Posamezna številka po Din 1*29. Pogina pavšalirana. Uredništvo In upravništvo lista je v Ljubljani 8reg št. 12. Telefon 119. Štev. 45. ¥ Liukijani, 31. oktobra 1924. Loto IV. AVTONOMIST Glasilo ,»Združenja suo^e^skih aviossosTaistcstf61. Celoletna naročnina 50 — D mesečna 5 — „ Inozemstvo celoletno 100. .•‘osar.e^ne Številke se ra-čunijo po Dl 25 lnserati se računajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda ?0 p. Easl-iaja vsaSc pettel*. Hal MUml Lastno zakonodajo na lastnih tleh v z rast lega slovenskega ljudstva! ' __________ Spoštovani naročniki in bralci! katerih ni mogoče izvršiti preko noči, bo izšel »Slovenski republikanec« šele 14. novembra 1.1. Pri tej priliki prosimo naše naročnike, da nam ostanejo zvesti tudi še vnaprej, naše vrle somišljenike pa pozivamo, da nam med tem časom pridobivajo novih naročnikov. »Slovenski republikanec« naj bo zvest in odkrit prijatelj v vsfaki slovenski kmečki in delavski družini! Vsled sklepov konferenc dne 12. oktobra v Ptuju in dne 19. oktobra 15)24 v Ljubljani, se mora naslov našega lista spremeniti. List se l»o odslej imenoval »Slovenski republikanec«. Ta naslov bo povedal veliko. Besedo »slovenski« naj izraža misel naše slovenske samostojnosti in posebnosti, lieseda »republikanec« pa našo misel o samovladi ljudstva. List 1)0 izhajal kakor doslej tedensko in bo Obdržal isto ceno, to je Din 5 mesečno. Ker pa so ob tej priliki potrebne nekatere preuredbe v upravništvu, Upravništvo in uredništvo. 00QH3H0QEHI3I313[3 Proti gosposki politiki. »Radičeva podružnica.« Poučno in zanimivo je, kako je slovenska politična javnost sprejela ustanovitev naše iSRS in njen temeljni nauk. Konstatirati moramo predvsem, da so naši nasprotniki z leve in z desne zapeli v skupnem zboru in po skupnih notah. Napram našim načelom in skoz in skoz stvarnim argumentom, so odgovorili z osebnimi napadi in z omalovaževanjem. Vsi slovenski dnevniki od »Slovenca« preko »Jutra« pa doli do osirotelega »Slovenskega Naroda« so nas označili kot »Radičevo podružnico Sloveniji«. Pa poglejmo si po vrsti te »ocene«! Kaj prinašamo »novega«? »Slovenec« začenja z osebnostmi, kamor mu mi zaenkrat ne bomo sledili. Glede programa naše SRS pa pravi, da smo si ga izposodili večinoma pri ljudskih strankah, ki slone na krščanskem temelju, drugo smo nabrali pri sosedih, lastnega pa da nimamo ničesar. Na tole, gotovo zelo »objektivno« in »duhovito« oceno si dovoljujemo pripomniti sledeče: Nič ni novega pod solncein, tudi naš program ne. Skoro enak program ima n. pr. tudi »Hrvaška republikanska kemčka stranka« in idejno zelo poddbnega in sorodnega ima celo »Delavska stranka« na Angleškem. Zbrali smo torej vse, kai je dandanes res prikladnega, dobrega in moderneiga za Slovence sploh. To se vidi zlasti iz naših splošno političnih, socijalno-gospodarskih in kulturnih načel. Poleg tega pa so \ našem programu tudi še takšne reči, ki jih nima nobena politična stranka v Sloveniji! V programu naše SRS je prvič v političnem življenju ^Slovencev jasno in nedvoumno zapisano troje važnih stvari in sicer: Prvič: Da smo Slovenci v kulturnem, političnem in socijalnem pogledu narod, za katerega zahtevamo v smislu narodne samoodločbe* popolno lastno državnost. Zato smo popolni in dosledni federalisti. —■ To je naše državno-pravno stališče. Drugič: Da tvorijo velikansko večino tega naroda kmetje in delavci, ki imajo v smislu prave demokracije in v imenu suverenosti politične voljo celokupnega naroda pravico do kmečko-delavske države iri vlade. — To je naše socijalno stališče, ki proglaša obenem tudi veliko socijalno načelo angleške »Delavske stranke« in »Hrvaške republikanske kmečke stranke«, da imej vsakdo pravico do vseh sadov in polne vrednosti svojega dela in pridnosti. Tretjič: Da smo zaradi obojega, kar smo ravnokar naglasili, to je zaradi pravice do svoje narodne samoodločbe in zaradi svoje kmečko delavske gospodarske strukture prepričani republikanci. Ta naš republikanizem je človečanski