Doienjske Novice izhajajo vsak potek ; ako : : je tii dan praznik, (kn i>oi>rej. : : Cena jim jo za cclo leto (od apriJa do aijnla") ;t K, za iiol leta l'tiO K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drugo evropsko tiržavc znaša ;î'.)l> K, za Ameriko 4:'r>() K. Ij^t hi oglasi so iilačiijojo naprej. Vse ilopisoj naročnino in oznanila sin-ejemii tiskarna J. Krajec nasi. ALELUJA! Ali'lnja, vi'Sf'la pcsicin zadnui! Kakor mili sol i/ lU'lidŠkili visoOiti [)riiiašaj zciii-Ijaiiuiii veselo poronl«, (la je jďisla /oprt ^'elikll iioč, iioč vstajcnjíi (íospoihívcřía. (t noc vdsclja in sn-říc! Nekdaj praviííni ni ;catísnil oícsa, imteiu ne moreš hiti vesel in srečen ! Naj oni Aleluja, ki ga peva z doli'liiskc T;r/liieVí' î»' -O zato očita, da je lokalen, je to i)aČ v smislu njegove tmloge. Oe jia kedo hoče imeti kaj več iz svojega kraja, i>otetn pa piTo v roko! Zato prosimo tlalje vsa naša dolenjska izohraževalna društva, kmetski; zadi'uge, hranilnici' itd., naj nam točno in |)odrobno poročajo o svojem delovanju, pa bo list za vse zanimiv. Kot tednik ho ustregel s pravočasnimi inserati in okliei, trgovcem in kup(u'm, (hdodajalceni in oil-jeinalceiii. Edini dolenjski list, naše, stare Novice, ho vendar zmožna vzdržati cela Dolenjska !>iotrudniki in naročniki, ostanite nam zvesti in pridobite nam novih! Naj si bode, kar hoče, bojim se Nemcev, četudi darove prinašajo. že dalje časa opazujemo, kako nemoteno nek prosluli protestantovski agitator in niika zakotno-))isaška izgubljena eksistenca lovita v mreže naše dolenjsko ljudstvo osohito ob železniški progi. Vrgla sta se pred vsem na liste, kateri so na ka-koršnikoli način itrišli v denarne stiske, ter jim ponujata denar bodisi kot jjosojilo proti vknjižbi, bodisi, da jim poiuijata veliko svoto za zadolženo posestvo. Najraje se lotita onih, ki so že v eksekueiji in njihovo posestvo že na dražbeni poti. Seveda je te siromake najložje vloviti; od teh si dajo podpisati navadno {joohlastilo. j)lae,ajo za nje dolg pri zahte-vajočem upniku in stojiijo na mesto prejšnjega upnika. Hevi^da so pa s tem nmrsikoitui omotali okoli vratu vrvico, katero lahko v ugodnem trenutkii zadrgnejo. ('udimo se li?, da naši ljudje ne spregledajo, da derejo sami v nesrečo; še bolj se pa čudimo, da še dos<'daj niltČe ni po-ilregal v javnosti v to tmjnove.jšo pn>ka-njenost protestantovskega pnvandraiiega agitatorja in njega vrednega kompanjona. tie namreč količkaj zasledujemo njihovo delovanje vidimo, da stvar Jii samo privatnei.>'a značaia, ampak. da. zaslcduie protestantovski agitator s tem brez dvoma lirotinarodne in protikatoliške cilje. Zakaj se je vendar do sedaj lotil le najlepših postojank in sicer po večini v bližini ko-loilvoro\', osohito v Novem mestu in ilirni peči y Úlovek hi mo]'al hiti sh'p, ako lii ne uviděl njihovega [»rozornega namena. l'ovsod so doslej Nimiei uti'dili nem-škutarijo s privandranim nemškim ali nem-škutarskim uradnist\'om ra\'no pri kolo-lodvorih. Zgledov imate dovolj celo na. Kranjskem, kaj še-le oh mejnih krajih! Sedaj bodo tudi hi'ez dvoma po dolenjskih štacijali naselili celo kopo nemškega iirad-ništva, kateremu pripravlja agitali)r že naprej pot. i'olastiti se hoče najlepših |(o- stojank, tam napraviti stanovanja, vpeljati nemškutarske gostilne, za industrijo pri-menui zemljišča [»a spraviti v roke nemških podjetnikov. Tako hodo počasi nastale nemške [iročodrimovske kolonije. To in jeditio to je namen ti- najnovejše pi'otestantovske tinte. L'ozivanio !o-rej slovensko javnost., da obrača na to gibanje kar najvixjo pozornost. Ali hi ne bilo naravnost smešno, zgubljati se v lepih i'razah za imŠe obmejne Slovence, meil tem nam pa protestantovski agiiator doma pred nosom odtnjuje naše najlci)Se postojanke V Dolžnost nierodajnih krogov liodi. da jtrizadete osebe opozorijo na pretečo nevarnost, v katťi'0 nevede derejo. Ali mislite prijatelji, da vam tujec, iz ljubezni do vas ponuja in posujuje denar, ali mislite res, da inui vam namen pomagati ? i'i'ijatelji, sedaj je še čas, da so odkrižate zlobnih rok, ki vas hočejo oh ju'vi jjriliki zapoditi iz vase rodne grude in jo izročili tujcu! Sedaj je Se čas, da prekinete vsako zvezo s to lisjaško družbo in ne oškodujete samega sehe in slovenski narodi 1'rijatelji, spomnite se na besede-starih Trojancev : Naj si hode, kar hoče, liojim se ( Danajcev) Nemcev, Četudi dai'ove prinašajo. Vinorodni kraji in povišanje užitiiine na vino. Najliolj se hudnjejo nad povi-šanji'iii užitnine na vino gostilničarji v vinorodnih ki'ajih in liberalni juristi in hujskajo nerazsodno ljudstvo na vse mogoče načine, „To imate zdaj o)l farjev", je podučeval nek jurist svojega klijenta; „)ilačali bodete morali od vina, ki ga imate v zidaniííi, in gostilničarji bodo plačali otl litra S vin. več". Mož je jirišel dmiio\' ves razburjen. In kaj je res? Pn'a tvditev onega jui'ista o vinu v zidanici se je skuhala v njegovi resnicidjuhni glavi. Vsakdo pač ve, da to ni res. Ivaj i)a nova dokládá na \'inoV Vprav gostilničarji v vino- LISTEK. Paradajzarjiproti novomeškemu kapiteljnu. fšpisftl IVHII ,Sieklaea. V Dolenjskih Novicali (štev. 40., 41., zarje ter omenil, da je bila ta plemiška rodovuia med dolenjskiun velikaši posebno nasilna. V tem po^.j^,!,, Uudolť Urada,,zur kot. veliki stotnik v /umherkii (I | j.,,, sestnik Jleliovega in 1'ogunc. NiČ bolja lu bila njegova soproga Doroirja groiinja Kra] ik opa lika, ko je ])OstiiI;| vdova t.er vodila gospodarstvo za svoje otroke. Taksen je hil tudi njen sin Ivan l']rnesf, l'ni'a-'lîm^ar veliki stotnik v í^umlierkn ( 1 cí;.", do H;87), znan kot velik protivnik privržencev zrinjskoťrankopanske zarote. Hu-dolfii J'aradajzarja so tožili večkrat hrvaški velikaši pj'i svojem kralju, da jim dela nasilja s svojo vojsko ter' jim je moj'al večkrat povraćati storjeno škodo. Ivan Krnest 1'aradajzar pa je