«fàftnlna plačana ▼ gotovini ___ . Leto K., št. 34 („jutro« xviii., it. 195 a) ' Ljubljana, ponedeljek g. avgusta 1937 Ijpravnistvo. Ljubljana, Knafljeva 5 »- releton St. 3122, 3123, 3124, p" 8125, 3126. -1 aeratili oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ili. — Tel. 8492 ln 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2, — Telefon št- 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit. 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v MSI dr. Baumgartner) a. Ponedeljska Izdaja „življenje in svet* Cena '1 Dir Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6, Telefon fit- 3122, 3123, 3124, 8125 to 8126. ' Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. fclaribor: Gosposka ulica IL Telefon 6L 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. UČITELJSKI KONGRES V SKÖPLJU Na kongresu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja se je zbralo nad 2000 učiteljev — Slavnostna otvoritev v Narodnem gledališču Skoplje, 22. avgusta, p. Ob 9. dopoldne jc bil v Narodnem gledališču slovesno otvorjen kongres Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, na katerega je prišlo nad 2.000 učiteljev. Slavnostni otvoritvi kongresa so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja general Nedeljkovič, zastopniki vojaških in civilnih oblasti in raznih kul- turnih in nacionalnih društev iz Skoplja. Kongres je otvoril predsednik glavne uprave Ivan D;mnik, ki je takoj v početku predlagal, naj se odpošljeta pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru U. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, kar je bilo sprejeto s splošnim odobravanjem. Predsednik Iv- Dimnik o delu in idejnih smernicah učiteljske organizacije Nato je predsednik v daljšem govoru opisal delo in stremljenje JUU. V uvodu je najprej pozval skupščino, naj počasti spomin na borce za našo osvoboditev z vzklikom: Slava nesmrtnim herojem k: so se junaško izkazali v borbi za svobodo in čast domovine! (Vzkliki: Slava!) Kakor sam lansko leto navajal, je nadaljeval, sporočilo viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki ga je zapustil učiteljskemu udruženju, tako je treba letos navesti sporočilo velikega kralja Petra I. Osvoboditelja, ki ja dejal, »da so nam najbolj potrebni močni moralni značaji in velike vrline, ker brez tega ni napredka in zdravega živlejnja«, zlasti pa je naglasii, »kakršni bodo učitelji, takšna bo mladina, a kakršna bo mladina, tak bo narod in njegova bodočnost.« Spričo stanovske zavesti in požrtvovalnosti je prejšnja leto še enkrat pokazalo, da so morala, poštenje in etični moment v učiteljstvu še močni in da učitejstvo zvesto varuj a svoj značaj. Niti najhujši udarci na članstvo, predstavnike udruženja in samo udruženje niso mogli demoralizirati učiteljskega stanu in zlomiti morale v učiteljstvu. Med učitelji in v njihovem udruženju se nikdar niso občutile verske ali plemenske diference. Učiteljstvo je vedno visoko dvigalo zastavo verske in plemenske strpljivo-sti. Članstvo se je zavedalo, da se je treba v organizaciji ogibati vsakega plemenskega, verskega in strankarskega opredeljevanja in na ta način preprečevati, da bi se s takih stališč reševala skupna stanovska, šolska in prosvetna vprašanja. Za realiziranje učiteljskih ciljev mora udruženje varovati nepolitično smer. V najtesnejšem vodstvu udruženja, je naglasii govornik, vlada v tem pogledu najlepša soglasnost. Učitelji so bili vedno nosilci nacionalne, verske in tudi politične strpljivosti v svojih vrstah, kakor v narodu. Na tem p°tu morajo vztrajati, ako hočejo, da nam ostanejo interesi naroda in države najvišji zakon. Kakor je prej srtsko, ^hrvatsko in slovensko učiteljstvo preko državnih mej čutilo, da ima skupne potrebe in cilje, zaradi kfterih je iskalo stikov in sodelovanja, tako nedvomno ima tudi danes takšne skupne vezi in potrebe. Sarajevska glavna skupščina je glede duhovnega zbliževanja jasno določila to smer v deklaraciji o smeri stanovske politike JUU, ki imperativno nalaga članom, da morajo pri vsakem svojem delu voditi račun o tem, da so učitelji vsega, a ne samo enega dela naroda: da mora io biti stan, ki bo spajal, a ne razdvajal narod, in da bodo zmerom delili usodo s svojim narodom. Ker večino našega naroda predstavljajo kmetje in delavci, je prva dolžnost učitelja, da se spozna z njihovimi potrebami in da poul: v šoli v prvi vrsti postavijo v službo njihovih potreb. Dolžnost učitelja kot prosvetnega delavca je, da ne omalovažuje etičnih vrednosti, ki žive v narodu, da na prinaša novih, narodu tujih etičnih pojmovanj. Glede učiteljske stalnosti je naglasa!: Stalnost učiteljstva je potrebna, zato da se more učitelj čisto poglobiti v potrebe šole in koristi naroda. Stalnost zahtevamo tudi iz razloga, da preneha protekcionizem, ria dobita šolsko in prosvetno delo zopet svojo vrednost, do dobe zakonski predpisi svojo polno moč, da se nepotrebno ne trošita narodna in učiteljska imovina in da preneha moralno in materialno upropaščanje učiteljskih rodbin, nedolžnih otrok in žen. S stalnostjo učiteljstva se bodo vrnili vanj zadovoljstvo, duševni mir in občutek pravne sigurnosti in pravičnosti, ki so pogoj za uspešno šolsko delo. V organizaciji ne dopuščamo, da vladajo rešolski in neučiteliski interesi in vplivi, a izven organizacije dajemo članom popolno svobodo opredeljevanja. Nadalje je obširno govor'1 o splošni prosvetni politiki, pri čemer je naglaSal, da sta znižano število otrok * razredu in izvedba obveznega Bletnega šolanja ne samo nacionalna, temveč tudi državna notreba Glede personalne prosvetne politika je zahteval, naj se učiteljstvo postavlja in premešča na osnovi zakona, ki pa naj bo tak, d.a se bo učiteljstvo čutilo pravno sigurno, zadovoljno, duševno mirno in verujoče v pravičnost. Zahtevamo pravico obrambe in zaslišanja pred odločitvijo o premestitvi, da bodo učitelji napredovali avtomatsko, da ne bodo mlajši napredovali pred zaslužnej-šimi starejšimi, da preneha škodljiv protekcionizem pri napredovanju, da preneha demoraliziranje učiteljev in rušenje učiteljskih značajev z napredovanjem. Avtomatsko napredovanje zahtevamo, da se okrepi vera v državno upravo in državo, zahtevamo, da oblasti zaslišijo predstavnike učiteljstva, kadar bi smatrale, da so ta načela utrpela škodo. Predvsem je dolžnost, da se naši mali vzgajajo v državljanski zavesti, v odgovornosti za skupnost in o dolžnostih nasproti skupnosti obenem o svojih pravicah v tej skupnosti. Brez demokracije in svobode ni prave državljanske vzgoje. Udruženje je Pedno vodilo račun o zaščiti državljanskih wpvie ia svobodi učiteljstva ter ja zvesto sarajevske deklaracije po državljan- ski enakopravnosti ln svobodi nastopale tudi proti uvajanju celibata za tovarišice. Govornik je izrazil prepričanje, da mora priti veliki dan, ko bo vse učiteljstvo našlo samo seba, ko bo spoznalo, da je delo udruženja pravilno, pravično in pošteno in da služi samo šoli in prosveti v blagor naroda in države. Omenil je tudi, da učiteljstvo zdravo kritiko spoštuje, jo neguje in zahteva za svoje delo. Glede ekonomsko-socialnega zavarovanja učiteljstva je dejal med drugim: Vzgojne, učne in splošna človeške ideale morejo ustvarjati samo ekonomsko in socialno zadostno zavarovani vzgojitelji in učitelji. Gospodarska kriza popušča, kakor trdijo, živ-ljenske potrebščine pa se podražujejo in uradniki in učitelji so danes v težavnejšem gospodarskem položaju kakor kdaj prej. Zato zahtevamo gmotno socialno zasigura-nja učiteljev, da se lahko popolnoma posvetimo svojemu službenemu in narodnemu delu. Naposled je s pozivom tovarišem in tova-rišicam zaključil svoj govor z besedami: Z željo, da odločno stopite v obrambo poštenja učiteljskega ponosa, stanovsko-držav-ljanskih pravic in da z delom potencirata svojo ljubezen do države, otvarjam 17. glavno skupščino Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, želeč ji plodno delo v ko- rist šole in našega naroda, v blagor na-, roda in države pod vodstvom našega mladega upa Nj. Vel. kralja Petra II. Po govoru predsednika je učitelj Stojan Kapetanovrč predaval o vlogi učiteljstva pri osvobojenju južne Srbije. Počastitev padlih borcev Prečitana so bila poročila o delu uprave JUU v preteklem letu, nato pa so zboro-valci odšli pred spomenik padlim borcem za osvobojenje in zedinjenje, zatem pred Hram slave in pred spomenik dijakom-juna-kom, kjer so povsod položili venec. Pred spomenikom padl:m junakom do 1. 