in zato kulturen ter miroljuibiv. Kakor očenaš! Takšnega jasnega programa nima nobena druga slovenska stran ka. Program SRS je v popolnem skladu z duhom časa občega napredka in človeške kulture. Ta program je plod duše slovenskega kmečkega in delavskega naroda. Zato je tudi resničen. In ker je resničen, je tudi tako preprost, da ne potrebuje no benih učenih razlag, nobenih plačanih agitatorjev, nobenih kapitalistov, ki bi ga denarno podpirali. Kdor zna le brati ga bere in razume, kakor očenaš! Mi in SLS. Zakaj pa je SRS morala nastati! To je vprašanje, ki nanj moramo odgovoriti. Čisto enostavno zato, ker teh načel, ki smo jih zgoraj pov-darili, ni hotela nobena slovenska stranka prevzeti in jasno ter nedvoumno priznati. Danes je največja politična stranka med Slovenci še SLS. Ta stranka ima lepe tradicije in lahko pokaže na marsikateri svoj sad v preteklosti. Toda ta stranka se je duhovno silno postarala in bo ostala naša konservativna stranka, katere obraz je obrnjen nazaj in ne naprej. Mi smo se publicistično mnogo trudili, da jo potisnemo bolj na levo in jo tako osvežimo. Žal, nismo uspeli. Ta stranka se predvsem ni mogla ločiti od monarhizma, ki je dandanes po vsem svetu le še anahronizem. Zakaj monarhizem je posoda s preživelo navlako. Ta navlaka pa je škodljiva za vsak narod. V tej posodi se navadno debeli le militarizem, imperijalizem, vojna nevarnost, kamarila, centralizem, absolutizem in vse, proti čemur so se narodi po vojni obrnili, zlasti pa Rusi. V državno-pravnem pogledu pa so SLS ni motgla ali pa ni hotela povspeti do zahteve po lastni slovenski državnosti ter je ostala povsem neorijentirana. Takoj po državnem preobratu je imela centralistično in »jugoslovensko« ideologi jo. To bi bilo deloma opravičljivo. Samo enkrat je prišel en svetel tre- notek in tedaj se je izrekla za lastno republikansko vladavino. Toda pra\ kmalu je to zavrgla, sprejela monarhistično načelo in centralistično državno administracijo. Leta 1921. se je še enkrat povspela do nekakšnega avtonomističnega programa, kateri pa po svojem bistvu ne gre preko mej avtonomije bivših avstrijskih kronovin. Ta avtonomija pa je bila le navidezna in tnalo vredna, ker jo je dunajska vlada lahko krčila in napihovala, kakor prazen mehur. Današnja 'doba, sedem let po zmagoviti ruski revoluciji, je takšno avtonomijo že preživela. Morda bi živela še nekaj desetletij v Jugoslaviji, če Ibi se priznala že 1. 1921. Danes pa je za to že prepozno. Če rečemo, da smo iSlovenci narod, potem moramo pod vsakimi razmerami vstrajati na programu lastne državnosti. če pa o tem dvomimo, potem nam je pa tudi avtonomija nepotrebna, ker smo v tem primeru iSrbi, Hrvati in iSlovenci »en« narod, kakor nam to dopovedujejo že polnih pet let očka Pribičevič in očak Pašič. SLS je pač v svojem časopisju nastopala dostikrat kaj radikalno tudi v tem pogledu, toda svojega programa le ni hotela revi-lirati in »modernizirati. Za anonimne časopisne članke nobena stranka ne odgovarja, seveda tudi SLS ne. To vemo že iz tistih časov, ko je moralo njeno »boljševiško« krilo umolkniti. Kaj pa se hoče? Dr. Krek in Ivan Cankar. Nič ni večnega na svetu! Če bi živela še dr. Krek in Ivan Cankar bi v 'Sloveniji najbrže ne bilo naše iSRS, ker bi 'bila odveč, ker bi se naše druge stranke morda vendarle še prilagodile velikim političnim in socijalnim smerem dobe, katere zarjo duhovno že gledamo. Naši liberalci vedno enaki! Tudi »jugoslovanski demokrat-je« so nas pozdravili. Tudi ti so nas proglasili samo za »Radičevo podružnico«. »Jutro« pa je prišlo še s svojo posebno jezico. Jezi se namreč nad nami zaradi naših kulturnih načel. Naša SRiS pravi namreč v svojem programu, da je verstvo temelj moralne kulture, zato naj bodo tudi vsa javna veroizpovedanja prosta in od države neodvisna. »Jutru« se to ne dopade in zahteva od nas boj proti »popovski politiki« ali z drugimi besedami »farško gonjo«. Naš program je plod uma in srca in zato za nas vse nekaj resnega, česar se hočemo vedno držati. Zato mu kot moderni ljudje radi prepuščamo, da orn še naprej goni svojo zastarelo »farško lajno«; mi pa je no bomo! Nekdanje glasilo slovenske inteligence »(Slovenski Narod« je tudi poročal o ustanovitvi SRS. iSevede po svoje. Ni vredno, da ibi ž njim polemizirali. Dovolj bo, če povemo, da se da tenor njegovega poročila označiti prav po ljubljansko — gosposko: »Policaj pej1 no sem, boš tele republikance zaprl!