bil zvan pred sodnijo v Oradcu radi nasilslcv, ki jib je izvel po posestvih zrinjskofrankopanskih ter je moral večidel zaplenjenega premoženja povrniti. . {jktobra proštovega. iKxlložnega Martina \'rhiča iz V^inje vast hrez vsakega razloga na kaiuteljskem zetiiljišču naiiadel s pnŠko in palico, prebi'uil gi'cdo in vrata int podu, ga pretejtel s svojim hlapcem po celem telesci, sinovom ita, ki .so prihiteli na ponmč, rekel, da. je starec razbojnik in tat, pa da hode ])retcpel ludi nje, do smrti, samo da um ne hodo mogli nic jioiiHJČi, Vzroka pa za to nasilstvo ni hilo nobenega, razen da je omenjeni A'rbič re/ neko neobdelaiu) zendjiŠče vozil dva voza )irosa, a bil zaustavljen po .lui'ju Zupančiču ter je tako nastal pivpir med npnui, ki ik(U' se zgoiii večkrat med kmeti, kar j<'. iuH'd pa le stidnik uicliovski urediti. Dne h), julija je (um njeni Taradajzar ohdaii s 15. vojaki in kosci dal pokosili ti'em siromašnim podložniiii kapiteljskim vse nezrelo žito hrez vsakega vzroka, Skoda je cenjena v [uiloži'uem pregledu. Oregorju (iazivodi pa jii razkopal ktn'ito in pokončal kolesa, škoda se ceni na sto cekino\'. Dne 11. avgusta je gospoJarnika Marka Mra\a celo ur() tepel in bičal s svojimi slugami: a. s kakšno vnetosijo ga je zasledoval, ko je, le-ta pobiral desetino, se \'idi iz tega. d;i je rekel že pri za-jutreku, da ga hode tako zdelal, pa (''e ho iiKU'al raili tega tudi glavo izgubiti in graščino, kakor je le to poznato iz sod-nijske razprave. (Diiljt! bICJI.) rotliiili krajih so Jiinof^o na boljšem kot drugod, ker bodo plačevali pri litru le 4 h več dcželniti doklad kot doscdaj. V Časopisju se sicer vedno piše o 8 h, toda le radi tega, kei vsak misli na one kraje, kjer ni trte. Deželna užitniiia se računa od di'žavne. Državna pa znaša v vinorodnih krajih 4 h na liter, v drugih pa G h. Jn od teh vinarjev je trelja računati deželno doklado. Dosedtij je hilo deželne doklado 40 odstotkov, kar je prineslo v vinorodnih in nevinorodniti krajih po 2 h na liter vsled približnega računanja. Računala se je namreč deželna doklada takole: V vinorodnih ki'ajih: 4 li državne, od te 40 odstotkov, deželne, račun: 40 X 4 je ] (io, deljeno s lOO—da l-GO — okroglo 2 h; v ncvinskili ki'ajih: 40 X G je 240, deljeno s 100 da 2'40 — okroglo zopet á 11 na liter. Vsled novih doklad pa se bo razlika med vinorodnimi kraji in drugimi bolj občutno pokazala. Po novem ho 145 odstotkov deželnih doklad na užit-nino. To da v vinorodnih krajih 145X4 je 580, deljeno s 100 znaša 5-80 h na liter ali po okroglem računu (i li doklad na liter. Ker jih je bilo dosedaj 2 h, so se torej ]iovišalc v vinorodnih krajih Ic za 4 h ])ri litru. Enak račun pokaže, da so se v nevinorodniii krajih povišale okroglo za 7 h iiri litru, zato bo imel gostilničar v krajih, kjer ni trte, pri litru 1 li dobička več kot dosedaj, če ga 1h) ])odražil za 4 krajcarje. Iz tega jasno sledi, da hodo gostilničarji v vinorodnih krajili plačevali 3 li manj doklad pri litru, kot oni v neviiiorodnih, zato imajo manj vzroka luidovati se in hujskati ne-vedneže. Gostilničar v vinorodnih krajili je imel i)o nekod do 40 h dobička ]iri litru. Vino je plačal po 30 h liter, državne užitnine 4 h, deželne 2 h, torej ga je stal liter vina čJG h ; prodajal ga je pa po 80 ii, torej je imel dobička 42 li pri enem samem litru. To so jasni računi, te povejte ljudem ! Kmečka Zveza za novomeški sodni okraj. Dne 23. marca 1.1. se je vi-šila seja Km. Jiveze. Sešel se je širši odbor iste in zaupniki, tako, da je bila seja polnošte-vilno obiskana. Obravnavale so se stvari tičoče se kmečkih koristi, prošnje od več strani na Kmečko Zvezo, naj ista pospešuje njili zadeve, kakor n. pr. že dolgo željeno cestno zvezo iz deželne ceste pri Volavčah čez Vrh, Alali Podljuben mimo Vel. Podljuhna na okrajno cesto na Birčno vas, da bi vasi v tem okolišu imele cestno zvezo na kolodvor v Birčni vasi ; nadalje napravo oziroma obzidavo studenca v Birčni vasi, da bi prebivalci iste imeli zdravo pitno vodo, brod čez Krko pri Dolenji vasi, pešpot pri železnici na cesti Dreka-Šiiiihel, cestne zadeve v prečinski občini itd. Pozivalo se je odbornike v zadevi povzdige naše prešičje reje, naj vplivajo pri svojih sosedih na to, da dajo posestniki prešiče cepiti proti rudecici, To sredstvo silno pomaga in se s tem kmetje obvarujejo dostikrat ohČutne škode. Kmetje cele vasi naj se zmenijo za en dan, pokličejo Živinozdravnika za ce])ljenje pre-siCçv, da imajo na ta način manj stroškov. Pri ^tem je neki odbornik ])rÍporoča], naj bi sc na])ravil tečaj za cepljenje prešičev proti nidečici. Cejdjenjc |)roti rudečici jc priprosto, l)i se nekateri posestniki sami lahko princili in ne bi liilo treba klicati živinozdravnika. Nato dobi besedo podnačelnik Zveze in naš dež. poslanec g. Josij) Zurc. Omenja, da je nastalo precejšnje razbuijenje med Iirebivalstvom zaradi zvišanja deželnih doklad. Toda kdor i)ogleda resnici do dna, ujora pritrditi, da to razhnrjenje ni opravičljivo. Že 30 let je bilo samo 40'7o 'le-želne naklade, deželne jiotrebe pa se vsak dan višajo. V dokaz kako so potrebe narasle, samo nekaj postavk iz deželnih stroškov: Preskrbnine (udovam, uslužbencem upokojenim) 1. iy08 46.1)37 K, za leto 1914 v proračunu 120.733 K, Od-gon leto 1908 27.350 K, za leto 1914 31.800 K, Nastavitev orožništva 1. 1908 46.400 K, za leto 1914 08.660 K. Dež. prisilna del. v Ljubljani 11908 143.520 K, za leto 1914 181.340 K. Deželna bolnica v Ljubljani 1. 1908 420.069 K', za 1. 1914 527.748 K. Vse postavke dež. stroškov so narasle, tako je n. pr. 1. 1908 stalo deželo skrbstvo za sirote in zaneitiarjene otroke 1.500 K, 1. 1913 35.550 K, za I. 1914 v proračunu 43.850 K. Učiteljev je 1134, ki jih mora dežela plačati. Ljudsko šolstvo je stalo deželo v letu 1908 1,351,377 K, za leto 1914 je v proračunu pa 2,260.601 K. Gospodinjsko šolstvo in druga kmetijska izobrazba 1.1908 2000 K, za 1. 