1918 je govoril predsednik Ivan Dimnik, pred spomenikom dijakom-bojevnikom I. podpredsednik Todor Dimitrijevic, v Hramu slave pa II. podpredsednik učitelj Stjepan Kranj-čevic iz Zagreba. Po povratku v Narodno gledališče sc je pričelo stvarno delo kongresa. Najprej se je konstituiralo predsedstvo kongresa, zatem pa so prešli na razpravo o delu glavne uprave JUU. Poročilo glavne uprave omenja med drugim smrt pokojnega patrijarha Varnave, ki mu izreka največje spoštovanje. Poročilo govori o ideološk;h smernicah JUU, na podlagi katerih je glavna uprava vodil* svojo akc;jo in podvzela vse znane ukiepe za zaščito stanovskih koristi učiteljev. Udelcžence kongresa so poleg drugih pozdravili zastopnik predsednika skopljanske občine dr. Branovački, mitropolit Josip ter predsednik Jugoslovenskega profesorskega društva Radoje Knežcvic. Delo v odsekih Popoldne se je delo kongresa nadaljevalo. Pri tajnih volitvah kongresnih odborov je lista Ivana Dimnika dobila 299 glasov in tri črtine odbornikov, opozicija pa 113 glasov. Ta rezultat kaže, da je večina delegatov za sedanjo upravo JUU. za' šm Japonci se morajo umikati pred srditimi napadi Kitajcev Šanghaj, 22. avgusta, o. Borbe za Šanghaj so se včeraj z vso silo nadaljevale v severnem, vzhodnem in zapadnem predmestju. Sporedno z japonskimi napadi na kopnem so se razvijale tudi letalske operacije, ki so služile predvsem za zaščito japonskih mornariških strelcev :n ostale pehote. Kitajske protiletalske baterije so izmed 12 japonskih letal, ki so se pojavila nad vzhodnim delom Sanghaja tri sestrelile. Tudi japonske vojne ladje so bile potisnjene nazaj na reko Vusung, odkoder pehote s svojimi topovi ne morejo več podpirati. Kitajci so znatno zboljšali svoje postojanke pri Pu-tungu, kjer se je v bližini tik francoske križarko »Mont Piquet« razvila okrog poldneva huda letalska bitka. Davi sta napadli dve diviziji kitajskih vojakov Japonce, ki so se izkrcavali na desnem bregu reke Huangpo in jim prizadeli hude udarce, ko so prišli na kopno. Razvila se je ogorčena bitka. Kitajci trdijo, da so Japonce porazili in prisilili, da se rešijo z brega na svoje ladje. Temu porazu je sledil napad japonskih letal, ki so letela zelo nizko ter uporabljala tudi strojnice in nekoliko zboljšalg japonske postojanke med vodovodom ter Jangcepuom. Kmalu nato so prešla v borbo kitajska letala, ki so prisilila japonske bombnike k umiku, kar je izzvalo veliko razburjenje na japonskih vojnih ladjah. V bojazni pred očitnim porazom so japonske vojne ladje pričele izmenjavati svoj položaj zaradi vedno hujšega topovskega obstreljevanja kitajskih baterij na kopnem, ki so jih neprestano obsipale z granatami. Večji del pristanišča vzdolž ladjedelnic je bi! požgan z zažigalnimi bombami, ki so jih metali z japonskih vojnih ladij. Uspeh Kitajcev je bil dosežen po strašni bitki, ki se je pričela ponoči in je trajala do zore v okraju Honkevu. Vsie vesti bodisi iz kitajskih bodisi iz japonskih virov kažejo, da je položaj Japoncev vzdolž vzhodnega dela reke Huangpo do njenega izliva v morje naravnost obupen. Kljub temu je malo upanja, da bi mogli Kitajci obdržati osvojene postojanke poleg pristanišča, ker jih japonske vojne ladje neprestano obstreljujejo z granatami ter streljajo nanje celo iz strojnic. Japonci so v toliko na boljšem, ker se lahko njihove ladje neprestano gibljejo, zaradi česar je zelo težko streljati nanje s kopnega. Razen tega se obdajajo z umetno meglo. Požar se v mnogih mestnih okrajih Čim dalje bolj širi s strašno silo. Škodo cenijo še sedaj na 225 milijonov dolarjev. Najbolj so oškodovani Kitajci v čapejskem okraju, za njimi pa Angleži in Japonci ter ostali narodi, ki imajo svoje koncesije v Šanghaju. Med civilnim prebivalstvom vlada silna panika zaradi, strašnega bombardiranja in velikih požarov, čuti se pomanjkanje živil tudi že v mednarodnih koncesijah. Čeprav je maršal Čangkajšek najstrožje prepovedal Kitajcem ropanje zaprtih trgovin, so se vendar ponoči že pričela plenjenja. Japonske vojne ladje so zadele s svojimi granatami tudi največjo kaznilnico na svetu, pri čemer je bilo 10 ljudi ubitih, mnogo pa ranjenih. Oblasti so takoj začele izpraz-njevati kaznilnico, v kateri je bilo 7.000 kaznjencev vseh vrst. Pričakujejo, da bodo Kitajci izpustili kaznjence na svobodo pod pogojem, da vstopijo v vojaško službo. Ameriške oblasti so zahtevale, naj se ameriški inštruktorji v službi kitajske vlade umaknejo iz Sanghaja. Položaj Kitajcev se neprestano zboljšuje, vendar pa dobivajo tudi Japonci nova oja-čen ja. Glavni poveljniki angleške, francoske in ameriške vojne mornarice v šanghajskih vodah so odločno protestirali pri poveljni-štvu japonskih vojnih ladij pred Vusungom, ker so japonske vojne ladje obstreljevale njihove vojne ladje zasidrane v neposredni bližini japonskih. Kitajci pripravljeni na dolgo vojno šanghaj, 22. avgusta, o- Poveljnik kitajske vojske v šanghaju je v petek sprejel kitajske in tuje novinarje in jim podal daljšo izjavo o položaju na fronti. Poudaril je, da je popoln optimist, ker je prepričan, da se bodo najnovejše borbe kohčale 3 popolnim porazom Japoncev, ki so na tako perfiden način vpadli na kitajsko ozemlje. Kitajske sile na nankovškem prelazu bodo nedvomno vzdržale japonske napade in Japoncem onemogočile, da bi znova parcelirali kitajsko zemljo. Doslej je kitajska vojska pokazala, da se zna boriti in da ima na razpolage najmanj toliko vojnega materijala kakor Japonci. Gotovo je predvsem, da so Kitajci sedaj enotni in da so se trdno odločili pognati Japonce nazaj na njihove otoke, odkoder imajo še vedno dovolj možnosti za ekspanzijo proti jugu. Na severu, kjer so pričakovali mnogo manjši odpor, bodo nedvomno slabo naleteli. Naša prva naloga, je general izjavil, je, da poženemo Japonce iz Sanghaja. Njihove vojne ladje bo treba pregnati z reke Huangpuja, da se bo lahko na njej razvil promet, koristen tudi za inozemce, ki si v šanghaju služijo svoj denar. Nam se ne mudi. Za nas je to prva prava kitajska nacionalna borba proti Japoncem, ki so doslej lahko po mili volji delili in razkosavali kitajsko zemljo ter jo počasi spremenili v svoje kolonije. Mi se lahko borimo tudi 10 let. Nič zato, če bomo izgubili polovico svoje zemlje, toda dotlej bo Japoncem kost že cbtičala v grlu, ker ne morejo vzdržati tako dolge vojne. Bodite prepričani, da danes na Kitajskem ni več človeka, ki bi se hotel z njimi pogajati za mir, dokler zadnji japonski vojak ne zapusti naše dežele. Zato bo zmaga po tej vojni naša prej ali pozneje. Cas za nas ne igTa nobene vloge. Mi lahko čakamo na končno zmago, Japonci pa tega ne morejo. Tega se v Toldju nedvomno že vsi zavedajo. Proslava 60 letnice br. Gjure Paunkoviča Beograd, 22. avgusta, p. Snoči je bila v prostorih saveza SKJ slovesna proslava 60-letnice II. podstarešine SKJ Gjure Paunkoviča. Ko je prispel podstarešina Paun-kovic v dvorano, ga je pevski zbor sprejel s pesmijo »Sokolski pozdrav«, nato pa je govoril III. podstarešina Milivoj Smiljanič, ki mu je čestital k 60-letnici. Izpregovoril je tudi maršal dvora Jovanovic, ki mu je izročil pismo s čestitkami ministra dvora Antica ter visoko odlikovanje, red Jugoslovenske krone I. stopnje z lento, Dr. Krof ta o sporu ČSR s Portugalsko češkoslovaški zunanji minister je mnenja, da napetost ne ho dolgo trajala Praga, 22. avgusta, d. V razgovoru z urednikom »Lidovih novin« je češkoslovaški zunanji minister dr Krofta poudaril, da je češkoslovaška vlada podvzela vse, da prepreči spor s Portugalsko, vendar pa so njena prizadevanja naletela na tako nepcpustljivost in absolutno nerazumevanje. da nj bilo mogoče doseči sporazuma za poravnavo zadeve v lojalnem smislu. Dr. Krofta je izrazil svoje obžalovanje, ker so se stvari razvile na tak način, kajti doslej so bili češkoslovaški odnošaji s Portugalsko in njenim poslaništvom vedno dobri. Na drugi strani nimamo razloga, da bi bili vznemirjeni, je dejal, ker naši trgovinski odnošaji s Portugalsko niso bili posebno veliki. Aluzije glede vplivanja kake tretje države, smatra dr. Krofta za absurdne- Točno je, da sodeluje češkoslovaška v špan>-ski zadevi z ostalimi člani londonskega odbora za nevmešavanje, tako s Francijo in Anglijo, in da hoče izpolnjevati svoje obveznosti, vendar pa to še ne pomeni, da bi ji mogel kdo vsiliti kakšno posebno stališče. Zunanji minister dr. Krofta ne veruje, da bi mogla napetost med Portugalsko in češkoslovaško trajati dalje časa. Zavrnil je tudi izrecno vse aluzije v tisku, ki spravljajo ta incident v zvezo z dobavami Kitajski. Danes se je dr. Krof-, ta vrnil v Prago. češkoslovaški poslanik dr. Flieder, kl zastopa češkoslovaško v Španiji in Portugalski in ki se nahaja sedaj v Lizboni, ne bo odpoklican, bržkone pa bo te dni odpotoval v Španijo V Lizboni bo ostal sama češkoslovaški odpravnik poslov, poslani« ški svetnik dr- Jelen. j Francija prevzela zaščito čsl. interesov v Lizboni Pariz, 22. avgusta, d. Po prekinjenju diplomatskih odnošajev s Portugalsko je češkoslovaška vlada naprosila francosko, naj prevzame varstvo češkoslovaških interesov v Lizboni. Francija je tej prošnji ugodila. Odgovor na Francove grožnje Angleške in francoske vojne ladje bodo streljale na vsako Francovo ladjo, ki bi ovirala svobodno plovbo London, 22. avgusta, g. Kakor poroča »International News Service« iz zanesljivega vira, je general Franco napovedal v noti, ki jo je izročil Angliji, da bodo tudi v bodoče njegove ladje potopile vsako tujo ladjo, ki bi bila na sumu, da prevaža vojne potrebščine v valencijsko luko, ne glede na to, ali bodo zadele nanje na odprtem morju ali ne. Angleški protest V Londonu je bila po prejemu te note konferenca višjih uradnikov zunanjega ministrstva, admrraJitete, trgovinskega ministrstva ter zakladnega urada, po kateri je poslanik v Hendayu dobil nalog, naj energično protestira pri vladi generala Franca zaradi njegove