« Neumen in zloben denuncijant! Cesar Neron in preprost ribič. Tako smo povedali na kratko, naš odgovor. Na nasprotni strani star duh, gosposka politika, svet, ki je v zatonu. Pri nas nov svet, duh kmečke in delavske demokratije, duh suverenosti našega naroda in samovlade ljudstva. Tam bogastvo, mogočnost in ošabnost; pri nas revščina, skromnost in vera v bodočnost. Sedel je nekoč v rimskem amfiteatru mogočni cesar Neron. Vse ga je občudovalo in ga ponižno pozdravljalo. Tam doli, spodaj nekje, je stopil tedaj v amfiteater preprost mož, reven in ubog ribič. To je bil sveti Peter. Samo za trenotek so se njegove oči srečale z očmi cesarja Nerona. To trenotno srečanje je bilo usodno, obenem je povedalo vse. Cesar je bil svet, ki je propadal, sv. Peter, pa svet, ki je vstajal. Zavratna politika. Pred tedni je vzbudila pri nas in po vsi Evropi veliko senzacijo vest, da je tedanji vojni minister general Hadžič odstopil in svoj odstop utemeljeval s tem, da se on ne strinja s političnim delovanjem največje (t. j. hrvaške republikanske) stranke, čeprav je ta stranka tedanjo vlado podpirala in ji zagotovila v parlamentu ogromno večino. Vsa javnost, pri nas in tudi drugod, je takrat pričakovala, da bo Davidovičeva vlada imenovala enostavno novega vojnega ministra, če ne ravno generala, pa civilista-po-slanca, ker so tudi v drugih parlamentarnih državah vojni ministri civilisti. 'S takim imenovanjem bi bila takratna kriza rešena in stvari bi se bile razvijale mirno dalje. Čudom čudo pa do tega ni prišlo! Vlada g. Davidoviča kljub ogromni večini, na katero se je lahko opirala v parlamentu, novega vojnega ministra ni imenovala; da, niti poskusila ni, da bi ga imenovala! Ali se ne vriva tu vsakemu pametnemu človeku vprašanje: »Zakaj vlada g. Davidoviča tega ni storila, čeprav je sam minister notranjih zadev g. Petrovič uradno izjavil, da so vse obdalžitve generala Hadžiča proti hrvaškim republikancem neresnične? Zakaj? II. Stvari so se nadalje razvijale tako, da je »Slovenski Narod« priredil nekega dne posebno izdajo, kjer smo brali, da je kralj izrekel g. Davidoviču željo, naj njegova vlada odstopi! Tista vlada, ki je imela v parlamentu ogromno večino! Ta zahteva je presenetila našo in vso evropsko javnost. Vsak se je namreč vprašal: Če ima kralj pravico pozvati na odstop tudi tako vlado, ki ima v parlamentu ogromno večino, ki je torej prava in pristna predstavnica ljudske volje, čemu imamo potem sploh parlament? Čemu potem volitve? Čemu potem igračkanje s parlamentarizmom1? Oni pa, ki nekoliko poznajo ustavno določbe, so rekli: Kako vendar to, da ministrski predsednik kot zastopnik vlade in parlamentarne večine ni drugemu ustavnemu činitelju povedal, da po ustavi nima nikdo pravice izrekati nezaupanja vladi s parlamentarno večino? Zakaj ni povedal, da ima parlament nekaj besede tudi pri določanju kraljevske apanaže? Tega ni povedal vladarju ne predsednik vlade, ne vlada kot celota in tudi noben minister, tudi noben slovenski minister ne! Ljudje so se pa zopet vpraševali: Zakaj ne?! III. Ni minilo mnogo časa in že so razni listi poročali, da vabijo za stopniki v vladi zastopanih strank v vlado tudi hrvaške republikance. Niso jih pa vabili brezpogojno, ampak rekli so, da morajo izpolniti nekaj pogojev. Potem so nam v svojem časopisju te pogoje tudi povedali. Rekli so namreč, da morajo hrvaški republikanci svoje republikanstvo zatajiti, da morajo priznati monarhijo, da mora prenehati republikanska agitacija v armadi in da se morajo odpovedati vsem svojini