1914 v proračunu 36.000 K. Živinoreja 1. 1908 20.300 K, za 1. 1914 v proračunu J88.0U0 K. Sadjarstvo, ki je potrebno, da so ga goji, ker je jako do-bičkanosno, leta 1908 —, za leto 1914 26.000 K. Vzdržavanje dež. cest in mostov 1. 1908 169.553 K, za leto 1914 v proračunu 618.032 K. Za vodovode je prispevala dežela iz melioracijskega zaklada v zadnjih G. letih 669.358 K. To so samo nekatere postavke za zgled, kako naraščajo stroški za deželo. Po nepotrebnem se nič ne izda. Ljudje vedno zahtevajo nove Šole, nove ceste, vodovode, zboljšanje pašnikov, napravo kapnic itd. Cele kopice takih prošenj leže pri deželnem odboru. Óe se hoče ljudem vstreči, si more na vsak način dežela preskrbeti tudi dohodkov. Ker se je delo v deželnem dvorcu gotovo za 1007o pomnožilo, je umevno, da se je moralo jioninožiti tudi deželno uradništvo, da se more zadostiti ljudskim željam. Tako stane deželno zastopstvo in deželna uprava 573,884 K. Glede visokega davka od prirastka na vrednost nejiremičnin, t. j. če se kako posestvo ali parcela proda, opozarja g. poslanec ííurc na predlog iinančnega odseka, ki Je bil v dež. zboru sprejet. Predlog se glasi: 1) Deželni odbor se pooblašča, da sme v izrednih slučajih po zaslišanju do-tičnega občinskega odbora, ako isti na njega prijiadajočo davščino na ])rirastek odpiše in odpis iste tudi deželnemu odboru priporoča, izjemoma popolnoma ali deloma od-])isati dotično predpisano davščino od prirastka na vrednosti glede onega dela, ki sjtada od te davščine na deželo. 2) Deželni odbor se pooblašča, da sme na iz-rečno prošnjo prodajalca davščino od prirastka odpustiti. Če ta verodostojno dokaže, da je t)il zaradi na posestvo že ]>oprej vknjiženilt dolgov prisiljen k prodaji ter da je dobljeno kupnino tudi v resnici porabil v poravnanje označenih dolgov. 3) Deželnemu odboru se naroča, da predloži dogovorivši se s c. kr. deželno vlado primerno novelo k zakonu o davščini na prirastek vrednosti nepremičnin, s katero naj se omilijo po dosedanji izkušnji pre-tnlc določbe o izmeri te davščine, zlasti glede na ekonomske razmere knuičkega prebivalstva, in se strožje pritegnejo špekulantski razkoscvalci zemljišč. — Poročilo seje Kmečke Zveze çe nadaljuje v pri-liodnji številki. Politični pregled. Rusija se.pripravlja na vojsko. Zadnji čas obračajo veliko pozornost nase velike vojaške priprave na Ruskem. H 1. aprilom je odrejena takozvana poiskusna mobilizacija; veliko rezervistov in rekrutov je pozvanili pod orožje. Pridno se izpopol-Jiujejo brzojavi, telefoni in železnice, ki bi prišle v slučaju vojake v poŠtev. Po Ogrskem je ruska vlada pokupila veliko množino konj. (iovori se celo javno, da je mogoče, da proglasi ruska vlada v kratkem ne samo poizkusilo, ampak splošno nmbilizacijo. Velike množice vojaštva so baje štacijonirane osobito proti avstrijski jiieji. Mesto 'i' dr, Žitnika kandidira S. L. 8. na Notranjskem v di'žavni zbor dr. Lovro J'ogačnika, deželnega tajnika. Dosedanji volilni shodi so se izborno obnesli; njegova kandidatura je bila dosedaj povsod z navdušenjem sprejeta. Rumunija se pribUžuje Rusiji. V Bukareštu je bilo pred kratkim velikansko zborovanje, na kojem so nastopili odlični Ruiimni, ki so najhuje najtadali Avstrijo, ki prepušča Ogrom pojjolnoiiia prosto roko pri zatiranju ogerskih Rumunov. Vsi govorniki so končali svoja izvajanja z grožnjami (iroti Avstro-Ogerski in se zavzemali z velikim navdušenjem za Kusijo ter priporočali Rusiji i)rijazno politiko. — A^elika važnost se tudi jiolaga na zaroko rumun-skega prestolonaslednika s iičerjo ruskega carja. Razni listi poročajo, da jiiisli ruski car kot poročno darilo Rutininiji prepustiti velik del sedaj ruske takozvane Besarabije, koder stanujejo Rumuni. Do zadnje balkanske vojske je bila Ruiininija vedno Avstriji naklonjena. Spretnosti avstrijske diplomacije pa se je posrečilo žalibog Ru-muntjo nam odtujiti, kar je tembolj vredno premisleka, ker je v Bukovini in na Oger-skeni veliko Rumunov, katere bo želela Rumunija za vsako ceno od Avstro-Ogei^ske odtrgati. Dopisi. Raka, Deželni odbor je imenoval v zadnji seji za svojega zastopnika v zdravstvenem okrožju Alojzija Humeka v Gra-dišah. Castitanio! Prečna. V naši fari imamo iznajdljivega moža; hodil je toliko časa okoli našega poslanca Zurca, da je dobil ilovo-IJenje za vinotoč pod vejo. Zdaj, ko ga ima, Jc iz same hvaležnosti do S. L. S, pa naroČil „Slovenski Dom". Bomo si že zapomnili! Prečna. Drage „Dolenjske Novice"! Težko smo čakali in se povpraševali, ali boilo naše Novice še kedaj zahajale med naše stare piijatelje, ali ne V Nekateri naši nasprotniki so se veselili, da bodo menda res zaspale. Toda njihovo veselje se je sedaj spremenilo v jezo in žalost. — Pri nas se je zadnje Čase marsikaj spremenilo. Dobili smo nov oder za igre v iz-obraževaluem društvu. Prvo igro so pn-redila dekleta na Svečnico, in sicer „Fa-biola" in „sv. Neža" ; drugo igro so pa piiredili fantje na pustno nedeljo, in sicer „Vedeževalka" in „Kmet in avtomat" — Tretjo igro pa prirede naŠa dekleta na velikonočni pondeljek ob 3. uri popoldan, in sicer „sv. Cita" in pa „Pri gospodi", Kakor sc sliši, mislijo pri nas ustanoviti za dekleta tudi društvo „Bogomilo". Tako je prav t _ Sicer imamo tudi pri nas nekaj libei'alnih zabavljačev, ki ne vedo drnzega kakor čez duhovne zabavljati in nevedne ljudi z lažjo farbati, a to nas le še izpodbuja. Toliko za danes; o priliki kaj več. Prejeli smo še eden dopis z isto vsebino, iz katerega pa še povzamemo, difcje no^i oder izdelal in izvi^il v splošno zadovoijnost g. Fran Vodnik, kipar iz Novega mesta, ki ga pri tej priliki priporočamo vsem preč. gg. duliovnikom in našim društvom. — Dne 17. marca t. L je i)rišel k nam g. nadzornik Legvart, ki je osebno šel k vsem tistim, ki bodo zbolj-šali oziroma na novo napravili