napovedi, da bodo nacionalistične vojne ladje odslej napadale vse trgovske ladje v španskih in izvenšpanskih vodah, ki jih bodo osumile, da prevažajo orožje in druge vojne potrebščine v španske republikanske luke. Angleški poslanik je Francovo vlado ponovno opozoril na odredbo angleške admiralitete, da morajo angleške vojne ladje brez slehernega opozorila takoj streljati na vsako tujo vojno ladjo, ki bi napadla kakšno angleško trgovsko ladjo. Francoski zaščitni ukrepi Pariz, 22 avgusta, g. Prav tako kakor angleška ädmiraliteta je tudi francoska adimiraliteta izdala francoskim vojnim lad-jm na Sredozemskem morju navodila za primer, če bi bile napadene na odprtem morju francoske trgovske ladje. Ta navodila se ne omejujejo samo na napade po podmornicah, temveč veljajo za napade vseh plovnih objektov na morju- Napadi v turških vodah Carigrad, 22. avgusta, d. Torj>ediranje dveh španskih republikanski ladij na vzhodnem Sredozemskem morju je bilo izvršeno. kakor so ugotovile turške pomorske oblasti, še v turških teritorijalnih vodah. Istočasno je bila ugotovljena po tor-pediranju prisotnost podmornice neznanega porekla na Marmarskem morju, ki se je izognila identifikaciji po neki turški vojni ladji na ta način, da sc je potopila. Ta formalna blokada turških voda je izzvala veliko zaskrbljenost pri turški vladi ter potrebo, da se pod vzame jo primerni ukepi za zaščito turške suverenosti in zagotovitev svobodne plovbe v njenih vodah. S tem v zvezi je tudi nenadni povratek predsednika republike Kemala Atatiirka in vseh članov turške vlade, ld so se mudili na vojaških manevrih v Traciji, kakor tudi šefa admiralnega štaba, ki so prispeli v petek v Carigrad. V petek ponoči je bila daljša seja tur-žke vlade pod predsedstvom Kemala Ata>-türka. O sprejetih sklepih ni ničesar znanega, brez dvoma pa je, da so X zvezi z omenjenimi dogodki. V političnih krogih kroži tudi vest, da je ruska vlada opozorila turško na resnost položaja ter ji predlagala, naj podvzame potrebne ukrepe za zavarovanje pomorske plovbe v Dardanelah, ki je zajamčena z lausannsko pogodbo, kakor tudi s pogodbo sklenjeno v Montreuxu. Zasledovanje neznane podmornice Carigrad, 22. avgusta, d. Turška križarka »Hamidie« je opazila včeraj na svoji vožnji lz Smirne v Carigrad na Marmarskem morju podmornico, ki je vozila na površini brez zastave- Poveljnik križarke je pozval poveljnika podmornice, naj jar vi svojo narodnost, namesto tega pa se je podmornica takoj potopila in izginila. Ta dogodek je bil sporočen vsem pristojnim oblastem, ki so podvzele obširne ukrepe, da bd podmornico zajele. Oba izhoda iz Marmarskega morja, tako pri Dardanelah kakor pri Bosporu strogo nadzorujejo in tudi na Marmarskem morju samem so izvedli obsežne ukrepe za zasledovanje podmornice. Iz varnostnih razlogov so valencijski parnik »Magalhaes«, ki je po trčenju z italijanskim parnikom »Capo Pino« pod sekvestrom v cartgrajski Inki, prepeljali od zunanjega pomola v Zlati rog. Kakor se čufle, je valencijska vlada naročila vsem, parnikom, ld se nahajajo v ruskih lukah, naj do nadaljnjih navodil ne odplujejo proti Španiji. Program konference Male antante Bukarešta, 22. avgusta d. Včeraj je bil objavljen program konference zunanjih ministrov Male antante. Konferenca bo trajala le poldrug dan. Dne 23. avgusta dopoldne bosta prispela jugoslovenski predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojar dinovic ter češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta v Sinajo. Popoldne se bodo pričela meritorna pogajanja, ki bodo končana 31. avgusta dopoldne. Nato bo kralj Karol sprejel dr. Stojadinovica in dr. Krofte v posebnih avdijencah ter ju pridržal pri obedu, ki se ga bo udeležil tudi rumunski zunanji minister Antonescu. Dne 31. avgusta bo ob 18. objavljen oficielnr komunike o posvetovanjih zunanjih ministrov. Konferenca bo zaključena ob 22. zvečer s slavnostno večerjo, nakar bosta dr. Stojadinovič in dr. Krofta se ponoči odpotovala iz Rumunije. Aretacije makedonstvu-juščih v Bolgariji 8°flja, 22. avgusta, o. Policija je aretirala člane izvränega odbora VMRO Jordana Starova, Cirila Drangova, Strahila Razvidorova in Moneva. Razvidorov je urejal znano ženevsko giasilo makedonskih zarotnikov »La Macedonie«, Monev pa je zastopal njihovo organizacijo v Berlinu. Aretacije so bile Izvršene v raznih krajih Bolgarije. O vzrokih m bilo objavljeno nobeno poročilo, Kmečka stavka na Poljskem V»ršava, 22. avgusta, o. Znano je, da so organizirali poijeki nacionalni demokrati na kmetih stavkovno akcijo. V resnici 90 kmetje v velikem delu Poljske iz protesta proti sedanjemu režimu prenehali kupovati po mestnih trgovinah in prodajati svoje pridelke. Stavka naj bi trajala 10 dni. Stavkovno gibanje se razvija zelo intenzivno. Kmetje z vso odločnostjo odklanjajo prodajo svojih pridelkov trgyyv-skim prekupčevalcem. Na več krajih so že obračunali z ljudmi, ki so prekršili stavko. Kmečka sloga se Siri po vsej Poljski in oblasti se že boje resnih posledic. Položaj se je fie poslabšal, ko so se pričeli tudi delavci pridruževati stavkujočim kme tom. V Kielcu stavka razen v dveh državnih tovarnah že vse industrijsko delavstvo, v Bohniji pri Krakovu je bil včeraj celo hud spopad med orožniki in stavkajočimi kmeti. Na obeh straneh so rabili orožje. Mnogo ljudi je bilo ranjenih, dva kmeta pa sta bila ubita. V mnogih mestih se je že pojavila draginja In so se nekatere življenjske potrebščine podražile kar za 80 odstotkov. V ponovnih spopadih v Mali Poljski med orožniki in kmeti je bilo ubitih 14 ljudi, 20 pa ranjenih Samo v vasi Manji-nu pri Jaroslavu je bilo ubitih 11 ljudi, 16 pa ranjenih. V nekaterih krajih so že sooči obnovili red- »JUTRO« tmaeäafc£« bOafr 2 Pone3e!!eE 53. VITI. T937 Lahkoatletske tekme Sokolov in Sokolic Največja tovrstna prireditev v državi Ljubljana, 22. avgusta. Na telovadišču Ljubljanskega Sokola so se danes vršile tekme v prostih panogah (lahki atletiki) sokolske župe Ljubljana. Kdor je danes sledil tej nadvse uspeli 3okolski prireditvi je pač mogel ugotoviti le eno: da sokolska misel zmaguje na vsej črti in da se številni njeni pripadniki najresneje zavedajo, da bodo z odlikami sokolskih načel discipliniranosti in vztrajnosti, prenesenimi v praktično življenje Sokoli zmagali vsepovsod in ne le na tekmah! Toliko kolikor je bilo pri današnjih tekmah tekmovalcev in tekmovalk skoro ne zmore povprečen župni izlet telovadcev, to je pač dovolj zgovoren dokaz resnosti dela, ki ga Sokol vrši vedno intenzivneje in z vso vztrajnostjo. Ljubljanska sokolska župa ima zelo disciplinirana društva 33 jih je prijavilo udeležbo — vsa so prišla — 460 tekmovalcev v četvero, petero in osmeroboju je v 93 vrstah pokazalo krasne uspehe vestne vzgoje in marljive priprave, četudi je bilo zadnje čase vreme malo ugodno za daljši trening. — Tekmo so vodili člani in članice župnega TO in je bila končana v pičlih 6 urah — od 6. zjutraj do opoldne, ko so se že razglasili vsi uspehi. V dobi vsesplošnih rekordov gotovo zasluži taka organizacija tako velike tekme, ki je med največjimi tovrstnimi v državi, posebno priznanje. Tekmovali so vsi oddelki razen dece in so dosegli : Člani: v peteroboju (tek 100 m, skok v višino in daljino, met krogle in kopjai: 27 vrst — 137 tekmovalcev. Predpisane so bile najvišje mere za 100 točk in je bilo tako dosegljivih za poedince največ 500 točk — 1Ò0 odst. in za vrsto 4 najboljših 2000 točk. — Zmagala je vrsta Šokolal. Tabor I960 točk — 98 odst.. druga in tretja sta Ljubljanski Sokol 1950 (07.5 odst.) in Dolenji Logatec 1893 (94.65 odst.). Kot posamezniki so dosegli po 500 tofk in dele prvo mesto naslednji: Klemenčič Edo in Megušar Maks (oba Sokol I. Tabor), Mi-hpl Fran (Lj. Sokol) in Vidmar Kdo ter Vj-Jar Drago (oba Dol. Logatec). Drugi je Er-bežnik Dane Lj. Sokol) 495 točk, tretji Divjak Lojze (Ribnica) 490 točk. Članice v četveroboju (60 m tek, met krogle, skok v višino in daljino) 12 vrst — 61 tekmovalk. Dosegljivih točk: za posameznice 400, za vrsto 1600. Tu je zmagala "sta Ljubljanskega So kola 1421 točk pred Sokolom I. Tabor 1124 točk in vrsto Ljubljanskega Sok. okrožja (641 točk) sestavljeno iz društev Sp. in Zg. Šiške ter Ježice. — Med posameznicami je prvakinja Sket Milena (Sokol I. Tabor) 400 točk, druga Pustišek Marta (386 točk), tretja Komat Duša (Lj. Sokol) 382 točk. Moški naraščaj v peteroboju pod enakimi pogoji kot člani, le mere so bile nekoliko nižje. 31 vrst in 152 tekmovalcev. Vrsta Sokola I. Tabor je osvojila prvo mesto (1882 točk) druga vrsta Sokola Lj.-Vič (1800) in tretji Ljubljanski Sokol (1781 t.). Med posamezniki sta zopet prva Taborja-na — naraščajnika Polak Bojan s 500 točkami in Levart Rihard (498 točk) tretji pa je Račič Marko (Lj.