorja razvojnega centra 4. Lilija Alojz, član — pomočnik upravnika DE Kooperacija 5. Bobovnik Kristijan, član — upravnik DE Hmezad 6. Poljane Bernard, član — glavni tehnolog za poljed. obrata Kmetijstvo 7. Korošec Marija, član — vodja knjigov. osnovnih in investic. sredstev 8. Smodiš Feliks, član — vodja ekon. oddelka Kmetijstvo II 9. Dolar Pavle, član — vodia oddelka za razvoj in raziskavo tržišča pri komercialnem centru 4. Komisija za delovna razmerja, družbeni standard in izobraževanje: 1. Uranjek Mihael, član — upravnik DE Hišni sklad 2. Zatler Viktor, član — vodja moloprodaje na DE Mleko 3. Omladič Edi, član — upravnik DE Kmetiistvo III 4. Poteko Ivan, član — vodja PE Kooperacija Polzela 5. Polainer Jolanda, član — vodja fakt. oddelka DE Mesnine 6. žilnik Minka, član — vodja kadrovskega oddelka 7. Žagar Marjan, član — referent za reklamo v kornere, centru 8. Horvatič Ivan, upravnik DE Samopostrežna restavracija 9. Tiselj Slavko, upravnik DE Prehrana 5. Komisija za varstvo pri delu: 1. žužej Franc, predsednik — upravnik DE Govedoreja 2. Zupanek Janko, član — referent za varnost pri delu v skup. službah podjetja 3. Verstovšek Franc, član — glavni tehnolog za kmet. stroje obrata Kmetijstvo (Nadaljevanje na 5. strani) 5 4. Pugelj Bogdan, član — tehnolog za pospeševanje kmet. proiz. DE Kooperacija 5. Jug Vinko, član — vodja PE central, delavnice DE Strojna postaja 6. Mejač Julijan, član — referent za varnost in investicije obrata Mesnine 7. Ostruh Pavel, član — vodja prodajalne Kmetijske preskrbe kornere, center 6. Komisija za nadzor zakonitosti in varstvo družbene imovine: (Ta komisija bo nadomeščala bivši nadzorni odbor) 1. Hrušovar Alojz, predsednik — upravnik DE Mleko 2. Nagode Marjan, član — inštruktor in fin. kontrolor v fin. centru 3. Napotnik Simon, član — kmet. tehn., DE Sadjarstvo Mirosan 4. Birsa Vlado, član — vodja izvoz, oddelka DE Hmezad 5. Rovšnik Franc, član — kmet kooperant, PE Trnava 7. Komisija za zemljišča in nepremičnine: 1. Jure! Anton, predsednik — upravnik DE Kmetijstvo IV 2. Križnik Veljko, član — direktor razvojnega centra 3. Bajda Franc, član — vodja oddelka za zemljišča v RC 4. Plaskan Vlado, član — upravnik DE Kooperacija 5. Kolenc Vinko, član — upravnik obrata Kmetijstvo 8. Komisija za zaščito delovnih dolžnosti: 1. Franko Jože, predsednik — sekretar skup. služb obrata Mesnine 2. Gosak Jože, namestnik predsednika — skladiščnik v DE Hmezad 3. Ivančič Ivan, član — upravnik DE Pijače 4. Benčina Jože, namestnik člana — obrat. tehn. v PE parkovni nasadi DE Vrtnarstvo Enega člana disciplinske komisije in njegovega namestnika imenuje sindikalna organizacija podjetja. 9. Uredniški odbor glasila kombinata »Hmeljar«: 1. Kač Karel, predsednik — sekretar skup. služb podjetja 2. Križnik Veljko, član — direktor razvojnega centra 3. Žagar Marjan, član — referent za propagando pri kornere, centru 4. Glinšek Slavko, član — tehnolog za pospeševanje proizv. v DE Kooperacija 5. Kronovšek Ivan, član — kooperant Orla vas Vsem izvoljenim obilo uspeha pri samoupravnem delu! Svet je na tej seji sprejel tudi osnove in merila za načrtovanje v letu 1969. Določil je dokončen rok za izdelavo in sprejem novega statuta in drugih samoupravnih aktov, sprejel sistematizacijo delovnih mest za novo DE Hladilnica v izgradnji, potrdil pogodbo o trajnejšem zavarovanju osnovnih sredstev in pridelka, sprejel je pravilnik o premijah finančno-deviznih transakcij in o odprodaji nekaterih manj pomembnih osnovnih sredstev. F. Ivančič Sieokotnu, pogovou in, nasveti ZGODNJA KOŠNJA IN PAŠA Maj je mesec, v katerem je trava v naših razmerah najprimernejša za odkos. Vrsta razlogov je, zaradi katerih odlašamo čas košnje in že njen začetek na konec maja v junij, kar nam podaljša ob slabem vremenu čas košnje sena ponekod celo v julij. Vzroki so pogosto v slabem vremenu, nezadostnem gnojenju in počasnejši rasti trave, delu v hmeljiščih, ki pada v isti čas. Precej vzrokov je še tudi v miselnosti, da s prezgodnjo košnjo pridelamo manj krme kot s pozno. Kaj pomeni zgodnja košnja že sama po sebi, še zlasti pa, če jo spremljajo ostali agrotehnični ukrepi, zadostno gnojenje in primeren način spravila, nam povesta zelo živo dva od številnih poskusov, ki so jih naredili po svetu. V Angliji so z daljšimi poskusi ugotavljali razlike med zgodaj in pozno pokošenim senom in njihov vpliv na proizvodnjo ter krmljenje živine. Na travniku, kjer so pozno kosili, so z manj košnjami pridelali kar za 40 % več mrve, če jo računamo v kilogramih. Ko so merili hranilne vrednosti zgodaj in pozno košenega sena, so ugotovili, da ima zgodaj košeno seno, čeprav ga je za 40 % manj, približno enako skupno količino hranilnih snovi merjenih v ŠE (škrobne enote) kot pozno košeno seno. Primerjali so tudi kolikšno število živine se da prekrmiti v določenem času s pridelkom pozne ali zgodnje košnje z iste površine. Pokazalo se je, da se da s pozno pokošenim pridelkom krmiti 2,5-krat več živine kot z »zgodnjim«. In nazadnje so ugotavljali še nekaj. Koliko mleka in mesa bo dala živina s pozno in zgodaj košenim pridelkom z enako velike in gnojene površine. Tu pa je bil rezultat popolnoma nasproten. Zgodaj košeno seno je dalo kar 5-krat več mleka in mesa kot pozno košeno. Številka je na prvi pogled malo presenetljiva, če pa jo pogledamo bolj od blizu, pa ni. Znano je, da krava pospravi v vamp le 8—10 kg slabega sena na dan, da pa dobrega zgodaj košenega in tudi pravilno spravljenega sena tudi 15—16 kilogramov. Pozno košeno zadostuje zlasti še, če ni primerno spravljeno, komaj za vzdrževanje in nekaj litrov mleka. Zgodaj košeno seno pa nudi razen energije, potrebne za vzdrževanje, še 10—12, če pa je seno res prvovrstno, celo nad 15 1 mleka. Sklep tega poskusa je jasen: kdor se ukvarja z živinorejo zato, da bo prekrmil čim več živine, bo kosil pozno, kdor pa se ukvarja z njo, da bi mu dala čim več mleka in mesa, pa bo kosil čim bolj zgodaj in čim skrbneje pridelek pospravil. Poskus iz Avstrije nam pokaže enako podobo. Na 5 enako gnojenih parcelah so kosili 1. dvakrat (dvakrat vržen dušik), 2. trikrat (trikrat vršen dušik), 3. štirikrat (štirikrat vržen dušik), 4. petkrat (petkrat vržen dušik), 5. šestkrat (šestkrat vršen dušik). Ugotovili so, da je bil pridelek v sveži travi na 5. parceli skoraj 3-krat večji kot na prvi, točneje za 279 %. Skupna količina gnojil je bila povsod enaka, le dušik je bil vržen v različnem številu obrokov. Oba poskusa nam povesta, da z zgodnjo in čim pogostejšo košnjo povečamo znatno pridelek hranilnih snovi, še zlasti pridelek mleka in prirast mesa. Za visoke pridelke, merjeno v količini hranilnih snovi, pa ne zadostuje le zgodnja košnja, ampak tudi spravilo, s katerim čim bolj zmanjšamo izgube hranilnih snovi. Zato se moramo, kjer se le da, zateči, da izkoristimo večjo hranilno vrednost mlade trave k paši in pašno-košnemu načinu izrabljanja travne ruše. Kravji gobec je naj cenejša mehanizacija, to je že zdavnaj ugotovljeno. S pašo se dviguje, če je le pravilno zastavljena, pridelek hranilnih snovi in dalje mleka ali mesa po hektaru; s pašo se tudi olajšuje in poenostavlja spravilo mrve oz. trave s travnikov. S pašo je najbolj gospodarna 6-kratna ali celo večkratna raba na isti površini. Vrsta je prednosti pašno-košnega sistema pri zmanjšanju delovnih konic, pri zboljšanju sestava ruše itd. Seveda je tudi precej ovir zaradi rastresenih, zaradi mokrih ali prestrmih površin itd. Kdor si hoče natančneje prebrati, kako je treba pristopiti k paši, naj poišče lansko junijsko številko Hmeljarja! Glinšek Slavko Nova žičnica za kooperante v Orli vasi hitro dobiva svojo elegantno obliko pod pridnimi rokami »Rusove« skupine 6 Urejen hlev Letošnje leto je pričel veljati novi odlok o kakovosti kravjega mleka za odkup. Ta novi odlok je še poostril že precej stroge zahteve glede higienske kakovosti mleka za odkup. Vsi živinorejci,, ki nameravajo redno proizvajati kravje mleko za redno prodajo v mlekarno, se bodo morali temeljito pripraviti na takšno proizvodnjo kakovostnega mleka in ravnanje z njim po molži. Najosnovnejši in prvi pogoj za pridobivanje čistega mleka je vsekakor primeren hlev z dovolj zraka, svetlobe in brez vlage, prahu ter škodljivih plinov (amonijak! ). Hleve je možno z razmeroma majhnimi stroški in v kratkem času preurediti tako, da odgovarjajo zahtevam sodobne živinorejske proizvodnje. Hlev, ki služi za mlečno proizvodnjo, mora imeti kratko stojišče, navezo krav čimkraj-šo in dobro kanalizacijo. Površina zasteklitve mora biti v primerjavi s stalno površino v razmerju 1:10—15, okna pa izvedena tako, da je možno zračenje hleva ne da bi bile krave na prepihu. Zato mora biti Zgornji rob oken blizu stropa. Zračenje hleva pa naj bo urejeno še s posebnimi zračniki. Da se ne bi prašilo v hlevu, ko mečemo seno ali slamo v hlev, obesimo na odprtino v stropu hmeljno vrečo, ki naj sega do tal. Po uporabi jo shranimo na senik. Tako se ves prah zadrži v vreči in se ne praši po celem hlevu. S takšnim načinom se izognemo lesenim jaškom, ki so dražji in zavzamejo mnogo prostora v hlevu. Stojišča v hlevu morajo biti suha in topla. V ta namen uporabljamo v zadnjem času zelo primerno snov »Stallit«, ki je topla, trdna in odporna proti kislinam. Enako dobro služi tudi proti kislinam odporni asfalt. Ob vsakem hlevu si moramo urediti krmilnico in majhen prostor za hlajenje in shranjevanje mleka. To so samo bežno nanizana dejstva, ki jih moramo upoštevati pri urejevanju hleva. Podrobna navodila in nasvete ter načrte za ureditev pa daje vsem zainteresiranim živinorejcem strokovna-pospeševalna služba. Pred tem je seveda potreben ogled hleva. Na terenu je opaziti, da so hlevi v mnogih primerih še dobri, vendar je zanemarjeno redno delo vzdrževanja in čiščenja ter razkuževanja hleva. Če hočemo prodajati higiensko primerno mleko in imeti zdravo živino v hlevu, moramo hlev vsako leto vsaj enkrat je pogoj za pridobivanje čistega mleka temeljito očistiti in prebeliti. To navadno napravijo dobri živinorejci po končani zimi. Tako se odstrani pajčevina, ki je zelo škodljiva tudi za zdravje živine, ker pada med krmo in jo zastruplja. Apneni belež uničuje razne bolezenske klice v hlevu, zato moramo prebeliti vso površino sten in stropa. Z apnenim beležem tudi operemo tla v hlevu. Pomembno je tudi redno vzdrževanje čistoče okenskih površin. Sončni žarki namreč tudi uničujejo klice. Vendar ti žarki ne prodrejo v zadostni količini niti skozi zelo tanko plast prahu na oknih. Zato ne Ce hočemo obdržati rodnost naših zemljišč na enakomerni višini, bo program gnojenja slonel izključno na kemični analizi tal in bilansiranju zaloge hranil v tleh. Skoraj vse naše tehnologije okvirno določajo posamezne odmerke gnojil, vendar s stališča poljščine, za katero se njiva pripravlja. Takšno odmerjanje je mogoče, če že ni pravilno, edino na travnikih, ki kot kmetijska kultura predstavljajo približno enako vrednost proizvodnje vsako leto. Bodoči gnojilni program bo moral izključno sloneti na natančni metodi vnašanja hranil v tla z ozirom na črpanje le-teh po posameznih poljščinah. Zemljo bo potrebno gnojiti glede na poljščino, ki je zapustila njive in na tisto, ki na njivo pride. Vsakoletni račun bilance hranil v tleh bo moral pokazati v — Veliki kompleksi terjajo premestitve strug potokov. Na sliki je prestavljen potok Trebnik v Sp. Gorčah. služijo svojemu namenu okna, ki so pokrita s prahom ali apnom. Kanalizacijo moramo vsako leto vsaj enkrat temeljito očistiti, ker se sicer gnojnica zaustavlja v hlevu in nastaja večja količina amonijaka, ki daje neprijeten vonj mleku. Na drugi strani je proizvodnja mleka manjša, če je amonijaka preveč v hlevu, ker ta povzroča zdravstvene motnje pri Živalih. Vsak hlev, v katerem proizvajamo mleko ali meso ali pa vzrejamo plemensko živino, mora imeti urejeno napajanje živine z avtomatskimi napajalniki. Razen iz higienskih razlogov predvsem priporočamo kemični analizi zemlje enako zalogo le-teh. Za enakomerno gnojenje se bomo posluževali kemične analize tal, upoštevajoč tudi to, da različne poljščine odnašajo iz zemlje različne količine hranil, zemlja pa mora biti vseeno s hranili dobro založena. Uspeh bomo dosegli le, če bomo gnojili zemljo, ne pa poljščine. Doze mineralnih gnojil pia-niramo na osnovi količine Orami, ki jih je iz zemlje odnesla predhodnica in količine hranil, ki jih potrebuje poljščina za planirani donos. Te doze moramo korigirati na osnovi potencialne rodnosti zemljišča in s koeficientom izkoristka hranil v določenih ekoloških pogojih. Doza gnojil je odvisna tudi od genetskega potenciala rodnosti posamezne sorte različnih poljščin, ki se vedno giblje v mejah: pšenica 60—70 q/ha, koruza 80—100 q/ha, krompir 200—300 q/ha, oves; 30—40 q/ha, ječmen 40—60q/ha. Medtem ko se na genetski potencial rodnosti lahko več ali manj zanesemo, pa se na potencial rodnosti zemlje ne moremo popolnoma. Le-to vidimo' po agro-kemijski analizi, ki nam vedno ne da prave slike. Fiksacijska moč naših tal je v večini primerov zelo močna in nekateri poljski poskusi kažejo, da celo na dobro založenih tleh s hranili rastlina le-teh nima v dovoljni količini na razpolago. Tudi na najplodnejšem zemljišču ni moč doseči več kot npr. 20—25 q/ha pridelka pšenice brez predhodnega gnojenja. Danes povečujemo rodnost že z gnojenjem predhodnice s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili. Brez gnojenja poljščine, a z dovoljnim gnojenjem predhodnice, je mogoče že doseči za 50—70 % višji ha-pride- lek. napajalnike tudi zaradi večje proizvodnje, ker živali potrebujejo vodo podnevi in ponoči. Z napajanjem na koritu pa je normalna preskrba živali z vodo nemogoča, ker napajamo živino v predolgih presledkih in žival popije naenkrat preveč vode, kar povzroča motnje v prebavi. Z urejenim, čistim in zdravim hlevom pridobimo več stvari: lažje delo v hlevu, večja proizvodnja, sigurna prodaja mleka in višja cena za mleko ter manj zdravstvenih motenj pri živini. TONE HORVAT, dipl. ing. agr. Primer: Planirani donos pri pšenici je 50 ali celo 60 q/ha. Koliko gnojil od potencialne rodnosti tal do planiranega donosa moramo dodati? Ce smo gnojili predhodnici s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili je potencialna rodnost tal skoraj 38 q/ha, za nadaljnjih 20 do 25 q donosa pa moramo gnojila dodati po izračunu: da odnese s tal 25 q pšenice ca. 60 — Muhasto vreme je precej oviralo dela v hmeljiščih. Povsod hite obešat zadnja vodila tako kot ti fantje v Šmarjeti. do 75 kg, 30—35 kg P in 50—60 kg K. Ce bi dodali te