17. štev. V Ljubljani v torek 14. februarja 1882. Letnik X. Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 19 o it ti tt f * ti ,, ,, „ ,, 3 ,, Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanjša. R o k o p i si se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejoniajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejemen velja: Za celo leto . . 10 gl. — Za polleta . . 5 „ — Za četrt leta . 2 „ 50 V administraciji velja: Za eelo leto . . 8 gl. 40 Za pol leta . 4 „ 20 . 8 „ 10 . na dom pošiljan Politični list 2a slovenski umi Za četrt leta . V Ljubljani elja 60 kr. več na loto. Vredništvo je Florijanske ulice štev. 44. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. » Slovan gre na dan. Naši brstje čeh\ so dos"gli veliko zmago. Vlada je spoznala, da se Cehom samostojno, češko vseučilišče na dalje več odrekati ne sir 6, zato se je potegnila v gosposki zbornici za to postavo, kakor je bila sklenjena v zbcrn ci poslancev, da se namreč pražka univerza razkroji na dve uuiverzi, ena z češkim, druga s nemškim učnim jezikom. Sovražniki Slovanov so si mnogo prizadevali, da bi to reč zabra-nili, ker dobro vedo, da so Čehi popolnem sposobni, napredovati v svojem jeziku, samo da se jim to dovoli. Videli so, da je nemška hegemonija in nemški državni jezik v Avstriji v nevarnosti in nemogoč, ako se Vo mnogoštevilni češki narod izobraževal v slovanskem jeziku. Zato so klubovali temu pravičnemu predlogu že v zboru ci poslancev in akoravno so pripoznali potrebo češke univerze, akoravno so besedo dali v odseku, da bodo za postavo glasovali, vendar so se še v zadnjem trenutku skesali in glasovali iz ničev h uzrokov proti jostavi. Ko je bi/a postava v zboru ci poslancev navkljub nemšk m liberalcem sprejeta, stavili so vse svoje npan;e na gosposko zbornico, upajoči, da bo ta ravno tako postavo zavrgla, kakor je b la zavrgla L enbacherjevo šolsko postavo. Pa v tem računu so se zmotili. Pač so stari zsgnzenci in centralisti gosposke zbornice, kakor Ungvr, Hasner, Schmer-lisg itd. vse svoje moči napeli, da bi stvar najprej zavlekli, m ko se ni dalo več zavleči, prizadevali so si ,,češko vseučilišče'1 smešiti in nemogoče narediti, pa tudi to se jim ni posrečilo. V šolskem od-eku, kjer imajo še vedno večino, so namreč nasvetovali tiiko postavo, da bi čehi sicer dobili vseučilišče, toda pod nemogočimi pogoji. Rekli in predlagali o namreč, naj bi premoženje starega vseučilišča vse ostalo pri nemškem oddelku. Računali so, da država ne bode hofla za novo či ško vseučilišče toliko žrtvovati, da bi za-moglo živeti, ker bi bilo treba vi-e ustanove, unprave iu štipendije vcovič narediti. To bi bila strašanska krivica, ker so je pražko vseučilišče ustanovilo v prvi vrsti za češke siuove, iu tako 8e glai-6 tudi štipendije in druge naprave; zdaj pa naj bi se Čehom to vse po sili vzelo in za nemške Pemce priplenilo! Predlagali bo to pa vendar, ker so mislil', da češko vseučilišče brez ustanov ne bo moglo shajati in da b<;do češki študentje rnvno zavolj štipendij in drugih pripravnih učnih pripomočkov rajši se na nemško vseučilišče v Pragi up sh-vali kakor na češko. Tako bi češka un> ver/.a za jetiko poginila. Drugi njih pogoj je bi ta, da morajo češki študentje, kadar so vseučilišne študije dovršili, državne izpite napraviti v nemškem jeziku. Tudi ta tirjatev je merila na to, da bi češka univerza nemogoča postalo. Kajti če se je učenec šoial na česk gimnaziji in potem na češki univerz1, potem je pač nemogoče, da bi bil v nemškem jeziku toliko izurjen, da bi zamogel vse izpite napraviti v nemškem jeziku. Zahtevalo se bo s cer od čeških študentov, da se ueroščine nnuče; pa kak jezik za silo govoriti, ah pa delati vse izpite v tistem jeziku, to je velik razloček. Kdor hoče v nemščini izpite delati, mora poznati vse vradne in druge izraze, sploh mora ta jezik bolje, ali vsaj v toliki meri znati, kakor tisti jezik, v kterem se je učil, in to je skor nemogoče, če so gimnazije češke in poduk na vseučilišči zopet češk. S tema predlogama so hoteli centralisti češko univerzo v tem hipu uničiti, v kterem ao jo dovolili. Toda vlada jim je krepko nasproti stopila. Dva ministra, Tatiff.; iu Konrad sta govorila za predlog manjšine, posebno dobro in temeljito je pobil vse nasprotne ugovore grof Belkredi, nekdajui mioisterski predsednik in izvrsten državnik, prava dika federalistične stranke v gosposki