hleve, svinjake, vodnjake in gnojnične jame. Tako je prav! Povod za to pa Je brez dvoma dala mlekarna, ki pii nas prav dobro ile-luje. — Nadzornik c, kr. državne trtnice, g. Bogumil Skalický, je imel to spomlad predavanje o pojuladanskih delih v vinogradih. Še eno željo naj izjavimo: Posestniki, naročite se v obilnem številu na „Dol. Novice", ker to je naš list, namenjen Dolenjcem! Zato naj ne bo hiše, ki bi ne imela „No\ic" ki so nam prišle ravno za pinihe ! Krško. Živahno gibanje za povzdigo gospodarstva po drugih krajili je dalo povod zborovanju, ki se je vršilo dne zadnjega marca jiri nas. Prihiteli so malodane vsi župani krškega in kostanjeviškega okraja, počastil nas je tudi g. okrajni glavar dr. Mathias, ki je prav goreče pozdravil zborovalce, (hjželni odl)or pa je zastopal dr. Lovro Pogačnik, deželni komisar. Z velikim zanimanjem so sledili zborovalci izvajanjem deželnega živinorejskega nadzornika Legvarta, ki so oln-avnavala vs(i panoge kmečkega gospodarstva in izzvala lirav živahno deiiato. Sklenilo se je naprositi deželni odbor, da priredi letošnje l)oletje v Krškem ali vsaj v okolici živinsko razstavo za govedo iji presiče. Omenjen bodi ští sklep, da sc naj priredi v kratkem vinski sejem, da bodo mogli naši vinogradniki jtrodati zastalo vino. Vsa Čast našemu vrlemu županu dr. Janku Hočevarju, ki je s tako vnemo pripravljal in vodil zboro^'anje. iz podgorskih krajev, Pred par tedni je napravil Anton Mavsar, posestnik na Cerovcu, apnenico. Težko so ljudje že čakali apno, ker so mislili, da ga bodo sedaj vendar enkrat nekoliko bliže dobili. Pa kaj se zgodi? Ko so 30. marca odprli apnenico, pa je bil namesto apna še trd kamen, apna pa skoro nič. Prišlo je bilo že precej vozov, pa so se vrnili prazni domov. Škode ima posestnik do 2000 K; sami delavci so vzeli gotovega denarja 600 K. Kdo je vzrok, da se je apnenica ponesrečila, o tem ljudje različno govore. Eni pravijo, da je gosi)odar prepočasi vozil drva skupaj in da so bita drva preslaba, drugi pa zoi>et govore, da je morda zakrivila nevednost in zanikernost apnarja, ki je delo prevzel. Rečemo samo to: kdoi' misli kdaj naiU'aviti kako apnenico, naj se prej posvetuje z izkušenim človekom, in naj delo izroči kakcnni zanesljivemu, vestnemu mojstru. Ti delavci so liili iz Podljubna, Neradi omenjamo, da že dolgo nismo videli tolike surovosti kakor pri teh ljudeh. S takim obnašanjem ne bomo mi nikamor prišli, ampak le tujci bodo izpodrivali domačine, — Sedaj spomladi so nekateri gospodarji začeli popravljati svoja poslopja ali kaj prezidavati. Neki izkušen mož je nam naročil, da naj zapišemo v časopis tole: kdor nima svojega denarja, naj se nikar ne loti v teli časih brez resnične potrebe popravljati poslopja ali kaj novega zidati; bo tako zašel v dolgove, da ne bo kmalu ven zlezel. Delavci so dandanes dragi; a najhuje je to, da preveč zahtevajo od gospodarja, ki je sam največji revež: vedno mora biti pijača, zjutraj žganje in čez dan vino, kolikor ga morejo prenesti, in hrana pa taka, kakor pri gospodi. Ni čuda, da marsikateremu gospodarju izpraznijo .sode in kaščo in se mora zraven tega še hudo zadolžiti. Vsi vemo, da je to slaba razvada, ki Škoduje vsem, gospodai'ju in delavcem; saj marsikdo bi kaj začel zidati, a se boji delavcev, ki so dandanes tako razvajeni. Radi damo pošteno plačo in tudi zadostno hrano in pijačo, kakor je prav; a kar Je preveč, je preveč. Naj bi naši delavci imeli več usmiljenja z našimi domačimi gospodarji. DomaČe in tuje novice. Konferenca Sodalitatis Ss. Cordis bo velikonočni torek oh polu 11, uri v Šmilielu, Duhovne vaje so imeli tukajšnji gimnazijci od sobote do torka. Vodil jih je frančiškan P. Mariotil Holeček iz Ljubljane. Postne pridige v kapiteljski cerkvi je imel letos P, Hrubeš dr. Jez, Veliki četi-tek večer je bil zadnji govor. Meščanska Zveza v Novem mestu jc preteklo zimo prav živahno delovala, osobito ji dela Čast prireditev igre „Domen" ; dvakrat zaporedoma je bila nabito polna dvorana liokoclolříkcga tloiiia tako, da jc bil gtnotcn, gc ])olj pa idejalon usptiit prav Ic]». I'l'tiv lepo uspeva tudi ilo 80 ćlanov brojcc iikí-San 7,1)01- iMešianske Zveze, katerega jc spretni pevovodja g. Ignacij Hladnik v kratkem tako dobi'o izvežl)al, da je z zadnjim koncertom pr(id d tedni dosegel pri občinstvu splošno pri/nanjc. Poscbjio lepo so je izvajal sekstet iz Donizettijcve opere Lucia, ňvabov valček in ju^^oslovanske pesmi. Tudi sainospevne »loge so v splošno zadovoljstvo speljali gdč, Grajland ter gdč. Andrejčičeva in Grajlandova. — Do posebne veljave prišel je visoki Kopraii gdi. Andrejčičeve, Umrli so v Novem mestu meseca marca; Anton Novak, vnlgo LaSfaii, star 77 let; ,loŽeť Valentinčič, sin sedlarja, 7 mesecev. Mestna hranilnica v Novem mestu izkazuje za leto 1913 sledeči zaključek: denarni promet (),753.Gir) K ilTj v, nove vloge l,3y5.,')30 K 80 v, dvigi 14G2.143 K (I v, vseh vlog :-i,3(i4.7(>7 K 77 v, posojila 2,534.130 K v, čisti dobiček ])ri upravnem imetju 20.088 K "35 v, saldo splošne rezeiTe 270.-^73 K 95 v. V razne dobrodelne namene in občekoristne namene ter ]-aznim kon^racijani je razdelila 8000 K t. j. jwlovico Čistega dobička iz leta 1912, Občni zbor hranilnice in posojilnice v Kandlji se je vršil dne 30. marca t, 1. Načelnik kanonik Anton Žlogar je poročal o poslovanju 1.1913, T/, tega poročila povzamemo nastopno: 1) Zadružni člani: Število začetkom leta 2242, pristopilo med letom 115, skupaj 2357. Izstopilo med letom fi4, tedaj stanje koncem leta 2293. 