količine hranil v zemljo pred setvijo pšenice, bi bilo to dovolj, če bi se ta hranila izkoristila 100-odstotno. Koeficient izkoriščanja je za N 50—80 %, za P 15 do 20 % in za K 50—70 %• Pri različnih dozah so ti koeficienti sicer različni, vendar se gibljejo v zgoraj navedenih mejah. Ce upoštevamo te koeficiente, moramo dodati pšenici za 60 % večjo dozo N, za 50 % večjo dozo P in za 60 % večjo dozo K. Seveda morajo tudi dodatna (nadaljevanje na 7. strani) GNOJENJE ilà 7 KOT ZA VSAKO MESNO INDUSTRIJO JE TUDI ZA »MESNINE« PREDELAVA MESA PRIMARNEGA POMENA Danes si ne moremo zamisliti mesarskega podjetja brez dobre predelave. Vedno več je potrošnikov, ki namesto svežega mesa za pripravo obrokov, kupujejo mesne izdelke. To dokazuje porast prodaje mesnih izdelkov, ki je iz leta v leto večja. V ilustracijo naj navedem samo nekaj številk, kako je pri nas rasla predelava nekaj let nazaj: — proizvedeno je bilo: 1965. leta 856.936 kilogramov, 1966. leta 904.570 kilogramov, 1967. leta 920.733 kilogramov in 1968. leta 967.130 kilogramov. Prednost predelovanja mesa je tudi v tem, da je v mesnih izdelkih možno prodati tudi meso slabše kvalitete, ki ga v svežem stanju spričo velike ponudbe kvalitetnega mesa ne bi bilo mogoče plasirati. Pri klanju živali in pripravi mesa za domače tržišče in za izvoz nastajajo tudi nekateri deli, kalorično enako vredni ostalim delom, ki jih zaradi slabšega izgleda ne moremo dati drugam kot v predelavo. Vsi ti in še mnogi drugi so razlogi, da večina velikih mesnih industrij posveča predelavi mesa v mesne izdelke vso pozornost. Mnoga podjetja prodajo več mesa v predelanem kot v svežem stanju. Uvedba modernih strojev in naprav za predelavo jim omogoča, da proizvajajo kvalitetne izdelke tudi iz slabših vrst mesa. V našem podjetju smo vse do sedaj to vprašanje nekoliko zanemarjali. Zgradili smo novo klavnico in se orientirali pred- (Nadaljevanje s 6. strani) hranila biti v medsebojnem razmerju, upoštevajoč tudi zakon minimuma. (Donos pogojuje element, ki ga je najmanj.) Pri vsakoletnem gnojenju moramo torej upoštevati potencialno rodnost zemljišč in genetski potencial rodnosti poljščine. Za pšenico so že navedeni odmerki hranil, na isti način pa lahko pridemo do odmerkov tudi za ostale poljščine. Genetski potencial rodnosti koruze je ca. 80—90 q/ha. Za približno 33 q pridelka (računajoč tudi koruznico) nam ni potrebno dodajati hranil, ker toliko znaša tudi potencialna rodnost zemljišča, če smo gnojili tudi s hlevskim gnojem. Za razliko od 33—80q/ha tj. za 47 q pa moramo hranil dodati. Pri polnem izkoristku bi bilo dovolj 65 kg N, 62 kg K in 25 kg P, vendar moramo zaradi manjšega izkoristka te normative prekoračiti za že omenjene odstotke. Potemtakem moramo dodati 100 kg N, 90 kg K in 50 kg P. Za vsa jara žita ne bomo Skoraj nova predelava V obratu »Mesnine« nameravamo v letošnjem letu nadaljevati z izgradnjo nove predelave mesa v klavnici. Prostor za predelavo je bil že v letu 1964 sezidan le do III. faze, ker ga zaradi pomanjkanja sredstev nismo mogli dokončati. Sedaj imamo izdelano vso tehnično dokumentacijo tako, da bo mogoče z deli pričeti že v maju ali juniju. vsem na proda jo mesa v svežem stanju, dočim za predelavo, kjer so možnosti za doseganje dohodka večje, nismo imeli dovolj posluha. Meso še sedaj predelujemo v majhnem, zastarelem obratu, ki je komaj zadoščal potrebam in razmeram pred desetimi leti. S težavo smo nabavili nekaj novejših strojev tako, da je možno predelati vsaj 3.000 kilogramov dnevno. Termična obdelava poteka na zastarel način v starih dimnicah, kjer je težko doseči enakomerno prekajene izdelke. Za pripravo mesa ni dovolj hlajenih prostorov tako, da je točen pregled polizdelkov dokaj otežkočen. Največja težava pa je v prevažanju mesa iz klavnice v predelavo. Ta transport zelo obremenjuje proizvodnjo oziroma znižuje dohodke. saj nas stane letno do 150.000 din. Poleg višjih stroškov pa zaradi tega trpi tudi kvaliteta, ker je pri vsakem nepotrebnem prestavljanju surovine iz prostora v prostor in iz posode v posodo velika možnost, da pride do onesnaženja. Tudi delovna sila je s tem prevažanjem veliko bolj obremenjena in dela pod težjimi delovnimi pogoji, kot bi se to de- pretiravali z gnojenjem še celo ne, če je bila predhodnica oko-pavina in gnojena s hlevskim gnojem. Za jari ječmen je potrebna minimalna količina N, pač pa več P in K. Za donose okrog 30 mc bomo porabili ca. 20 kg N, 50—60 kg P in ravno toliko K. Za oves pa 45 kg N, 40 kg P in 70—80 kg K. Krompir je ena od tistih poljščin, ki porabi mnogo kalija, zato moramo le-tega tudi v precejšnji meri dodati. Za donose od 200—240 q/ha moramo dodati ca. 90—100 kg N, 60—70 P in 160—200 kg K. Tudi silažna koruza je rastlina kalija, zato moramo tudi tej poljščini dodobra postreči z njim in sicer od 120—-150 kg na ha, P 40—50 kg in N okrog 90 kg. V naslednjih letih se bo ta gnojilni program izkazal za pravilnega; lahko pa tudi za nepravilnega. Če bo bilanca hranil v tleh stala v ravnovesju, pomeni, da naša zemljišča pravilno oskrbujemo, sicer pa je potrebno to preskrbovanje pri-Iagojevati kemični analizi zemlje. lalo, če bi bili prostori združeni pod eno streho. V novi predelavi, ki bo predvidoma nared v prvi polovici prihodnjega leta, bo možno izdelati do 2.000 ton mesnih izdelkov letno. Proizvodnja bo po programu orientirana predvsem na izdelavo obarjenih, poltrajnih, trajnih klobas in prekajenega mesa. Vse to smo delali tudi v starem obratu, vendar letna proizvodnja ni presegla 700 ton. Zaradi nizke kapacitete, premajhnega asortimana včasih pa tudi zaradi slabe kvalitete naših izdelkov prodajajo mesne izdelke na celjskem področju drugi proizvajalci. Te količine so po približnih ocenah najmanj tolikšne kot jih plasiramo mi iz naše predelave, če ne še večje. Z večjo proizvodnjo ne želimo zadostiti potrebam na tem področju v celoti, kar tudi ni naš namen, pač pa nameravamo prodreti na druga 'področja, kjer smo se z našimi izdelki že uveljavili. Izbiri strojev in naprav bo potrebno posvetiti veliko pozornost, ker, če kje, velja tukaj najbolj pravilo, da tisti, ki kupi poceni, kupi drago. Prav tako bo potrebno paziti na izbiro gradbenih materialov, saj je krpanje in vzdrževanje prostorov potem med obratovanjem mnogo dražje kot pa izdatek za dober material. Poleg strojev in prostorov za novo predelavo pa moramo že sedaj misliti na strokovne kadre, ki jih bo zahtevala večja proizvodnja. Upoštevati moramo, da je večina kvalificiranih ljudi od katerih je sedaj odvisna predelava izdelkov starejših, ki ne bodo mogli več dolgo nositi na svojih ramenih vso odgovornost tako zahtevnega dela. Zaradi slabega in neurejenega nagrajevanja ni bilo v preteklosti zanimanje za ta poklic tako, da je težko dobiti dobre strokovnjake. Da bi to vprašanje vsaj delno rešili, smo v letu 1967 dali nekaj štipendij učencem v šoli za mesarske tehnike, ki bodo v prihodnjem letu končali s študijem. Kljub temu pa moramo priznati, da smo ta problem več ali manj zanemarjali, kar bi se nam znalo kaj kmalu maščevati. Z vso odgovornostjo moramo čimprej pristopiti k usposabljanju ljudi za večjo in zahtevnejšo proizvodnjo, če hočemo, da bodo vložena sredstva pravilno izkoriščena. G. A. Po svetu Leningrad — Sovjetski kmetijski strokovnjaki so pridobili krompir, ki dozori v 65—70 dneh na severnih področjih, kjer je malo poletne toplote. Poskuse so delali na polotoku Kola. Krompir daje 'okrog 300 metrskih stotov pridelka na hektar in je odporen proti raznim rastlinskim boleznim: Beograd — Skupščina Zvezne .gospodarske zbornice je ustanovila 21. 2. 1969 Svet za zadružništvo Č in kooperacijo. Ta svet šteje 17 članov. Takole strežejo novemu stroju v starih prostorih predelave 8 Zakonite posledice kršitve in neizvajanja varstva pri delu Delavci in vse druge osebe so odgovorne v primeru opuščanja in neizvajanja nalog ter ukrepov varstva pri delu, ki jih predvidevajo predpisi, zlasti statut oziroma pravilnik o varstvu pri delu. Neizvajanje nalog in ukrepov varstva pri delu predstavlja kršitev delovne dolžnosti tudi po pravilniku in zakonu o delovnih razmerjih. Vprašanje odgovornosti oseb na delu, tako vodilnih, kakor tudi delavcev, se pojavlja najprej in najbolj pogosto v zvezi z nezgodami, poškodbami in zdravstvenimi okvarami pri delu. V splošnem velja načelo, da delavec ne more prevzeti odgovornost za napačne postopke pri delu, ki so povzročili nezgodo in poškodbo, če delovna organizacija ni v celoti izpolnila svojih obveznosti do varstva pri delu. Izpolnjevanje obveznosti do varstva pri delu pa ni niti enostavno niti lahka naloga ne za delovno organizacijo ne za vodilne in odgovorne osebe, ki organizirajo in vodijo delo. Skratka, o odgovornosti delavca za nezgodo in poškodbo pri delu lahko govorimo šele takrat, kadar delovna organizacija izpolni obveznosti v zvezi z varstvom pri delu do delavca in za delo na njegovem delovnem mestu. Skratka, o odgovornosti delavca za nezgodo in poškodbo pri delu lahko govorimo šele takrat, kadar delovna organizacija izpolni obveznosti v zvezi z varstvom pri delu do delavca in za delo na njegovem delovnem mestu. NIZKA STOPNJA VARNOSTI, stalne nevarnosti za nezgode, poškodbe in zdravstvene okvare pri delu ter s tem slabi učinki proizvodnje in nizka produktivnost dela so posledice neizvajanja ali slabega izvajanja varstva pri delu v delovni organizaciji. Najhujše posledice pretrpi običajno delavec pri delu v obliki telesnih poškodb, kadar vodje dela do direktorja organizacije pomanjkljivo in malomarno opravljajo naloge v zvezi z organizacijo varnega in zdravega dela. Zato se običajno šele pri težkih in smrtnih poškodbah delavcev raziskujejo in analizirajo vzroki nezgode in pri tem ugotavljajo, kaj bi se mo- ralo napraviti in kaj se ni napravilo, da je prišlo do nezgode. Pri teh analizah ugotavljajo opustitve varstva pri delu na osnovi varnostnih predpisov in splošnih načel varstva pri delu, ki so jih opustili zlasti — organizacija in njeni samoupravni organi, — direktor organizacije, — tehnični vodja, — upravnik obrata oziroma enote, — vodja skupin, — poškodovani delavec in drugi po dejanskem stanju organigrama, upoštevajoč neposredno odgovornost za organizacijo varnega in zdravega dela. Zoper delovno organizacijo in zoper vse osebe na delu v delovni organizaciji, so možni različni postopki zaradi neizvajanja varstva pri delu, ki jih lahko predlagajo: INŠPEKTOR DELA, JAVNI TOŽILEC, PRIZADETE OSEBE IN DRUGE INSTITUCIJE. Za neizvajanje varstva pri delu, posebno še ob nezgodah in poškodbah pri delu, so možni naslednji postopki: 1. ZOPER DELOVNO ORGANIZACIJO: — Upravno kazenski postopek za prekrške po TZVD in RZVD s predvideno denarno kaznijo do 1,000.000 S-din. — Upravni postopek inšpektorja dela pristojni skupščini občine za prisilno upravo delovne organizacije. — Civilno pravni postopek za povrnitev materialne škode posebno pri poškodbah pri delu: —• zavodu za socialno zavarovanje, — poškodovancu ali sorodniku, — drugim oškodovancem. Na tem mestu velja omeniti med ekonomskimi ukrepi zoper organizacijo tudi to, da organizacija od 1. 1. 1967 ne more več odpuščati invalidov in da osnutek novih ukrepov predvideva, da naj bi organizacija nosila vse materialne stroške poškodb in zdravstvenih okvar pri delu, ne pa kot doslej nad 30 dni socialno zavarovanje. 2. ZOPER VODILNE IN ODGOVORNE OSEBE ORGANIZACIJE: — Mandatna kazen — takoj na mestu, izreče jo inšpektor dela po 121. čl. TZVD v višini 5.000 S-din (samo za odgovorne osebe in ne za fizične delavce). — Upravno kazenski postopek — za prekrške po TZVD in RZVD s predvideno denarno kaznijo do 50.000 S-din. — Kazenski postopek — po kazenskem zakoniku, posebno po 141, 142, 269 in 273. členu, ki predvideva kazni tudi do 8 oziroma 10 let zapora. — Civilno pravni postopek — za povrnitev škode posebno pri poškodbah pri delu. — organizaciji, — poškodovancu in sorodnikom. — Disciplinski postopek — ki ga uvede sama organizacija. — Postopek za izključitev — iz organizacije po 4. členu RZVD. 3. ZOPER DELAVCA, KOT NEPOSREDNEGA PROIZVAJALCA —• Disciplinski postopek, ki ga uvede sama organizacija. — Postopek za izključitev iz organizacije po 4. členu RZVD. — Prav tako so možni tudi kazenski in civilno pravni postopki, ki pa ob pomanjkljivem izvajanju varstva, niso izvedljivi. Delavec oziroma poškodovanec bo lahko izgubil pravico do odškodnine za poškodbe pri delu, če ne bo upošteval jasno postavljenih zahtev varstva pri delu. Poleg odgovornosti za varstvo pri delu, ki se deli zlasti na: — disciplinsko odgovornost, — upravno kazensko odgovornost, — kazensko odgovornost, — materialno odgovornost, še omenimo — moralno odgovornost za varstvo pri delu, posebno ob smrtnih primerih poškodb delavcev pri delu v organizaciji. V tem primeru bi se morali vodje proizvodnje, tehnični vodje in drugi vodilni uslužbenci, ki so za takšen primer neposredno odgovorni, ker niso znali oziroma zmogli delavcem zagotoviti varnega dela, odpovedati vodstvenemu položaju. Z. J. Predpogoj za visok hektarski pridelek hmelja je, da posadimo prazna mesta. Jošt Slavka, Alihožič Ivanka, Druškovič Fanika in Košiča Fanika pri količenju praznih mest — Na Mirosanu res niso imeli letos toliko velikih naročil za sadna drevesca kot prejšnja, a so kljub temu skoraj vse prodali, »na drobno« sadjarjem, ki neusmiljeno krčijo stara shirana drevesa in sadijo nova. 9 50-letnica mednarodne organizacije dela Vpliv ruske revolucije in pritisk organiziranega delavstva je po končani prvi svetovni vojni povzročil pri diplomatih, da so pri sprejetju teksta mirovnih pogodb sprejeli tudi posebno poglavje, s katerim je bila ustanovljena stalna mednarodna organizacija z nalogo, zagotoviti splošen in trajen mir na bazi socialne pravice. Mirovna konferenca v Parizu je sprejela 11. aprila 1919 statut Mednarodne organizacije dela, ki je bit vključen kot XIII. poglavje v mirovno pogodbo, sklenjeno med Nemčijo in državami Antante ter podpisano 28. junija 1919 v Versaillesu. Mednarodna organizacija dela (MOD) je delala pod okriljem Društva narodov v Ženevi do njegovega razpada v drugi svetovni vojni. Med to vojno se je preselila v Kanado in se po vojni zopet vrnila v Ženevo ter bila s posebno pogodbo 31. maja 1946 priznana kot specializirana ustanova nove organizacije Združenih narodov. MOD se po svoji organizacijski strukturi bistveno razlikuje od drugih podobnih mednarodnih ustanov, kot je svetovna zdravstvena organizacija ali FAO, organizacijo za prehrano in kmetijstvo. 