Bbornici. Pred njegov;mi razlogi je morala umolkniti vsa liberalna modrost. Zato se ni čudit1, da je bil predlog manjš ne s 25 glasovi večine sprejet. Tudi naš Miklošič je glasoval (vendar enkrat!) s slovansko stranko; pa svoje glasovanje je jako čudno utemeljeval. Obžaloval je, da se na Češkem nemški jezik bolj in bolj zgublja ter da ga odriva češki jez k. 11 tega razloga je glasoval za češko univerzo 1 Mož se je menda bolj uklonil volji vlade, kakor razlogom .svojega zdravega uma (logike.) Zasluga za sprejetje postave gre v prvi vrsti vladi, ki se je za postavo krepko potegnila. Ako bi bila tako storila pri Lienbacher-jevi šolski postavi in o drugih potrebnih postavah, bila bi ravno tako zmagala in lahko bi naše državno stanje vse boljše bilo, kakor pa je zdaj. Stvar je velike pomenljivosti. čehi so narod sicer močan in izobražen, pa od vseh straui obkoljen od Nemcev. Ako se jim za-branijo slovanske učilnice, morajo se prej ali poznej ponemčiti. Iu ravno to narodno vse-učil šče je duševna trdnjava, ki j h bo obva-frovala narodne 8mrt,i. Veselo bodo napredovali Ali je Evropa Rusija? (Iz ruske „Zarje".) Ali ima Evropa prav ali ne. da nas Ruse šteje za tujce? Predno odgovorimo na to vprašanje, je treba vedeti kaj je Evropa? To razkladati je na videz nepotrebno, saj vže vsak učenec ljudske šole ve, da je Evropa eden iz petih delov sveta. Kaj pa je del sveta, o tem ne pove nobena knjiga, navadno se misli, da se to razume samo po sebi, tedaj nikakega razlaganja treba ni. Naj že bo, kakor hoče, mi mormo to pojasniti, drugače ne moremo odgovoriti na vprašanje na čelu tega spisa. Suhi del našega planeta se deli na deli sveta, mokri pa na oceaue. Je li ta delitev naravna ali umetna. Naravna delitev se ozira na V3e lastnosti predmetov in jih deli v skupine tako da predmeti ene skupine imajo mej ssbo več sredstva, nego s predmeti drugih skupin|; umetna delitev se pa ozira le na eno samo ali ne-mnogo Bvojitev, za druge se ne meni, tako združi večkrat raznorodnejše predmete v eno in razdeli sorodoe v razne Bkupine. če ogledamo pet delov sveta, vidimo, da je delitev s-uhe zemlje umetna, a ne naravna. Južni evropejski skorootoki (polotoki) Španija, Italija in Turčija na balkanskih gorah so mnogo so-rodnejši z Malo A/,ijo in severno Afriko nego z ostalo Evropo. Ravno tako je Arabija so-rodnejša z Afriko nego z Az jo in Ksplandija sorodnejša z Novo Ilolaodijo nego s srednjo ali severno Afriko. Drugače tudi biti ne more, ker pri delitvi suhe zemlje so se morja izvolila za meje, a se ni oziralo na podnebje, prirodne pridelke in druge fizične prikazni, po katerih se ravna značaj kake dežele. Na ta način so ae razdelile dežele, ki bi morale sestavljati fizične celote, in združile druge, ki nimajo nič podobnosti mej sabo. Tako krimski polotok ne sestavlja nekake fizične celote; njegov južni del se bolj razloči od z njim združene Krimske stepe, nego ta od drug h step južne Rusije. To se zamore reči o vseh delih sveta, ki niso nič druzega, kakor ogromni otoki in skorootoki, le dežele Nove Holandije so Borodne mej sabo radi malega razprostira-nega tega dela sveta. To so le pojmi bolj ali manj umetni, ki nimajo nobenega posebnega značaja. Če govorimo o „azijatskem tipu", mislimo si aamo tip srednje Azije z gornimi hrbti z visokimi ravninami, pod katere pa ne spadajo maloazijatski, indiški, »riški in kitajski t p Ravno, če se govori o afnkanskem tiput se mislijo le avojstva puščave Sahare, a ne Kaplundije. Otok Madagaskar in pobrežje sredozemskega morja pa imata največ podobnost z Arabijo. Ali je že Evropa del sveta, če veljajo za meje dela sveta morja? Amerika je otok, Avstralija otok, Afrika skorootok in Azija z E»ropo tudi skorootok. Zakaj ta poslednj veliki dei suhe zemlje, ki je kakor vsak drugi del sveta obmejen od morji, deliti na dva dela ria podlagi čisto druzega principa? Ali je tu kakšna prirodna meja? Uralski hrbet dela le polovico te meje. Kakšna znamenita posebnost pa ima ta uralski hrbet, da bi moral deliti v dva dela sveta, katera čast se s cer priznava le oceanom. Ta hrbet je pa tudi tako nizek, da zlasti v njegovem srednjem potnik celo ne ve, kdaj da ga prekorači. Če že Ural deli dva dela sveta, kaj bi potem morale deliti Alpe, Kavkaz ali Himalaja? Čo Ural nareja Evropo za posebni del aveta, za- v vseh vedah, celi narod se bo vdeležil duševnega napredka, kterega ognjišče bo vseučilišče. Vili