Za poduk in kratek čas. Podsreda. V kozjaaskem okraji aahaja 86 občiaa in trg po ioieau Podsreda. Občioi pripada trg io areaja Gradiše. Trg ima 81 hiš m 628 prebivalcev po predzadjem štetji, z Gradišera vred pa aa 1985 oralih zeailje 104 hiie in 811 duš. Skoz trg držijo 3 ceste. Prva pelja proti Kozju, drnga v št. Peter, tretja v Koprivaico ia dalje v Reicheaburg. V Podsredi imajo c. k. pošto, zdravaika, 2 razredao aemško-slovenako Solo ia farao ccrkev 8 farovžem. Cela župaija šteje 2100 duš v občiaah Podsreda, Pečice ia Gorjaae. Faroa cerkev je aekdaj atala ua pokopališči ob skrajaem severBem koaci trga pa jo je 1. 1798 požar tako oškodoval, da so 50 korakov proč od pokopaiišča proti južaej straai pozidali aovi bram božji. Po8lopje v letib 1800—1806 postavljeao je precej lepo, toda znotranja oprava se meaje odlikuje. Veliki altar sv. Jaaezn krstitelju posvečea dobil je 1. 1868 aov taberaakelj. Krstai kamea je iz čraega marmorja sekaa. Orgle so od 1. 1822 ter štejejo 10 registrov. Zvoaik so tudi 1. 1822 vzdigaoli ia 8 plehoriao pokrili. V ajetn visijo 3 zvonovi, 237] ceata težki, katere je celjski zvonar Steiametz 1. 1806 vlil. Podrnžaic pripada fari 5: sv. Ožbalt aa Pečicab, Mati 7 žalostij aa sv. gori, av. Aaa aa sv. gori, sv. Mobor ia Fortuaat aa sv. gori ia kapela sv. Filipa ia Jakoba v gradu Podsredskem. Staro farao cerker aa pokopališči so podrli ia pozidali mrtvašaico, katerej so vzidali aagrobai kamea I. 1731 amrle Eleoaore Barbia, rojeae grofiaje plem. WaxeasteiB. Okolica hraajuje maogo loačarske ilovice, peačeaega kameaja pa tudi pretaoga veadar r tako pičlej maožiai, da se ae splača kopati ga. Občiaa poseda 24 oralov pašnika ia 27 oralov gozda. Sejmov je na leto aedem: soboto pred tibo aedeljo, 3. maja, biakoštao soboto, 24. juaija, aa sv. Matejevo, 18. oktobra ia 19. novembra. Posestnik gradu in grajačiae v Podaredi je sedaj kaez Hugoo plem. Wiadi8cbgratz. Grajščiaa je precej velika: 23 oralov ajiv, 64 oralov travBika, 29 paSnika, 51 oralov gošče ia 1836 oralov gozda. Tega je toraj oajveč. Žgejo veliko ogelja ia v cigoacab se ožge vsako leto maogo ia prav izvrstne opeke ali ciglor. Grad je uže staro poslopje pa dobro obraajeao. Ima 18 soban ia 3 velike kleti. Kdo da je grad pozidal ia kedaj, to ai zaaao. Prvi grajščak se imenuje 1. 1273 aekov Mcinbaid voa Herberg (Podareda) pa ajegova sopraga Irmeagard, ki sta aekoje svojih pristav blizu Laboda aa Koroškem bila sporočila auaskemu samostaau v Mahreabergu. V letih 1291, 1317 ia 1320 omeaja zgodoviaa Bekšaega Friderika, 1. 1320 Seifrieda ia Ulrika ia 1. 1363 Engleiaa kot grajščake Herberške ali podsrcdake. Veadar sledoji so le ime takaao imeli, laatoiatvo pa je bilo aže pri drngib rodbiaah. Kajti 1. 1264 je Hearik plem. Scbarfeaberg v Mariboru dobil pravdo zoper g08p. plem. Leagburg ter vsled tega postal laatoik grajščiae v Podaredi. Pozaejai laataiki so bili: Hermaa plem. Kraaicbberg, Hearik škof Krški lia Koroškem; baroa Saaeaki, grof Friderik celjski 1.1441, dalje 1. 1490 Paakracij plem. Auersperg, 1. 1497 Jurij ScbaitzeBbaumer, 1. 1547 Martia Gillig, 1. 1569 Gašpar baroa pleoi. Herberateia, 1. 1670 grof Erazem plem. Tatteabach, 1. 1681 grof Barbo, 1. 1730 baroa Afaltrera, 1. 1789 baroa Lazariai, od katerih je poseatvo kupil Veiijaad kaez Wiadiacbgratz. Sniešnica 24. Nek potaik vpraša aa cesti došlega faatiča, koliko ur, da še je do bližojega Biesta. ,,Bi vam ae zaal aa teako povedati, koliko da jib je", odgovori fantie, toliko jih pa gotovo je, kolikor je hiš ob cesti, ia še več, ker pri aeki biai imajo celo po dve uri.u Ivaa Duh.