-Vič) 480 točk. Ženski naraščaj v četveroboju, — kakor članice, le mesto krogle so meta. le žogo. — Nastopilo 21 vrst z 98 tekmoval kami'. Zmagala je vrsta Sokola II. (1362 točk) pred Zgornjo Šiško (1279 točk) in vrsto Ljubljanskega Sokola (1242 točk). Med posameznicami je prva Pribovšek Anfka (Lj. Sokol) 400 točk druga sta Hočevar Draga (Sokol II.) in Šuflaj Vanda (Zg. Šiška) s 490 točkami, tretja Jelena Sever (Zg. Šiška) 375 točk. Vse tekme so bile opravljene do 11., na to pa je tekmovalo posebej še 15 vrst članov v izmenskem teku 4x100 m, kjer je zmagala odlična vrsta Sokola I. Tabor i 48.8 sek. Kljub temu, da je bilo tekališče že precej slabo. Druga je bila štafeta Lj. Sokola (51.4 sek.) tretja Unec-Rakek (51.5 sek.) Poleg omenjenih tekmujeta še dve vrsti članov v osmeroboju, ki se nadaljuje in konča v ponedeljek ob 17. uri, ker je sobotni del tekme zaradi dežja odpadel. — Oba zadnja dneva so se vršile v Zagrebu izbirne tekme Saveza SKJ za Prago in so večja ljubljanska društva poslala svoje najboljše tekmovalce v Zagreb., kjer so posamezniki dosegli zelo lepe uspehe. Pri razglasitvi rezultatov današnjih tekem — tako zgodaj in pri tolikšnem aparatu je pa res tolikšna točnost pri nas zelo redka! — je župni načelnik br. Lubej jedrnato nagovoril zbrano armado sokolskih tekmovalcev, ki so strumno razvrščeni prikorakali na telovadišče s pesmijo Sokolskih legij, ki velja za novi in bodoči čas Sokolov vsak dan bolj. Zato: »Le naprej brez miru...« Začetek strelskih tekem Na vojaškem strelišču so se začele včeraj tekme Ljubljanskega strelskga okrožja Ljubljana, 22. avgusta Na vojaškem strelišču pod Suhim bajer-jem so se davi pričele strelske tekme Ljubljanskega strelskega okrožja. Pričetek je bil prvotno določen že za včeraj, a zaradi dežja ga je bilo treba preložiti na današnjo nedeljo, ki ji Jupiter Pluvius sicer tudi ni docela pri zanesel, a je bilo vreme vendarle toliko prijazno, da so se na strelišču zbrali številni tekmovalci iz Ljubljane in iz podeželskih strelskih družin, slovesni otvoritvi pa so prisostvovali tudi predstavniki oiblastev, korporacij in nacionalnih organizacij. Med drugimi so bili navzoči zastopnik komandanta divizije, nje-go pomočnik general Dodič, ki je hkratu predsednik Ljubljanskega strelskega okrožja, predsednik mestne občine dr. Adlešič, komandant vojaškega okrožja polkovnik Zivanovič. direktor šumske uprave inženir Božič, zastopnik Zveze rezervnih oficirjev in Združenja jugoslovenskih dobrovoljcev Prinčič, za Narodno odbrano Kokalj in Koomur, za Društvo ostrostrelcev Sebuster, za Zvezo slovenskih lovskih društev Per, za BTanibor Grbec, a zastopane so bile med drugimi tudi družine iz Kranja, Novega mesta, Domžal, Ježice, Škofljice. Trzina, Device Marije v Polju in Stare Fužine v Bohinju. Tekme je ofb 9. otvoril posledoveči podpredsednik Milan Sterlekar, ki se je v svojem nagovoru spominjal predvsem blago-pokojnega Viteškega kralja in njegovega poslednjega naročila; »Čuvajte Jugoslavijo!« V dokaz svoje trdne volje, da bodo zmerom in povsod izpolnjevali predsimrtni ukaz velikega vladarja., polagajo naši strelci vsako leto obračun svojega nesebičnega dela, izvršenega v korist kralja, naroda in države. Ko je poslevodeči izrazil vdanost mlademju kralju Petru II. in kraljevskemu domu Karadjordjevičev, so strelci in njiho- vi gostje priredili vladarju prisrčne ovaci-,je, vojaška godba je intonirala državno himno, hkratu pa je jugoslovenska troboj-niea izkazala kralju čast. Iskreno zahvalo je podpredsednik izrekel vsem darovalcem prispevkov in daril in vobče vsem, ki so gmotno in moralno pripomogli do prireditve, da izpriča Ljubljansko strelsko okrožje, ki bo septemibra praznovalo že 501et-nico svojega obstoja, svoje smotrno delo v vseh strelskih disciplinah. Posebno pozornost je pri poslušalcih vzbudila govornik o va izjava, da so strelcem »sveti plemenski običaji in šege, svete tradicije in verske razlike poedinih delov našega naroda, ki jih visotko cenimo, upoštevamo in spoštujemo.« Vendar pa ostanejo strelci »poborniki ponosne državniške zavesti medsebojnega spoštovanja in globoke ljubezni do rodne grude in do naše večno lepe Jugoslavije.« Za njim je spregovoril še predsednik mestne občine dr. Adlešič. ki je izrazil željo, naj bi se viteški sport, ki ga naše strelske družine goje. razširil do poslednje slovenske vasice in sleherne koče. nato pa je general Dodič otvori] tekmovanje. Priglasilo se je v celem 11 strelskih ekip. s posameznimi tekmovalci pa bo naraslo število strelcev na 200. Spored, ki bo končan šele prihodnjo nedeljo, obsega vse discipline tekmovalnega streljanja z vojaško puško. samokresom, malokalibrsko puško kalibra 5.5 in streljanje na lovske tarče. V prvi skupini se vrši streljanje na zmagovalno taTčo. ekipno tekmovanje, narodno streljanje na splošno tarčo in hitro streljanje. v drusri streljanje s precizno pištolo in hitro streljanje na f;gure. v tretji streljanje na mladinske, splošne in niPdnarodne tarče, v lovski skupini pa streljanje na stoječega srnjwika in bpžpče^a jelena. Rezultate bo »Jutro« še objavilo. žena v sodobnem svetu Kitajec o svojih rojakinjah Spet je obrnjena pozornost sveta na Daljni vzhod, kjer sta se spoprijela oba mongolska naroda, čijih življenje je za za-padnjaka zmerom tako zagonetno m zanimivo. Zapadna Evropa pozna to življenje večinoma iz knjig, napisanih od Evropcev, ki so ga dojemali zgolj razumsko. Zato niso mogli podati ofrčajev in navad in socialnega, verskega in umetniškega izživljanja tako, kakor je vzklilo iz bistva naroda, marveč le po zunanjem učinku. Pa tudi dela domačinov nam često ne odkrivajo prave podobe, kajti mnogi pretiravajo v svojem patriotizmu in je zato njihovo delo preračunano na propagando in na vtisk ki ga bodo napravili na tujca,- spet drugi pa so prevzeli od kulta zapadne civilizacije, ki jim zastira pravo podobo domovine. Tem pomanjkljivostim pa se skuša izogniti sodobni kitajski pisatelj Lin Yutang, ki je napisal knjigo »Moja domovina in moje ljudstvo«, kateri je napisala uvod priljubljena pisateljica in poznavalka kitajskega življenja Pearl S. Buck, ki prav?, da delo ustreza vsemu, kar se more od te vrste knjige pričakovati: »Pisana je brez bojazni pred resnico, vendar s ponosom in z elanom, z resnobo in vedrostjo, razumno in spoznavno nasproti staremu in novemu. To knjigo smatram za najpristnejšo, najglobljo, najobsežnejšo in najpomembnejšo od vseh dosedanjih del o Kitajske.. Pisal jo je pravi Kitajec, mož naše dobe, zakoreninjen v preteklosti, čigar izdatni razcvet pa je v sedanjosti.« .. j V prvem delu knjige govori pisatelj o bistvu kitajskega ljudstva in o činjenicah, k' so vplivale na njegovo življenje. V drugem delu pa razpravlja o spolnem, socialnem, političnem in umetniškem življenju in v posebnem poglavju o umetnosti življenja. Tem poglavjem pa postavlja na'čelo razpravo o ženskem življenju, v spoznanju, da moremo priti do pravilnega razumevanja vsega socialnega in pravnega življenja naroda šele po poglobitvi v žensko ;n družinsko življenje. Položaj žene podaja v luči zgodovinskega razvoja in govori najprej o njeni podrejenosti,, o kateri pa ne razpravlja z vidika današnjega stremljenja po enakopravnosti, temveč vedro in prepričevalno kakor neki ob sebi umevni nujnosti, zakore-nii jeni v b:stvu tedanje dobe. Kljub prizadevanju po objektivnosti se prikaže izza marsikaterega stavka pravi mož-Kitajec. Prvotni družabni sistem je bil tudi na Kitajskem matriarhalen (doba materinskega prava) ;n je ostal do nastopa Konfucija, ki je s svojimi nauki preobrazil vse kitajsko družabno življenje. V dobi materinskega prava je žena tudi na Kitajskem smela sama izbirati moža, ločitev je bila tudi za ženo možna in ločena žena se je lahko spet poročila. Kult ženske nedolžnosti5 se ni stopnjeval do bolestnosti kakor pozneje. Z nastopom in uveljavljenjem Konfuci-jevih naukov pa so začeli strogo ločiti oba spola. »Knjiga spodobnosti« je prepovedovala poročeni ženi skupno sedeti pri mizi celo 2 lastnimi hratò. J« ločitev je uteme- ljena ▼ Konfucijev! delitvi ljudi v vilje ln nižje; žena je spadala med nižje. Konfucij je zahteval pokorščino in priznanje avtoritete v družinr kakor v državi. V družini je določil delitev dela: žena naj dela na domu, mož zunaj doma. On je postavil ideal žene, ki jo krasijo prave ženske čed-dnosti: pobožnost, pokornost, lepo vedenje, osebna negovanost, pridnost, spretnost v kuhanju in preji, spoštovanje moževih staršev, ljubeznivost nasproti njegovim bratom, skratka vse, kar je prijalo možu. P\satelj Lin Yutang pravi, da je bilo za ženo pač najboljše, da se je prilagodila tem naukom in zahtevam, kajti bila je gospodarsko odvisna od moža, zato je najbolje živela pri njem in ž njim, če mu je v vsem ustrezala. Tak odnos med spoloma je po Kon-fucijevem mnenju najbolj ustrezal tedanji podobi družbe, air bolje: njegovi zamisli te družbe; on je hotel s tem vseka ko ustvariti pravo družinsko harmonijo. Pisatelj pravi, da so razumne Kitajke tudi v tej odvisnosti našle pota in sredstva, da so obvladale svoje može. Bolj omejene se pa svoje podrejenosti tako niso zavedale. •Toda v odnosu med spoloma n; ostalo pri prvotni Konfucijevi zamisli, temveč je »čudno, lahko rečemo svojeglavo, moško egoistično stališče v tem vprašanju« položaj znatno poslabšalo. Kot primer za_ čer dalje večio razliko med možem in: ženo navaja pisatelj dejstvo, da je morala žena žalovati za možem tri leta. med tem ko je trajalo moževo žalovanje za ženo samo eno leto. Vobče je trajala doba žalovanja za starši tudi tri leta, toda poročena žena je smela žalovati za svojim očetom samo eno leto, zlasti če je bil še živ možev oče. penino življenje je temeljilo na pokorščrni, glede katere je veljalo za vsako ženo nespremenljivo pravilo: »Če živi žena v hišr staršev, mora pbogati svojega očeta, v zakonu uboga moža, po moževi smrti uboga sina.