stikom z rusko kmečko internacijo-nalo. Šele sedaj je postala stvar popolnoma jasna: Slavna gospoda, ki se danes šopiri na ministrskih stolih, ni zahtevala od Radiča in od hrvaških republikancev nič več in nič manj kakor to, da morajo 'vse svoje dosedanje politično delovanje zatajiti in da morajo ukloniti svoj hrbet pred monarhizmom in pred militarizmom tako kot so ga uklonili oni sami! Kakor hitro to store, jih bodo pustili k bogato obloženi vladni mizi, kjer se bodo lahko mastili, da jim bodo trebuhi popokali, ljudstvo naj pa lovi po stari navadi skorje in drobtine, kakor je že bilo navajeno v stari Avstriji. Vsa prizadevanja vladnih strank da spravijo republikance k vladnim jaslim, so bila samo lepo dišeč Špeh, na katerega naj bi se vjela republikanska miš — v vladno mišnico! IV. Zakaj so pa vladne stranke republikancem ta špoh nastavile? Odgovor na to prašanje nam bo položaj še bolj pojasnil. Vlada in vse v vladi zastopane stranke se le predobro zavedajo, da je republikansko kmečko gibanje res pravo kmečko gibanje. One se zavedajo, da se to gibanje silno širi tudi izven Hrvaške. To gibanje se širi v Vojvodini, v Rosni, v Dalmaciji, v Sloveniji in tudi v sami Srbiji. Širi se pa tako, da gospodje, ki so danes na vladi, prav dobro čutijo, da ne bodo nikdar več na vladi in pri vladnih koritih, če zmagajo pri volitvah kmečki republikanci! Zato so sklenili, da se tej nevarnosti pravočasno izognejo. V Križevcih je govoril v nedeljo Štefan Radič o sedanjem političnem položaju. 0 zborovanju sta objavila »Jutro« in »Narod« obširna poročila. Iz teh poročil posnemamo sledeče najvažnejše točke: Pozdrav v Križevcih. Radiča »o v Križevcih jako slovesno sprejeli. Za pozdrave se je zahvalil tako-le: »Svoječasno je bil v Križevcih »krvavi sabor«. Nekateri bi sedaj hoteli tak »sabor« v Belgradu ali kje drugje. Mi nočemo krvavega sabora, mi nočemo nobenega poklati, a se tudi od drugih ne damo klati. Tu pri Križevcih so bili nekdaj kmečki upori. Teh sedaj ni treba, ker imamo močno kmečko organizacijo, ki bo dokazala, da so volilne kroglice močnejše kot svinčene.« Napake v naši politiki. V svojem govoru na zborovanju je Radič rekel: »Seljaki in delavci, vi vsi veste, da že dva tedna vlade mi. Po šestih letih nasilja, korupcije, nereda, pokvarjenosti se jo pred tremi meseci našlo le še nekaj poštenih Srbov, ki so z nami stopili v blok. Ustvarili simo parlamentarno večino in naša vlada je nastopila z deklaracijo, ki je poudarjala troje: red v upravi, izključenjo lopovov in postopno sporazumevanje v delu in pripra- Izogniti pa se tej njim grozeči nevarnosti niso mogli drugače kakor z zalirbtno in z zavratno politiko. Tako niso oni pomagali republikancem do vstopa v vlado zato, da bi omogočili »sporazum med .Srbi, Hrvati in Slovenci«, kakor so sami rekli in naročili pisati svojim listom, ampak zato, tla bi mogli zakričati pred vsem svetom, posebno pa še pred volilci: Le poglejte jih republikanske lumpe in falote, Itako so vas izdali! Komaj smo jim pokazali nekaj vladnih sladkosti, pa so se že vsedli na ministrske stolčke in vas vse skupaj prodali! Ne verjemite jim torej več, ampak verjemite nam in pri prihodnjih volitvah ne volite republikancev, ampak nas! V. Hrvaški republikanci z Radičem na čelu pa so nastavljeno jim past spregledali in Radič je rekel: »Špeh, ki ste ga nam nastavili v svojo vladno mišnico, smrdi do nelm! Mi se svojemu republikanstvu ne odrečemo za vse ministrske stolčke sveta!« V tem smislu je govoril Radič na vseh shodih pred tisoči in tisoči hrvaških kmetov,* ki so žive priče njegovih besed, ne pa take priče kakoršne so zlagana in ponarejena poročila v raznih časopisih, ki v svoji zavratnosti še vedno ponavljajo naravnost ostudno in bedasto laž, da so hrvaški republikanci z Radičem vred svoje republikanstvo zatajili! VI. Danes so zavratneži razkrinkani. Zgodilo se je, kakor smo mi neštetokrat pisali, da imajo v Belgradu vedno pripravljen za vsak slučaj kakšen »špeh«, na katerega naj bi se bedasti Hrvati in Slovenci vsedli. Za one, ki so se ogrevali 1. 