'j 1 J MOD je združenje držav, v katerem sodelujejo enakopravno predstavniki vlad, delavcev in delodajalcev vsake države. Ta tripartitna organizacija je omogočila, da je MOD preživela obe svetovni vojni in vse ekonomske krize v svojem polstoletnem obstoju. 1 ' ■' Organi MOD so: mednarodna konferenca dela, upravni svet in mednarodni urad dela (MUD). Mednarodni urad dela zaposluje nad 700 skrbno izbranih strokovniakov iz 50 držav sveta, na čelu z generalnim direktorjem ki ie obenem tudi sekretar Mednarodne konference dela. Pred desetimi leti ie ustanovila MOD skunai z nekaterimi državami in mednarodnimi ustanovami MEDNARODNI INFORMACIJSKI CENTER ZA VARSTVO PRT DEEU »CIS«. Njegova naloga ie zagotoviti obilnejše, hitreiše in boli sistematično zbi-ranie, razdeljevanje in uporabo vseh pomembnih informacij v zvezi z varstvom pri delu. V ta namen 33 nacionalnih -centrov na svetu zbira, ureinie in dela izvlečke iz vseh razpoložljivih infor-macii in iih pošilja v Ženevo. CIS center pa koordinira, klasificira, preverja in razpošilja te informacije vsak mesec svoiim naročnikom. Med pomembnejše deiavnosti MOD šteiemo mednarodne konvencije dela in mednarodna priporočila dela, ki skupaj tvorijo mednarodni zakonik dela. Med svoiim petdesetletnim delom je MUD sprejela 128 konvencij in 132 priporočil. Vsebina konvencii in priporočil ie zelo različna, večinoma se nanaša na vnrašania splošnega interesa fsvoboda sindikalnega združenia. varstvo žena in mladine, ureditev delovnega časa in plačanih dopustov, socialne varnosti, varstva pri delu itd.). Med 128 do sedai soreietimi kouvenciiami iib ie 49, ki so pomembne za zdravie in varstvo delavcev. Med njimi omenjamo samo nekatere najvažnejše: — o odškodnini za nezgode pri delu in enakosti postopka: — o poklicnih obolenjih; — o inšpekciji dela; — o zavarovanju stroiev (prepoved prodaje, zakupa, razkazovanja in uporabe strojev brez ustreznih varnostnih naprav) ; — o naivečji teži bremena, ki ga lahko prenaša en sam delavec. Naša država je ratificirala 52 konvencij. Razen mednarodnih pravnih norm o delu konvencii in priporočil ie MOD izdala tudi vzorec varnostnih in zdravstvenih predpisov za praktično uporabo v raznih gospodarskih dejavnostih. Pomembno je tudi pospeševanje in zamenjava znanstvenega in tehničnega znanja med državami. Vsako leto organizira simpozije o specifičnih zadevah s področja zdravstva^ in varstva pri delu. Skupaj z odborom za preprečevanje poklicnih rizikov Mednarodnega združenja za socialno varnost pa organizira vsako leto svetovne kongrese o preprečevanju poklicnih nezgod in obolenj. MOD tudi letos organizira mednarodni kongres o varstvu nri delu, ki bo v okviru praznovanja petdesetletnice v Ženevi od 3. junija do 4. julija. _ , Zupanek Janko Vedno globlje prodiranje človeka v življenjski prostor narave je ogromno povečalo pomen in korist gozdov. Vsled industrializacije, motorizacije, pa tudi vsled večjega standarda ljudi in modernih navad, izpolnjujejo gozdovi važno nalogo v zdravju in rehabilitaciji delov- oddajo zraku življenjsko važni kisik, brez katerega ne bi mogli živeti. Gozdovi omilijo klimo pokrajine, varujejo tla na strmih pobočjih pred izpiranjem vsled močnih padavin, preprečujejo zemeljske plazove in drugo. Varujejo nas proti vetrovom, hrupom in drugim učin- KAJ SE IMAMO ZAHVALITI NAŠIM GOZDOVOM nega človeka. V gosto naseljenih in močno industrializiranih pokrajinah, posebno pa v izrazito letoviščnih in rekreacijskih predelih, gozd ni več eksploatacij ski obrat. Gozd izpolnjuje tudi mnogo drugih važnih nalog, ki so pri stalnem porastu prebivalstva mnogo bolj važne, kakor pa ekonomski donos, ki ga daje njegova lesna masa. Saj imajo gozdovi odločilen vpliv na zalogo vode, izvirkov in potokov, dajejo zdravo in čisto pitno vodo. Gozd čisti zrak, mu odvzame prašne delce, zeleni deli rastlin asimilirajo velike količine strupenega ogljikovega dioksida in kom visoke civilizacije. Gozdne parcele tvorijo nepogrešnjive zelene pasove v naseljenih prostorih, postavljajo naravne in učinkovite pokrajine za odpoči-tek človeka ter turistično dejavnost za domačine kot za dopustnike in rekonvalescente. Vsled teh dodatnih vlog v zvezi z zdravjem delovnega človeka je postal gozd tudi v ravninskih predelih, ki so gostejše naseljeni in industrializirani v najširšem in najlepšem pomenu besede, zdravnik in zaščitnik delovnega človeka. Zato spoštujmo gozdove in jih ne uničujmo nesmiselno. Janko Petriček, dipl. ing. kemije Pogled na gradnjo nove hladilnice v Celju t ZA MESEC MAJ 1969 L, 2. V. LESJAK Milan, dipl. vest., Prebold, telefon 72-201 3., 4. V. ŠRIBAR Edvard, dipl. vet., Šempeter, telefon 71-080 11. V. OCVIRK Franc. dipl. vet., Vransko, telefon 72-407 18. V. FLORJANC Julijan, dipl. vet., Braslovče, tel. 72-027 25. V. LESJAK Milan, dipl. vet., Prebold, telefon 72-201 1. VI. ŠRIBAR Edvard, dipl. vet., Šempeter, telefon 71-080 Dežurstvo prične v soboto ob 12. uri in se konča v ponedeljek ob 7. uri zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC 10 Ùfi&i möf ototy Letna rez in oskrba okrasnih grmovnic Cvetne grmovnice in tudi nekatera okrasna drevesa so poleg trajnic in enoletnega cvetja na naših vrtovih nepogrešljive. Žal pa mnogokrat prehitro shirajo in vrtičkarja razočarajo. Da pa bo v bodoče teh razočaranj čim manj, se na kratko pogovorimo, kaj moremo in kaj moramo tem našim vrtnim prijateljem dati v tem letnem času. Nekaj o pomladanski rezi cvetnih grmovnic. Strokovnjaki svetujejo: »Spomladi cvetoče grmovnice obrezujmo takoj po cvetju!« S to rezjo odstranimo vse, kar rastlino po nepotrebnem izčrpava tj. izrežemo starejši les, ki v rasti in cvetivosti popušča, istočasno pa damo grmičku zaželeno obliko. Rekli smo, takoj po cvetju; torej ne kale z delom odlašati tja v pozno pomlad. Pravočasno obrezana rastlina se bo do zaključka rastne dobe lepo ob-rastla in, kar je še bolj važno, letošnje mladice bodo dozorele in ni se nam treba bati pozebe. Ko izrezujemo stari les, režimo čim globlje in ne puščajmo nepotrebnih štrcljev. Ti kazijo izgled grmička, počasi odmirajo — trohnijo in ga zavirajo v nemoteni razrasti. Iz skice, ki nam predstavlja bud-lejo, je videti, kako jo kazijo predolgi štrclji, nastali zaradi površne pomladanske rezi. Mnogi grešijo tudi pri krajšanju poganjkov, ker puščajo predolge čepe, ki običajno ne zarastejo. Rana se pravilno zaceli le, če je v njeni bližini vejica, ki vleče sok navzgor; brez tega je zarast rane nemogoča. Skica nazorno kaže, kako tak čep odmira: lubje odstopa, les se izsuši, v razpokah se nabira vlaga, ki povzroča trohnenje; proces propadanja se širi vedno globje in — slično, kakor rakasto tkivo — zajeda v zdrav les. Posledice take nepravilne rezi opažamo žal često tudi na sadnem drevju. Posebno nevarni pa so taki čepi in štrclji pri grmovnicah z votlim lesom; tam se nabira voda in proces razpadanja je še hitrejši. Jasno je, da ne moremo vseh cvetnih grmovnic obravnavati po istem kopitu. Zato jih bomo razporedili v tri grupe. Predvsem si oglejmo tiste ki, cvetejo na dvoletnem lesu; to so sorte, ki na letošnjih poganjkih pripravijo cvetne popke in bodo prihodnjo pomlad zgodaj zacvetele. V to grupo spadajo: forzitije — FORSITHIA INTERMEDIA, lipovka (španski bezeg) — SYRINGA, vajgelija — WEIGELA, rano cvetoče medvejke — SPIRAEA, skobo-tovec (nepravi jasmin) — PHILADELPHII S, okrasni rPoez — RIBES SANGUINEUN in še nekatere manj znane sorte oz. vrste. Navedene grmičke obrezujemo takoj po cvetju. Po naših nasadih najdemo tudi grmovnice, ki naših zim ne prenašajo, pa jih kljub temu uspešno gojimo. Nekatere od teh pozebejo do tal, drugim mraz osmodi listje ali pa po-zebeio le vršički poganjkov. Navedli bomo nekaj bolj poznanih vrst: budleja — BUDDLEIA DAVIDII. zimzelena krčnica — HYPERICUM CALYCINUM. ke-rija — KERRIA JAPONICA. grmasta detelia — LESPEDE-ZA THUNBERGII idr. Te obrežemo rano spomladi v živo tj. odstranimo pozeble poganjke do zdravega lesa. Če smo jim dali ostale življenjske pogoje, se bodo kmalu na novo obrasli in tudi ' zadovoljivo razcveteli. Te vrste cvetejo na enoletnem lesu. V naslednjo skupino uvrščamo grmovnice, katere v glavnem le pomlajamo tj. izrezujemo star les, kar lahko opravimo že jeseni ali pa rano spomladi še pred polno vegetacijo. Naštejmo jih nekaj: japonska kutina — CHAENOMELES JAPONICA, dojcija — DEUTZIA, petoprstnik —- POTENTILLA FRUTICOSA, japonski šipek — ROSA RUGOSA, češniini — BERBERIS, okrasni dreni — CORNUS, panešpljica — COTONE ASTER, tamariska — TA-MARIX idr. Okrasno drevje, med temi okrasne jablane (ADAMOVČKI) — MALUS, ocetovec — RHUS TYPHINA, jerebika — SORBUS, lepotni glog — CRATAEGUS in druge obrezujemo le v toliko, kolikor je potrebno za oblikovanje drevesne krone in uravnavanje rasti, dočim okrasne češnje — PRUNUS — kakor večina sadnih peškarjev, zaradi nevarnosti pojava smolike — ne marajo drevesnih Škarij. Nekatere grmovnice m lepotno drevje rad napada kapar in drugi škodljivci, ki se pojavljajo na sadnem drevju. Ko škropite sadovnjak, se spomnite tudi teh vrtnih prijateljev: japonska kutina, panešpljica, ada-movčki, jerebika, glog, okrasni ribez... in jih poškropite. Pogosto vidimo na vrtovih, kako cvetni grmički životarijo, ker jih duši trava, plevel, slak in podobni zajedavci. Očistite take reve, z lepim cvetjem vam bodo trud bogato poplačale! Naj končno opozorim še na važno dejstvo: cvetje rastlino močno izčrpava! Bogata cveti-vost grmovnic zavisi torej od zadostne in pravilne prehrane. Dajte jim tudi v pomladanski dobi nekaj obrokov mešanega gnojila — nitrofoskal. Svarim pa pred preobilno porcijo dušika; ta žene rastlino v močno rast. Mladi poganjki ne dozorijo do zime in zato sigurno pozebejo. Zato moramo o kresu Z dognojevanjem prenehati. Hudinjski — Učenci osnovne šole v Orli vasi čistijo stezice, gredice pa pripravljajo za setev in sajenje. — Pripravljanje zemlje za sajenje poznega krompirja v Trnavi Sh 11 »SENCA ZELENEGA ZLATA« (Zadnje nadaljevanje) Potem se je Tonaču zazdelo, da je pram prestar in bolan in da ga bo dal konjedercu. Pa ga je Ančika preprosila, da je smela prama gnati domov. Jezdila je po samotnih poteh, med zorečim žitom in dehtečim hmeljem, ga nekajkrat v potočkih napojila, mu dovolila, da je tu in tam odtrgal šop žlahtne detelje. Oče in mati skoraj nista verjela očem, bila sta na zunaj vesela, vendar sta hkrati skomignila : »Kdo ve, če je to dobro.« Ko sta Ančika in Tonač po-basala hmelj, ko ga je bilo precej več, kakor je na oko precenil Tonač, ko sta potem zvečer prenašala težke bale gori na obokano parno, jo je Tonač prižel k sebi in ji pošepetal: »Tri bale so tvoje!« Neizkušena Ančika, ki je vedno in povsod mislila le na svoj dom, ki ga mora obnoviti, ki ga mora spraviti na noge, kakor se temu pravi, je bila tako srečna, da je z vso mladostno radostjo objela Tonača in ga poljubila. Dovolila je, da je Tona-čeva roka počasi zlezla na boke, da je levica obstala na prsih, ki so piale v silnem ganotju. Tisti večer se je Tonač komaj premagal, da ni poskočil kot raztogoteni španski bik in An-čiko podrl med bale. Cez kake tri tedne pa ji je prav hinavsko dejal: »Ančika, ko bi jih imel petdeset, pa te zasnubim!« Rahlo je zardela, ko je rekla: »Kaj še res niste slišali, kaj ljudje govorijo?« »Kaj pa ?« »Da sem vaša tudi ponoči !...« Tonaču so zagorele oči, srce je poskočilo, vse telo se mu je napelo kot struna. Gledal je Ančiko, kako zajetna je in postavna, kako bogate so njene prsi, kako košata je čez boke, kako lepo zagorel obraz ima in oči in lase, vse in prav vse je tako bogato, zapeljivo, da človeka gane, ga premakne. Za hip se preseli v raj. On, Tonač, je Adam in tam stoji Eva. In kje je jabolko, ki ga bo Ančika utrgala? Potem je poskočil in zamahnil z roko: »Naj govorijo, kar hočejo. Vedno opletajo z jeziki. Nevoščljivi so. Sama prekleta nevoščljivost. Take pomočnice nima nihče v vasi. Kaj v vasi. Cela Savinjska ne premore take rože! Ančika, za nič na svetu ne bi hotela biti moja, kajne?« Bala se je da, ne bi rekla preveč, saj je Tonač res dober človek. Zato se je otroško sramežljivo namuznila, mu mežik-nila in namignila: . »Kaj bi vi z menoj. Prerevna sem za vašo bogato hišo ...« Kar dvignilo ga je od tal, ko je slišal besede, ki so dale nekaj misliti. Vsaj Tonaču se je zdelo, da je po dolgem času nastopil pravi trenutek. Približal se ji je, da bi jo spet objel, kakor jo je maloprej gori na parni, pa ga je odrinila in se na ves glas nasmejala. »Ha, ha, ha! Vi pa menda res mislite... Tako hitro še Italijani ne streljajo. Kar pametna bodiva in se raje pogovoriva, kaj bomo jutri počeli.« Ni mogel, ni upal še enkrat tvegati. Zdaj že ne. Pa bo prišel trenutek. O, prišel bo. Tonač jih je že toliko izpodbil, bo še to. Res je odnehal, čeprav se je le s težavo brzdal, saj mu je srce razbijalo kot razbija kovač po nakovalu. Ampak — Ančika bo padla! Mora. Pa je vendar do tega minilo cele tri mesece. Menda je bil november, ko so začeli odvažati hmelj. Žalec je bil poln širokih lojtrskih voz in vsi so bili obteženi z velikimi balami suhega hmelja. Tudi Tonač in Ančika sta bila s svojim vozom. Prejšnji večer je očistila oprego, da se je zdaj močno svetila, tudi usnjene dele je premazala z glo-binom. Tonaču je bilo to močno všeč, še posebej zato, ker je imel res iskra konjiča, ki sta hrzala v novembrski hlad in udarjala z nanovo pribitimi podkvami. Ko so potem pred skladiščem stali v vrsti, so drugi klicali Tonaču: »Ni kaj, konji so lepi, dekle pa še bolj !« Videl je Tonač, kako je Ančika fantom všeč, pa se je domislil, ji dal svojo denarnico, in rekel: »Na, pojdi v trg in nakupi, da ne bova doma pri prazni mizi.« Sprva se je malo obotavljala, ko pa Tonač le ni odnehal, je vzela denarnico in šla. Bil je dobre volje, ker je šel skoraj ves hmelj za »prvo klaso«. Se predno pa je bil njegov voz izpraznjen, se je od nekod primo-tovilil - Gmajnar. Najprej sta se samo gledala in molčala. Pa se je prvi omehčal Tonač: »No, si ga tudi ti pripeljal, ha?« »Ja, pripeljal sem ga. Letos mi ga ni nihče porezal, pa ga je zato malo več ...« Tonač je zbadljivko preslišal. Dal si je opravka pri konjih, potem pa je vprašal: »Kako pa kaj Magdalena? Res dolgo je že nisem videl. In Angeline tudi ne... Kako živite?« »Se kar. Pa ti? Vidim, da imaš eno mlado s seboj ...« »Naša dekla. Fant jo je od nekod prignal. Je kar pridna.« »Žena ti je menda umrla, kaj?« je zbodel Gmajnar, ko je vendar vedel, da jo je pogoltnil krematorij v Ausehwitzu. »Mhm. Nemci so mi jo ubili ...« »Ljudje pa pravijo, še danes govorijo, da si jo ubil ti...