« Vdova je morala po moževi smrti živeti vzdržno. Toda pisatelj pravi, da se sprva niso preveč strogo držali te zahteve, kajtr »Kitajci so bili od nekdaj realistično ljudstvo in je spričo njihovega posmeha najlčpša teorija oledenela.« Tako jc bilo v dobi dinastije Tang, iz katere so se princese celo po trikrat možMe. Toda po tej dobi so nastopili še strožji pismarji, ki so označili poroko vdove kot zločin proti morali. Povzdigovanje vzdržnosti v kult se je stopnjevalo in ženske so morale postati5 izrecni in edini nosilci nravnosti, na kateri moški niso imeli nobenega deleža več. (Menda so prav radi resignirali nanj ) Toda mošk-' se niso zadovoljili samo z žensko vzdržnostjo, zahtevali so od^žensk tu di .pogum in močen značaj. Te lastnosti so začeli pri slabem spolu posebno ceniti in nič več niso proslavljali samo kuharske umetnosti pri ženskah, marveč tudr junaštvo in požrtvovalnost. Tako je bila deležna posebnega češčenja moškega sveta v devetem stoletju neka žena, ki si je odsekala roko, za katero jo je poželjivij-stiskal gostilničar, pri katerem je prosila prenočišča, ko se je vračala od pogreba svojega moža. Posebno so častili ženo, ki ni hotela zdravniku pokazati svojih z rakom obolelih prsi in je rajši junaško umrla. Za časa dinastije Ming je postala zahteva po vzdržnosti vdov prisilna uredba. Vdove, ki so izgubile moža pred tridesetim letom in so vzdržno živele do petdesetega leta, so brle javne slavljene in njihove družine so bite oproščene splošnega obveznega dela. V takih okoliščinah je bila vzdržnost vdove kaj koristna tudi za moške člane rodbine, za žensko je bila pa to edina pot do veljave, toda ne samo zanjo samo, marveč za vso vas in vso zadrugo. Tako je postala vzdržnost vdov javna zadeva prve vrste, čeprav se je proti takim nenaravnim običajem oglašalo čedalje več protestov. Poleg teh nenormalnih moralnih predsodkov je pa cvetelo mnogoženstvo in se je vkoreninila navada, da so utapljali ženske novorojence, bodisi da jih niso mogli preživljati, bodisi da niso zmogli sredstev za drage poročne ceremonije, kajtr v tej dobi so čedalje bolj bogateli posamezniki, med tem ko so široke množice trpele silno bedo. Mnogi izmed teh bogatinov so si vzdrževali na stotine plesalk in so živel: tako razvratno, da presegajo njihove orgije predstave največjega razuzdanca. Ti so ponižali kitajsko ženo mnogo bolj kakor Konfucijevi nauki o njeni podrejenosti. Kot protiutež za to podrejenost pa smatra p'satelj dejstvo, da se je na Kitajskem v,prejšnjih časih vsaka ženska lahko poročila. Za vsako deklico — pravi pisatelj — je bilo pripravljeno domače ognjišče. Celo mlade sužnje so se morale v določeni dobi poročiti. (Seveda, če jih niso starši prej utopčli ali izpostavili po rojstvu). Pisatelj tudi mnogo govori o ženini premoči v hiši, o njeni gospodovalnosti. Toda ta traja samo dotlej, dokler vlada med možem in ženo ljubezen, dokler ne privede v hišo konkubine, čemur se mora žena molče ukloniti. Vendar pisatelj tega ne smatra za posebno nesrečo air neprijetnost in se ponovno sprašuje, ali je kitajska žena v resnici zatirana, ter prihaja v svojem pristno moškem gledanju do tegale zaključka: V življenju kakršno je v rcsnici, žene niso bile nikoli zatirane od moških, pač pa so resnični in obžalovanja vredni trpini možje, ki vzdržuje postranske žene ter napravijo s tem iz svojega doma pravo mačje gnezdo ter morajo letati od enega ženskega krila do drugega. Poročena žena ima zlasti težavno stališče kot snaha, saj mora biti obzirna na vse strani. Zakon na Kitajskem vsaj do-nedavna ni bil zadeva posameznika, temveč zadeva družine. Mož ne privede v hišo svoje žene, marveč snaho in žena po običajni ljudski govorici ne rodi sina, ampak vnuka. »Mlada« v hiši ima strožje zapovedi nasproti moževim staršem kakor nasproti možu. Moževa mati 'ma popolno oblast nad njo. In to stališče je najbrže težavnejše. Tud* pisatelj je tega mnenja: »Pri možu zbuditi dopadenje. to gre, toda pri drugi ženski zbuditi dopadenje, to zahteva junaštva, in mnoge žene ne 'zmoreio te naloge. Sin, ki niha med ljubeznjjo in pieteto, se nikdar ne postavi popolnoma na stran žene.« To je najtežavnejše poglavje zakonskega življenja kitajske žene, ki nima druge tolažbe kakor čakati, da bo. sama prevzela vlogo tašče. Posebno poglavje v kitajskem družabnem in zasebnem življenju predstavljajo konkubine in kurtizane (gejše). Ta tip žene najlažje primerjamo z grškimi heterami. Kakor so se našle v grški klasični dobi edi-nole med heterami duhovno visoko stoječe žene. ki so imele na slavne može velik vppvk tako imenuje tudi kitajska zgodovina imena kurtizan v zvezi z velikimi politiki, učenjaki, državniki in umetniki. To so vsestransko izobražene ženske, kò se razumejo na literaturo, glasbo, zlasti pa na umetnost v ljubezni. Tako zvane čajarne, kjer se moški sestajajo s temi ženskami, gejšami, nikakor nimajo tiste vloge kakor naše javne hiše. Često si mora moški mnogo truda prizadeti, včasrh traja mesec, preden se mu gejša vda. Pri gejši doživi Kitajec to, kar imenuje romantično ljubezen. V primeru nesrečnega zakona si poišče Kitajec nadomestilo pri gejši al1' pa si vzame konkubi-no, in sicer javno, brez prikrivanja — in tudi v tem je razlika med Vzhodom in Za-padom, pravi pisatelj. Danes se je kitajsko družabno življenje že temeljito predrugaalo in pod vplivom kapitalizma bodo tudi gejše s svojim ro- mantičnim nlmbom s&ton&e v sgodorioo. Dekleta hodijo v tvornice, v pisarne, so zdravnice, odvetnice, se oblačijo po evropsko :n nočejo več deliti svojih mož s kon-kubinami. Ženska emancipacija je tudi v Kitajski na pohodu, in sicer od padca monarhije 1. 1911. Dasi pisatelj ne more skriti tu pa tam rahlega videza konservativnosti, vendar priznava, da je treba moderne vplive pozdraviti kot osvobodilne, saj bodo prišli v prid kitajski ženi in vsemu kitajskemu narodu. Ze sam način zunanjega življenja: šport, plavanje, svobodno kretanje, bo dal kitajskemu narodu bolj zdravili mater, katerim bo dala duhovna izobrazba vrednost polnega človeka. Velika nesreča v rudniku V kotredeškem rovu je zasulo dva rudarja: eden je mrtev, drugi pa nevarno poškodovan Zagorje, 22. avgusta Zagorsko prebivalstvo je globoko pretresla vest o hudi nesreči v kotredeškem rovu. Prejšnje čase nesreče v rurlniku niso bile tako pogoste, zato so gotovo osnovane govorice, da je krivda v tem, ker se od rudarjev zahteva preveč dela. To sicer donaša družbi lep denarni dohodek, a rudarji so v stalni nevarnosti. Nekaj let se v jamah ka.r »ravba«, kakor pravijo rudarji, pri tem pa se premalo skrbi za nove odkope. Ko sta v sol>ofo zjutraj prišla rudarja Zorko Anton in Zohar Jože na delo v bližini dvotirnika, da bi nadomestila nekatere lesene opornike, so se pol njima začela tla udirati. Hkrat.u se je lesovje stene stisnilo. nato pa se je vsul gramoz. Id je bil nekaj metrov nad njima, ter ju stoječa zasul. Tudi udarja Ivana Jereta, ki je baš pripeljal jamskj voziček, da bi naložil le«, je udirajoči gramoz hote] odnesti iavzdol, pa se je z veliko težavo oprijel nekega predmeta. Da se je rešil, se mora zahvaliti velikim čevljem, ker je lahko noie potegnil ven. čevlji pa so ostali zasuti. Vpitje ubogih rudarjev na pomoč je bilo slišati daleč po rovu. Od vseh strani so prihiteli tovariši in ju skušali rešiti. Kmalu je počila tudi odvajalna cev z.a razplavljanje (šlemengot) in je postal zaradi dotoka vode položaj vseh nevaren. Reševanje ge je vršilo počasi, in sicer so reševali le Zorka, ker za Zohar ja ni bilo pomoči. K sreči je Zorka ščitilo lesovje, da se ni še bolj udiral. Za hrbtom ga je pa bičevje varovalo gramoznega pritisKa. Ko so tovariši reševali Zorka, se je zunaj zbrala velika množica, ki je postajala čedalje nestrpnejša in je orožni št v o komaj vzdrževalo red. S popoldanskim vlakom se je pripeljal zastopnik rudarskega urada g. inž. Zupančič in šel z obratovodjo g. inž. Mastnakom v rov. Okrog 16. ure so prenesli iz rova še živega Zorka in ga spravili v bolnišnico bratovske skladnice. Ker so njegove poškodbe zelo hude, saj ima poleg drugega zlomljenih sedem reber, so ga z vt černi-n vlakom odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Žoharja. za katereira so že -b 9. uri vedeli. da ni več živ. ker j3 takrat že z zad-njkini močmi prosil pomoSi, so izkopali šele okrog 22. ure vsega potolčenega in ga prenesli ob 23. uri na njegov Jjm. Žalosten je bil prizor, ko je 'cagledaU družina svojega hranitelja mrtvega. Pokojni trpin ?.o har je štel okoLi 50 let. V zakonu se mu je rodilo 16 otrok, izmed katerih še živi 11 Najmlajša šteje 2 leti. Najstarejši, Jože. je že več let breziposeln in je zdaj zaposlen pri gradnji ceste v Dolgi vasi pri Kočevju. Za svoje otroke je hi] pokojni skrben in dober oče, kar pač dokazuje preživljanje tako velike družine s siromašno plačo. Po 301etnem delu v rovu — 10 let v Nemčija in 20 let tu — je mož padel kot