1918. za »ujedinjenje«, so imeli pripravljene demokrate, da bi nad nami komandirali. Za kmete imajo pripravljene ^zemljbradnike«, za delavce »komuniste« in tako naprej. Vsi ti so pa v prvi vrsti Srbi in ne »zemljoradmiki« ali »komunisti«. Ko pa vse to ni nič pomagalo, so iznašli Davidovičeve »sporazumaše«, da bi hrvaške republikance vjeli vsaj na ta liin. Ker pa se hrvaški republikanci tudi na ta lim niso vsedli, zato bljujejo danes nanje ogenj in žveplo. Najbolj pa bljujejo ogenj in žveplo nanje tisti, ki so raznim belgrajskim obljubam še vselej (nasedli, od 1. 1918. pa do danes, in to so slovenski politiki vseh brav in vseh struj. vah za nove volitve. Mi smo zahtevali, da se v Zagrebu vzpostavi vlada, ki bo olajšala upravo, obrt, šolstvo, kakor smo te im druge panoge prej ravnali sami. Toda radi zmedenosti nekaterih gospodov vlade \ Zagrebu nimamo, nego nam očitajo, da nismo monarhisti, kakor da je monarhist samo tisti, ki je militarist in ki kaže grabežljive kremplje. Jaz sem vprašal Nastasa Petroviča v Zagrebu: Ali je kralj resnično proti Davidovičevi vladi? To ne more biti, naša vlada je edina parlamentarna in zakonita in kralj vanjo mora zaupati! Nastas je nato res dejal kralju v Belgradu: »Veličanstvo, to vodi naravnost v pro past, ako pojde tako dalje!« Ni in ne more biti druge vlade razen one, ki si jo postavi parlament. Toda Davidovič je popustil in dal ostavko, mesto da je dejal kamarili: Ne ide! To je 'bila prva pogreška. Druga, še večja, je bila z 20: oktobrom, ko se mora sestati parlament. Demokrat Pečič pa se poda na dvor in pravi, da ni treba, da bi se parlament sestal. Enako je svetoval tudi Ljuba Jovanovič in kralj je že dejal: »Ako ni treba, pa ne!« Šele Davidovič se je zoperstavil in parlament se je sestal. A kamarila je zahtevala potom kralja svoje, radikal-sko predsedstvo, kamarila, ki ima komaj tretjino v parlamentu. Jaž za to nisem vedel, vem pa, da kralj nima pravice, to zahtevati, nima pravice skupščini mašiti usta. Parlament voli kogar hoče. Niti Franc Jožef ni želel, da je predsednik lir-vatskega sabora bil Medakovič, Srb in veleizdajalec. Tudi jaz nisem bil zanj, ne zato, ker je bil veleizdajalec, temveč ker je bil — madžaro fil. To je bilo v hrvatskem saboru, kjer ni vladala sablja. V Belgradu pa kak dvorski gosposki brezdelnik zahteva, kdo bodi predsednik skupščine.« O ministrih. »Radikalna stranka ne da obtožiti svojih treh ministrov, danes je obtožen še četrti, Srskič, ki je kradel iz državnih šum. Niti kralj nima toliko hrabrosti, da bi dejal: Nc maram lopova za ministra; temveč veli se nam: Morate z radikali! Do bro, pa gremo z njimi, samo lopovov naj se otresejo. In grozijo nam. Ako ne pristanete, vam damo P.-P. Dajte, pa boste videli, kako bomo z njimi obračunali. Mi smo za mir, manjšina pa za pokolj! Vojaško orožje se deli med dobrovoljce in pravoslavne, kakor da nimamo že dovolj vojaštva: oficirji špacirajo, soldati si obirajo uši. Kamarila pa izziva državljansko vojno, a z njo moramo obračunati. Kamarila je kakor pajčevina, bolj ko jo trgaš, bolj se vleče, glave ne vidiš, samo sablja štrli iz nje. Dobivam pismo iz Londona in me vprašujejo: je li mogoče, da lopovi postanejo ministri na kraljevo zahtevo? Naj le postanejo; za nas bo to sicer muka, toda zanje propast. Kralj se mora odločiti, ali se nasloni na krvoloka Pribičeviča ali na Radiča. Mi zahtevamo svoj sabor in popolno vlado v Zagrebu. Vendar to ni naš edini cilj. Mi se hočemo dogovoriti, kakor smo v četrtek napisali. Tudi z radikali se hočemo dogovoriti, samo svojo četvorico naj odstranijo. A kar mi predlagamo, ne velja nič, kei se nadejajo, da se bo na Hrvatskem vse razteplo. Toda ako poskusijo z Zagrebški „Hrvat“ poroča dne 18. oktobra: „Včeraj so se pripeljali v Glino zastopnik pokrajinskega namestnika dr. Gojkovič in poslanca dr. Pernar in Edo Markovič. Odšli so na županstvo, kjer jih ni nihče pričakoval. V