stanovi bodo odslej izobraženi v narodnem jeziku, ter ne bodo dalje lujščine potrebovali. Iz zlate Prage se bo slovanska omika razširjala med vse Slovane. Slovansko pravo bo prišlo v čast nasproti rimskemu in germanskemu pravu. Rimsko pravo se naslanja na državo (salus reipublicae), germansko pravo na osebo (freiherr), slovansko pravo pa na družino. Toraj Slovanom ni prikladno niti rimsko, niti germansko pravo. So s cer tudi v Rusij, ua Hrvatskem iu Poljskem slovanske visoke šoie; pa v Rusiji so deloma še v nemškem duhu osnovane, v Zagrebu je univerza še premlada ; sploh pa nikjer za univerzo ne stoji tako iz-obražeuo ljudstvo, kakor v Pragi. Tam upamo, da se bo rodila marsiktera nova misel, ki bo blagonosna za vse Slovane. Za avstrijske Slovane sploh pa to pomenja novo dobo. To je pa prva imena vredna pridobitev pod Taaflejevim miniBterstvom. Upati hočemo, da vlada ne bo pri tem ostala; kdor reče A, mora tudi B. reči. Tudi mi Slovenci imamo mnogo želja iu pritožb tako glede šolstva, kakor glede ravnopravnosti pri uradnijab. Mar li nam solnce ne bo nikdar posijalo? Upamo, da prej ali potlej bode tudi mi zahtevajmo neprenehoma, kakor so Cehi delali, pa tudi mi tako vrlo napredujmo v vedah in umetnostih, da nas več prezirati ne bodo mogli; potem bo prišel tudi za nas dan, kterega se bomo veselili, kakor se zdaj Čehi veselijo. obiastt. Naša stranka je v gosposki zbornici zmagala s 27 glasovi večine, in vendar šn m dolgo, kar je ista zborn ca vrgla Lienbacher-|ev šolski nasvet. Iz tega se vidi, da vlada gosposko zborn co obrne, kakor jo hoče. Usta voverci pa z gosposko zborn co ne bodo mogli nič več nagajati. Grof 1'aalt'e je odgovoril na Klierovo interpelacijo zaradi šolarskih pretepov na Če-akern. Klier je oBtal na sramoti, ker je Taaffe dokazal, da cela stvar ni bila toliko besedi vredna, io da bo Klierove pritožbe dalorna neresnične. Politični pregled. V Ljubljani 13. februarja. Avstrijske dežele. Iz Hercego« fine se poroča o več praskah, ki so jih imeli vojaki z ustaši. Naj-veča je bila pri Trnovem, kjer je stalo pet kompanij proti močni četi ustašev. Ustaši so popustili 20 mrtvih i p zbežali na planino Tre-skavico. Ncui&hi iiberaflci bo silno poparjeni, ker so v gosposki zbornici tako grozno propadi). Ta udarec občutijo dvakrat, prvič jih peče, da so Cehi vendar dobili svoje vseuči- Izvirni dopisi. 'št ftiimaja, 10. februarija. (Iz zbornice poslancev. — Tržaška poslanca pa koristi tržaškega mesta. — Praška univerza v go-spodaki zbornici.) Državna zbornica ima zopet burne dneve. Levičarji so za trdno mislili, cia bodo pri postavi o petrolejskem davku s pomočjo nekterih ncizadovoljntžev zadobili večmo in vrgli ministerstvo, ki je žugalo odstopiti, ako se zavrže imenovani predlog. Liberalci so si bili že tako zvesti svoje zmage, da bo bili že pred glasovanjem razposlali vnanjim nemškim listom take le telegrame, ki smo j h s smehom in strmenjem v včeraj došlih listih brali: „Ministerstvo je pri posvetovanji o petrolejskem davku stavilo kabinetno vprašanje; pa zbornica je zavrgla postavo in ministerstvo je padlo. Hohenwart postal je novi ministerski predsednik in Ciam-Martinic denarni minister; vded tega velik strah na borzi 1" To naj bolje pojaanuje najskrivnejši misli in želje naših političnih nasprotnikov. Vendar pa se jim te želje tabart niso spolnile. Liechtensteinov klub je o pravem času sprevidel nevarnost, ki žuga obstanku večine, ako se pridruži levičarjem, zato je v zadnjem trenutku sklenil glasovati s svojimi tovariši na desnici. Samo predarelska poslanca Oelz in Thurnher sta glasovala proti, vsi drugi pa bo glasovali za postavo, ki je bila pri ustmenem glasovanji sprejeta b 155 glasovi proti 145. Na desnici je manjkalo več poslancev, kterih eni ao bolni, eni pa uiso < pravem ča^u prišli in Be tudi niso mogli te legrafiino poklicati, ker se je še le v zadn;em lišče io si tako priborili novo trdnjavo za brambo svoje narodnosti; drugič pa jim hudo j trenutku zvedlo, kako važnost vlada prilastuje stori, da n majo v< č gosposke zbornica WKKUBBSBSB&USBSSk Mi^HBBBBHBBMBHBBi v svoji J omenjenemu predlogu. Levičarji so bili pa sklicali vse avoje ljudi na bojišče; tudi cesarski namestnik tržaški, baron Depretis, je bil prišel, pa Bi vendar m upal glasovati zoper vlado, zlasti ker je on prvi aostavil in sprožil omenjeno postavo, ter se je iz zbornice umaknil. Ravno tako je