žrtev ßvojega napornega dela. Pogreb bo v torek popoldne. Prav tedaj prideta iz Nemčije dve porodnici na obisk v Zagorje, pa ga bosta naši; mrtvega, čaet možu dela. preostalim naše sožalje! Maribor preko nedelje Maribor, 22. avgusta. Nestalnost vremena je razpršila številne nedeljske načrte mariborskih kopalcev ter ljubiteljev prirode. V miru, brez posebnih prireditev ali dogodkov je potekla današnja nedelja- Le člani Narodne strokovne zveze so priredili izlet k Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. O športnih dogodkih pa poročamo na drugem mestu. Tudi danes je prispelo v naš Maribor mnogo tujcev iz Avstrije, ki so se ob cenenih dobrotah prav imenitno zabavali in odlično počutili. Smrt znane gostilničarke Prijatelji Pohorja in Dravske doiine, ki so zahajali v znano Postlovo gostilno pri postajališču v Bistrici pri Limbušu, so doznali danes žalostno vest o smrti daleč naokrog znane Postlove mame, ki je umrla v 67 letu starosti. Bila je blaga žena in jo bodo ohranili v dobrem spominu vsi, kj so jo poznali. Zemske ostanke Frančiške Postlove bodo prepeljali v Maribor in odtod v Gradec, kjer jih bodo upepelili v tamošnjem krematoriju. žalujočim naše iskreno sožalje! Roparji strahujejo mladino Razburljiv dogodek se je pripetil včeraj proti večeru v Trdinovi ulici- lSletni dijak tukajšnje realne gimnazije Adolf Vinder, ki stamuije na Meljski cesti 91 in 121etni učenec meščanske šole Franc Kac-jan, ki stanuje na Meljski cesti 93, sta šla namreč po omenjeni ulici proti Melj-skem hribu, kjer sta hotela za svoje starše kupiti vino. Nenadno pa sta se jima pri peljala nasproti na kolesih neznana 18 do 20 let stara moška. Stopila sta s kolesa in zaustavila oba fanta. Pri tem je eden izmed obeh zgrabil za SOdinaraki kovanec, ki ga je imel Adolf Vinder v desnici, nato pa sta oba skočila na kolesi ter odberasla v smeri Prisojne ulice proti tvornici Mirim Policija je na prijavo obeh dečkov takoj uvedla obširno preiskavo. Dogodek je povzročil umevno razburjenje, saj je po znanem poskusu iz ropanja neke ženske pri belem dnevu v teku nekaj dni že drugi podoben primer, prj katerem gre nedvomno za iste lopove. Občinstvo se poziva, naj bo previdno Ln naj slične primere takoj prijavi policiji^ Na Mariborski teden je prišla • • • Stražnik je našel v neki drvarnici -v Tr-stenjakovi ulici spečo mlajšo, dobro razvito žensko čedne zunanjosti. Odvedel jo je, potem ko jo je zbudil, na stražnico in se je pri zaslišanju ugotovilo, da gre za 161etno Frančiško P. iz Ptuja, ki je osumljena, da je odnesla neki ptujski gospe zlatnine v vrednosti za okoli 3.000 dinarjev. Aretiranka je odločno tajila krivdo Ln je na vprašanje, zakaj je iz Ptuja pobegnila, odgovorila, da je prišla v Maribor na Mariborski teden. Potem, da je še ostala v Mariboru in prenočevala po hlevih, drvarnicah in v parku. Pri tem se je preživljala z milodari Policija jo je v domnevi, da je imela v Mariboru opravka z raznimi moškimi, po končanem zaslišanju poslala v bolnišnico, nato pa jo bodo odposlali nazaj v Ptuj, kjer bodo skušali zadevo glede ukradene zlatnine razčistiti. Alarm na Glavnem trgu Včeraj je nastal na Glavnem trgu nenadno hrup. Ljudje so tekali sem in tja. Nekoga so iskali. Na kraj razburljivega vpitja je prispel tudi službujoči stražnik. Temu je branjevka Vera Kubiševa prijavila, da ji je izpod stojnice na Glavnem trgu v trenutku odsotnosti izginila košara z 200 jajci. Policija je uvedla preiskavo, da izsledi drznega tatu. Sleparstva s čeki banke, ki ne obstoji Sleparja je občudoval sam Al Capone in ga hotel pridobiti zase Sušak, 22. avgusta Ob koncu preteklega leta je bilo na Sušaku izvršeno sleparstvo prav po ameriškem zgledu. Tedaj je namreč neznan moški v dveh sušaških bankah vnovčil dva drlareka čeka, glaseča se na Metropolitan Banko v Washingtons Skupna vrednost obeh čekov je znašala okoli 25.000 Din. Sleparstvo je bilo kmalu odkrito in javlje-no sušaski policiji. Obstajalo je namreč v tem. da sta bila čeka ponarejena, ker omenjena banka sploh ne obstoji. Sušaška policija je dognala, da je oba čeka vnevčila oseba, prebivajoča na Reki. Zato je bila o sleparstvu obveščena tudi reška policija, ki je sleparja aretirala in ga po končani proceduri izročila šele predvčerajšnjim našim oblast vom. Pretkani slepar je Musladin Andrija /. Lubača. občina Orašac pri Dubrovniku. Mož, ki je brez. poklica. se je že leta potepal pn svetu. Dalje časa je živel tuli v Ameriki, kjer je imel mnogo opravka z. oblastvi zaradi svojega spretnega ponarejanja čekov. Sam al Capone je občudoval njegovo spretnost in sra pozval, naj stopi v njegovo službo. Musladin pa tega ni hotel storiti, kako: j^ sam dejal, ker so 6e mu bolj rentirali posi; na lastno pest. Ko se je vrni] iz Amerike, je prinpsp] s splvoj vpi" ponarejenih, čekovnih blank et Metropolitan Bnnke z oznako sedeža banke v Washingtonu. Kakor se je dognalo, so bili čeki tiskanj na posebnem ročnem stroju. Pri Musladinu so našli več čekovnih knjižic in tudi omenjeno ročno tiskar- no. Ker so ob priliki aretacije dobili pri njp-m veliko vsoto denarja, bosta obe suša ški banki, pri katerih je izvršil sleparstvo, dobili svoj denar nazaj. Dve žrtvi nesreče in poizkus samomora Ljubljana, 22. avgusta. Žrtev dela ie postal 401etni železniški delavec Anton Grabnar, doma iz Čolniiš, občina Št. Lambert. Grabnar je bil več let v službi pri zagorskem rudniku. Ker ima njegova žena majhno posestvo, je bil leta 1932 reduciran brez vsake odškodnine. Da preživi družino, je dobil zaposlitev pri železniškem kamnolomu v Renkah. V soboto pa je s hriba priletel kamen, kateremu se je umaknil na voziček, vendar ga je zadel spodaj v nogo in mu jo zdrobil. Prvo pomoč mu je nudil železniški zdravnik iz Litije, nato pa so ga odpeljali v ljubljansko bolnico. Prav tako je bil pripeljan v ljubljansko bolnico Glletni Peče Franc, hlapec v Ribnici, doma iz Stare cerkve pri Kočevju. Pečeta je konj brcnil tako, da mu je nevarno poškodoval nogo. Nadalje so v bolnico snoči pripeljali Zagrebčan ko go. Maro Haslingerjevo, ki si je prerezala žile na rokah- Bivala ia v Novi vasi na Blokah. Kaj je bil povod obupanemu dejanju, ni znano. V bolnici so Ü retili življenji. »JUTRO* »oBeäetJsE« fe3aj« 3 PNa električnem stolu«, »Množica 6odi« in drugi, ki so se predvajali v minili sezoni, so Bji pisci kriminalne literature miso plitvi. Sodobna kriminalna literatura črpa svojo snov iz življenja in je ne moreš kratko malo označiti za šund. Danes se najbolj berejo Edgar Wallace, S. S. Van Dine, Fletcher in drugi, katerih dela se tiskajo v milijonskih nakladah. Vsi klasiki kriminalne literature. Pravi šund, ki ee je tako razširil v prvih povojnih le- tali deležni velikega uspeha. Nov kriminalni film tega podjetja je med drugimi s-Skrinost nočnega kluba«. Glavne vloge igrajo v njem Margaret Lindsayjeva, Bruce Cabot in Joseph Calleia (glej 6liko), a snov za film je eden najrazburljivejših kriminalnih dogodkov Amerike in nedavne preteklosti. Živahen pogovor Paula Richtcrja bi Friedricha Ulmerja v Petra Ostermayra filmu »Molk v gozdu« (Ufa), Prvi filisi o letoviščih savske banoviise Crikvenica. 22. avgusta Predvčerajšnjim popoldne se je začelo filmanje Crikvenice. Snemanje opravlja filmsko podjetje »Zora« iz Zagreba. Prvi dan je bila filmana crikveniška plaža z vsem svojim živahnim življenjem, včeraj so snemali ribiško življenje, a jutri se za- čne snemanje crikveniških zgradb in parkov. Snemanje se vrši po navodilih ban-ske uprave n pridejo za Crikvenico na vrsto še Rab. Plitvicka jezera in Zagreb. To bo prvi turistični film, ki bo prikazoval najlepše kraje savske banovine. Film se bo predvajal v vseh kinematografih v državi, pa tudi v tujinr, v svrho propagande za letovišča savske banovine. Fotoamater Več si več življenja Več gibanja, več življenja bi slikam naših amaterjev dosti koristilo. Navzlic ogromnemu napredku emulzijske tehnike in čudovitim kameram, kf so nam danes na razpolago, streljajo naši ljubitelji še vedno motive z znamenito cerkvico na griču, z oblačkom in drevesom, ki si jih z naših razstav že do grla sit Velik del vseh teh, drugače dobrih posnetkov bi opravil namesto z malo kamero nemara še bolje s ploščami 18x24 cm. Skoda je za takšne stvari precizijskih aparatov z velikanskimi optikami, dovršenega pankromatskega materiala in preobilice trikov, ki si jih izmišlja fotografska industrija, da bi omogočila fotografirajočemu človeku hitro in udobno delo. Cemu nam rabijo potem zrcalo refleksne kamere z močnimi optikami, izenačeno paralakso in poenostavljenim filmskim transportom? Zakaj nas navdaja ta kronični strah pred razgibanimi slikami, pred slikami, ki predstavljajo vendar vrhunec fotografije, ki prikazujejo silo in prožnost kakšnega gibanja? Gibanje je vendar zamotana stvar, ki zahteva sile, usmerjene volje in obvladanja materije. Vse to nam lahko pokaže posnetek gibanja in še več. Pri športu nam izrazi lahko voljo do zmage, borbo s časom in za hitrejši tempo. Ali vsi ti momenti ne zaslužijo, da bi se jih amater lotil? Ali ni borba med voljo in snovjo v gibanju fotografske obdelave morda bolj vredna nego lučni odsevi na mokrem asfaltu, steklenice v svetlobi