Glino so se odpeljali imenovani gospodje vsled pritožbe posl. Markoviča na pokrajinsko upravo v Zagrebu, da je na županstvu skrita znatna množina orožja in municije. Na poziv dr. Gojkoviča so občinski uradniki priznali, da je res skrito v občinski hiši orožje in municija. Da pa sebe opravičijo, so takoj pokazali dopis vojaške oblasti, ki nalaga občinskim uradnikom, da poslano orožje razdele dobrovoljcem in zaupnim ljudem v „znan namen“. Pri preiskavi so našli v občinski hiši več zabojev vojaških pušk in vojaške municije, ki jo je dr. Gojkovič zaplenil. Temu poročilu pristavlja „Hrvat“: nasiljem in ubijejo Radiča, l>o bruhnil plamen, ki jih bo požgal.« O dvoru. »Na dvoru spletkarijo in lažejo dalje. Ni takega klepetuljstva kakor na dvoru. Besedo ima general Živkovič, ki je pri umoru Aleksandra Obrenoviča odpiral zarotnikom vrata in je zdaj komandant kraljeve garde. Po mojem ine bi smel biti niti cestni pometač; kar je storil enkrat, lahko stori tudi drugič. V Rusiji so tudi na dvoru imeli Rasputi-na, pa vi veste, kako so končali. Ako kralj misli, da parlament ne velja, pojdimo v volitve, v svobodne volitve. Mi se ničesar ne bojimo. Parlamentarna vlada ali svobodne volitve! Samo to dvoje mora biti. Drugače pride do poloma, kakor ga Balkan še ni doživel. Porušilo se bo vse, samo Hrvatska bo ostala kakor zid. Ako je sporazum s Srbi mogoč, dobro. Ako ne, še bolje brez njih!« O sovjetski Rusiji. Volitve so neizbežne, tekom pol leta jih bomo imeli. Nam je vseeno. Pozimi nam 'bodo kakor svatba, spomladi pa kakor oranje. Mi moramo dobiti 130 mandatov! V Belgradu vedo, da nam nič ne morejo in pravijo: sve nekuda juri za Radičem. Zato ne bo nič zaleglo, če pride tudi P.-P. Zunaj v svetu so dodajajo važne stvari: Francija postaja mi-rotvorna, v Angliji bo na volitvah zmagala delavska stranka, saj je Macdonald izdal tak volilni oklic ko da ga je pisal kdo izmed nas, > Nemčiji pa tudi mora zmagati republikanizem, Rusija slavi 7. novembra sedemletnico osvobojenja; praznik bomo proslavili tudi mi, zakaj z Rusijo stojimo in pademo, z njo se bomo osvobodili tudi mi. Dokler je na svetu toliko republikan skih držav, tudi na Hrvatskem nc bo vladala sablja. Mi klonimo samo pred Bogom. Njemu so molimo, a za svoje se pravo borimo!« „To poročilo potrjuje: 1. Da so vojaške oblasti res delile orožje; 2. da so vojaške oblasti delile vojaško orožje in vojaško municijo samo svojim „zaupnikoin“, t. j. političnim pristašem Pašiča in Pribičeviča; 3. da je govoril minister Nastas Petrovič resnico (prim. predzadnjo štev. »Avtonomista«, op. ur.), in general Hadžič neresnico, 1 Kulisi vodoma ali nevede; 4. da so vojaške oblasti pripravljale klanje nad Hrvati in da so pripravljale meščansko vojno. Včasih so oficirja, ki je govoril neresnico, postavili pred častno sodišče, in če so mu dokazali krivdo, so ga vrgli na cesto. General Hadžič pa je še vedno general in sicer v neposredni kraljevi službi kot njegov prvi adjutant! Kje pa smo?! Pravo lice. V Belgradu se dogajajo čudne in neverjetne in vsemu svetu naravnost nerazumljive stvari. Do nedavnega časa smo imeli v Belsrradu vlado, v kateri so bili za-stonani demokratje (Davidovičevci), Slovenska ljudska stranka in muslimani. Izven vlade so stali hrvaški republikanci, ki pa so vlado v parlamentu podpirali, čeprav niso imeli svojih ministrov v vladi. V opoziciji pa so stali radikalci (Pašičevci) in Pribičevičevi demokratje Vladne in vlado podpirajoče stranke so imele v parlamentu ogromno večino. Kjer pa imajo gotove stranke v parlamentu večino, imaio po parlamentarnih načelih tudi pravico do vlade. Opoziciji v takih slučajih ne preostaja drugega kakor da dela in agitira med ljudstvom, da si pribori večino na prihodnjih volitvah. To parlamentarno pravilo velja po vsem svetu, samo pri nas ne. Pri nas so se kar naenkrat spomnili gospodje radikali in Pribičevci, da morajo vladati oni, kljub svoji manjšini, nad parlamentarno večino. Ker pa niso mogli vreči parlamentarne