2) Zadružni deleži: a) razdeljeni: Nedvig-njeni deleži XII. teč. (i43 K. XIII, tečaj 236 deležev z vplačanimi zucski 9134 K 20 v, zaostanki 693 K, iiredplačili —. XIV. tečaj 208 deležev z vplačanimi zneski 5421 K 20 v, zaostanki 1105 K 80 v, pred])lačili 38 K, XV tečaj 292 deležev z vi)!ačaniiui zneski 5005 K, zaostanki 1154 K 40 v, predplačili 85 K 80 v, XVI. tečaj 1^98 deležev z vplačanimi zneski 2554 K «O v, zaostanki 57G K 80 v, predplačili 32 K 20 v. Skupaj 1034 deležev z vplačanimi zneski 22,758 K, zaostanki 3530 K, iiredplačili 15(i kron, b) enkratni; Stanje začetkom leta 3980 K. vplačanih med letom 2 I (i K, skupaj 41 9iJ K. Izplačanih med letom 5G K, stanje kon-eejn leta 4140 Iv, 3) Denarni jiromet: 1'rcjemki 993.361 kron 90 vin., izdatki 988.424.95 v, skupaj 1,981.786 K 85 v, 4) Hranilne vloge; Stanje začetkom leta 1,307.290 K 89 v, vložilo se 1829 krat 44G.650 K 28 v, skupaj 1,753,941 K, 17 v. Dvignilo 1944 krat 416,611 K 15 v, ostane 1,337.330 K 2 v. Kapitalizovane obresti 58.077 K 82 v, tedaj stanje koncem leta 1,395,407 K. 84 v. Naloženo jc na 2071 knjižicah s jiovprečno vrednostjo 673 K 78 v. Novih knjižic se je izdalo 426, vničilo pa 302. 5| Posojilo: Stanje začetkom leta 1,295.627 K 50 v, izplačano med letojn 377,071 K, sknpaj 1,672.698 K 50 v. Vrnjeno med letom 409.422 K 11 v, tedaj stanje koncem leta 1,263.276 K 39 v. Sklepno omenja, da se naš zavod twdi po denarni krizi zadnjih let ugodno razvija, kar se razvidi posebno po številniSih od|)lačiliÍí posojil kako]' tudi po obilnih hranilnih vlogah. Tredsednik nadzorstva župnik Trškan naznanja, da so posamezni nadzorniki, kakor tudi skupno večkrat pregledovali jjoslo-vanje in slednjič vse knjigo jirimerjali z letnimi računi ter našli v soglasju in lepem redu. l'ovdarja, da je zadnje j'evi-síijsko poročilo 1)0 jjravici za naš zavod y-^]» ugoilao in pohvalno, S polnim prepričanjem iiredlaga imenom nadzorstva absolutorij načelstvii in odobritev letnih računov, kar se je soglasno sprejelo. — Občni zbor pooblasti na i)redlog poslanca Zun;a načelništvo, da sme razdeliti večjo vsoto v dobi-odehie namene, posebno pa za kmetijski napredek. — V načelstvo se soglasno zopet pozovejo izstopivši od- borniki gg. poslanec .losip Zurc, svetnik Anton Šmidovnik in župan Anton Š])endal. V nadzorstvo so izvoljeni gg. : Dr. Anton Ogrizek, odvetniški kandidat in Fran Vodnik, kipar in posestnik v Novem jnestil, kot namestnik pa Anton Avsec, posestnik v Gotrii vasi. Poleg posojihiiškega donm izkazuje bilanca še 56,015 K 88 v rezervnega zaklada, čistega dobička pa 4276 K 69 v. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, je imela meseca marca 1914 denarnega prometa 177,948 K 55 v. Vložilo je 202 stranke 47.672 K 17 v, in dvignilo jc 159 strank 41,104 K 92 v. Posojil je bilo danih 28 strankam 25.090 kron. Vseh zadružnikov je 2258. Šmihel, V nedeljo 29, marca se je končala gospodi njsko-nadaljevaln a šola v zavodu šolskih sester. Posečalo je ob Četrtkih in nedeljah 24 učenk šolo, Podučevalo Se je v kuhanju, šivanju, zdrav.stvu in vzgoji. Zanimanje za šolo raste in upamo, da bo uprav ta šola nekak protistru]) proti blazirajiosti „moderne vzgoje". Nesreča. Helena Eogelj, posestnica v Kandiji, je 8. t. m, padla z voza, zlomila si tilnik in nezavestna obležala. Drugo jutro, 9, t, m. je pa umrla, N. v m, p.! Občni zbor gasilnega druMva v Kandiji. V nedeljo 5. t. m. je imelo gasilno društvo za Kandijo v obč. pisarni svoj občni zbor. Udeležba je bila zelo velika. Poročilo g, načelnika in tajnika se je z ozirom na delovanje iii lep razvoj društva z navdu-šeiijein sprejelo. Občni zbor je imenoval g. dež. odbornika dr. Pegana in poslanca Zurca za njiju velike zasluge za i-azvoj (h'uštva svojim Častnim članom. Izvoljen je bil stari odbor, za načelnika g. tovarnar Jevšček, (1. župan se zalivali v imenu občine g. načelniku -TevŠčku in g. tajniku nadučitelju Gehauerju za njiju vestno delovanje in jïripouiinja nu^d drugim : Vi gasilci izvršujete silno važno javno nalogo. Že obstoječe postave iz 1. 1881 vas imenujejo kot sotrudnilca avtonomne upi'ave. Iz tega sledi, da se deželna oblast zanima za razvoj gasilstva in nai)redek gasilni)! društev. Držite se vedno vaše devize: „Bogu v čast in bližnjcnni na pomoč !" Nov vozni red dolenjske železnice. Okoli 15. maja bo otvorjena nova belokranjska železnica; s tem stopi tudi nov vozni red v veljavo, ki je za enkrat določen tako: Odiiod iz Ljubljane ob 8, uri 5 minut zjutraj, prihod v Karlovec ob 2, uri 50 ]ninnt po])oldne; odhod iz Tjjubljaue ob 12. uri 50 minut popoldne, lU'ihod v Karlovec ob 6. uri 45 miiuit zvečer; odliod iz Ljubljane ob 6, uri 45 minut zvečer, pi'ilH)d v Karlovec ob 1. uri 10 minut ponoči; odhod iz Ljubljane ob 9. uri zvečer, prihod v Novo mesto ob 12. uri 30 minut po noči, kjer bo ostajal do 4. ure zjutraj in bo prišel v Karlovec ob 7.uri 30min.zjutraj.-—^Odhod iz Karlovca ob 4, uri 45 minut zjutraj, priliod v Ljuli-Ijano ob lo. uri 50 minut dopoldne; odiiod iz Karlovca ob 7. nil 55 Tiiinnt zjutraj, prihod v Ljubljano ob 2. uri 30 minut popoldne; odJiod iz Karlovca ob 2. uri 20 minut popoldne, prihod v Ljubljano ob 9. uri 17 minut zvečer; odhod iz Karlovca ob 7, uri zvečer, prihod v Novo inesto ob 10. uri 34 minut, kjer bo ostajal do 6. ure zjutraj in bo prišel v Ljubljano ob 9, uri do]ioldne. Od Ljubljane do Karlovca bo torej rabil vlak 6 ur 45 minut. Seveda la vozni red inarsikonui ne bo ])rijal; osobito bo prenočevanje v Novem mestu zelo nepripravno; na kolodvoru bo ])redolgo čakati, spat iti pa tiidi ne bo vredno. No, sicer je pa itak ta vozni red le začasen in se bo gotovo ])riinerno pre-di-ugačil, ko se bodo pokazali nedostatki. Na progi LJ u bij a na-Novo mesto se veliki teden vrši komisija za napravo zavor, tako da bodo osebni vlaki ložje hitreje vozili. Nezgode. Janezu Zevnik, delavcu lesne tovarne v liadolii vasi, je krožna žaga odrezala dva prsta desne roke, kazalec iti sredinec, — Matija Skiifca, posestnik iz Visejca pri Hinjab se je povozi) ter si zlomil levo uogo v goleni. — Alojzij Bašelj, ))os. sin iz řlalovč pri ňmarjcti, se jc tako nesrečno vsekal v desno koleno, da je v nevarnosti za nogo, trije ponesrečenci se zdravijo v