« je rekel Gmajnar in šel svojo pot. Tonač pa se je ugriznil v jezik. »Ko bi imel zdaj pištolo, ga kar ubijem!« je zarobantil, obrnil konja in zapeljal med trške hiše. Za trgom ga je pričakala Ančika, sedla na voz in Tonač je udaril po konjih, da sta odpeketala po asfaltni cesti, potem pa zavila na stransko in se na večer ustavila na Tonačevem dvorišču. Tonač je bil jezen, Ančika pa je kar naprej nekaj čebljala, se hihitala, bila je zares dobre volje. Potem, ko je Tonač izpregel konja, je brž smuknil na podstrešje in hkrati požrl pol litra slivovke. Pomiril se je in ves nasmejaji stopil v kuhinjo. Ančika je pripravila večerjo. Jedla sta s precejšnjim tekom in vmes tudi pila: Ančika liker, Tonač vino. Oboje je kupila v trgu. Ali kaj ko je liker tako dober, teče sam in še se ti ga poljubi. Tonač je res pridno natakal in tudi sam je pil. Potem pa je rekla Ančika, da jo boli glava in je odhitela v svojo sobo. Tonač se je menda zbal, da bi kaj hudega ne bilo s to lepo deklino, in je brž stopil za njo. Ležala je v postelji, se kremžila, da ji je hudo, se spet smejala in ščebetala: »Tonač, kar pojdite v svojo sobo, jaz sem pijana ... Lahko noč...« Ne ne, si je rekel Tonač. Tako hitro se ne bom umaknil. Pa je vendar stopil nazaj v kuhinjo, pozaklenil in zdaj se je odlo-in kot pravi Adam stopil v An-čil. .. Vrgel je obleko raz sebe čikino sobo. »Aaa!« je zavpila, ko si je zakrila oči. Čeprav je Tonač še vedno po malem šepal, je bil vendar še ves koren jaški. Široke prsi so in osivelimi kocinami. In ta go-bile na gosto porasle z dolgimi rila se je pognala v Ančikino posteljo, Ančika se je branila, kričala je, otepala z rokami in nogami, ali stari je bil vse preveč divji, pohoten, starost ga pri tem ni kaj prida ovirala. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi, in ne samo enkrat, zgodilo se je tisto noč trikrat ali štirikrat. Ančika se je vse do jutra premetavala v postelji in v ušesih ji je donela melodija: Zakaj bi ne vriskal zakaj bi ne pel, sem mladmu dekletu nedolžnost vzel... Vstalo je jutro, megleno novembrsko jutro, svet je bil pust. Tonač je krevsal po dvorišču, si žvižgal, ko je seno tlačil v jasli. V glavi mu je rojila misel, kako bo zdaj pri Tonaču veselo, življenje ne bo več tako enolično. Ančika pa tokrat ni mogla iz postelje. Glavo je zavijala v blazino in ko je .znova dvignila odejo, se je na beli rjuhi videla dolga krvava sled. Zajokala je kot otrok, prsi so v joku ječale: »Kaj se je z menoj zgodilo, zakaj sem se tako grdo pregrešila ?...« Med podboji se je prikazal Tonač. Dolgo je gledal, kako se Ančika zvija pod odejo, prisluhnil je krčevitemu joku, potem pa je stopil bliže postelji: »Ančika, ne jokaj, to je pač nekaj vsakdanjega, vsi smo pod kožo krvavi. Me slišiš, Ančika?« Ančika se je pognala iz postelje, pozabila je na sramoto, ko je v sami kombineži stala pred Tonačem, ki je vrtal s pohotnim pogledom v vse tisto, kar je prozorna kombineža prekrivala in si v mislih ponavljal: »Prišla je Eva iz raja, pred menoj stoji in mi ponuja jabolko greha. Ugrizni, Tonač, ugrizni!« mu je pozvanjalo v prsih, hušknilo v glavo, v noge in roke, vsega.je objelo. »Ančika!« je padel pred njo na kolena, jo skušal ujeti za boke, priviti na prsi, pa ga je sunila s tako močjo, da se je zvrnil po tleh in v bolečini še enkrat zavzdihnil: »Ančikaaa !« »Pes, zverina, pokvarjenec!« je sikala, ko se je oblačila. Samo ti si kriv, da se je to zgodilo, ti, ti-tiii!« je kričala in hotela je še enkrat suniti pa si je v zadnjem trenutku premislila. Tonač se je pobral, nekam nevoljen je bil, ko je rekel: »Punčka eno si moraš zapomniti: Tisti, ki vrečo drži, je prav tako kriv, kot tisti, ki v vrečo usiplje. Tat je eden kot drugi. Mar ni tako?« Zravnala se je, priprla oči in pogled, nekam srep in hudoben, se je ustavil na Tonaču, ga znova in znova premeril, v duhu si je govorila: Takemu starcu sem dovolila? Hotela je zbežati domov, tja gori, kjer je bila kljub vsemu tako srečna. Šla je srečo iskat v dolino, med hmeljišča, med pisana polja. Saj se bo nebo razjasnilo, še bo prišla pomlad, še bo živela, ali senca zelenega zlata bo ostala... Ne mara tistih treh bal, noče jih. Slabih sto tisoč so vredne. Koliko pa je vredna nedolžnost? Tonač pa je prosil in prosil, obljubil je, da je ne bo nikdar več nadlegoval, da ji bo vse po-(Nadaljevanje na 12. str.) 5lt ir.TT •uakyusx steno plačal; tokrat je besedo zares dolgo držal. Sam se je napotil Smoletu, vrgel na inizo sto jurjev rekoč: »Smole, Ančika mi hoče zbežati, pa je tako dobra gospodinja, da je ne bom mogel pogrešiti.« »In zakaj teh sto jurjev?« sta vprašala Smoleta, ko sta posumila, da to niso pošteni računi. »Molčita. Se kravo dobita, dobita jo. in amen. Samo Anči-ko mi pustita. Sam sem, sina imam pri vojakih, grunt bo vzel hudič, zagotovo ga bo ...« »Koliko pa je star ta tvoj sin?« sta Smoleta vprašala. »Enaindvajset. In je tak korenjak, da bi goro prestavil!« Ančika je zares ostala, še naprej je gospodinjila, še naprej se je brigala, da je bil grunt lepo obdelan, starega Tonača pa se je izogibala. Naj si je še tako prizadeval, naj ji je ponujal še tako zapeljive jurčke, pri Ančiki ni ničesar več opravil; storjen je bil greh, ki se ni nikoli več ponovil. Spet je prišlo poletje, pokosili so seno in hmelj se je poganjal v cvet. Nenadoma se je vrnil Tone iz vojske. Nič ni pisal, samo prišel je in povedal, da se ne vrne več k mornarici, ker so mu našli veliko senco na pljučih in ker se tudi drugače zelo slabo počuti. In ko je zagledal Ančiko, ko sta si stisnila roke, ko sta si pogledala v oči, ko jo je tolikokrat s pogledom objel, ko je potem nekaj časa poležaval v postelji in mu je Ančika tako lepo stregla, ko se je potem nekaj mesecev zdravil v Novem Celju in mu je Ančika od doma prinašala pozdrave, takrat se je v Tonetovem srcu nekaj zganilo, počilo je, se utrnilo in znova prižgalo, takrat, ko sta sedela v parku in govorila o mladosti, takrat ji je Tone še enkrat pogledal v oči in ves zadrhtel: »Ančika, rad te imam, ljubim te!« Mislil je, pričakoval in bil prepričan, kako bo njegovega razodetja vesela, pa se je obrnila, si z rokami prekrila obraz in zajokala. V krčevitem joku se ji je trgalo srce, prsi so ječale v bolečini : »Ne, Tone, nikoli ne boš srečen, nikoli !...« Tistega dne, ko se je potem Tone vrnil domov, bil je spet november, je Ančika izginila kot kafra. Pobrala je vse svoje stvari, jih zmašila v kovčke, naprosila sosedovega Janeza, da jo je s fičkom potegnil tja pod letuško bregovje. In ko je Janez sedal v fička, ko se je Ančiki od bolečin trgalo srce, je počasi stopila k avtomobilu in Janezu pošepetala : »Toneta lepo pozdravi...« Jezilo je Tonača, skrbelo je Toneta. Bolj je Tone spraševal očeta, kje in v čem tiči vzrok za Ančikin beg, bolj je Tonač trmoglavil : »Ne vem. Dokler ni bilo tebe, je bilo vse v redu. Zdaj pa jo je pičilo in je šla. Jaz je ne grem več iskat...« »Pa jo pojdem jaz!« je rekel Tone in se pri priči odpravil proti Letušu. Našel je Ančiko na polju, ko je pulila repo. Tudi mati in drugi so bili tam. Oče je stal pri konju, pri tistem pra-mu, ki se je tako lepo popravil. Dolgo je Tone stal in gledal zdaj enega, zdaj drugega, nato pa je glasno pozdravil: »Dober dan. Vašo Ančiko iščem.« Vsi so obstali. Tudi Ančika. Privoščila mu je topel pogled, potem pa se je spet sklonila k zemlji. »Čigavi pa ste?« je vprašala mati. »Tonačev iz Stranske vasi,« »Se mi je kar zdelo,« je pritrdil oče. Tone je stopil na njivo in začel metati repo na voz. »Nikar!« je rekla Ančika. »Tone umazal se boš.« »Umazal? Kaj nisem kmečki?« jo je pogledal Tone. »Zakaj pa ne greš, da se pomeniva, kaj?« »Ančika, v hišo stopita,« je rekla mati. »Saj res,« je pokimal oče in se nekam hudomušno namuznil. Ančika in Tone sta stopila v hišo. Tonetu so igrale oči. Gledal je rože na oknih, občudoval čistočo, ki jo je videl povsod: na dvorišču, v hiši, kjer koli. Ančika se je umila in prinesla iskreče se izabele. Potem sta sedla in kramljala o vseh mogočih rečeh. Tudi o ljubezni sta govorila. Da, tudi o ljubezni. Ančika ni slepomišila. Saj ji je bilo hudo pri srcu, ali morala je z resnico na dan, morala. Pri tem pa niti slutila ni, da je Tonetu resnica že razodeta. Sosedov Janez mu je povedal, da o tem ljudje pač govorijo in da je najbrž to tudi res. Dolgo se je bojeval sam s seboj, ko ji je nato kar naravnost, brez ovinkan j a povedal : »Ančika, jaz vem, jaz vse vem...« »Ti ničesar ne veš, ti misliš, da ni bilo tako, pa je bilo in jaz sem tako nesrečna ...« Vse, prav vse mu je priznala, še take podrobnosti mu ni utajila. Nato pa se je sklonila k njemu, mu položila glavo na ramo in zaihtela: »Ko ne veš, kako te imam rada. Ti si moja prva ljubezen. Res, Tone, še nikogar nisem imela rada, nikogar. Tebe pa imam in te ne smem imeti. Tone!« »Ančika!« ji je Tone dvignil glavo, ji pobrisal solze. Dolgo sta si zrla v oči, nobene hinavščine ni bilo v tem dolgem pogledu, sama toplina, sama goreča in neomadeževana resničnost. Poljubila sta se. To je bil prvi in ne zadnji poljub. Ko je spet prišla pomlad, ko je vsak grm zadehtel, ko so pastiričice skakljale po svežih brazdah, ko je hmelj klical po štangah in je gori v lesovju zapela kukavica, ko se je Savinjska dolina kopala v žarkih pomladnega sonca, takrat sta s Tonačevega dvorišča zapeljala dva dolga rekorda — Tone in Ančika sta se peljala k poroki, v matični urad sta stopila in tam sta pred pričama rekla: »Da.« Minila so leta in čas je zares najboljši zdravnik. Stari Tonač je pred dobrim letom izdihnil svojo grešno dušo. Pospremilo ga je mnogo ljudi, prišli so prijatelji, znanci, sovražniki. Grob so zasuli s številnimi venci, naj-lepši med njimi je bil tisti, ki ga je k zglavju položil vnuk Tonček in je pri tem na ves glas zajokal: »Stari atek, počivaj v miru!« In življenje teče svojo pot. Tone in Ančika lepo umno gospodarita. Hlev je poln sivo-rjavih repov, traktor brni po hmeljišču, fiat 1300 ima novo garažo. Ančika skuša biti srečna mati, žena, gospodinja, čeprav tista usodna senca v njenem srcu ne bo nikdar do kraja zbledela. Konec V prejšnji številki »Hmeljarja« smo objavili vse pomembnejše nove zvezne predpise, ki so bili izdani do tedaj v tem letu. V današnji rubriki bomo bralce seznanili v prvi vrsti z vsemi novimi republiškimi predpisi, tako da bo mogoče v prihodnje sproti objavljati tako zvezne kot republiške. Poleg tega pa današnji prikaz vsebuje tudi pomembnejše zvezne pravne vire od 1. številke zveznega Uradnega lista naprej. Zaradi dejstva, da je obstoj te rubrike naletel na pozitiven odmev med bralci, smo se odločili, da glede na posebno pomembnost nekaterih pravnih virov, ki so bili izdani še v preteklem letu, objavimo tudi te in nanje posebej opozorimo. Tu imamo v mislih tiste, ki se prično uporabljati po daljših uvajalnih in seznanil-nih rokih, največkrat po več mesecih ali na določen datum po daljšem roku. Tako opozarjamo na Pravilnik o napravah in opremi za vozila, ki vozijo po cestah, ter o tehničnih pogojih za posamezne naprave na njih — Z-47/68, katerih členi 57, 70, 80 in 82 se prično uporabljati NOVI pravni predpisi s 1. 5. 1969, nekatera druga določila pa z 31. 12. 1969. I. Pomembnejši republiški pravni predpisi od št. R-l/69 do R-ll/69 so: Zakon o spremembi zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov in taks R 3/69 Zakon o dopolnitvi zakona o prispevkih in davkih občanov R 3/69 Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o republiškem davku od prometa blaga na drobno R 3/69 Zakon o volitvah odbornikov občinskih skupščin R 5/69 Zakon o volitvah poslancev SR Slovenije R 5/69 Zakon o spremembi zakona o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v skupne rezerve gospodarskih organizacij v SR Sloveniji R 5/69 Zakon o prispevkih in davkih občanov (prečiščeno besedilo) R-7/69 V številki R-7/69 je vsebovanih več splošnih aktov republiških samoupravnih organizacij s področja socialnega zavarovanja, ki jih glede na veliko število ne navajamo posamič. Zakon o zdravstvenem varstvu študentov R-8/69 Zakon o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (prečiščeno besedilo) R-8/69 Zakon o visokem šolstvu R-9/69 Zakon o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971 do 1976 R-9/69 Odlok o razglasitvi ustavnih amandmajev z ustavnimi amandmaji R-5/69 Odlok o razglasitvi ustavnega zakona z izvedbo ustavnih amandmajev z ustavnim zakonom R-5/69 Odlok o soglasju k enotnim osnovam meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov v letu 1969 R-10/69 13 (Nadaljevanje z 12. strani) Odlok o soglasju k merilom in pogojem za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1969 R-10/69 Odlok o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne borbe v letu 1969 R-ll/69 Sklep o plačevanju izrednega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev (Celje) R-6/69 Sklep o predpisu izrednega prispevka kmetov zavarovancev za kritje primanjkljaja na skladu zdravstvenega zavarovanja kmetov na dan 31. 12. 