storil tudi dvorni svetovalec Sohor, drugi c. kr. vraduiki na levi strani, kakor Csdik, Basr, Suess, Alcer itd. itd. »o vsi glasovali zoper vlado. Ker je levičarjem spodletelo, znašajo se zdaj nad Liechtensteino-vim klubom in zlasti nad dvornim svetovalcem Lieubacherjem, ki ga je dr. Herbst še v javni seji prav surovo obiral iu smešil, češ, da ja nalašč zbolel, ko je bilo treba glasovati o petrolejskem davku Silno Brborito pa je zoper Liechtensteinov klub pisala včerajšnja „D. Zeitung" in nakopičila cel kup najaurovejš h psovk. Danes ae bo nadaljevala posebna obravnava in ae bode še veliko govorilo; tudi u tme/io glasovanje bomo še enkrat, imeli, pa upamo zadobiti zdatuejšo večino, ker so med tem mnogi poslanci došli na Dunaj, ki bodo z deenico. Tudi na novo izvoljeua tržaška poslanca Burgstailer in Vučetič imela sta ainoči priti sem. Pravijo, da ae hočeta pridružiti grofu, Coroniniju. S t« m bi pa jako slabo skrbela za tržaško mesto. Grof Coronini atanovitno glasuje z levičarji. Tedaj bi morala tudi ona dva glasovati z njimi. Ako pa tako odločao stopita vladi nasproti, pač ne bode voljna se potegovati za Trst, in tudi desnica iz političnih ozirov nikakor ne bode glasovala za koristi mesta Tržaškega, ako bosta njegova poalanca pri drugih vprašanjih glasovala zoper desnico. Ako hočeta nova poslanca tržaška kaj za svoje mesto doseči, jima ne bode ostalo druzega, kakor okleniti ae desnice. Vaaka druga politika bi bila nespametna in brezvspešna, zdaj imata še prosto voljo, se nista Še zavezala tia nobeno stran, toraj lahko storita, kar hočeta. Gospodska zbornica je včeraj pričela razpravo o praškem vseučilišči. Izvrstno je grof R hard Belkredi zagovarjal sklepe po-alaniške zbornice , ter dokazoval pravične zahteve naroda češkega. Seja se je zvečer nadaljevala in govorili so temeljito razuu prej omenjenega za postavo še Helfert, Randa, Thun in nauČni minister. Liberalci so le plitvo ugovarjali in večidel ponavljali vsem že gnusne kaj se pa Indija ne prešteva delom sveta? saj je tudi omejena ca eni strani od velikanskih gora, na drugih pa od morja. Če že Uralsko pogorje ni sposobno za mejo med dvema deloma zemlje, je pa reka Ural. Kaj še? Uralski hrbet je vsaj nekaj, rečica Ural pa popolnoma nič. Ozka rečica, ki ima pri svojem izlivu komaj četrt širokosti reke Neve, ki ima na obeh straneh enake bregove. O njej ee samo to ve, da je bogata rib, — pa težko je umeti, da b. ji ravno to bugastvo dajalo sposobnosti deliti dva dela sveta. Kjer ni prave meje, si jih lahko izberemo na tiauče. Ravno tako lahko kakor na Ural, bi mtjo med Evropo in Azijo prenesli na Volgo, ali na Zapadno Drino in Dnjeper, kakor žele Poljaki, ali na Vislo in Dnjester, kar bi pa Poljaki ne želeli. Ravno tako bi to mejo lahko prenesli na Ob. Prave meje med Evropo in Azijo tedaj ni ali je, kjer kdo hoče. Trdi se, da je priroria Evrope popolnoma različne od azijatske. Je mar to čudno, da so posamezni deli raznorodnega celega različni med seboj ? Ali je priroda Indije in S.birije enaka? Ta delitev bi imela še le smisel, ko bi vsi deli Azije bil isti tip, le Evropa posebnega. Stvar je ta, da se je v starem času ves svet na severu takrat znanega morja imenoval Evropo, na vzhodu Azija in ne jugu Afrika. Ko se je lega zemeljskih skupin bolje spoznala, se je del tev med Azijo in Afriko pokazala za opravičeno, mtd Evropo in Azijo za ničevno ; navada pa je ohranila prvotna nasvanja, da so brez smibia. Tedaj spada Rusija vendar k Evropi? Spada ali ne spada deloma, ali ne spada, kakor kdo hoče. V istini Evropa nima smisla kakor del sveta, a je le zapadni polotok Azije. Ali je tedaj giasovita beBeda „Evr0|>a" — brez vsega določenega pomena? Ne, ima jako važen, pa ne geografični, ternuč kulturno-hi-stončni pomen ; ali v vprašanji kaj spada k Evropi, nima geografija nič opraviti. Kaj pa je Evropa v kulturno-hiBtoričnem smislu? Evropa je poprišče romansko germanske civilizacije iu romansko-germanska civilizacija sama. Ali se mar ni ravno na teh tleh razvila gršHo rimska civilizacija. Saj poprišče grško-r.mzko civilizacije so bile dežele okrog sredozemskega morja, vse ravno, naj leže na severnem, vzhodnem ali južnem, evropejskem, azi-jatukem ali afrikanskem obrežji tega morja. Homer začetnik grškega pesništva in grške civilizacije sjiloh je bil rojen na azijatskem bregu E^ejskega morja. To maloazijatsko obrežje z otoki je bilo