kand, bohiišnhi. Solnograški nadškof. Za naslednika nadškofa K'atsclithalerja je izvoljen škof krški dr. KaUiier. Krvava bitka med delavci. Dne 27. marca so se v Litiji pozno ponoči tik pred lioslopjcni (;, kr. okr. glavarstva ste])li delavci s predilnice in topilnice. Vršila se je prava bitka kakor med Albanci, Nad dvajset sti'elov je padlo, pokale so planke, motike, vile in bliskali so se noži. Tej)li so se v temi kar vsevprek, kamor je padlo, in kdor je prišel blizu Jiiirit, je bil tudi tepen. Na cesti so bile še drugi dan velike inlakuže krvi, kakor Če bi kdo iz soda kri zlival na cesto. Očividci pravijo, da je bil to grozen prizor, nič manj strašen kot v vojski, Veliko čudo je, da ni bil nihče do smrti pobit, ranjeni so pa vsi več ali manj ; nekateri imajo celo kroglje v životu. Nikar v Ameriko! Kakor je razvidno iz raznih amerikanskih časopisov, je tam štrajk in brezdelje na dnevnem redu, Vsled tega je nastala splošna draginja v Združenih državah; in ne samo po mestih, tudi po deželi. Pa tudi ni upanja, da bi se položaj kaj kmalu izboljšal. Komisija na Ellis Islandu brez vsakega razloga izseljence zavrača, češ, da je Amerika že prenapolnjena z ljudmi, ter se boje, da še domačinom kmalo ne bo dosti kruha. Zato kličemo: Nikar v Ameriko! Kdor pa nikakor ne more ostati na rodni grudi, bodisi vsled slabe nei'odovitne zemlje ali iz drugih upravičenih vzrokov, naj se raje odloČi, da ostane bližje svojega rojstnega kraj)).. Ker je v Bosni mnogo dobre 1'odovitne zendjc in nakup zemljišč mnogo cenejši kot doma, svetovali bi, da bi se dotičniki zavzeli za Bosno. Družba sv, Rafaela je v ta namen naprosila razne osebe in družbe v Bosni, da nam gredo na roko pri nakupu zemljišč. Dobili smo tudi povoljen tozadevni odgovor. Kdor se zanima za to, naj se obrne na Rafaelovo družbo v Ljubljani, Dunajska cesta šf. 29., I. nadstropje. ((Mavna mitnica.) Tu dobi vsa nadaljna pojasnila in posredovanja brezplačno. v Sirite Novice od hiše do hiše! Velikonočni pondeljek posvetite razširjenju Dolenjskih Novic! Socijaldemokrati praznujejo naravnost cele praznike za razširjenje njihovega časopisja; koliko večja dolžnost je za pošteno dolenjsko ljudstvo, da zdržuje svoj jedini katoliški dolenjski list, V vsako dolenjsko liišo naše Dolenjske Novice! Agitirajte za naš jedini do-letijski list I Loterijske številke. GRADEC, 1, aprila 82 54 II 42 1 TRST, 8, aprila a2 26 53 54 56 Belokranjski - vestnik. - Črnomelj. Naš občinski odbor izvolil je častnim občanom železniškega ministra bai'ona Koi-stcrja za njegove velike zasluge, katt-re si je pridobil za belokranjsko železnico in z njo za naše mesto. Pod vodstvom dežt'lnega glavarja dr. ňusteršiča in drž, poslanca Jarca izročila je deputacija našega občinskega odbora in sicer župan Doltar in odbornika Setina in Puhek ministru krasno izdelano diplomo, katero je izvršil naš belokranjski rojak KambiČ. Jlinister je bil izredno prijazen in obljubil. da bo tudi v bodoče obračal posebno pozornost našemu mestu. Iz Belokranjskega. Zelo ste me razveselili, g, urednik, ko ste mi naznanili, da se naše priljubljene Novice iie opuste, ampak nadaljujejo celo kot tednik. Pre-srčno pozdravljene jwmlajene „Dolenjske Novice"! Će je ta list potreben za Dolenjsko, velja to posebno še o naši Beli Krajini. Gotovo ni bil noben okraj v naši domovini tako dolgo zapuščen kakor naša Bela Krajina. Saj smo bili tako rekoč ločeni od sveta. Iti ui)rav zdaj se začenja zanjo nova doba. — Ako se pripelješ čez Gorijance, se ti takoj nad Lužo odpre diven pogled skoro Čez celo našo deželico. Na desno zagledaš nad semiškim zvonikom, kako od predora že puha hlapon in se spušča v nižavo proti Črnomlju ter se zavije proti iletliki in čez Kolpo v Bubnarce na hrvatski zemlji. Na nasi strani je že-leznična iiroga zgotovljena, le malih poprav bo treba tu in tam, kar se bo pokazalo posebno zdaj po teh poskušniških vožnjah. Kakor se nam zatrjuje, bode slovesna otvoritev sredi uiajiiika. — Kakor nam bo železnica jiripeljala veliko dobrega, vemo, da se tudi slabega tie bo manjkalo. In tu bote imele uprav Novice priložnost in dolžnost opozaijati naše dobro ljudstvo, česa naj se poprime, česa pa varuje, da ne bo škode trpelo ne v versko-nravnem ne v gmotnem obziru. Znano je^ da se ob železnicah najbolj širijo socija-Tišticne novotarije. ]\lcd našimi rojaki jih je tudi nekaj, ki so se v Ameiiki navzeli n'ôvega duha. Tem je treba v izoiiraže-vûlnîh društv^i in po časopisju odpirati oči ter jili opozarjati na novodobne zablode. — „Novice" naj bi dohajale v vsako našo vas ter učile ljudi umnega gospodarstva in narodne zavednosti, ki bo po došlili ptujcih tudi v nevarnosti. Ko so bile 1. 1909 Novice tednik, so Jmele po-_ sel^^n oddelek za nas Belokranjce. Naj bi se to upeljalo tudi zdaj. Pri svojih znancih lioče Vaš dopisnik iiplivati, da poprimejo za pero in nabirajo naročnike, da bo Bela Krajina Čvrst podpoi'nik Novic in tako j)o-speševala splošen napredek za lepšo bodočnost. Pripravljalni odbor za otvoritev belokranjske železnice se je osnoval pretekli teden v î\Ietliki în Či'nomlju. Na povabilo državnega poslanca Jarca so se zbrali zastopniki županstev, župnih ui'adov in uČi-tejstva in izvolili pripravljalni odbor, kateremu ])ripadajo poleg obeh dežehiili poslancev JMihelčiča in Dermastia zastopniki občin, duhovščine, nemškega viteškega reda in nčiteljstiva. Častni jiiedsedniki odboru so; prost Dovgan, okrajni glavar Domicelj in drž. poslanec .larc. Osnoval se je tudi poseben odsek, ki nm načeluje aulešiški župnik Šaselj in ki mu bo namen, da pokaže Belakrajina ob otvoiltvi železnice slikovitost svojih narodnih noš. ♦ Belokranjska železnica. Dne 24.]iiarca 1.1. je ])rva lokomotiva državne železnice iz novomeškega kolodvora zapískala ter potegnila takoimenovaiii razdeljevalni vlak ograjnega materijala proti Belikrajini. Nekaj dni prej so