večine v parlamentu, so se skrili pod kraljev plašč in pod generalske uniforme, da bi zmagali s pomočjo kralja in generalov nad parlamentom in nad ljudstvom sploh! Pritisku Pašiča in njegovih generalov so se »neodgovorni činitelji“ udali in tem se je zopet udala parlamentarna večina! S tem je Izrekel sedanji parlament sam nad seboj najhujšo obsodbo! S svojim umikom pred »neodgovornimi činitelji“ je sedanji parlament dokazal, da ni noben parlament, da ni ljudski zastop, ampak da je samo zastor, za katerimi se skrivajo neodgovorni činitelji, da lahko na zvit način vsiljujejo ljudstvo svojo voljo, namesto da bi se sami uklonili volji ljudstva! Iz Radičevega govora v Križevcih. Odkrite priprave. Štev. 45. »AVTONOMIST« Stran 3. Med voljo suverenega ljudstva in med ..neodgovornimi činitelji11 je zazijal globok prepad, ki ne pomenja nič več in nič manj kot državljansko vojno. Prvo dejanje te vojne sc že odigrava. Na eni strani stoje monarhisti in vsi tisti, ki od monarhizma dobro žive, na drugi strani pa stoji suvereno ljudstvo, ki je vir vse moči. Kdo bo končno zmagal, o tem ne more dvomiti nihče, kdor dogodkov ob koncu svetovne vojne ni prespal. Iz Nemčije ni zbežalo nemško ljudstvo, ampak cesar Viljem. Drugi ustavni faktor. voljno izzvali vladno krizo, v kateri so se pristaši neparlamentarna vlade skrili za kraljevo pest, ki jo mole zastopnikom narodne volje v lice. Zato pa so tudi vsi oni, ki jim je volja ljudstva glavno in prvo, torej vsi resnični demokrat j e — republikanci. Kajti v republiki bi bila vladna kriza, kakor jo imamo danes v Jugoslaviji, nemogoča, nemogoče bi bilo, da mora trpeti vsa uprava, vse narodno gospodarstvo, da morajo stradati invalidi in uradniki, ge dalje in dalje brez izgleda na končno rešitev — zgolj zato, ker je mogoče, da se skrije kakšna korupcio-nistična klika za kraljev krbet! Zadnjo mučno protiparlamen-tarno krizo je izzval, kakor znano, kraljev poziv ministrskemu predsedniku Davidovieu, naj odstopi kljub temu, da ima večino parlamenta za seboj. Doslej kralj pri nas v političnih krizah ni silil v opredje, in zdelo se je, da se bo v tem pogledu držal navad zapadnih, parlamentarnih držav. To njegovo vmešava njo v prilog velesrbski radikalni stranki pa je seveda vzbudilo precej pozornosti. Začelo se je obrav navati o tem, kako daleč segajo pravico kralja in zlasti, če je njego\ zahtevek, da odstopi predsednik parlamentarne večine, upravičen ali ne. Zanimivo je, da so najbolj goreči zagovorniki kraljevih »pravic« pristaši velesrbskih in »jugoslovanskih« centralističnih korupcijskih strank, prav tisti, ki so svoj čas oporekali kralju celo pravico, da smo pomilostiti na smrt obsojenega 'brez pristanka vlade, pravico, ki bi mu je ne oporekali niti mi, prepričani in načelni republikanci. Sedanja vladna kriza je kriza parlamentarizma v Jugoslaviji. Gre nič manj nego zato, ali naj odloča večina ljudstva po svojih zastopnikih, kako naj se vlada, ali naj ima kralj pravico, razganjati vlade, kljub temu, da imajo večino ljudstva za seboj. Da sta glasili slovenske nazadnjaške gospode, »Narod «in »Jutro« v tem boju na strani krone in proti ljudstvu, toga niti omenjati ni treba. Kako naj bo za ljudstvo tisti, ki nima pri njem zaupanja. Zlasti »Slovenski Narod« je menda izdal tajen ogla«, da priobči vsako neumnost, samo da moro z njo dregati v ljudske pravice. Ta tajni oglas je slišal tudi dr. Lenard in poslal mri je članek o drugem ustavnem faktorju, tako neumen, da je prekosil njim oelo notorično »Narodovo« topoglavost. Pravilo je veljavno za vse ljudi 7. zdravo pametjo, da ne govoro stvari, ki jih ne poznajo. Ivdor hoče torej govoriti o naši ustavi, jo mora najprej prečitati. Tn prav tako ne. kaže razlagati državnopravnih pojmov, ne da bi se iz katerihkoli učbenikov proučili, kaj pomenjajo. Toda to je zamudno delo in vrhu toga je treba pri njem napenjati možgane, kar ni za vsakega. Vrhu tega, saj gre samo za »Narodov«, članek — čemu torej trud! Pogumno torej čenča dr. Lenard: »V ustav ni monarhiji je zadnja in najvišja instanca narod.