dveh nitra-fotk in podobno? Nimamo ničesar proti resnično umetniškim posnetkom estetizirajočega značaja. Toda amater bi se ne smel izčrpavati v trajnem podajanju brezpomembnih stvari. Nauk o kompoziciji ni vse, življenje, gibanje je tudi nekaj. Fotografija gibanja je bila s staro potovalno kamero 18x24 cm nemogoča. S kamero v formatu 9x12 cm in z emulzijami 17 stop. Sch. je bila igra s srečo. Toda z malo kamero, modernimi zaklopi in najbolj občutljivimi filmi je stvar volje, in če se je amater izogiba, tedaj pomeni, to, du s pogoji po eno sliko dvanajstih svojih ne pozna in se mu umika iz strahu pred neuspehi. In vendar je tehnična plat vzgi-banih motivov še razmeroma lahka, nekoliko težje je zagrabiti motiv tam, kjer je najbolj živ in dojemljiv. Amater, ki tega ne tvega, pa priznava svojo nedoraslost. Metoda je enostavna: ne smeš dolgo pretehtavati in poskušati, proučevati in oklevati! Osredotočiti se moraš na motiv, ostro opazovati in v trenutku, ko se ti bo videlo najprimerneje, sprožiti. Ni treba, da bi bila prav izrazita športna slika. Majhen posnetek radovednih gledalcev, igrajočih se otrok, ljudi pri delu nam pove o življenju pogostoma več nego »umetniška« slika. Takšni posnetki se ljudi tudi bolj dojmijo. Umetniške fotografije, kakršnih smo po večini navajeni, zahtevajo vedno razumnega in enako uglašenega gledalca. Takšnega dobiš le v redkih primerih in le takšen bo znal tvojo sliko prav oceniti. Dobri posnetki iz življenja in gibanja pa učinkujejo bolj neposredno na ljudi. Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana: Clane pozivamo, da predložijo do torka svoje slike, ki bi prišle v poštev za fotoreportažni oddelek razstave slovenskih novinarjev na velesejmu. Format od 18x24 dalje, vsebina reportaže najrazličnejše vrste, dnevni dogodki., sport narodne noše in običaji, a tudi slike umetniškega značaja, ki so doma ln v tujini imele uspeh. Člani naj pomislijo, da ima amatersko gibanje pri nas najmočnejšo za slombo v naših novinarjih in naj stori vse, da bo razstava tudi s te strani imela popoln uspeh. — Tajništvo. Zelo lep uspeh beležijo člani FKL zopet na mednarodni razstavi, ki jo je priredila najmočnejša organizacija nemško čeških amaterjev Lichtbildner Vereinigung v Opavi. Na razstavo je poslal FKL v sl-Ja-du s pogoji po en osliko dvanajstih svojih članov in žirija je prisodila zlato kolajno Janku Brancu za njegovo znano »Molitev«, tri častne diplome pa Ivu Gogali, Marijanu Pfeiferju in Jeseničanu Ivu Koželju. Članstvo FKL opozarjamo, da se v petek zaključi sprejemanje slik za mednarodno razstavo v Varšavi. Revije ia publikacije »Fotograficky Obzor«, glasilo Zve» češkoslovaških klubov fotografo? amaterjev, priobčuje v svoji umetniški prilogi zopet osem celostranskih, sijajnih reprodukcij po delih tamkajšnjih amaterjev. Med njimi bi bilo posebe opozoriti na motive delovnega ln reportažnega značaja, • kakršnimi stvarno usmerjena češkoslovaška fotografija v svetu naravnost predntfači. V tekstnem delu razpravlja J. Vrtel o tspo-rabi filtrov, F. Oupicky o iskalih in paralaksi, Netužil ' o elektroteheičnih vprašanjih, ki morajo zanimati amaterje, a med drobižem boä med drugim zvedel, da se češkoslovaški fotografski industriji, ld jo pri nas vse premalo upoštevamo, ni treba prav nič skrivati pred industrijo ostalega, sveta. V času, ko n- pr nemška Industrija dokazuje silovito zmogljivost svojega materiala s preogTomnimi povečavami iz razmeroma majhnih formatov, je neka češkoslovaška tovarna fotografskega materiala po posnetku na svoj film v velikosti 6 x 6 za pariško svetovno razstavo izdelala 11 x 17 m velik diapozitiv, vsekako rekord vtem področju. »Fotooraficky Ob-zor«, ki ima stalno rubriko tudi za kimo-amaterje, velja za Jugoslavijo letno 40 Kč in ga naročiš na naslov Praga II-, Opa-tovioka 3. »Photoblätter«, glasilo Agfe, obravnavajo v avgustovi številki pred vsem portret na prostem in številni, krasni posnetki ilustrirajo tu izvajanja poedinih avtorjev. Sijajne so tudi ilustracije k članku o »Športu in filmanju«, podlago za snema- nje t naravnih barvah OotM takrat r atav nem fotografskem tečaju » Fotoamatori e-va pot«, a »Pogovori pri fotografskem trgovcu« razpravljajo v tej številki o novih, okrajno drobnozrnih emulzijah Agfe ln o njenem razvijalcu zia drobno zrno At omaki. Amaterje, ki so znali izkoristiti letošnje počitnice, opozarjamo na priljubljeni stalni natečaj te revije, ld miu poteče rok 20. okt. in za kaerega so razpisane nagrade v znesku 1000 marie »Fbototechnik« 4. štev. obdehije pretežno snemanje na počitniških potovanjih, tako pred vsem fotografiranje lz zložljivega čolna (Walter Remmel). Nekoliko sijajnih posnetkov priobčuje časopis kot rezultat svojega prejšnjega nagradnega natečaja »Človek tn žival v poonladnem soncu«. »Phototechnik« prinaša vedno kaj koristnega amaterjem ,ki delajo na material in s kamerami tvrdke Zeiss Ikon, ki ta list izdaja, a tudi drugim amaterjem. Učen prospekt v ertoovenskem jezika je Izdala tvrdka Franke & Heidecke z opisom glavnih lastnosti svojih slovitih dvo-okih zrcalno refleksnih kamer Rolleioord. Stvar je vredno omeniti zavoljo tega, ker predstavljajo slovenski amaterji v Jugoslaviji glavno armado potrošnikov importi ranih fotografskih potrebščin, toda z nekimi redkimi izjemami tuje tovarne ne čutijo potrebe, da bi se obrnile do slovenskega odjemalca naravmeet v njegovem, jeziku, o čemer se bo treba kdaj malo pogovoriti. Omenjeni prospekt dobite v vseh fotografskih trgovinah. čez drn in strn... Zavzetje japonskega atašeja Pokazalo se je, da so Kitajci celo bolje streljali kakor Japonci. Razdejali so štiri vojaške objekte. Z napadom na nož so skušali zavzeti vojaškega atašeja, vendar pa so jih tu Japonci po krvavi borbi odbili. (»Jutro«, 15. VIII.) Skrivnost potarne postaje Kot oporišči za reševanje v zapadnem odseku Arktike bosta služila postaja na Ru-dolfovem otoku ter Papaninovo taborišče »Severni tečaj« na ledeni plošči... Polarna postaja Papanina se nahaja sedaj na sporedniku 0 in na 87 stopinji ter 20 minut severne širine. (»Jutro«, 17. VIII.) Reč je pač senzacionalna. Sporedniku 0 se po navadi reče ekvator, in če je res, kakor se bere, je mojster Papanin zgradil svojo polarno postajo na ledeni plošči pod žgočim solncem vročega pasu. Konstatacija Zaradi konkordata napadajo Jugoslavijo boljše viski listi, zraven pa očitajo tudi pogodbo z Italijo. Torej imajo organizatorji gonje proti konkordatu iz vrst .INS res zaveznike v inozemstvu (^Slovenski dome, 17. VIII.) Ta lov drugih rib Lov na plavice je bil letos najslabši, kar pomnijo splitski ribiči. Zdaj je lov zaenkrat končan. Največ so še polovili lokard. V zvezi s tom slabim lovom drugih rib so letos cene še dosti povoljne. (»Slovenski dome, 17. VIII.) Grozotni stil Strašne so vesti poročevalca »Journals des Déhats« o skrivnih pokopališčih, ki so jih spet odkrili v predmestjih Valencije in Barcelone, kjer se je hotelo odpočiti na tisoče meščanov, ki si ne morejo privoščiti kakih potovanj v tuja kopališča. (»Slovenec«, 18. VIII.) Za zrele ljudi Kritiziral bi res vsak. Kdo bo pa delal? Samo malo poglejmo okoli sebe. .. Vsepovsod ni zrelih ljudi nikjer preveč. (»Jutro«, 18. VIII.) Nič boljše od najslabšega Minister je zastopnikom železničarjev obljubil vso svojo pomoč, izjavil pa je, da je predvsem treba pomagati strojevodjem, in kurjačem, ki imajo od vseh, ki 90 usluž-beni na železnicah, najslabši položaj, čeprav tudi ostali železničarji niso dosti na boljšem. (»Slovenski dom«, 18. VIII.) Bi, pa ni Ni dosti manjkalo, pa bi bilo lahko prišlo do večje nesreče, ki bi se bila pripetila večji skupini zagrebških izletnikov... Vsak teden prihajajo vesti o novih blokih, ki jih je izdala ta ali ona poštna uprava. Špekulanti se trgajo zanje, ob izidu jih nakupujejo čim večje množine, da jih potem za težke denarje prodajajo dalje filatelistom, ki niso imeli tako dobrih zvez ali pa sreče, da bi si jih bili lahko kupili za svoje zbirke. Kam vodi to? Neizbežno do rezultata, 'da bo postalo zanimanje za filatelijo čedalje manjše,, ne pa večje, kakor bi moralo biti. In kdo bo imel od tega največ škode? Poštne uprave, ki bodo prodale čedalje manj znamk filatelistom. Po nekaterih državah se med filatelisti že opaža gibanje, da bi se vrnili k »čistemu zbiranju«, to je k zbiranju znamk, ki so izdane res za potrebe pošte, ne pa za doplačevanje deficitov poštnih uprav. Filatelisti nameravajo zbirati samo redne frankovne znamke, in sicer žigosane. Od priložnostnih znamk — to je od raznih spominskih izdani — bodo sprejemali v svoje zbirke samo tiste, ki so se prodajale brez doplačil. To stališče je prav za prav edino pravilno in nič ne bi škodovalo, če bi si ga usvojili tudi naši filatelisti. Le na ta način bo mogoče docela onemogočiti špekulacijo poštnih uprav z žepi filatelistov. Za bloke so izdali podjetni trgovci z znamkami že posebne albume. Albumi so res prav okusni, — zlasti če so polni, vendar pa je treba pri tem pomisliti še nekaj drugega, če se mislimo vreči na to polje zbiranja. Vsi bloki, ki so doslej izšli, stanejo pri trgovcih z znamkami okoli 25.000 dinarjev. Kdor nima torej najmanj polovice