bile tračnice nove proge med kolodvorom in jiredorom vložene. Vlak je vozil z vso previdnostjo čez tiniel in pridrdral na železniční most, ki je prvo poskušnjo izborno prestal. Istotako je srečno dalje vozil ter na južni strani seiniškega ju'edora s j)iskom pozdravil Belokrajino, Od seiniškega kolodvora se je tisti dan zopet vrnil v Rudolfovo. —aprila ])a je vozil iz Novega mesta še večji vlak s 1 5 vagoni za razdeljevanje gradiva. Ta vlak sta vodila gg. državnoželezniški višji svetnik Teodor Opitz in višji revident Madlspiirger po celi l>elokranjski progi. Ta \'lak je vozil seboj ograjni materijal tvrdke „Řtefan Gíitz in sinovi". S to vožnjo se je p]TÍČ preizkusila 48 m dolga železna konstrukcija otaviSkcga viadukta, pri čenuir je znašalo elastično znižanje samo 6 mm (dovoljenih 20 mm), trajno pa' pol milimetra. Opoludne je vlak dospel v Črnomelj, kjer ga jc na kolodvoru čakala jimogo-štcviliKi množica ter pozilmvljula / iia-vtiiiSťiiiiiii vskliki. ropoludn«' se jtî vožnja naJaijevaUi do Metlike, kjer se jc isto-tako zbralo iiiiioi^^o ljudstva ter prišleke živahno pozdravljalo. — Kakor siiio i'/.-vedeli od a\'toi'if.ativiic strani, ho otvoritev nove pro^o lltidolfovo-.Metlika-Bubiuirci oki'o;^ sredo niajnika. Dežela kakor tudi imenovana mesta nameravajo takrat, ko se i)o nova jiroga izro&ila javnemu [iro-metn, prirediti [loscbiio slavnost. Naznanilo. Današnjo številko smo poslali vsem poprejšnjim naročnikom z vljudno prošnjo, da bi nam blagovolili ostati tudi zanaprej zvesti in naklonjeni. Kdor pa nikakor ne želi nadalje Dol. Novic, naj pa blagovoljno vrne takoj prvo številko, sicer ga smatramo za naročnika. Vračati šele drugo, tretjo ali celo četrto številko, ni lepo in ni dostojno. Priložili smo v svrho poštnine proste pošiljatve denarja položnice, na katere se naj takoj nakaže 3 krone kot celoletno naročnino za Dol. Novice. Kdor Je pa že plačal, naj ponudi položnico sosedu, da se čimpreje tudi on naroči na Dol. Novice. Naročnina 3 krone velja za celo leto od aprila do aprila. To smo pa ukrenili zaradi tega, da ne bode ravno za novo leto preveč stroškov. — Na nekatere gg. duhovnike, na društva in druge gg. zaupnike smo poslali po več izvodov z nabiralno polo, upravništvo Dol. Novic. Ameriški novičar. Orožniki podpirali agente. V (lalieiji ,so zadnji čas zasledili, da je vei orožnikov ])oniaj;iilo izseljeniškiin a<;'entom vojaščini ]iodvi'žene osebe sjiravljati čez iiicje. Pai' oiožíiikov se je že ]iostn;lilo, nekaj so jih lia že aretirali in /.aprli. Sumijo se tudi na Ogei'skeni jiodobni škandali, To je pa že odveč. V Carbondaie Pa. je dne 1. niarea nnn'1 dancz Zidar, ki je bil doma i/ iare Čatež na Jtolenjskem, kjer je zajiustil ženo in otroke, — Za naše rojaki; v Amei'iki jo posebno važna nova orgiinizaeija, ki sil je osnovala kot „Zv<'za slovenskih duhovnikov". Ker je oiidi med Slovenci mnogo protiver.skiii listov, ki silno škodujejo v verskem in nravjiem obziru našim ncsknšenim i-ojakoin, ustaimvila se je ta organizacija, ki bo pospeševala cerkveno življenje in kulturni iii:ipn>dek poštenih Slovencev v Atm;riki, Iz Amerike, Tudi slovenski tisti v Ameriki poročajo, da je v tiinogih on-dotnih državah silno pomanjkanje dela. V San Frančišku ('al. se je sestavila cela „nrmada brezdelcev", katera se je vojaško organizirana pod svojim generalom odpeljala v glavno zvezno mesto Washinglon, da si ])o zvezni vlaili izjjosluje dela, — OiMvidec, ki se je koncem niarea iz San Frančiška vrnil na ICranjsko, nam je naznanil, da se jc v to mesto oli Tiiieni oceanu radi bodoče svetovne razstave, ki se otvoi'i 20. i'el)]'uvarija 11)15, natcplo silno \'eliko ihdaveev, ki j)a niso več dobili posla. Naš poročevalec jc odšel iz Han Kranciska 11. marca in je dospel 30, marca na, Heiokranjsko. .Mtiogo Slo\-cnccv sraviia država Wisconsin, kjer gre Slovoncem na roke posebna iniselbinska, družba. Dne I marca je v Jolietu umrl ::i Hetni Martin Fir ml. Istotam jc umri Peter Klobučar, stai' ij'À let, rodom iz Dragaiiiša na Belokranjskeju. ZaiiušČa večjo rodbino. V Denveru -se je jionesrečil Anton tJovže, rojen v Prigoriei pri liibnici. Anaconda Mont., 3i>. januarja 1914. Predragi Dolenjci, zlasti Belokranjci! Kakor sctn lansko leto sain opazoval, se naši ljudje vedno bolj zanimajo za Ameriko. Vsak jo želi videti, posetiti in obogateti v tej obljubljeni deželi. A sedanje razmere mi silijo })e]'o v roko, da opišem tukajšnje razmere. — V septembru lanskega leta sem bil prisiljiiii zapustiti dom, da izterjam tukaj nek dolg. A prodno sem ](rîsel do cilja, sem hotel ogledati več mest ]io vzhodu, da proučim ttikajšnje delav.ske razmere. Pilscl sem v svetovnozniuio mesto Detroit, ki šteje 4<3r),un() dus. Visoki ilimniki se dvigujejo proti nebu, tovarne obdajajo mesto od vseh strani, a žatibog, da več kot jiolovico ljudi jjraznvije. Ijjud-stvo je obujiano, ker si ne ve ])omoči. Koteč posetiti j\vstrijc-e sem v hrvatsko naselbino. Tu stoinm v nek Iiotel in zahtevam kosilo, „Imaš što novac", me vpraša posestnik, in plačati sem moral napi'ej. Sedeč pri mizi se začnem ])og'o-varjati z nekim Nemeem, ki je bil dokaj zgovoren. Mimogrede ga vprašam, kako da ta. gostilničar hoče najirej plm^o; tega vendar nisem še v Ameriki videl, A ta ]iii ))ravi: Tukaj jc strašna kilza, delo je večinoma ustavljeno, in revež bi bil, kdo]' bi 111'iŠel sem brez denarja. Na tisoče družin jc brez dela, brez kruha in kmahi bodo i brez stanovanja, ako nitiiajo lastnih liiš, Z zgovornim možem sva se še razgovarjala o drugih razmerah v tem mestu; razložil mi je marsikaj, in mislil sem si : čudno, saj vendar se doma splošno govori o „dobrih časih" v Ameriki, Drugega dne se liočem sani ]ii'epnčati o resničnosti teh iiodatkov; Šel sem zjutraj k velikanski tovarni za pohištvo, in glej: Xii tisoče ljudi je tam čakalo delodajal-eev, a. niti eden ni dobil dela ; in tako j(; pred vsako tovarno. Poslovil sem se in tužno mi je bilo ]iri sreu. Obiskal sem več velikih mest, a povsixl sem našel zaprte tovarne. Slednjič sem pi išel v to-le mesto, da dosežem svoj cilj, Tukaj je velika rudotopilniea za bake.)'