glavno poprišče helet-ske civilizacije. Tu se ni pričelo samo gerško pesništvo, ampak tudi filozofija (Tales), kiparstvo, zgodovina (Herodot) in medecina (Hipokrat), ter od tod ae preselile na nasproti ležeči breg morja. Glavno središče te civilizacije so bile Atene, vendar ni nehala na evropejskih tleh. Preselila se je v Aleksandrijo v Egipt in obrodila tam svoj sad. Grška kultura se tedaj ni začela v Evropi, in ue končala, obšla je vsa tri dele takrat znanega sveta tedaj ni bila izključljivo evropejska. Grki in Rimljani so delili svet v izobražene in barbarske dežele. K prvim so prištevali dežele okolo sredozemskega morja, k poslednjim ves ostali svet. Ravno tako dele Romani in Grmani Bvet v Evropo, t. j. poprišče romano-germanske civilizacije in oBtale po njih mnenji nekultuviraue dežele. Za romansko-germansko civilizacijo ima Evropa isti pomen, kakor dežele okrog sredozemskega morja za grško-rimsko. če so tudi dežele, ki so bile poprišče obeh civilizacij, vendar je krivo mnenje, stare in navadne fraze. Danes se bode obravnava nadaljevala iu ker je Meternihova stranka pridobljena, ni dvoma, da bode postava sprejeta, kakor je bila skleujena od zbornica poslancev. Z iBuiittJ«, 10. februarija. (Župana imamo! King-Fu — sleparija.) Včeraj je bil namesto dr. Newilda izvoljen g. Ubl za župana dunajskega. Od 111 glasov dobil jih je 98. V Bvojem zahvalnem govoru je pavdarjal, da hoče skrbeti za blagostajne mestno, za gojitev ljubezni in zvestobe do ce Barske hiše, ob enem pa tudi za razvoj liberalnih idej in za uemški značaj prestolnega mesta. G. Uhl si obeta po tej poti vspešnega delovanja. Bomo videli; nam Be dozdeva, da ne bode dosti opravil, ako se bode vtikal v politične borbe in trpel, da bode mestni zbor bolj skrbno obravnaval politične, kakor pa mestne zadeve. Celo 1 beralni listi so unidan to grajali in odločno zahtevali razpust sedanjega zbora, ako se ne spametuje in velike politike ne opusti. Nagovor županov kaže, da nima moči morda tudi volje ne, vkreniti na drugo pot, in nekteri listi res že dvomijo, bode li kos svoji nalogi ali ne. Uhl je sin nekega zdravnika in je bil v svoji mladosti nekoliko časa mestni vradnik, pozneje pa se je poprijel raznih obrtnijsk h podvzetij. L. 1848 vdeležil se je jako marljivo političnega gibanja ter je bil kmalo izvoljen za mestnega odbornika. Pozneje pa je propadel pri volitvi pa 1. 1861 bil je izvoljen vnovič. Uhl toraj že dolgo časa Bedi v mestnem zboru, in ako to zadostuje, bo pač kos svoji nalogi. Njegov prednik si je tudi svoje dni veliko domišljeval, konec njegovega javnega življenja pa je ta, da ga zdaj državno pravdn štvo toži zarad zanemarjenja svoje dolžnosti pri gledišnem požaru. King-Fu imenuje se lesena podoba, ki je na stavljena vpmšanja zapisevala primerne ali neumne odgovore, kakor je že bilo. Njen lastnik je trdil, da to vse opravlja jako umetno narejena maš na v podobi, ter je vpr čo gledalcev, ki ao kupoma hodili gledat čudno po dobo, navijal to mašino. Nek gledalec pa je vendar le dvomil, da bi to delala mašina in je iz raznih prikazni sklepal, da je v podobi skrit kak fantič, in da omenjeni lastnik Blepari občinstvo. Reč je naznanil policiji, ki pa ni vedele, kaj b; storila, ter dotičoa pisma izro- čila državnemu pravdništvu. To je pa razsodilo, da je tako sleparjenje ljudstva kaznjivo in da je tudi zdravju omenjenega fantiča škodljivo, ako celi dan v podobi sključen tiči, zato je včeraj policija lastnika Kling-Fu prijela in zaprla, Dunajčani vidijo, da so bili osleparjeni, pa stavil bi, da bodo vsi zopet šli na limanice, ako pride kak nov rokovnjač. V Ljubljani 12. t. m. Sv. Jero-nimsko družtvo v Zagrebu je imelo svoj občni zbor, in v njem je nasvetoval g. Rihtarič, naj se sostavi rečuik ali slovar, v kterem naj Be raztolmačijo štokavske književne besede, kterih kajkavsko in čakavako ljudstvo ne razume, itfekaj enakega jim je bil svetoval vže ranjki škof Dobrila. Nasvet se je sprejel. Po tem takem so Hrvatje jeli vendar spoznavati poglavitni vzrok, zakaj se njihove knjige med prostim ljudstvom ne razširjujejo tako hitro, kakor se na pr. bukve Mohorjeve družbe med Slovenci. Čakava in kajkavci t. j. pravi Hrvatje iu Slovenci književnega jezika, Štokavcev t. j. Srbov ne razumejo, torej tudi bukev ne povživajo. Samo ponašati be b tem, mi smo vsi Hrvatje, ne pomaga nič. Le k ljudstvu se ponižajte in pišite mu v njegovi