1968 (Celje) R-6/69 Sklep o določitvi osnove za odmero pokojnin borcem NOB R-8/69 Sklep o enotnih osnovah meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov v letu 1969 R-10/69 Sklep o merilih in pogojih za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1969 R-10/69 Navodilo o načinu izvajanja materialnega varstva arhivskega in registratumega gradiva R-10/69 II. Pomembnejši zvezni nravni predpi- si od št. Z-11/69 do št. Z-17/69 so: Zakon o dopolnitvah zakona o bankah in kreditnih poslih Z-13/69 Zakon o dopolnitvi zakona o deviznem poslovanju Z-13/69 Zakon o izločitvi dela dohodkov federacije od zveznega davka od nvometa blaga na drobno za crnsnodarske investiciie Z-13/69 Zakon o ponisu kmetijskih go-snodarstev v letu 1 c>69 Z-13/69 ■Zakon o pripravah /a družbeni ’"dan an ’vvni TngoslaVÌje Ođ leta 1971 do leta 1975 Z-13/69 Zakon o prenehaniu veljavno-ct: določb zveznih zakonov, s katerimi <;o ureiena vprašanja na katera se nanaša ustavni amandma XV. Z-13/69 Zakon o snremembah zakona o amortizaciii osnovnih sredstev delovnih organizacij Z-17/69 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o obračunavanju in plačevanju prispevkov za obnovo in graditev Skopja Z-12/69 Popravek pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o evidenci o prometu in o obračunavanju in plačevanju prometnega davka Z-12/69 Pravilnik o spremembi pravilnika o evidenci o prometu in o obračunavanju in plačevanju prometnega davka Z-15/69 Popravek zakona o dopolnitvah zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo Z-13/69 Odlok o dopolnitvi odloka o blagovnih in deviznih kontingentih za uvoz blaga v letu 1969 in njihovi delitvi Z-12/69 Popravek odloka o določanju o blagovnih in deviznih kontingentih za uvoz blaga v letu 1969 in njihovi delitvi Z-13/69 Odlok o programu za uporabo sredstev, ki so v zveznem proračunu za leto 1969 namenjena za pospeševanje kmetijstva: in gozdarstva Z-15/69 Odlok o spremembi odloka o soglasju, ki je potrebno za uvoz posameznih vrst blaga Z-15/69 Odlok o regresu, ki se daje pri prodaji umetnih gnojil za kmetijstvo in gozdarstvo v letu 1969 Z-16/69 Odlok o dopolnitvi odloka o odstotku dela amortizaciie, do katerega lahko kupijo delovne organizacije devize za nlačevanje opreme in nadomestnih delov Z-17/69 Odlok o uporabi sredstev, doseženih s plačevanjem posebne davščine pri uvozu kmetiiskih in živilskih proizvodov Z-17/69 Odlok o oprostitvi delovnih organizacij za prireianie sejmov in gospodarskih razstav obvezposti, da ne smeio povečevati sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov Z-17/69 Odlok o oprostitvi delovnih nr-oanizarii 7a reklamo in dekor obveznosti, da ne smeio povečati cr-odctoi’ 7a izplačevanje osebnih dohodkov Z-17/69 Odlok o določitvi osnove za odmero dodatka za borce v letu 1969 Z-17/69 Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o obračunavanju in načinu izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo ter o vplačevanju sredstev za kritje razlike v stanarini Z-13/69 Odredba o spremembah odredbe o pogojih, ob katerih morajo občani odpreti žiro račun, in o načinu uporabe sredstev s tega računa Z-13/69 Odredba o sprememi odredbe o višini posebne davščine pri uvozu posameznih kmetijskih in živilskih proizvodov Z-14/69 Odredba o spremembah odredbe o višini in o načinu vplačevanja povračila za pregled kmetijskih proizvodov, namenjenih za izvoz Z-15/69 Odredba o merilih, ki morajo biti pregledana Z-15/69 Odločba o dopolnitvi odločbe o carinskih kontingentih Z-13/69 Odredba o dopolnitvi odredbe o namenih za katere lahko dobijo poslovne banke nadomestilo za obresti Z-16/69 Odredba o povečanju dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ortopedskega dodatka in posebnega invalidskega dodatka Z-16/69 Odločba o jugoslovanskem standardu za prašiče za industrijsko predelavo Z-12/69 Odločba o obrazcih za popis kmetijskih gospodarstev v letu 1969 Z-14/69 Odločba o dopolnitvi odločbe o dinarski protivrednosti za devize, ki jo je treba položiti preden zapade v plačilo uvoz blaga Z-17/69 Seznam sredstev za varstvo rastlin, za katera je bilo izdano dovoljenje za promet v Jugoslaviji, ki jim je dovoljena sprememba imena Z-16/69 Seznam sredstev za varstvo rastlin, za katera je bilo izdano začasno dovoljenje za promet v Jugoslaviji, ki pa je nehalo veljati Z-16/69 Navodilo o uveljavljanju pravice do povečanih dodatnih obresti za kredite, dane po petem odstavku 9. člena zakona o nižjih obrestnih merah ter o nadomestilu za obresti in o dodatnih obrestih za nekatere kredite iz sredstev federacije Z-17/69 Seznam sredstev za varstvo rastlin, za katere je bilo izdano dovoljenje za promet v Jugoslaviji Z-17/69 Korun Vlado, dipl. iür Udeleženci seminarja o informiranju, ki ga je priredilo uredništvo našega glasila in predavatelj Dušan Rebolj / |l|gtarost prcžTvlja pri ipT Velenju čila, zdrava, wi polna spominov na »reteklost. / Tištvo se. pri^užuje št© čestitkam in jubikuukf dimnike, odm200—1.50a^%Hl val vse v koledar od 1' JPE Polzela vidnosti. [ime-;Rftp^hr^-u olihs’inq sj ßg W ,ni.ninirmoijty o cf nrnrfifrrai vi 1 v mitaonqj urrnnrt o ij LEvkm té r; rmrßvxf g adavirH Bitij n /r*rr in von v f|r-M o PMtr.X n nnodcx rffoocjjyuffiln fiiiodgBMte*?Vo< K ho ino'Jn.v Wträdii. ' iS t ■ • • i ' ::::S S-'':' * i toH JÜL, lißdrnamajqa o ßdlrnhO i'teČafo .diipdoq o od .nuofiT olii? iioiqbc in/ìódo 18 odßtoqi. . akViVo Vß iv ni .nuoß’i o eò n xv Šempetru Vedno V$ pri koop^r1; vaio, da j organiziral/ ie potekal' žS'.ii'e,,, nŠeffipfcc mO tečajnikov i 3čja°k™^ löknovneise .znan; regia, ^proMrara®1 podal'Tovariš Ji znani stro^pvÄj čaje. r7"’”° i^reäno ve. ljudi. Le-uspešno gčtepb' odvisno ocfSfiSnäfifiÄ stvaS Traktor pa je ——,— korak na poti/jkLčfJ<3i7/n'dffiöhP čevanjn täkSSWi f“8je^,?Igßlcl ßx ■^Tečajniki so tudi napräWl-*^'fI ?*Hnl pit iz cestWä^roffiemi^^ffeld?- ßc 39. ■ spv,;n,soIJAä[ tx ff^fflßfeag2qa.-rfij|2i[ uruoßn ßrnjoßt . o ßdboibO -inlivßiq idmarnoiaa o dinlivßjT . IkLOi-ž A|7q jj-tiäiv Po sklepu Uprnvfflegpli<.Kp^jjpJi^ Sò\ò-H iW Zelo'^.ra zvf^#\?§Lzav^--a . ^dfažitelj mora naj.xisjj.pqpqdPif PfeWattt9Pj£ %t«59 na bla’ mladih 31 *rfcir uiJißMrJf zdrli^lfem;^ lupec je doiža-koi ^ _iško rlkthdlXizkorist}lit zimski čas za v njr^rliičnin. izobraževdhje^ftdvtetefR.f« ßc x>!W y stanovanju «j ^-jsSäriiije Jagrič Zofkal noboiq itixoloq ßdort or r r-ü mxo?”a pravica' -ob .votabo-T? idn-mrrr, o JnfFjO «trfflßö1 zdraži or~nr .^r» pono ß2ßld larv draxomnzoq o. ,PRg°dbe in ve^ rf^ipromet ne- iinRxit-ffirnß r-hh ridtoiahn ^,P0i(ll-žl V C#o-rt ;e Pd 54.:.čl¥du Z.aRooa . o praklčr “ 5) pred- ■ÉMMMÉI rrrrjr rrnv^^ptrr p rf? Pò'Ji-S PÒ'fl-.\ qa ßnoijovob of mn 12. aprila, je pinomi' nega. » v 1 ö ff rifili v n i tx .nrllaßt .ftaonxovdr let 'z brki in povprašal .po, -oiqa PcS^òk^boto, _ _ _ novala našminka ^popqyggt.lfta in hmelj arfebYP^ÖSk o^#^M ßx .niliaßT enaindeveüda§SÄ^»i«ft- ofR^H^ob o ” se je 1878. ’ —-------------------- s^tòmxna r+poa^vrto ^rptpvriT r^rJ'p'Tnhr'^p^*ir» f.trjTrf^oovrvT.ntorm ^rj n*\ »Piska pAirt.v r.tr;Trf)OQvrYT,^',r'rrTO 0f7 r’v» .1 . ., ., „ ------ — povprašal rpo. .fotografski a; -ivßia urnßfIvßflovn o kubičnih mctri'lli,r10§lt;'>i,v,'.teäTV ffeniifl itaondo rfrntfibob rIinßpo'np4hHj> za ostrešje Wli-ò'' W'"’ijäffö rln§: -bo rnolaq otr ornih j.otm—' — • • ------- — molhom d uiaßlgoa o doIbO jaonjoinßilvßiogßx ßx mojogc o (trm/ 'fltlfiin lfli’ d itaonqn^ Hr”ißrAi,4<#' i m eòei uto! ovonao ivtioolob o dolbO :boi?a%iMeBdibptez^ njon iVi 7 os^SSjflMtìieso^tìHbi aorfgtu, aSt^rosBljjjtfnaŠihflardfefetlifiBtj la vzglednega kooperant^! i?) IfBtMe -< uŠBix onovtavßibx ßx ßdvoq.iiT V saippiipi-ay57g/apfgapo f tiiskE isb|i— ■• 1 ______JtßtenykUtM dfeOßießp^px^ßH nWi«#/fePie^jävJ Ì8ÒP?a*Pg9£ predsednik, kar je ostqjL^f^ -1 7 iWPßWf )gSV%ahi'žh'r'kTer je opravil 'rr bfo"— 'fàko je bilo kuptarfimeororf prvodlnSpbkOtjjtfr'Tfiše iRfrffItSi intoni t'äk'dj poftMfiS20.000 S-din. ni prepoznal in°f)Pfčel ponovno mOrfeoida kmetoma sa0ÌPn?dftómoÌn4PdkcdO|}TOéi.b(To je postalo ßs alditö'ri saj se vsak,.ßkfen8f&dtfo S-Ofrhifevjibgaja za nižjov§?j*07B ßiniÄteOd jeiiZfthtetialjosebno izkaz-Vlda« se nikamor Qi -totidjilfdnnSNPQiini idoTOljonjss^.a opravlja-Stanko pa ga je gqfifd-jubpo v-Jkjh-inžpekflijev-vlMrrkrajšem dvo-kot je — aWdi-SVIado se je goyowrje VlndiKivrnil hvalil, da je dober čevljar in din in jo odkuril. ----da lahko „za 1 starih .tisočakov------Obrekal je tudi Matjačcvega napravi prima čevlje. Le-te je tudi Stanku in njegovi ženi aeril in obljubil, da jihrbo jz 4 dni prinesel. Jekdo je omenil, da pojde [izek na Solzelo. To je Via gdlo in |se je začei posl' ■Hpa je ^rtfcfk Ml f1ai Martina. Domenila sta se, da bo Martin kar za čedno vsoto, ki mu jo jc graditelj hiše pomiril — zato triu je Martinova lepo postregla in Martin natak;- Cò\vr ßrtodnx Po zdrüÄtvl1 jlé phijkfdkO čj&i«n rKOro«druge i irr .r f kuso#tix-7ekm;ßS...VetUm Be: r j/ -7 jjli3jauAlAMC0JI(W' — .........'tun m «tim, re aazMmšr* -, živali, da ne bi strogi Alki zatoitöditfepoyer.'' MESTNI GRAD V STARIH ATENAH TIGRISU ANTON DERMOTA OBDOBJE (DNEVA, VRSTA TKANINE »RISTAR STRANKE V RUŠITI AMERICIJ ZRAST KRISTAL. JAJČASTE QUIRE Klm T.SVETME DREVO IAMCfiL VRSTA FR. AUTO. JUNAK SHAKES = REAROVE TRAGED. »OKVARJEN ČLOVEK RADOVAN GOBEC OSEBNI ZAIMEK SODELA- VEC KOZJI GLAS ZAREBR= NICA POLMER POKOJNA AM. FILM. IGRALKA augieSri ruj4e*mik|Rlemiski TOMAS STEARNS NAPI-OV, «88- I OSEBNI /t%S ZAIMEK JUD RASTLIN. TEKOČINA MALI ZASLON STRNJEN SADNI SOK KRAT Rti IIMZ. GR. JUNAK PRED TROJO STIRI ALA» NAR. HER DUŠAN NORSK; IIORALIČCE PLAT DIPLOMAT. ZBOR MORSKA OŽ 01 DANSKI OPALI DEL HLEBA ODKRITJE VAS PRI LJUPLIANI VELIKA ZAČETNICA RIM, 't IVANI MAŽURANI RIM. 5o GLINA RAZLIĆ. SAMOGL. STEVNIK 8.CWA pristaš vojaške UREDITVE VEZNIK SLOV. GLEDAL. IGRALEC STRUKTURA TRAM REKA V ANGLIJI DIVO ST. SLOVANOV VR.FILMA RAZGLEDN ITALIJA STRDENJE DRAMA TRGOVSKI PREDMET VENEZIA DEL ŽALCA TUDI MESTO v ITALIJI TONA ROMUNIJA DEL HRBTE= NICE AMER. IZUMIT. CELOTNA TEŽA ŠPANIJA MEDMET PRIGANJA NJA NAUK O COSPORAR STVU »ODJET. V ŠEMPETRU Vrsta m BARVE ENAKA SOGLASNIK SLABOST (THOMAS) TEZA EMBA* LAŽE SPOROČITI ŠTDRFob IUL1 GLAVNI ŠTEVNIH KISIK Hn DEL PRSTA RAČUN -STVO Z OBČIMI Števili TERORIST ORCANIZ ALŽIRU PASJA PASMA RUDNIK ŽIV-SREB. GOROVJE PAKISTANU TEKMOVAL KOMISIJA MOŠKO IME GRŠKA BOGINJA PRAVICE PODREDNI VEZNIK UJEMANJE OPUS SKICA OSNUTEK IZTROŠITI IZRABITI TRSKA MEDAL1A SESTAVINA OLJ GRŠKA ČRKA CAS v FIZIKI GLASBEN IZRAZ TERMO- METER SEVER KOLIBA USTNIK DELAVEC V RUDNIKU VOJVODINA ENAKA SOGL. ODETA PONIŽNO, ZVESTO TURŠKI, VELIKAŠ LITIJ RIBA PECIVO V9. ČRKA POGANI TRAČNI- CA KMETIJSKI KOMBINAT ČASOVNI ZNIK m ET CVETJA ŽITNI PLOD ENAK, KAVEN STARINAR ŽIVALI z BOGAT. KRZNOM NATRIJ OKRASNA PTICA ATA ANTON ČEHOV VOLT VEZNIK del POHIŠTVA -M. SOGLAS. PREKUCNIK JUG. PO-UTIK MATES TOiìT FOSFOR [ANTIKE 5. SAMOGL EST PESNITEV ČLOVEK, KI NE MORE GOVORITI HOV (V 5ESTAVLJ.) PREDLOG PRED OKR.) ENAKA SAMOGL. STADION BUDlftPEsU !•# IM ..GRKA 1969/3 PRILOGA HMELJARJA •Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor: predsednik: Karel Kač; člani: Plas-kan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge, dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. — Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 12 N-dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje. SEDOVŠEK Tone, kmet. inž. Napeljava vodil iz sintetične vrvice Hmelj rabi za navpično rast oporo, kar mu damo lahko s hmeljevkami ali žičnico. Po podatkih Hmeljne komisije za Slovenijo je bilo leta 1958 približno 2360 ha (88 %) hmeljišč s hmeljevkami in 310 ha (12%) hmeljišč z žično oporo. V letu 1968 je bilo še samo 580 ha (22 %) hmeljišč s hmeljevkami in približno 1990 ha (78 %) žičnic. S hmeljišči z žično oporo je nastopilo vprašanje materiala za vodila, sočasno pa novo delo napeljava vodil. Vse do pred nekaj leti smo napeljevali vodila ročno s pomočjo lesenih ali aluminijastih palic. Z velikimi kompleksi hmeljišč z žičnicami in z novim načinom sajenja v razdaljah 2,40 X 1,30 m in z napeljavo dveh vodil na sadiko, se je povečalo število vodil na hektar od prejšnjih 4200 na 6400 komadov na hektar. Zaradi velikega števila vodil in kratkega roka za to delovno operacijo, je bilo potrebno misliti na postopek, s katerim bi to delo opravili hitreje in z manjšim številom ljudi. Na pomoč je pristopil traktor s stolpom in žlebovi, ki je to delovno konico zmanjšal. Za primerjavo naj navedem, da pri ročni napeljavi potrebujemo pri 6.400 kom. vodil na ha okrog 130 ur, pri strojni napeljavi pa le okrog 42 ročnih in 4 traktorske ure. Danes je že precej hmeljišč, kjer to delo opravimo strojno. Ne glede na vrsto materiala za vodila, lahko napeljemo ročno ali strojno. Moj namen je opisati napeljavo vodil iz sintetične vrvice in zato si oglejmo možne načine napeljave: — ročna napeljava na enoletne kaveljčke; — ročna napeljava na stalne kaveljčke; — strojna napeljava na stalne kaveljčke; — strojna napeljava z vezanjem na nosilno žico. Način izdelave zanke je enak za ročno napeljavo na enoletne in stalne kaveljčke in za strojno napeljavo na stalne kaveljčke. Oglejmo si, kako naredimo zanko! Najprej vzamemo konec vrvice v roko ter ga predamo v drugo. Istočasno prekrižamo daljši konec s krajšim, kot kaže skica 1, z drugo roko s palcem in kazalcem potegnemo skozi krog daljši konec, kot kaže skica 2, s tem smo dobili zanko, kot nam kaže skica 3. Potrebno je še samo zategniti, kar storimo tako, da z eno roko držimo oba konca, z drugo za vrh zanke in zategnemo. Ročna napeljava na enoletne kavelčke Potrebujemo naslednje: — palico za dvigovanje vodil, — stojalo ali košaro za najmanj 2 kolobarja vrvice, — nož ali škarje, — vrvico in enoletne kaveljčke. ko. Ostalo delo je približno enako kot pri napeljavi na enoletne kaveljčke. Strojna napeljava na stalne kaveljčke Za strojno napeljavo na stalne kaveljčke potrebujemo: — traktor, — stolp z žlebovi 1 Način napeljave vodil iz sintetične vrvice Po izvedbi zanke, ki je opisana zgoraj, sledi dviganje vodila, kar opravimo tako, da vzamemo v roko enoletni kaveljček, v drugi imamo vrvico z zanko, jo zataknemo v kaveljčke in zategnemo. Kaveljček zataknemo s krajšim koncem za palico in dvignemo, prislonimo k nosilni žici in obesimo. Ko smo vodilo obesili stopimo z nogo na vodilo, da je napeto in odrežemo približno 70 cm od tal. Ročna napeljava na stalne kaveljčke Napeljavo na stalne kaveljčke opravimo s palico z -rogovilastim nastavkom (glej skico), na katerega nataknemo zan- — snope narezane vrvice, — vrv. Delovno skupino za strojno napeljavo sestavljajo traktor s stolpom in žlebovi in 4 delavci. Prva naloga delavcev je, da potegnejo v vsak žleb najmanj en snop narezanih vodil. Polnimo tako, da 2 delavca ostaneta na tleh, 2 delavca gresta na stolp in vržeta po žlebu vrv, nakar delavca na tleh privežeta na vrv snop in delavca na stolpu potegneta snop v žleb. Pri sintetični vrvici D-1300 je lahko v snopu okrog 2000 vodil dolžine 7,20 m, torej imamo pri enkratnem polnjenju žlebov okrog 8000 komadov vodil, s težo okrog 45 kg, kar zadostuje za 1,20 ha. Izdelava zanke je že opisana, zato je ne bom ponavljal. Ko smo naredili zanko, jo držimo v eni roki, z drugo primemo nosilno žico, nataknemo zanko na kaveljčke in zategnemo. Hitrost traktorja pri delu je okrog 1000 m na uro. Vezanje vodil na nosilno žico Za vezanje vodil na nosilno žico potrebujemo traktor, stolp z žlebovi, snope vodil in vrv. Polnjenje žlebov je enako kot pri strojni napeljavi na stalne kaveljčke. Pri vezanju na nosilno žico ne moremo zanke narediti prej v roki, ampak jo moramo narediti na nosilni žici. Način vezanja je naslednji: z roko primemo konec vrvice ter ga damo preko nosilne žice približno 25 cm — skica 4. Z eno roko držimo oba konca nekoliko pod nosilno žico, z drugo primemo krajši konec in Lojze CETINA, dipl. kmet. inž. Nekaj Področje odnosov med ljudmi je pri nas, posebno v kmetijski proizvodnji, še zelo slabo proučeno. Temu vprašanju ne posvečamo dovolj pozornosti niti v šolah, še manj pa v vsakdanjem življenju v proizvodnji. Človek ni stroj, ampak zelo zamotan fizični in duševni