. Par tisoč ljudi ima tu zaslužek, ki zares v potu svojega obraza služijo vsa.kdanji krnh. 1-jndje pa iz drugili mest viTjo sem kot čebele v panj, llavuo toliko je brezposelni)! kakor delajočili, a Še vediio prihajajo misleč si: fant dobi'o gre z ilelom, in se bo že dobilo. Kogark(dî vprašam, vsakdo jiravi, da je i»o železnih tovarnah vecMnoJiia „iiraznik". Prebirajoč tudi raznovrstne ameilške časopise, sem se prepričal, da po Ameriki nastaja kriza. Kdaj se na bolje o))rne, kdo ztuiV Draginja ]ia je taka, da mi na Kranjskem sk(n'o Jiihče ne bo vei'jel. Samo hrami stane na. dan v te.m jucstu en dolar na dan. Obleka je v (n'tiah podvojena v zad-iijili 20. letih. Kako so godi v takih l'az-merah človekn, ki inimi dela, si vsak lahko sam predoči. Zatorej, rojaki, ne spuščajte se v to ne\'ariio loterijo, nann'eč Ameriko, vsaj sedaj nc, dokler se razmere na. bolje ne obi'nejo! Lahko bi še mnogo iiisal, pa si nisem svest, da ])ridc ta moj spis v javnost, namreč v kak list; ako se to zgodi, nauieravam prihodnjič podrobneje oiiisati raznovrstna ameriška mesta in njih „veletovanie". M, ňuklje. (Opomba, ureitništva: Prosimo, le večkrat se oglasiti; z enakitiii dopisi.) Kratko Čas ni ce. Vsi edini. Tujec (gleda ]irctep): „Tu se i)a tudi vsi tepo!', Krčnuir: „-la veste, jiri nas smo vsi edini". Pri izpitu. Pi'ofesor (naravoslovja): „No, gospod kandidat, kaj pa vam je znano o zveznem členu med človekom in oi)ieoy'' Kandidat: „So ga že našli!" l^rolesoi': „Tako? Kateri pa jey„ „Kandidat: „Vino." Intimno občevanje. Sodnik; „Ali ste po tem slučaju s tožnikom še osebno ali le [listiieno občevali V" Obtoženec: „Nc to, no ono, ainjtak občeval sem ž njim le še 7, rokami!" Razkrinkan. Profesor hoče obiskati svojega tovariša, ki ga vidi i'avno pri oknu. „?;alibog, gosjioda proť(;sorja Jii doma", se zlaže .služkinja. „Tako", mejii obiskovalec, „lun, pa tako ]iozabljiv, tako pozabljiv, tako pozabljiv , , . gre od doma, pa pusti svojo glavo doma pri oknu!" Dober sklep. Prvi visokošolec: „Ti, Ivo, to ti ])a p{)vem, ]iapil se od sedaj naprej Jie bom nikdar več. Drugi: „Zakaj l)a ne? Prvi: „Pomisli, zadnjič sem v svoji pijanosti poplačal vse ilolgove,*' Listnica upravništva: Gosp. Karal Polko, Ctiicago lil; Za leto ini^ imate na naroinini Řo t K W h k(i iiomvtmti, z» lotos lift 4 K dO h, ker so postale Novica toduik. V zaiožništvii J. Krnjoc nasi, v Novem mřstii 80 (lobé še mf Smarnice- ^WS p. Lttd. Hroviitovfi: Premišljevanja o Srcu Marije. Cena 1 K 80 vin. ; po pošti 10 vin, več. A. Žlogarjevc: 4-3-1 Lupški ppîzorii (■ena 2 K; po pošti 10 vin, več. obstoječe iz dveh sob, kuhinje in ATtom, se odda s 1. majem v najem v olivo-tovi liiši pri Božjem grobu. Pojasnila daje upravništvo Dol. Novic, g-«-i Vinograd 7-2-1 in pod vinogradom njivo za 2 mernika ])o-setve po ceni proda Marija ('imi)ennan v Sevcih st. 14 občina ňmibe! pri liudoll'ovem. Naznanilo. Podpisani vljudno naznargam, da sem otvori 1 v hiši lilowsky v liudolfoveni, Glavui trg štov. 100 proilajalno S prekajeniin iiiesoin in 8u1iinii klobasami. Ob enom bodem imel na razpolago dobro mast in speli, salami in vsfl drugo v to stroko spadajoče blago, kakor tudi vedno sveže in .suho sadje ter knili. Ker sem si pridobil pri najboljših mojstrih prekajevalcih vso potrebno znanost v tej stroki, S0 bodem vsîkdar potradil, slavno o))wnstvo iz mesta in okolice solidno in z zmernimi cenami vsestransko najboljše postrcùi i» se prav toplo priporočujem v cenjeni obisk. Odličnim spoštovanjem 2-14-1 Jvan Kafrie, preki.]evalcc in trgovec s suhim meiom v Rudalfovem. 8-0-1 14 let star, poštenih kmetskih staríšev sin, se takoj sprejme v uk pri tvrdki Franc Kenda v Novem mestu. Uéenec v pekarijo ' se siirejme proti dveletni izučbi in mesečni jilači. Kje, pove upravništvo Dol, Xovic, J. Krajec nasi. -- Novo mesto -- iiajtopleje priporoča svojo podjetje naklonjenosti prečastite duhovščine in slavnega občinstva, posebno na Dolenjskem. Tielrai^nn is^^rsnje točno in lično -l-lí9ivaill(l) vsavtiakarsko stroko spadajoča dela, — V zalogi ima vedno «erkvenf»; šolske, občinske in vsakovrstne druge tiskovino. Knj ijigo veznica šrJil- in sprejema v vezavo vsakovrstne kujig-e, molitvenike, zapisnike itd,, ter rabi v to le najboljšo blago. Šolske knjižnice, izobraževalna društva in sploh naročila v večji množini dobijo primeren popust. lÍÍď^lVIIO knjige iz lastne IJI^tlllld naloge, kakor tudi veliko izbiro leposlovnih, poučnih in zabavnih knjig ter molitvenikov. Zaloga šolskih knjig. a-o-i Planil o i n 1 n «I j® založena z vsa-X lOUajdlUcl .. tovrstnim :: papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami ter z najrazličnejšimi predmeti kot primerna darila ob vsaki priliki. Knj Ta/no naznanilo. Zaradi prevelike zalo^^e KLOlILKOV iiajnov('jSf oblike in v različnih barvah 8ein /nižal cene takó, da oddajem klobuke, ki so veljali poiirej 12*— kron seUaj za lO-— kron .. 10"- S-- „ — <. .. .1 C" — .< i. », .j ^ lw «b ^^ i k* Namesto slamnikov za moške prodajaiti tndi |>rav lahke klobuke po Pliokron do IMJO kron. ^'■|judno vabim slavno oličinstvo i/ nn'sta in (lrže[(\ da si oj^letia l.o lepo /alo^o iti Se prepriča o vrednih eenah blaj^a. ô-12-l Cenejše ne more dajati niliče novih in nepokvar-: : jenih klobukov. : : Odl. spoštovanjem se priporočnjem LEOPOLD KOPAČ, domaća in že veliko let obstoječa prodajalna klobukov v Novem mestu (Glavni trg). Popolnoma varno naložen denar. HiiflILfifOâ ie POSejfLfIlCâ za Kandijo in okolico, reg. zadr. z neom. zavezo = V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po 1-0-1 na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.