besedi, pa vas bode poslušalo ter bo vaše knjige rado in koris no prebiralo. Po tem dejanji se bote približevali Slovencem, in Slovenci se približamo Hrvatom. K tej vzajemnosti priganja po toliko bridkih skušnjah, da s Srbi prave edinosti m, Hrvate poleg narodnosti tudi ka-toličanstvo, in le po tem mogoča je boljša prihodnost južnim bratom po Bosni in Hercegovini. Naj bi že skoro utihnil grom bojni in vtaknil v nožuice meč, in naj bi pričeli vojskovati Be le na duševnem polji, ter s pravičnim in ljubeznjivim ravnanjem pridobivati si Brca ljudska. Okupacija, pravi Pozor, Btoji doslej brez novih osem enkrat dovoljenih vsega skupaj 175 milijonov goldinarjev! — Pri „ka toliškem listu*1 bode dosedanji sodelovec dr. Aleksandro Šmit vrednik, kar se je dr. A. Jugatič podal v Sarajevo za kanouika. $ R*rr£lne 9 februarija. Delila se je ta dan po obče spoštovanem okrajnem glavarju Ekel-nu primerna pomoč prebivalcem Sala, Suhorja, Preč ne, Bršlina in Cegelnice, kteri vBled večletnih nesreč po toči in nevihti so veliko pomanjkanja trpeli. Prošnja je bila po tukajšnjem županstvu da je Evropa sedež vse človeške civilizacije! ali večjega njenega dela; Evropa je le poprišče romansko germanske civilizacije, in je le z razvojem te civilizacije zadobila sedanji pomen. Ali sliši v tem smialu Rusija k Evropi? V žalost ali veselje, v Brečs ali nesrečo, ne spada. Rusija ni sesala naravnost iz teh korenin, kakor Evropa vse dobre in Blabe sokove iz razrušenega starega sveta, tudi se ni hranila b temi koreninami, ki so dobivale pičo iz globokoati nemškega duha. Rusija ni spadaia v sestav obnovljenega rimskega cesarstva obsezajočega vse dežele, čez katero Be je pozneje razprostrlo evropejsko drevo. Ravno tako ni pripadala k federaciji, ki je zamenila Karlovo cesar8tvo, in imela nič narodnega v sebi, ter bila obče-evropejska v pravem smislu te besede. Rusija ni poznala pritiska sbolastike, ne sozidala svobode misli, ki je podlaga Bedanjej znanosti, ni živela b temi idejali, ki so rodili romansko-germanske like umetnoBti. Z eno beBedo Rusija se ni vdeležila ne evropejskega dobra, ne zla, kako bi tedaj Bpadala k Evropi? Ne prava ponižnost, ne istini ponos Rusiji ne pripuščata šteti se za Evropo. Ona ni zaslužila te časti, ako hoče pridobiti drugo, naj Be prizadeva jo doseči, kar jej sliši. Le tiati, ki ne poznajo prave pon.žnosti ne, iatinega ponosa, 8e vrivajo v krog, ki ae jim dozdeva višji, kateri jih pa poznajo, ostauejo v avojem krogu, ki za nje ni v nikakem slučaji poniževalen, se prizadevajo mu koristiti in ga povzdigniti, kolikor je v njih silah Pa, če Rusija ni Evropa po piavu rojstva, je pa po pravu vsinovljenja, ker se mora prizadevati prisvojiti , kar je storila Evropa in poBtati deležna vseh njenih del in njene slave. Mi ne vidimo nobenih roditeljskih čuBtev Evrope do Rusije. Tudi tako posinovljenje je težko mogoče. Ali je mogoče, da bi organizem, ki Be je toliko časa pital z lastnimi sokovi, ki jih dobival po lastnih koreninah iz lastnih tleh, se na enkrat prisesal s sesali na drugi organizem, in pustil vsahniti niti svoje korenine, in iz samostalne raatliue postal zajedalka Ako je zemlja preslaba, jo je treba globoko zrahljati z lopato, jo vdobriti, t. j. dodati jej one dele, ki jih jej manjka, ne pa rastlini dati tuje prsti, ali vsahuiti njene korenine in jo skušati prisesati na tujo rastlino. (Dalje prih.) 14. preteklega meseca poslana državnemu poslancu V. Pfeifer-ju in došia nam je po slavni c. k. deželni vladi hitra pomoč. Bog povrni vsem stoterno, kteri so se za našo reBnično potrebno Brenjo zanimali ter ji lepo pomoč naklouili. Jož. Nagel, And. Petrič, Jern. Pimat, župan. svetovalca. Mx ^empaNk« županljc na (io-riškem, U. febr. (Borba za jezikovo ravno-pravnost pri c. k. uradih, pa ne vdajmo sel) Že je nam priljubljeni „Slovenecu, ki nam brani oboje svetinje, vero in narodne pravice, poročal, kako resno se poteguje naša županija (vredna cvetica šemp. tabora) za slovansko uradovanje. Danes mi je pa dolžnost poročati, da kakor smo že naprej slutili, da bode potrdila tudi vis. c. kr. namestništvo v Trstu uatavljeuje (,,9istiranje") starešinskega Bklepa, v kterem se zahteva slovensko uradovanje od VBih deželnih oblasti in uradov, tako se je z dopisom c. kr. okr. glavarstva goriškega l.febr. t. 1. št. 1593 tudi zgodilo. Kar nas je pa pri tem nenadno osupnilo, je to, da pravi isti dopis vi s. c. kr. namestništva od 28. jan. t. 1., št. 1366, ,,da potrjuje isti že od podpisanega glavarstva supendiraui sklep s porazmljenjem goriškega deželnega odbora v zmislu §. 