kompleks. Zato uspešnost dela ni odvisna le od fizične moči človeka, ampak tudi od tega — ali delo odgovarja delavcu — ali so pogoji dela primerni — ali smo pravilno ocenili motive, ki delavca pritegnejo ali odbijajo od dela. V sodobni organizaciji proizvodnje in vodenju je poudarek na človeku vedno večji tudi v industrijsko razvitih kapitalističnih državah. Zato se znanstvena disciplina psihologija dela vedno bolj razvija. Tudi pri nas že poznamo delovno mesto industrijskega psihologa. Žal pa v kmetijstvu še nimamo delovnih psihologov, ki bi proučevali zelo zamotane odnose v kmetijskih delovnih organizacijah. Prav takšen spremenjen odnos do delavca je pospešil razvoj nove vede ergo-nomike, ki proučuje zamotane zveze med človekom, delovnimi sredstvi in delovnim mestom. Spoznali so namreč, kako velik vpliv imajo pogoji dela na delovni učinek, v socialistični družbi pa se temu cilju pridruži še skrb za človeka. Na kongresu za znanstveno organizacijo dela v kmetijstvu, ki je bil julija 1968 v Helsinkih, je bilo čutiti novo gledišče do dela. Delo je del človekovega življenja, ne le pridobivanje materialnih potreb. Že v naravi človeka je, da nekaj dela in ustvarja. Otrokova igra ni nič drugega kot delo. Razni človekovi »konjički« so dostikrat naporni. Zaradi skrajševanja delovnega časa, se v razvitih državah mnogo ukvarjajo s problemom zaposlitve človeka v prostem času. Gradijo delavnice, kjer ljudje opravljajo razna rokodelska dela. Starejši ljudje, ki sè ne ukvarjajo z nobeno dejavnostjo, hitro ostarijo in navadno ne učakajo tako visoke starosti kot tisti, ki so do zadnjega zaposleni. Tudi iz vsakdanjega življenja vemo, da ni samo gmotni motiv tisti, ki nas vodi naredimo krog, nakar vtaknemo krajši konec v zanko, kar kažeta skici 5 in 6. S tem dobimo zanko skica 7, ki je enaka zanki skica 3. Ko smo naredili zanko, primemo z eno roko oba konca in zategnemo. Zategniti moramo trdno, da se vodila pri izvlačenju iz snopa ne premaknejo po nosilni žici. Hitrost traktorja je približno 1000 m na uro. Odvisna je od spretnosti delavcev na stolpu in od kvalitete priprave vrvice. Sidranje vodil v zemljo, je mogoče opraviti na več načinov: — s privezovanjem na količke, — s privezovanjem na spirale, — z zabadanjem v zemljo. Pri vezanju na količke ali Spirale so vodila lahko nekoliko krajša. pri odločitvah, kam bomo šli v službo. Mnogokrat se bomo raje odločili za delo, ki nas veseli, pa čeprav je zaslužek nekaj nižji. Važno je nadalje vzdušje v kolektivu. Mc. Gregor je postavil dve teoriji o človekovem odnosu do dela. Po prvi teoriji X: 1. povprečen človek ima odpor do dela in zato teži, da se mu izmika; 2. zato je treba človeka prisiljevati k delu, da bi dosegli cilj organizacije; 3. povprečen človek želi biti voden, se izogiba odgovornosti in želi sigurnost. V drugi teoriji Y, ki je nasprotna prvi, pa postavlja naslednje trditve: 1. Vlaganje fizičnega napora v delo je prav tako naravno kot igra ali odmor. 2. Zato povprečen človek nima odpora proti delu. Delo je lahko izvor zadovoljstva. 2. Nadzor in pretnja s kaznijo nista sredstvo za vlaganje napora pri delu. Človek se bo sam usmerjal in nadzoroval v službi k ciljem, katerim se posveča. 3. Posvečanje ciljem je odvisno od zadovoljstva, ki je povezano z uspehom. 4. Povprečen človek ne samo sprejema, ampak celo išče odgovornost. Odklanjanje odgovornosti, pomanjkanje ambicij in poudarjanje sigurnosti so posledice okolja, ne pa prirojene človekove značilnosti. 5. V človeku so velike intelektualne in ustvarjalne sposobnosti, ki pa v modernem industrijskem življenju niso izkoriščene. Sodobni odnosi med ljudmi v proizvodnji vedno bolj upoštevajo načela druge teorije. Vsak človek ali skupina ljudi je člen v verigi delovnih funkcij v organizaciji. Vsakemu delu moramo priznati odgovarjajoč pomen. Priznanje človeku, da je delo, ki ga opravlja v kolektivu važno, je pomemben motiv za delo. Odnose med ljudmi moramo graditi na zaupanju, tako pri dajanju pooblastil kot pri odgovornosti. Na večino ljudi — izjeme potrjujejo pravila — se lahko zanesemo, če jih seveda že ni pokvarilo Že pri pripravi vrvice v snope moramo računati na način sidranja vodil v zemljo. Pri dolžini 7,20 m je mišljeno zbadanje v zemljo. Za zabadanje potrebujemo palico z razporkom, ki mora biti za vrvico širok in ovalen. Po izbiri vodil, vodila napnemo in stopimo z eno nogo nanje približno 20 cm od sadike. 10 cm od tal vodila upognemo najmanj trikrat na dolžino 15 cm. Na upognjenem delu naredimo vozel, s tem smo naredili pentljo, ki jo položimo 20 cm od sadike v vrsti. Na pentljo postavimo palico z raporkom in z nogo potisnemo v zemljo, da so vodila napeta. Vodila zabodemo v zemljo pod kotom, ker s tem zmanjšamo možnost izvlačenja iz zemlje. Zabadanje je pri vseh načinih napeljave enako. okolje. Zato jim delovne naloge zaupamo, pa čeprav včasih s tem zavestno nekaj tvegamo. To je očitno že pri otrocih. Kadar jim kakšno nalogo zaupamo, nas bodo redkokdaj razočarali, kaj rado pa se lo zgodi ob stalnem opozarjanju in kontroli. Vodenje se je prav tako razvijalo v smeri vedno večjega upoštevanja človeka. Prva stopnja je t. im. empirično (izkustveno) vodenje. Vodja vodi skupino delavcev, ekonomsko enoto ali obrat na osnovi izkušenj. Druga stopnja je racionalno (miselno, zavestno) vodenje, vendar brezosebno. Zasleduje le svrho, zelo malo pa upošteva človeka. Na tej stopnji imamo funkcionalno obliko vodenja, ki pozna le odnos: zapovedovanje — izvršitev. Ta oblika vodenja ne more izkoristiti vseh sposobnosti človeka. Človek je kot stroj in ne misli mnogo, ker ga že način vodenja ne navaja na to. Zato je mnogo potencialnih ljudskih sposobnosti neizkoriščenih. Posebno velika škoda je, če ostanejo neizkoriščene sposobnosti strokovnjakov, za šolanje katerih vlagamo velika sredstva. Prav ta pojav je pri nas mnogokrat vzrok slabe produktivnosti dela in počasnega napredka. Tretja stopnja je znanstveno-zavestno vodenje, ki maksimalno vključuje razvoj tehnike in vseh strokovnih dosežkov in kar je najvažnejše upošteva tudi človeka, ki sodeluje pri procesu proizvodnje. Neprestano ga proučuje s fiziološkega, psihološkega in sociološkega vidika. Tako gledanje na človeka je bilo povod za razvoj vrste znanstvenih disciplin: fiziologije in psihologije dela ter sociologije. Danes že tudi pri nas vidimo razpise za delovna mesta psihologov in sociologov, vendar še zaenkrat pretežno v industriji. V kmetijstvu so manj poznani, čeprav je kmetijstvo v tem pogledu zahtevnejše. Kmetijski delavec nima opravka le s tehniko, temveč tudi v živimi bitji. Tudi pogoji dela so mnogokrat težavnejši kot v industriji. Delo se odvija na prostem v najrazličnejših vremenskih razmerah. 14. stran — Priloga isli o odnosih med ljudmi v proizvodnji Sodelovanje pri upravljanju ohranja delavčevo aktivnost in ustvarja ugodno razpoloženje in delovno vzdušje, čeprav smo pri nas osvojili načelo demokratičnega participativnega vodenja ga v praksi še nismo dosledno izpeljali. Delovne pogoje moramo čim bolj olajšati. Delavec mora imeti primerno obleko, obutev, orodje, čim bolje opremljeno delovno mesto itd. Vse premalo se ukvarjamo z vprašanjem, kako bi delavcem olajšali delo, izboljšali orodje in drugo opremo, čeprav vemo, da to vpliva na razpoloženje pri delu in storilnost. Po svetu se celo inštituti ukvarjajo z oblikovanjem orodja in strojev. Ročaji morajo biti gladki in take oblike, da je prijem čim boljši in ne povzroča žuljev. Obleka ne sme biti pretesna. Pri delih, ki lahko poškodujejo roke, moramo nositi rokavice. Nekatera dela ne smemo preki- njati tudi v deževnem vremenu, zato moramo imeti posebno opremo za dež. Razmislimo o zasilnih šotorih, kamor se lahko ljudje zatečejo v primeru nenadne nevihte. Z navedenimi primeri še zdaleč nisem izčrpal vseh možnosti. Želel sem dati le nekaj pobud skupinovodjem, delovodjem, tehnologom in drugim strokovnjakom, ki se ukvarjajo tako ali drugače z organizacijo dela. Iz navedenega lahko izluščimo na koncu lik dobrega vodje skupine ali proizvodne enote. Najvažnejše zahteve bomo strnili v naslednjih točkah: 1. Dobro mora biti seznanjen s tehnologijo. Delo, ki ga opravlja njegova skupina, mora dobro poznati. Prav tako mora dobro poznati pogoje dela. 2. Znati mora čitati pripravo dela, ki jo je dobil od tehnologa in na osnovi te organizirati delo. 3. Delavce mora neprestano učiti, posebno kadar uvaja nov postopek. Neprestano mora misliti, kako bi izboljšal pogoje dela, ne le evidentirati delovni učinek. 4. Poznavanje delavcev in pogojev, v katerih živijo, je važna naloga delovodje. 5. Odnos do delavcev mora biti človeški. Avtoriteto si mora zgraditi z dobrim odnosom in strokovnim znanjem, a ne s silo in grobim odnosom z ljudmi. 6. Prav tako mora imeti pravilen odnos do nadrejenih. Seveda pa mora biti tudi odnos nadrejenih do njega pravilen. Namen sestavka ni, da bi tako zamotano vprašanje obdelal v celoti, ampak da bi dal nekaj pobud v razmišljanje tistim, ki vodijo delo neposredno v proizvodnji. Stroji naj razbremenijo motiko in hmeljarja pri spomladanskih delih Spomladi stroje v hmeljnih nasadih premalo koristimo. Kljub temu, da za-sajamo hmelj na večje medvrstne razdalje, se odkopavanje in rez hmelja v večini nasadov opravlja še ročno. Včasih ni bilo druge izbire. Danes pa imamo na razpolago dva stroja — odkopalnik za odkopavanje hmelja in obrezovalnik za odkopavanje in obrezovanje hmelja hkrati. S prvim lahko opravimo približno polovico ročnega dela pri odkopavanju, z drugim pa, če so nasadi in tla primerni, odkopljemo in obrežemo strojno v celoti. Z načrtnejšim uvajanjem teh dveh strojev, tudi v kooperacijsko proizvodnjo, bi odpadlo precej skrbi in stroškov za delovno silo spomladi. Pridelovalci hmelja in kmetijski strokovnjaki bi se morali bolj zanimati za novosti in tudi sami na Dragica KRALJ, dipl kmet. inž. Pomen vzgoje V slovenskih hmeljiščih razmnožujemo že vrsto let samo eno sorto. Zadnji čas pripravljamo nove genotipe, ki bodo v bližnji prihodnosti pripravljeni za razmnoževanje. Sorti katero želimo vzgajati, moramo priznati določeno specifičnost in ji prilagajati agrotehniko, gnojenje, zaščito in tehnologijo. Vsaka sorta je svojstven genotip, ki ima svojstvene zahteve. Proizvajalec se mora zato spoznati z njo, z njenimi lastnostmi, in le takrat, ko ji bo prilagodil pogoje lahko sorta pokaže svojo gospodarsko vrednost. V kolikor sorti pogojev ne prilagodimo, se pač prilagodi ona, se modificira. Ce ekološke prilike kraja, v katerem vzgajamo sorto, prekoračijo meje njene reakcijske norme, ki je določena z genotipom, se sorta mora spremeniti, da se obdrži pri življenju in razvije svoje generativne organe. Dedne osnove, ki so lokalizirane v celičnem jedru, samo usmerjajo razvoj nekega svojstva rastline in se pri zadovoljivih tem področju kaj prispevati, jih posredovati drugim in jih hitreje spraviti v življenje. S tem bi možnosti za pocenitev pridelka prej in bolje izkoristili. Cesto pa je odstopanje od starega spremljano z veliko mero nezaupanja in kritičnosti, prav toliko pa manjka optimizma, vztrajnosti in želje po napredku. Tudi na žitni kombajn, brez katerega danes ne gre, smo sprva kazali s prstom. Težave pa so le na zapleveljenih njivah ali pa če ga nismo znali pravilno uporabljati. Zato je važno, da kadar uvajamo nove stroje, dobro poznamo njihove zahteve in pogoje, v katerih lahko najučinkoviteje delajo. Na mehaniziranje spomladanskih del za prihodnje leto, bodisi v kooperacijski ali lastni proizvodnji, moramo misliti že pri hmelju prilikah rastlina ne spremeni. Citoplazma, ki sestavlja glavni del tkiva, pa se zato spreminja z menjavanjem intenzitete zunanjih faktorjev. Nastopajo modifikacije, spremembe, ki izginejo skupno z rastlino. Lahko pa so trajnejše (trajne modifikacije) in se prenašajo na svoje vegetativno potomstvo. Poučen je primer, poznan pri bršljanu (Hedera helix), kjer nastane transformacija organa, odvisno od tega, iz katerega dela smo vzeli sadike za novi organizem. Mlade rastline bršljana imajo večkrpate liste, ki ostanejo enaki tudi skozi desetletja, če bršljan polzi po senčnih tleh. Iz sadike take rastline se razvijajo nove istega tipa, seveda, če imajo prostor za plezanje in dovolj hrane. Ko se bršljan povzpne na zid tako, da dobiva hrano iz glavnega stebla, a ima dovolj svetlobe, se transformira in dobi lipaste liste. To obliko obdrži, če ga razmnožujemo vegetativno. Ce pa ga razmno- sedaj in nasade že letos temu primemo oskrbovati. Hmelja pri napeljavi ne smemo na dolgo grobati. Napeljati ga moramo navpično ali le rahlo poševno, osuti pa srednje visoko. Poleti moramo skrbeti za rahlo zemljo, hmeljišča ne smejo biti zapeleveljena. V jeseni opravimo odoravanje, spomladi pa nasade pred spomladanskimi deli dobro pobranamo in izravnamo jesensko brazdo. Odstraniti moramo vse ostanke žice in drugega, kar ne spada na njivo. To bi pa bilo v grobem tudi vse. Sprememba je le pri načinu napeljave, vse drage mere pa v dobro oskrbovanih hmelj skih nasadih že itak izvajamo in ne vsebujejo ničesar, kar bi podražilo pridelek, omogočajo pa dober izkoristek razpoložljivih strojev. žujemo s semenom, imajo mlade rastlinice vedno večkrpe liste. Ta primer nam dobro ponazarja vpliv ekoloških prilik na razvoj rastlin oziroma na važnost vzgoje reprodukcijskega materiala v pogojih, ki so za genotip optimalni. V hmeljarstvu problem vzgoje reprodukcijskega materiala še ni popolnoma razčiščen. Zaradi specifične lasnosti hmelja, da za reprodukcijo zadostuje sadika, odrezana iz podzemnega dela trte, vsak proizvajalec hmelja tudi sam vzgaja reprodukcijski material. Pri tem ne polaga važnosti na kakovost, saj se vsaka sadika rada prime. Hmeljar ve iz izkušnje, da sadika in ukoreninjenec, zrasteta tudi v slabih pogojih, zato vsa prizadevanja posveča proizvodnemu hmelju. Pri takem načinu ne dobimo najboljših sadik, zato tudi nova 15. stran — Priloga a reprodukcijskega materiala rastlina nima najboljših lastnosti. Nevarno je tudi da sadike niso sortno čiste in se primesi z reprodukcijo širijo. Z uvajanjem priznavanega sadilnega materiala smo nekoliko omejili to nedoslednost. Organizacija dela dopušča vzgojo reprodukcijskega materiala na specializiranem obratu, zato smo se prilagodili pogojem in proizvajalca obremenili z večjo odgovornostjo. Hmeljar mora upoštevati pomen hmeljne rastline in reproduk- cijskega materiala — vzporedno s kompleksom drugih — proizvodnih dejavnikov. Predpis določuje razmnoževanje rastlin samo s priznanim sadilnim materialom in določa, da se sme s