vseh blokov in med njimi vsaj nekaj redkejših, kakor so WIPA, pr- vi luksemburški blok, 10 letnica nemške »Nothilfe« itd., naj blokov nikdar ne začne zbirati, ker bo kmalu uvidel, da jih ne bo mogel zbrati in bo vrgel puško v koruzo. V menjavi boste dobili iz inozemstva le malo blokov, razen najnavadnej-ših. Kar ni blokov po zbirkah, so pri trgovcih z znamkami, ki znajo izrabljati konjunkturo in jih skrbno zadržujejo v upanju, da bodo njihove cene še dosti večje. In to se bo najbrž tudi zgodilo, kajti zmerom se bodo našli ljudje, ki bodo za neumnosti razmetavali denar. Ko smo že pri blokih, naj omenimo še znamke za letalsko pošto. Kakor z bloki, uganjajo špekulacijo nekatere države tudi z znamkami za letalsko pošto. Izdajajo vrednote s tako visoko nominalo, da za praktično uporabo sploh ne pridejo v poštev. Tako je na primer izdala Italija vred noto za 100 (!) lir, Avstrija za 10 šilingov, Francija za 50 frankov itd. Filatelist, ki takšne znamke kupi, pač zasluži ime, ki ga tu ne bomo napisali, kajti zbiranje tak šnih znamk nikakor ni filatelica. O teh in podobnih pojavih bi se dalo še marsikaj napisati, toda zaenkrat naj bo to dovolj. Filafelija po svetu Na pariški razstavi je bilo poleg drugih znamk razstavljenih tudi 7 specialnih zbirk srbskih in jugoslovanskih znamk. Češka poštna uprav je izdala prepoved uvoza rabljenih in nerabljenih znamk. Podrobnosti o tem odloku, ki ni prav razumljiv, nam še niso znane. Michelov katalog za leto 1938 je že iziel O njegovi vsebini bomo izpregovorili v eni prihodnjih številk. Čudno pa se nam zdi nekaj, — da je v Ljubljani napovedana njegova cena na 65 dinarjev, med tem ko se dobi v Zagrebu in po drugih naših mestih za 45 dinarjev. Kako je mogoča taka razlika v cenah, nam ni razumljivo. Kakor smo zvedeli, so tudi v Gdanskem dvignili naklado blokov, ker se je pojavilo zanje tako veliko zanimanje. Namestu prejšnje naklade, ki je bila določena na 90.000 do 100.000 blokov, je izšlo 125.000 blokov. Podobno je bilo tudi v Franciji z blokom »PEXIP«, kjer so prvotno napovedano naklado skoraj podvojili in napravili še dve varianti v blokih, enega, ki je spodaj preluknjan, in drugega, ki je spodaj cel. Francoska pošta v Andori ima zdaj svoje zlate čase, saj se je njen promet v zadnjem času zaradi španske državljanske vojne najmanj pedesetoril. Baje bo izšlo v Andori v kratkem spet nekaj novih znamk. Nakladi francoskih Descartesovih znamk z napako »sur la« in s pravilnim napisom »de la« sta skoraj enaki. Med razstavo so v Parizu prodajali obe vrsti teh znamk. Pogreška torej ne bo nikakšna posebna redkost S poplavo znamk poštne uprave ne obsipajo samo naših filatelistov, ampak tudi ameriška. Ko je bil letos predsednik male republike Guatemale general Ubico ponovno izvoljen, je izdala guatemalska poštna uprava v njegovo slavo »samo« 34 različnih znamk. Bolj skromen je bil hon-duraški predsednik general Carias, ki so ga iznova izvolil za desei let. Zadovoljil se je s serijo 4 znamk. Zbiralce opozarjamo na vrečice iz celofana, ki so prišle zadnje čase pri nas precej v rabo. Celofan je namreč zelo dovzeten za vlago in se že pod vplivom vlage v zraku zelo skrči. Po drugih državah so take vrečice že davno zavrgli. Nemška zveza zbiralcev znamk je razpisala lepe nagrade v obliki znamk za nemško besedo, ki naj bi nadomestila dosedanji izraz »Philatelie«. Zumsteinov katalog izide 1. septembra, francoski Yvertov pa 8. septembra. Poljska je izdala za obisk romunskega kralja tri spominske bloke s štirimi znamkami po 25 grošev, 50 grošev in 1 zlot. Nominala vseh treh blokov znaša 7 zlotov. Bloki so se prodajali brez doplačila. Naklada je znašala 100.000 za vsak blok. Poštna uprava je torej zaslužila pri blokih najmanj 680.000 zlotov, špekulanti tri do štirikrat toliko, račun pa bomo plačali zbiralci. V špekulacijo nemških trgovcev z znam kami, ki so zahtevali oderuške cene za blok Daposta, se je vmešala nemška državna kontrola. Trgovci z znamkami so dobili od nje naslednji dopis: »Ugotovil sem, da prodajajo nemški trgovci ponekod bloke Daposta po 15, 16 in 20 mark. Kontrolni urad za papir je doslej dajal dovoljenje za uvoz blokov Daposta iz Gdan-ska po Rm 2.50 za kos. Če torej nemški trgovci prodajajo iste bloke po 15, 16 in celo 20 mark, se morejo te cene označiti samo kot oderuške. Zato prosim, da po prejemu te okrožnice poskrbite, da se take metode na najodločnejši način ožigosajo in preprečijo. Cene obeh blokov, ki bi znašal več kakor 5 mark, ne morem smatrati za sprejemljive. Prosim, da se prizadeti opozore, da bom vsak prekršek proti tej okrožnici prijavil državnemu komisarju za gibanje cen in onemogočil tako oderuško in za narod škodljivo postopanje. Razen tega si pridržujem pravico, da trgovcem, ki prodajajo bloke za tako ceno, ne bom dovolil nikakšnih deviznih dovoljenj, odnosno, da bom taka dovoljenja preklical.« Tako delajo v Nemčiji. Kako pa pri nas, kjer se bloki za beograjsko izložbo, ld Se niso izšli, že prodajajo naprej za štirikratno nominalo? Če ne bi vihar zahteval človeških žrtev, bi vsaj prav gotovo izletniški čoln zanesel daleč proti zahodu na odprto morje proti Italiji. Dalmatinski kmetje pa hvalijo Boga, da med viharjem ni padala tudi toča, ki bi napravila posebno po vinogradih ogromno Škodo. (»Slovenski dom«, 18. VIII). Strašilni stolp iz Maribora Stolp zaključuje zapadni del Pristana, je trinadstropen, izvzemši gornji vrsti, kjer je 12 malih oken. Puff domneva, da je najbrže to edini stolp iz rimske dobe, ker sli-či po načinu gradnje nekdanjim rimskim strašilnim stolpom. Na zapadni s*rani je vzi dana plošča nekega rimskega spomenika z glavo žene in moža. na vzhodni strani pa je vidna druga glava med dvema levoma z dvema obrnjenima glavama (»Jutro«, 2(1. VILL) Na fizični način 78 kg gosenic je pobil aa en sam dan bosanski kmet Tomo Pupič h okolice Do-boja. Go6emična zalega se je v veliki meri razpasla zadnje čase tudi po Bosni, kjer je napravila po zeljnikih velikansko škodo. Nad gosenice se je spravil kar na ta način, da jih je skušal s fizično silo pobiti. Ko je spoznal, dia bo tudi to delo brezuspešno, je spustil na njivo 16 rac, ki eo prav pridno čistile razore pred setoj. Toda kaj se je drugi dan zgodilo? Vseh 16 rac je poginilo, gosenice pa nadaljujejo svoj pohod proti Sarajevu. (»Slovenski dom«, 21. VIILj Svojat in njen krompir Parižani ao praznovali 12. t m. 200-let-nico rojstva Panmentiera, kateremu se mora zahvaliti Francija in z njo ostali svet, razen Azije, kjer žive največ od riža, _ za svojo bistveno hrano, za krompir. Današnji Parižani pa so bolj prozaični (nepesniški), zato pa praktični ter eo proslavili spomin dobrotnika človeštva tako„ da so razdelili pred njegovim bronastim spomenikom med reveže 10.000 kg surovega krompirja ter cele gore >frita« (na podolgaste koščke zre-zanega in kakor krofi na masti pečenega krompirja) z vinom. Ljudje so bili tako dobro razpoloženi, da niso vedeli komu na čast naj se bolj derejo: ali Parmerrtieru ali onemu, ki je iznašel »frite Taka je človeška svojat! Vse navdušenje m idealizem ji pride iz želodca, prav tako pa tudi vsa mržnja in prekucije! (»Slovenski dom«, 21. VIIL) — kra — Nov grob V Dravljah je preminil g. Avgust Ne-žič, železničar v pokoju. Pogreb bo danes ob 17. uri iz hiše žalosti v Dravljah št 36. Blag mu spomin! Falzifikati naših znamk j Naše znamke, zlasti tiste, ki imajo pré-tiske na raznih manj vrednih izdajah, so dosti ponarejali. Tu pridejo zlasti v poštev invalidske znamke s pretiskom, prva beograjska izdaja s pretiskom za poplavo, 8 križci in s pretiskom »JUGOSLAVIJA«. Seveda niso izvzete tudi madžarske znamke s pretiskom za Hrvatsko in bosanska znamke, ki so bile izdane po prevratu. O vseh teh falzifikatih doslej nismo imeli nobenega izčrpnega dela. Zdaj pa je i7-šlo v zbirki »EXPERT, Billig's grosses Handbuch der Fälschungen« prvo delo, kl sistematično obdeluje vse naše znane fal-zifikate Zvezek 35. tega leksikonskega priročnika ima 24 strani, in sicer dve strani teksta in 82 povečanih slik, zvezek 36 pa 28 strani, in sicer 7 strani teksta in 79 povečanih slik. Avtor Otto Stiedl, ki jO znan specialist za odkrivanje falzificira-nih znamk, je na zelo pregleden način obdelal vse falzifikate na podlagi primerjanja povečav originalnih pretiskov in ponarejenih. Reprodukcije so dobre. S slikami pa ni bilo mogoče razkrivati falzifi-katov naših žalnih znamk Zato se je moral avtor tu zadovoljiti s preciznim opisom vseh ponaredb. Naši filatelisti naj si ta priročnik, ki ni drag nabavijo. S tem se bodo lahko obvarovali pogosto velike škode in — blamaže. Pregled naših znamk Je izšel Te dni je izšla knjiga »Historiski pregled poštanskih maraka kraljevine Jugoslavije«, na katero smo nedavno opozorili. Knjiga obdeluje vse jugoslovanske! znamke od leta 1921 do 1937. Vzlic svojemu velikemu obsegu in slikam, ki jih je nad 170, je prav poceni, saj stane samo 25 dinarjev. Naroča se pri avtorju g. Mio-dragu Pešiču, Beograd, Jove Iliča 44, upamo pa, da se bo tudi kmalu dobila po naših knjigarnah. Urejuje Davorin Ravljen, ~ Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni dal je odgovoren Àloj? Novak, ~ Rti x Ljubljani,