92 občinskega reda!" Naš deželni odbor dopisuje menda prav brez izjeme vsim slov. županstvom naščini, kako je moral toraj on temu pritrditi? Treba je pa pri tem vediti, da naš deželni glavar dr. P. (Pajer) spada tudi h g!a-soviti , fakcijozni oppoziciji", kakor tržaški c. kr. namestnik, zato tudi ne gresta po tem cesarskem izreku v tej eesiji v državni zbor. Mi Slovenci moramo povsod za izjemo služiti; kajti od Lahov in Nemcev se nikjer ne tirja, da bi znali vse tri (deželne) jezike, naše sta-rešinatva pa naj bi vse tri znala! če ima po občinskem redu le tajnik biti zmožen v jezikih, da se v ptujščini dopisuje, potem so udje starešinstva, kteri navadno ne znajo drugih jezikov, le peto kolo in po mojem mnenju (skorej) nepotrebni. Ta 19. § je za Slovence zares gordični vozel, kterega ni prav razvozlal niti glavar-stveni niti namestniški odlok, marveč po Aleksandrovo ga bo treba z vedno bolj pogumnim op ranjem na razaekati! Zato se ne misli tudi šempasko županstvo istim dekretom še ukloniti; v ta nameu je ono sklicalo starešin-stveno sejo na 8. febr. t. 1., v kteri je bilo zopet enoglesno skleneno kakor Bledi: „St8re-šiustvo na znanje jemaje, je bilo iznenadeno z odlokom glavarstva dne 31. dec. 1881, št. 17245, ker njen pohlevni sklep je utemeljen na 19. § osnovnih postav in na pod agi auto-nomue občine, posebno ker je bil silno slabo umen od dotične oblastnije, ter ei v sveto dolžnost šteje nekatere neobhodno potrebaa pojasnila v tej stvari podati: „Naslanjaje se na § 19. temtljuih postav je umelo starešinstvo, da sme od vseh domač,h deželnih uradov, namreč ces. kr. glavarstva, c. kr. okrajne in. okrežne aoduije in c. kr. davkarije postavno tirjati, da mu dopisuejo v slovenščini, kajti očitno je, kako velike zapreke vzrokuje to, če župan aam ptuiih dopisov ne utneva, tako da se večkrat pripeti, da se mora v starešinBtve-nih sejah dotični odlok v tujem jeziku prebrati, katerega navadno nobeden starešin ne ume, *) kateri h tacemu nezaupanje očitno kažejo, vsled česar se starešini edino na županovo odgovornost sklicujejo. Nikakor pa ni *) Pa tudi koliko časa se zgubi s p restavami dopisov, ktero so večkrat nepopolne i n celo v bistvenih rečeh pomanjkljive? Kdo tega ne ve? Pis. starešinstvo mislilo, da so mu dolžni tudi uradi drugih kronovin, kakor Koroškega, Tirolskega itd. v slovenščini dopisovati, z vojaškimi uradi občuje županstvo po posredovanji c. kr. okr. glavarstva. Vsi ostali razlogi vele-cenjemh odlokov se ne dotikajo omenjenega starešinstvenega sklepa. S tem odlokom misli starešinstvo, da se ustavno pripoznane pravice jezikovne ravnopravnosti kratijo in zapreke delajo njegovemu delovanju ; zarad tega eno glasno sklene, da si. c. kr. okrajno glavarstvo v rečenem smislu blagovoli odobriti starešin stvcni sklep 19. novembra 1881 št. 800; sicer bodo ono primorano se više prizivati in daljne stopnje storiti." Taka eneržija je pač vseh hvale vredna! Ko bi botle brez bojazni vse županstva po mili Sloveniji na tak način, kakor naše, postopati, potem bi prišli kmali h zaželjeni mizi ravnopravnosti. Žalibog pa, da so nekteri župani, ki imajo razne klečeplazne ozire; ter nekteri se bo e zamere, nekteri pa ob nekakšne koristi priti. Pa z bojaznijo in koristolovstvom ne bomo nikdar dospeli do vživanja narodnih pravic. Si. šempaskemu županstvu pa slava, ki hoče do skrajne meje iti pri zahtevauju slov. uradovanja! Torej ne udajmo sel Še nekaj! Cital sem v ljubljanskem slovenskem dnevniku, o čudnem francoskem kometu, kterega odsvit je memogrede celo zažaril v belo Ljubljano tako da je „Narod" oslepil. Spominjam se, da sem prišel v dotiko nedavno z nekim francoskim duhovnikom , kteri je bil še precdj vnet, za svojo republiko, ali o Gambetu je imel le slabo sodbo. Rekel je med drugim: Do monarhije, kakor stoje razmere zdaj na Francoskem, ne pride več, in po mojem mnenju vgaja za nas Francose v obče le ljudovlada,, pa se ve da zmerna, ne prostomavtavska, ka-koršna je pod Gsmbettom ; vsi Francozi, ki (Prečastiti gosp. Ant. Zupančič,) doslej n pri sv. Jakobu, postal je bogoslovni profesor duhovnega pastirstva za kanonikom A. Zamejicem, in nastopi službo svojo h prihodnjim mesecem ali z drugim šolskim polletjem; verstvo ali dogmatiko