proizvodnjo reprodukcijskega materiala ukvarjati samo proizvajalec, ki ima hmeljišča, ki so bila posajena s priznanimi sadikami. Delovna organizacija mora imeti tudi strokovno službo, ki kontrolira pridelovanje sadilnega materiala in ugotavlja pogoje za priznavanje. Na osnovi zapisnikov stro- kovne kontrole pooblaščena organizacija priznava in odbira hmeljne rastline. Proizvajalec mora voditi evidenco nad pridelovanjem sadilnega materiala in ga sam pakirati, plombirati in deklarirati. Odgovren je za podatke v deklaraciji o poreklu in sortni čistosti. Tako pridobivanje reprodukcijskega materiala ob upoštevanju rastline in njenih zahtev, je prvi korak za povečanje pridelka hmelja. dovolj velika izbira (umetnih) mineralnih gnojil Blažena Pugelj, dipl. ing. agr. Na trgu je V zadnjem času želijo tovarne umetnih gnojil čim bolj zadovoljiti kmetijske organizacije in individualnega proizvajalca (kmetovalca) s svojimi proizvodi. Zato je težnja tovarn, da bo tržišče založeno z zadostno količino vsakovrstnih gnojil, ki odgovarjajo za posamezna področja, posevke in nasade. V celotnem sortimentu ločimo: 1. Posamezna gnojila (individualna) 2. Mešana gnojila 3. Kompleksna gnojila 1. Posameznih dušičnih, fosfornih in kalijevih gnojil je precejšnja izbira in jih je tudi na trgu na voljo dovolj, če se v pravem času zanimamo zanje. Gnojila so več ali manj poznana. Njihove lastnosti so razvidne iz tabele: Tabela: 1 PREGLED POSAMEZNIH MINERALNIH GNOJIL Dušična gnojila Gnojilo vsebuje: OBLIKA BARVA Hitrost delovanja Način uporabe Nitromonkal ali KAN 20,5—27 % N 20 % apna granuliran sivo, rdečkasta 1/2 hitro 1/2 počasneje 1/4—1/3 pred setvijo, z ostalo količino se dognojuje v več obrokih po površini. Amonijev nitrat 32,5—35 % N 2-7 % kristalen bela hitro Odgovarja za vsa tla. Delno pred setvijo, deloma za prihranje-vanje, je primeren za vsa tla. Amonijev sulfat 21 % N magnezija kristalen bela počasneje Zaorjemo ali zabranamo ga pred setvijo. Primeren je za nevtralna ali alkalična tla. Urea (kermabid) 46 % N žveplo kristalen bela hitro in Pri osnovnem gnojenju ga zaorjemo in zabranamo (v odgovarjajočih manjših ko- Apneni dušik (cianamid) A 18—25 % N do 50 % apna prah ali granuliran črno sive počasneje ličinah). Dodajamo ga zaščitnim sredstvom ob škropljenju. 10—20 dni pred setvijo (predvsem na zaplevljenih njivah). Primemo je za nev- traina in kisla tla. Fosforna Gnojilo gnojila vsebuje: Superfosfat 16—18 %. PA apno in, žveplo v prahu ali sivo, hitro granuliran bela Tomaževa hitro, vendar žlindra 14-18 % PA do 50 % apna v prahu trajnejše Pelofos 28—30 % PA do 40 % apna v prahu ali sivo, črna počasnejše do 4 % zelo Hiperfosfat magnezija granuliran ali mikrofos (fino mleti svetlo počasi in surovi fosf.) 17—18 % PA do 48 % apna zelo fin prah pepelnate trajnejše Pri osnovni obdelavi: pred setvijo in za dognojevanje. Ugodno deluje na alkaličnih, nevtralnih tleh, na slabo kislih tleh, izmenjaje v kolobarju s tomaževo žlindro ali pelofosom. Za založno gnojenje in predsetveno gnojenje, na slabo kislih in kislih tleh. Za založno gnojenje in predsetveno gnojenje, na slabo kislih in kislih tleh. Za založno gnojenje. Na slabo kislih in kislih vlažnih in dobro humoznih tleh. Kalijeva Gnojilo gnojila vsebuje: 40 %, kalijeva — sol 38—42 % K20 Kalijev sulfat 48—52 % K,0 Patent kalij 26—32 % ICO 18—12 % magnezija in žvepla fino do grobo zrnat belkasta ali ali granuliran sivkasta hitro fino zrnat bela do siva hitro fino zrnat bela do siva hitro Pri temeljni obdelavi za založno gnojenje ali pred setvijo. Za vsa tla. Pri temeljni obdelavi za založno gnojenje ali pred setvijo. Za vsa tla. Pri gnojenju na zalogo v novih nasadih ali pred setvijo, v globino ali po površini. Za vsa tla. 2. V praksi poleg posameznih dušičnih, fosfornih in kalijevih gnojil vedno več uporabljamo mešana in kompleksna mineralna gnojila. Mešana gnojila so mešanica dveh ali treh posameznih gnojil. Posamezna gnojila mešajo v različnih razmerjih in kombinacijah hranil. Navadno vsebujejo mešana gnojila 22—40 odstotkov aktivne snovi. Pri izdelavi mešanic tovarne upoštevajo nasvete strokovnjakov, ki na podlagi poprečnih rezultatov analiz zemlje in poskusov predlagajo mešanice, za posamezne posevke in področja. Mešano gnojilo vsebuje lahko samo duših in fosfor (NP) ali fosfor in kalij (PK) ali dušik in kalij (NK). Najbolj pogosto uporabljamo mešanice dušika, fosfora in kalija (NPK), kajti rastline potrebujejo za prehrano vse tri elemente. Taka gnojila so v trgovini že v prirejenem razmerju. Sami pa si jih pripravimo tako, da zmešamo posamezna gnojila v potrebnem, po analizi zemlje, priporočenem razmerju. Ker je uporaba mešanih gnojil enostavnejša in cenejša, zato se jih radi poslužujemo. Gnojenje se opravi z vsemi tremi glavnimi hranilnimi elementi naenkrat (namesto 2—3 kratnega gnojenja s posameznimi gnojili), predvsem še, če gnojimo z zadostno količino in pravo vrsto; istočasno pa odpravljamo napake, ki nastajajo pri enostavnem gnojenju. Mešana, kakor tudi kompleksna gnojila imenujemo po glavnih hranilnih komponentah, iz katerih je gnojilo sestavljeno. Gnojilna vrednost vseh gnojil je različna. Razvidna je na vsaki vreči gnojila. Gnojilna vrednost npr. nitrofoskala N:P:K 4:14:11 je naslednja: v 100 kg nitrofoskala 4:14:11 imamo: 4 kg čistega dušika (N) kar odgovarja 19,05 kg 21 % amonsulfata 14 kg fosforne kisline (P205) odgovarja 38.3 kg 18 % superfosfata 23.3 kg 30 % mikrofosa in 11 kg kalija (K,0) odgovarja 18.3 kg 60 % kalijeve soli Račun je zelo preprost: v 10 kg amonsulfata= 21 % N v X kg amonsulfata = 4 % N v nitrofoskalu 400 : 21 = 19,05 kg = 21 % amonsulfata Ce mešano gnojilo vsebuje le dve komponenti je označeno le z dvema elementoma. Odločimo se za gnojenje travnika s 1000 kg (NPK) nitrofoskala, 4:14:11 na ha. V tem primeru bomo gnojiil z (4 X 10 = = 40) 40 kg čistega dušika (N) na ha, s 140 kg fosforne kisline (P205) na ha in s 110 kg čistega kalija („O) na ha; to je enako 190 kg 21 % amonsulfata, 338 kg 18 % superfosfata in 233 kg 30 % mikru-fosa in 183 kg 60 % kalijeve soli. Na enak način preračunavamo za vsa ostala mešana in kompleksna gnojila. Izbira mešanih gnojil, ki jih izdelujejo tovarne pri nas, je že dokaj pestra. Zaradi pravilne odločitve pri izbiri gnojil objavljamo glavne vrste mešanih gnojil najbližjih tovarn. TABELA 2 TOVARNA DUŠIKA RUŠE PRI MARIBORU IZDELUJE NASLEDNJA MEŠANA GNOJILA: Vr;'’tal Komponente iz katerih l&i je gnojilo Posevek, za katerega se gnojilo najbolje priporoča Tla, za katera vrsta gnojila, najbolje odgovarja Čas gnojenja NPK 4:14:11 dušika fosfora kalija amonsulfat superfosfat kalijev mikrofos sulfat za travnike (z dognojevanjem z dušikom po prvi košnji) in in za ozimine za kisla, slabo kisla do nevtralna tla za ozimine v jeseni za travnike spomladi 4:18:12 amonsulfat mikrofos kalijev sulfat za travnike in pašnike, na njivah le na zelo kislih tleh za kisla in močno kisla, humozna in vlažna tla v jeseni 4: 9:18 amonsulfat superfosfat kalijev sulfat za vse poljščine, predvsem okopavine za nevtralna tla spomladi 6: 8:16 amonsulfat superfosfat kalijev sulfat za vse poljščine, predvsem okopavine za nevtralna tla spomladi pred setvijo 10:10:14 amonsulfat superfosfat 60 % kalijeve soli ali kalijevega sulfata za vse poljščine, predvsem za krompir, hmelj, sadovnjake, vinograde za nevtralna tla spomladi 10:10:10 amonsulfat trifosfat ali mikrofos kalijeva sol ali sulfat za gnojenje ozimin za slabo kisla in kisla v jeseni 12:12:12 amonsulfat trifosfat kalijeva sol ali sulfat za okopanine in ostale poljščine za nevtralna ali slabo kisla tla spomladi 8: 8: 8 amonsulfat superfosfat 60 %, kabali tri- jeva sol fosfat pred setvijo, predvsem za okopavine, pa tudi za travnike, kjer je fosfora in kalija dovolj za kisla tla spomladi 0:20:20 mikrofos 60 % kalijeva sol predvsem za pašnike in travnike in za meliorativno gnojenje za kisla, vlažna in humozna tla v jeseni 0 17:17 1/2 superfosfat 1/2 mikrofos 60 %; kalijeva sol za gnojenje na zalogo za kisla, slabo kisla tla za nestelna 0 18:14 superfosfat kalijeva sol za gnojenje na zalogo za slabo kisla do nevtralna tla spomladi 0 20:30 trifosfat kalijeva sol za gnojenje na zalogo za vsa tla v jeseni ali spomladi N:P:K:Mg:Eamonsulfat tripleks 8:8:16:1:1 6:10:18:1:1 amonsulfat kalijev sulfat kalijev sulfat za gnojenje sadovnjakov za gnojenje vinogradov za vsa tla za vsa tla v jeseni ali spomladi v jeseni ali spomladi TABELA 2 a Za vrtne in okrasne rastline Vrsta gnojila Komponente, iz katerih je gnojilo sestavljeno Posevek ,za katerega se gnojilo priporoča Nitrofoskal N:P:K:Mg:B 10:7:15:1:1 amonsulfat trifosfat kalijev sulfat »Special« liran za zelenjavo — granu- 7:7:7 amonsulfat trifosfat kalijev sulfat »Cvetal« rastlinje »u« za listnato okrasno — tekoči 5:6:8 amonsulfat trifosfat kalijev ' sulfat »Cvetal« rastlinje »s« za cvetoče okrasno — tekoči (Opomba: Vsi notrofoskali v katerih je sestavna komponenta mikrofos, bodo od jeseni dalje v granulirani obliki). TABELA 3 KOMPLEKSNA GNOJILA — PROIZVOD TOVARNE »INA« V KUTINI Vrsta gnojila gnojilo priporoča Kultura za katero se Tla za katera vrsta gnojila odgovarja Cas gnojenja Nitrofoskal N : P : K 13:10:12 za vse kulture, žita, okopavine, sadovnjaki, vinogradi, travniki in pašniki za vse vrste tal pred setvijo ozimin v jeseni, pred setvijo ja-rin, okopavin in travinj spomladi 17: 8: 9 za vse kulture za dognojevanje za vse vrste tal med rastjo v 2—3 obrokih (zaradi visokega odstotka dušika) 11:11:16 za vse kulture za vse vrste tal, pred-pred setvijo vsem za tla, ki so revna na kaliju 12:12:12 za vse kulture za vse vrste tal pred setvijo 9:18:18 predvsem za gnojenje koruze za vse vrste tal pred setvijo 8:16:22 predvsem za 'gnojenje krompirja v sadjarstvu in vinogradništvu za vse vrste tal pred oranjem 14:14:14 za gnojenje zelenjadnicza vse vrste tal in okopavin na brazdo 10:20:10 za vse kulture za vsa tla, predvsem za tla revna na fosforu 15:10:10 za vse kulture za dognojevanje za vse vrste tal med rastjo v 2—3 obrokih 3. Kompleksna mineralna gnojila vsebujejo navadno tri glavna hranila. Proizvodni proces teh gnojil zahteva kemijske spremembe, pri katerih nastajajo nove spojine. Te spojine vsebujejo vse elemente, ki so zastopani v surovini: dušik, fosfor in kalij, v oblikah, ki so rastlinam lahko dostopne. Poleg osnovnih hranil vsebujejo kompleksna gnojila še nekaj mikroelementov. Kompleksna gnojila vsebujejo od 30 do 50 % pa celo čez 50 % aktivne snovi. Od mešanih gnojil se razlikujejo po razmerju hranil v vsaki granuli (zrnu). To razmerje naj bi bilo v vsaki gnanuli enako, kar je za prehrano rastlin velikega pomena. Zrno (granula) v kompleksnem gnojilu, katero prihaja v tleh v dotik z vodo, se počasi topi. Iz nje se enakomerno sproščajo vsa hranila, ki jih vsebujejo zrna. Rastline jih sprejemajo pod ugodnimi pogoji v zadostni količini. Zaradi počasnega topljenja zrna ne prihaja do izgube hranil pri izpiranju. Hranila pa se tudi ne vežejo v tleh. Osnovne surovine za proizvajanje kompleksnih gnojil so: surovi fosfati ali tudi trojni superfosfat (trifosfat), 60 °/o kalijeva sol in dolomit. Vse te surovine se obdelujejo z dušično kislino, žvepleno in fosforno kislino, ali tudi z amonijakom. Pri takem postopku prihaja do raznih kemijskih sprememb. Nastajajo nove spojine, katere so stabilne. Proizvodnja je organizirana tako, da je pri topljenju surovin potreben večji odstotek dušične kisline. Zato vsebujejo vsa kompleksna gnojila visok odstotek dušika. Kompleksna gnojila niso higroskopna. Pri skladiščenju se granule ne sprijemajo v kepe. Lahko se razsipajo. Stroški transporta in gnojenja so zaradi enkratne uporabe zmanjšani. Tovrstna gnojila izdeluje pri nas tovarna »INA« Tvornica petrokemij skih proizvoda v Kutini. Gnojil imamo na razpolago dovolj. Pri izbiri in odločanju količine gnojil je prav, če imamo pri roki kemijsko analizo zemlje. Ta nam bo za nekaj časa lahko dala smernice. Važno vlogo pa igra tudi cena gnojila, kar tudi ni za prezreti. Predsestvo evropskega hmeljarskega biroja je zasedalo 8. marea v Pariza Predsedstvo EHB je imelo svoje redno spomladansko zasedanje 8. marca v Parizu. Zasedanja sta se udeležila dva naša predstavnika ing. Cetina in dr. Pavlič. Dnevni red zasedanja je bil naslednji: 1. Imenovanje uradnega predstavnika iz vsake države 2. Volitve predsednika in podpredsednikov 3. Potrditev zapisnika zadnje seje z dne 13. 8. 1968 4. Generalni sekretariat EBH 5. Poročilo članov o položaju hmeljarstva v deželah članicah 6. Izmenjava mnenj o položaju na svetovnem hmelj skem trgu 7. Poslovnik komisij EHB 8. Priprava 19. kongresa EHB 9. Hmeljarsko odlikovanje 10. Eventualna resolucija 11. Razno Predsednik Cetina je otvoril sejo, predlagal udeležencem da počastijo spomin na umrlega častnega predsednika EHB C. Luxa z enominutnim molkom. V kratkih črtah je orisal plodno delo in zasluge pokojnika za organizacijo EHB. Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet. Ad 1. Na seji so bili prisotni naslednji predstavniki iz posameznih držav (prvi je uradni predstavnik): Belgija: Top, prisotni še Pollet, van Mileghem, Bolgarija: Konstantinov, Cehoslovaška: Knakal, Smrčka, Hva- lovskv, ZR Nemčija: Seebacher, dr. Kastner Anglija: Čop. Holmes, Broom, Turner, Španija: de Arcenegui Jugoslavija: ing. Cetina, dr. Pavlič. Opravičil se je predstavnik Poljske. Prisotni so bili še: dr. Maton, predsednik tehnične komisije EHB, dr. Schneider, generalni sekretar EHB. Ad 2. Ker je sedanjemu predsedniku ing. Cetini potekel 2-letni mandat je bil za novega predsednika soglasno izvoljen nemški predstavnik Höfter, za podpredsednike pa Knakal (Cehoslovaška), Top (Belgija), de Arcenegui (Španija). 18. stran — Priloga Ad 3. Zapisnik zadnje seje predsedstva je bil po dopolnitvi, da se v zapisnik vnese sklep o odlikovanju g. Allsopp-a (Anglija) z 2. stopnjo hmeljarskega ordena: oficir hmeljarskega ordena, soglasno sprejet. Ad 4. Sedanji generalni sekretar dr. Schneider je potrdil svoj že v Londonu napovedan odstop z utemeljitvijo, da ne dela več na hmeljarskem področju. Za novega generalnega sekretarja je bil predlagan in soglasno izvoljen naš delegat dr. Pavlič. Dr. Pavlič je sprejel predlog s pridržkom, da bo daj definitiven pristanek na kongresu v Ljubljani in se je zahvalil za izkazano mu zaupanje. Ad 5. Predstavniki posameznih držav so podali poročila o površinah hmeljišč, o pridelku in prodaji hmelja v njihovih državah. Po podatkih je bilo v letu 1968 v državah članicah 38.632 ha hmeljišč, pridelek hmelja pa je znašal 1,057.895 stotov ä 50 kg (v nadaljnjem besedilu stotov). V primerjavi z letom 1967 so se površine zmanjšale za 259 ha, pridelek pa za 25.848 stotov. Češki predstavniki so poročali, da je zaradi avgustovskih dogodkov ostalo 40 ha hmeljišč neobranih, 160 ha pa le delno obranih. Nemci so poročali, da je bilo od celotne letine 437.735 stotov okrog 340.000 stotov (80%) hmelja prodanega v predprodaji in le 20 % po dnevnih cenah. Poprečne cene so bile od 370—380 DM/stot ä 50 kg. S cenami proizvajalci niso zadovoljni. Neugodno na izvoz vplivajo tudi nove takse, ki so bile uvedene lani v zvezi z mednarodno monetarno krizo. Angleži so poročali, da so predvidene potreb po hmelju za 12 % večje kot je bila ponudba, kar je posledica močnega zmanjšanja površin v preteklem letu (za 487 ha). Okrog 2% hmeljišč je ostalo neobranih. V Franciji so pridelali za 4.000 stotov manj hmelja kot v letu 1967. Imeli so najsiabši pridelek v zadnjih 10 letih. Sorta »Record«, ki je imajo okrog 75 ha, je dala pridelek 24 stotov na hektar z visokim odstotkom smol (11 do 12 %). Zaskrbljujoče pa je nazadovanje porabe hmelja v pivu. Poprečno ga porabijo 120 gr/hl, poznani pa so tudi primeri, ko ga dajo le 70 gr/hl. Ko so vsi delegati dali svoja poročila, je bil sestavljen pregled površin in pridelka hmelja v državah članicah EHB (glej tabelo 1!). A.d 6. V tej točki dnevnega reda se je razvila razprava o položaju na hmelj skem tržišču. Najprej so bile ugotovljene predvidene površine hmeljišč po državah EHB in ocena, koliko je od tega sort z veliko količino smol. Ta podatek je danes že pomemben, ker se zaradi tega zmanjšuje potrebna količina hmelja za pivo. Podatki so prikazani v tabeli 1. Zmanjšanje dodajanja hmelja pivu lahko povzroči probleme proizvajalcem hmelja. V Angliji se je zaradi zmanjšanja površin položaj nekoliko izboljšal. V zadnjem času je v Angliji čutiti močnejše povpraševanje po grenkem pivu. Na znižanje cen je vplivala tudi velika ponudba cenenega ameriškega hmelja za ekstrakcijo. Nadalje je bilo v razpravi ugotovljeno, da bi zmanjšanje površin v ZDA ugodno vplivalo na ceno hmelja. Lanske ocene pridelka so bile razmeroma točne, vendar so priporočali, da bi izmenjali metode in izkušnje pri oceni pridelka pred obiranjem. Nadproizvodnja pospešuje ekstra- hiranje hmelja in s tem podaljšuje sedanjo krizo. Predstavnikom držav članic EGB je bilo tudi zastavljeno vprašanje, kako daleč so z ureditvijo hmeljskega trga in kakšen vpliv bo to imelo na ostale članice EHB. Nemški predstavnik je pojasnil, da se postopek zelo zavlačuje. Koncept še ni povsem izkristaliziran. Težišče je na uvedbi garantiranih cen in pospeševanju dolgoročne prodaje hmelja. Pri uvajanju carinskih omejitev in količinskih uvoznih kontingentov imajo težave zaradi drugih gospodarskih skupin (pivovarništvo, trgovina), ki temu nasprotujejo in zaradi obveznosti, ki izvirajo iz dogovorov v okviru Kennedyjeve runde. Po teh dogovorih bo do leta 1973 zmanjšana carina izven EGS od 12 na 9 %. Tudi z določanjem količinskih uvoznih kontingentov za hmelj so težave zaradi obveznosti ki jih imajo do članov GATT (Splošni sporazum o trgovini in carinah). V ureditev tržišča nameravajo vključiti tudi hmeljski ekstrakt. Nadalje so dali prisotni približne ocene o količinah hmelja letnika 1969, ki je že prodan v okviru dolgoročnih pogodb: Belgija 17.000 stotov ä 50 kg Bolgarija — Cehoslovaška 70.000 stotov ZR Nemčija 345.000 stotov Frincija 28.000 stotov Jugoslavija 70.000 stotov Anglija in Španija 100 %. Glede informacije, da so tudi v Italiji v okolici Torina začeli s poskusnim pridelovanjem hmelja, je bil sprejet sklep, da se te proizvajalce opozori na sedanji položaj na hmeljskem tržišču in se jim sajenje hmelja odsvetuje. Angleški predstavniki so opozarjali na nevarnost konkurence ameriškega hme- lja, ki prihaja na trg v obliki ekstraktov. Ad 7. Tehnična komisija EHB je predložila predsedstvu predlog poslovnika. Ko bo predložen tudi predlog poslovnika znanstvene komisije, bo komisija, ki je bila imenovana na zadnjem zasedanju izdelala enoten poslovnik za komisije EHB. Ad 8. V tej točki dnevnega reda so dali prisotni okvirno število udeležencev na 19. kongresu EHB, ki bo avgusta v Ljubljani. Po tej oceni se bo kongresa udeležilo naslednje število delegatov: iz Belgije 20, Bolgarije 5, Cehoslovaške 15. ZR Nemčije 20, Anglije 20, Španije 3, Francije 12. To je skupaj 95 udeležencev. Če k temu dodamo še goste iz povabljenih držav in domače udeležence, lahko pričakujemo, da se bo kongresa v Jugoslaviji udeležilo 150^judi. Ad 9. Predsedstvo predlaga bolgarskega predstavnika ing. Gjurova za odlikovanje. Generalni sekretar dr. Schneider prosi prisotne, da mu sporočijo do 30. 6. 1969' predloge za hmeljska odlikovanja po že ustaljenem ključu. Ad 10. Resolucija ni bila predložena. Ad 11. Povabilo belgijske delegacije, da bi bil naslednji kongres leta 1970 v Belgiji, je predsedstvo sprejelo. Naslednji kongresi bodo predvidoma: leta 1971 na Poljskem, 1972 v Franciji, 1973 v ZR Nemčiji in 1974 v Bolgariji. Sprejet je bil nadalje sklep, da se iz predračuna EHB dodeli Tehnični komisiji za stroške publiciranja 3.400 francoskih frankov. Ob 13. uri je predsednik zaključil sejo in se zahvalil prisotnim za aktivno sodelovanje. To je bila zadnja seja predsedstva, ki ji je v dvoletni mandatni dobi predsedoval jugoslovanski predstavnik. Pregled površin in pridelka hmelja v državah EHB v letu 1968 Država Površina hektarih Pridelek stotov 50 kg /ha Pridelek stotov 50 kg Predvidene površine v hektarov letu 1969 Od tega sort z velikim odstot. smol hektarov Belgija 1095 33 35000 1095 700 Bolgarija 1200 8,4 10060 1200 — Čchoslovaška 8749 19,2 168314 8749 — ZR Nemčija 11800 37,1 437735 11800 1000 Anglija 7251 27,9 202219 6600 600 Španija 1016 26,5 26727 - 1146 1000 Francija 1335 29,2 38800 1250 250 Jugoslavija 3970 24,8 98840 3970 — Poljska 2216 21,0 40200 2200 (ocena) — Skupaj EHB 38632 27,3 1057895 38010 3550 Dragica Kralj, dipl. kmet. inž. 3Možnosti povečanja proizvodnje hmelja s pomočjo žlahtnenja Človek je odvisen od rastline, zato ji posveča vedno več pozornosti. Vedno išče nove možnosti za proizvodnjo. Pridobiva nove površine z namakanjem ali odvodnjavanjem ali povečuje proizvodnjo na že obstoječih površinah z zboljševa-njem zunanjih pogojev, z agrotehniko, gnojenjem, obdelavo zatiranjem bolezni in škodljivcev itd. Vendar s temi ukrepi vsega ne zmore, ker rastlina prej ali slej odpove in ne reagira na izboljšanje zunanjih pogojev. Njena reakcijska norma je premajhna. Sedaj si lahko pomagamo samo z žlaht-nenjem, s pridobivanjem novih genotipov, novih sort, ki bodo produktivnejše. Pri žlahtnenju se poslužujemo raznih metod npr. mutacij ali naslednjih variacij, hibridizacije, poliploidije. Vse te metode vodijo k istemu cilju: pridobiti novi genotip, ki bo produktivnejši od dosedanjega. Rezultati žlahten j a v povečevanju produktivnosti so pri vseh vrstah veliki. Intenziteta dela pri nekaterih rastlinah je večja in so rezultati večji, recimo pri pšenici, koruzi, sladkorni pesi. Izkoriščanje raznih možnosti za večjo proizvodnjo zahteva določene stroške. Pri žlahtnenju so ti najmanjši, ker novi genotipi zamenjujejo stare, slabo proizvodne rastline s slabo kvaliteto. Nujno morajo biti produktivnejši in imeti boljšo kvaliteto od obstoječih. Pri žlahtnenju hmelja obstajajo določene specifičnosti, ki jih moramo upoštevati in se jim prilagajati. Hmelj, kot vse vrste, ki se vegetativno razmnožujejo, je močno heterozigoten in če mreidemo na generativno razmnoževanje, pride do močnega cepljenja. Vegetativno razmnoževanje pa nam omogoča, da v času žlahtnenja, v katerikoli fazi selekcijskega procesa izločimo genotipe, ki jih lahko zadržimo nespremenjene. S tem aseksualnim načinom razmnoževanja se reproducira genotip iz generacije v generacijo. To lastnost smo optimalno izkoristili v našem žlahtniteljskem programu in že iz direktnih medsortnih križanj izločili genotipe, jih vegetativno razmnožili in jih odbrali glede na pridelek ter kvaliteto. Štiri odbrane genotipe smo na osnovi komparativnih poskusov prijavili za vpis v register sort. Pri iskanju novih sort hmelja je metoda žlahten ja s hibridizacijo uspešna zaradi tega, ker izgleda da je veliko svoj- stev, ki odločajo o kvaliteti hmelja, zastopanih v rastlini polimerno in lahko računamo z transgresivnimi cepljenji, kar pomeni, da generativni potomci lahko po svojih lastnostih prekašajo roditelje. Nujno je, da za uspešno hibridizacijo poznamo genetske lastnosti, kombinatorno vrednost, dednost oziroma heritabil-nost parentalnih rastlin. Moramo imeti dovolj možnosti pri iskanju nove roditeljske generacije, nove izvorne plazme, posebno ker pri direktnih križanjih le redko dosežemo zaželjene kombinacije v enem genotipu. Pomanjkljiva svojsLva pridobljenega genotipa izboljšujejo pri drugih vrstah s povratnimi križanji in dosežejo zavidljiv uspeh. Pri hmelju zaradi močnega cepljenja, ki je posledica heterozigotnosti vrste, takšnega uspeha ne moremo pričakovati. Za spoznavanje notranjih, genetskih svojstev rastlin smo si doslej pomagali s progenim testom ter določevali kombinatorno vrednost roditeljskih rastlin. Neprijetno je, da moške hmelje rastline nimajo proizvodne vrednosti. Mnogo raziskovanj je usmerjenih prav v spoznavanje vrednosti moških rastlin za križanje, vendar brez večjih rezultatov. Analiza hmeljnih olj s pomočjo kromatografije obeta napredek tudi v spoznavanju genetskih lastnosti tako ženskih, kot moških rastlin. Z iskanjem korelacij med olji in ostalimi svojstvi, so že uspeli določiti način dedovanja nekaterih lastnosti. Za iskanje novih genotipov izkoriščamo pri hmelju tudi metodo poliploidije. Normalno ima somatsko tkivo dva kom- pleta hromosomov, pri hmelju je 2 n = 20. Ugotovljeno pa je, da je optimalno, če ima tri garniture hromosomov 2 n =20. Take anevploidne rastline imajo bujnejšo rast in večji pridelek. Pridobimo jih š križanjem tetraploida in diploida. Ker poznamo proizvodne lastnosti ženske rastline, so pri tetraploidni obliki svojstva podvojena in je večja verjetnost da se prenesejo v potomstvo. Z diploidno moško rastlino pa hočemo vcepiti v novi genotip tisto svojstvo, ki je pomanjkljivo pri ženskem roditelju. Triploidi imajo vrsto prednosti pred diploidi, ena od teh je slaba proizvodnja semena, ker seme pri hmelju kvari kvaliteto. če uspemo vzgojiti enodomno tetraploidno rastlino, ki ima fertilno moško in žensko socvetje, je velika možnost, da spoznamo genetske lastnosti rastline. V tem primeru lahko s samooplodnjo vzgojimo čiste linije. Vendar doslej še niso zabeleženi večji rezultati. Na našem inštitutu imamo že dveletne triploidne rastline, potrebujemo pa še vsaj dve leti, da spoznamo njihova svojstva, ker je hmelj trajnica. Prej omenjena metoda pridobivanja novih genotipov s pomočjo umetno povzročenih mutacij pri hmelju, še ni dala rezultatov. Iz dosedanjega dela sklepamo, da obsevane rastline pri različnih dozah niso uporabne za takojšnje vegetativno razmnoževanje, bolj so zanimive za hibridizacijo. Vse omenjene metode žlahtnenja se med seboj dopolnjujejo in vodijo k istemu cilju. Iščemo nov genotip, ki bo po proizvodnji boljši od dosedanjega. VERONEK Milan, kmet. inž. Odkopavanje hmelja z motiko in rez je zamudno in težavno delo. Pogosto ga ovira še slabo vreme spomladi, zadnja leta pa tudi vse večje pomanjkanje delovne sile. Cenenost proizvodnje, pa tudi zmanjšanje vpliva klimatskih in drugih činiteljev je narekovalo uvedbo strojnega dela tudi pri odkopavanju, oziroma rezi hmelja. Skonstruirali so stroj — obre-zovalnik za hmelj, ki oboje opravi v eni potezi. Prvič smo v Savinjski dolini in tudi v Sloveniji poskusili obrezovati hmelj s strojem leta 1964. Od takrat pa do danes smo opravili več poskusov na različnih nasadih in različnih tleh. Stroj smo tudi nekoliko dopolnili, tako, da ga lažje in zanesljivo vodimo oziroma naravnamo na primerno globino. Težave in ovire, ki so nastajale pri strojni rezi so bile na videz nepremostljive. Izvirale so v glavnem iz slabih predpriprav v nasadih, ki smo jih obrezovali, nepoznavanja stroja, saj smo ga k nam prenesli iz tujine brez izkušenj, in kar je najvažnejše, nism o vedeli, kako bo naš ■ PRIDELEK rojna rez hmelj savinjski golding prenašal na videz grob, oster in zelo poenostavljen način rezi. Petletno preizkušanje strojne rezi pri Institutu za hmeljarstvo je, upamo, povsem odgovorilo tudi na to vprašanje. Zbrani rezultati poskusa zadnjih 4 let ne kažejo niti pomembnega zvečanja, niti zmanjšanja pridelka hmelja, kar je razvidno iz podatkov o pridelku v posameznih letih. Obiranje obeh postopkov smo izvajali strojno. Pridelek hmelja v kg Leto Postopek 1965 1966 1967 1968 Strojna rez 1307 1568 1354 1299 Ročna rez 1348 1517 1437 1343 Razlike v pridelku med postopkoma so minimalne in niso značilne, tako da ne moremo trditi, da je strojna oziroma ročna rez zvečala oziroma znižala pridelek. Večje razlike pa so med posameznimi leti, kar dokazuje, da ukrep strojne ms« PRIMERJAVA POTREB DC L ČASA ZA HA HM. ODKOP «OČKO ߣZ A.0ČM0 {io- VoO UA 50- >0 UA STROJNA m 3,J UPI: hmelja rezi tudi ob različnih rastnih in vremenskih prilikah ni zmanjšal količine pridelka. Iz navedenega lahko zaključimo, da rastlina strojno rez dobro prenaša ter jo priporočamo povsod tam, kjer so za to dani pogoji. Na kakšnih tleh in katere nasade je mogoče strojno obrezovati? — Najprimernejša so lažja tla. uporabo stroja pa izključujejo le prodnata. — Primernejši so mlajši nasadi, sajeni nekoliko globlje, ki imajo štore oblikovane še večinoma na eni ravnini, če je bilo sajenje skrbno opravljeno. — Trte morajo rasti navpično, ali rahlo poševno iz štora, zato grobanje ni dopustno. — Na ravnini rezi v vrsti, ki naj bo čim bližje glavi štora, ne sme biti pentelj žice od vodil, spiral ali debelih količkov, ostankov hmeljevk in podobno. — Nasad ne sme biti zaplevljen, posebno ne s pleveli, ki imajo v zemlji gost splet korenin ali živic. — Hmelj sme biti srednje osut in v jeseni v odoran. Pri visokem osipanju in odoravanju na široke grebene je potrebno pred rezjo vrste odorati s strojim od-kopalnikom. — Spomladi pred rezjo je treba njivo dobro prebranati, zravnati jesensko brazdo ter nasad očistiti žice in morebitnih ostankov hmljevine. — Tla morajo biti primemo vlažna za obdelavo s stroji. Odstopanje od prej navedenega gre na račun kvalitete rezi ali storilnosti stroja. Zato moramo nasade, ki bi jih prihodnje leto strojno obrezovali, že letos od spomladi dalje primerno oskrbovati.