pa obdrži še kanonik A. če ba š e k. (Mestne volitve.) Letos izstopijo iz mestnega zbora : v tretjem razredu I. Horak in dr. Zarnik ; tudi se mora za ranj. Jurčiča nov odbornik voliti; v drugem razredu izstopijo Frauc pl. Gariboldi, dr. Keesbacher in Lesko-vic; v prvem razroku pa I. Lukmann , Dr. Suppan, dr. Schrey in dr. Suppantschitsch. Ako zmagamo samo v prvem razredu, potem imamo petnajst, tedaj ravno polovico glasov; ako zmagamo pa tudi v drugem razredu, imamo 18 toraj večino glasov. (Imenovanje.) Za duhovnega pastirja posilni delavnici je naučni minister imenoval g. Puca iz Dobrepolja. (Društvo „navodni dom") razpošilja svoje od vlade potrjene pravila. Več o njih bomo o priliki tako še spregovorili. gledajo v prihodnost in mislijo trezno , si ne žele take vlade, da bi vzrokovala nemire v Franciji z zatiranjem katoliške cerkve in njenih koristnih redov, in če bi to hotla nadalje vati, np bode imela obstanka ; tako mi je pameten Francoz govoril in sicer v dobri nemščini. Nadalje je pravil, da je bil 7 mescev v Rimu, da je vidil večkrat laškega kralja in kraljico se sprehajati po veliki ulici „Corso", da pa se mu ni odkrival, ampak se je vselej obrnil preč, ko je memo šel. Tako nek delajo vsi pravi Rimljani in duhovni, s kterim za držanjem oni zanikujejo njegovo pravo (!) oblast do Rima! Vsi slovanski romarji 1881 so sicer dobili v R^u najprijetniši utis zamd veliČa-stva raznih cerkva in starinskih monumentov, ali jetaištvo sv. Očeta Leona XIII., ktero so ga gledali z lastnimi očmi, jim je ostalo v britkem spominu. Pa Bog ne bo zapustil svoje cerkve, ampak bo v svojem času, kakor vselej, zopet vstal, in napravil tihoto. To želimo prisrčno vsi Slovenci Leonu XIII h Njegovem 4 letnem vladaniu sv. cerkve I Telegram »Slovencu." Z Dunaja 13. februarja Slovenski poslanci so danes interpelirali zarad Waserjevih ukazov glede slovenskega jezika. Budgetna obravnava se je pričela danes; govorili so trije zoper in trije za budget. Domače novice. V Ljubljani, 14. februarja. Razne reči. — Umrl je 3. t. m. prečast. o. Egelberi Pazler, benediktin, rojen 29. avg. 1807 v Bledu na Kranjskem. — Gosp. Fr. Bradaška, ravnatelj na gimnaziji v Zagrebu, doma iz Kranja, poda se vsled bolehnosti v Btanovitni pokoj. — Potujoči učitelj za kmetijstvo bo nastavljen tudi za Istro. Razpisuje se njegova služba z letno plačo 1000 gl. in 500 gl. potnine. Prosilci morajo dokazati znanje deželnih jezikov. (Pa le nikar samo b spričali na — papirji! — Vabilo k besedi, koio priredi čitalnica v Dolini, dne 19. febr. 1882. Red: I. Deklsmacija. 2. Igra „Kje je meja." 3. Nekaj za smeh. 4 Tombola. Med točkami petje. Vstopnina za neude 20 kr. — Sedeži po 10 kr. Začetek ob 6. uri zvečer. K obilnej udeleležb vabi najuljudnejše Odbor. — Lužica. Mesečnik za zabavo in poduk, ki ga v Budišinu (Bautzen) Lužiškim Si bom vreduje g. dr. E. Muka, kaže tudi v II. čialu, da se vrlo vzbujajo naši severni bratje iu da se marljivo brigajo za slovausko vzajemnost na književnem polji, da so torej občne podpore vredni. Ultusale iS o »i a n u m , mali f o lo, nova izdaja (pri Pustetu) z rudečim iu črnini tiskom. Pri tem Misalu je več posebne hvale vrednih prednost, n. pr.: 1. Od 1. 1866 je bil natis za natisom v mnozib ozirih zboljšan, priljubljen pa tako, da od I, 1875 so bile tri veliko izdaje po vsem katol. svetu razširjene. Založnik in vrednik sta v \ednem dotiku z zborom ss. obredov v R mu, s čimur ima text dovršenost pred vsimi drugimi izdajami; Sacra Congregatio Ri-t u u m sama je o vravnavah novih P o p r i u m-ov ali pri dvomih večkrat zavračala na to izdajo. 2. Pred natisom je tajništvo ss. obredov polo za polo natanko pregledovalo v textu in kan tušu. 3. Prednost pred vsimi drugimi Misali je tudi ta, da se je v Corpusu in v Appen-dixu nadležnega citiranja popolnoma ogibala, cclo commerationes in uit, ima Eva n 4. Orationes pred Improperii -3» veliki petek so ob koncu MiBala s cerk»°iim privoljenjem pristavljene pri c a n t u. — Za commenoratio feriae totiuBAJ"3n-tU8 je pridan poseben list za vlaganje. 5. Pri tem, kar se moli extensis m a-nibus se je gledalo na tako vravnavo, da vmes med molitvijo ni treba lista preobračati, tako zlasti tudi pri Introitusu. 6. Tudi v podobah, vinjetah, initislih je znaten napredek. Teh ,,misal roman" naj "ovejše izdaje imamo mnogo v zalogi in sicer »e/anih raznovrstno: pri prostih, lepih in dr