« To seveda ni res. Da ne izgubimo časa in prostora z državnopravno razlago, navajamo samo nekaj primerov, ki jih bo morda — gotovo to tli — celo dr. Lenard razumel. Ustavne monarhije so bile do vojne n. pr. Avstrija, Nemčija, tudi Rusija. Vsakdo ve, morda tudi dr. Lenard, da v teh državah ni bil narod zadnja in najvišja instanca, temveč vladar, ki je v vseh važnih stvareh znal vsiliti svojo voljo ljudskim zastopnikom potom svoje neparlamentarne in parlamentu neodgovorne vlade. Toroj, v ustavnih državah ni narod najvišja instanca. In če smo mr zgolj ustavna država, potem ima kralj prav in pravico, da postavlja in odstavl ja vlade, kakor se to zdi njemu in brez ozira na voljo parlamentarne večine. Toda glasom čl. 1. ustave je država Srbov, Hrvatov in Slovencev ustavna in parlamentarna monarhija. Parlamentarna — to pomenja, da jo najvišja instanca ljudstvo, da je veljavna samo in edino le volja ljudstva, kakor jo izražajo njegovi zastopniki, narodni poslanci. Parlamentarna država — to pomenja, da mora biti tudi vlada parlamentarna, to se pravi, da morajo biti ministri izbrani- iz parlamentarnih zastopnikov in sicer prav vsi ministri. Parlamentarne države so n. pr. Francija, Anglija. Zato pa so v teh državah vlade odgovorne samo in edino le parlamentu, zato mora biti vsak minister v teh državah obenem državni poslanec, tudi vojni minister, čeprav se zdi to veterajnarskobeba-stemu »Narodu« greh proti zdravemu razumu. Res je, da parlamentarne monarhije pri nas še ni, in da se v tem pogledu, kakor še v marsikaterem drugem, krši naša ustava že od vsega početka, krši od njenih umskih očetov in zagovornikov samih. Zato doživljamo pri vsaki vladi nesmiselnost, da so sicer razen vojnega vsi ministri vzeti iz parlamenta in temu, oziroma ljudstvo, ki jih je volilo, odgovorni, da jo pa vojni minister vedno kak general, ki je že glasom službenih predpisov vezan na vojaško disciplino in od volilcev, to je ljudstva, neodvisen. Takoj na to slepari dr. Lenard dalje: »Predstavnika narodne volje sta dva: parlamentarna večina, kateri stoji na čelu parlamentarna vlada in pa načelnik ali poglavar države. — Ako nastane spor, ga mora rešiti narod kot najvišja instanca.« Za prav posebno neumnost Le-nardovega članka je ta stavek značilen. Dobro, velja, spor mora rešiti narod. Toda narod ima pravico, če je že enkrat poklican rešiti spor, re-šiti ga po svojem prepričanju. Cc se mu zdi, da je parlament grešil in da ne predstavlja več njegove volje, tedaj ga bo pustil doma in si izbral drugega. Kaj pa če bi. se narodu zdelo, da je sicer parlament že ostal predstavnik njegove volje, da pa ni to več. načelnik države, to je kralj? Samo dvoje je mogoče: ali je Le-nardov nauk sploh napačen in tedaj kralj ni predstavnik narodne volje, ali pa ima ljudstvo pravico, da odloči pri volitvah proti kralju, da ga torej odstavi kot nosilca narodove volje, nujno torej tudi kot načelnika države. Lenardov nauk je v svoji zmešanosti prav nevaren za stvar, ki jo zagovarja. Državnopravno je položaj seveda čisto in temeljito drugačen. V parlamentarni državi sme kralj imenovati samo tako vlado, ki ima zaupanje večine parlamenta. Tako vlado tudi mora imenovati. Govoriti bi so sicer dalo o kraljevi pravici, da zahteva razpust parlamenta in nove volitve, če smatra da kak parlament ni več izraz narodne volje. Ni pa dvoma, da je tudi vsaka taka zahteva proti duhu parlamentarizma in da je po drugi strani lahko sila kočljiva za stališče kralja v državi. Pravice kralja v parlamentarni državi so torej samo formalnega, reprezentativnega značaja. Vse težišče državne moči je osredotočeno okoli vlade, ki je sestavljena iz zgolj voljenih ljudskih zastopnikov — narodnih ■poslancev. Tako je v klasični deželi parlamentarizma, Angliji, ki jo naši monarhisti tako radi navajajo za vgled, kadar udrihajo po hudobnih republikancih, katere zgleda se pa prav nič ne drže, če gre za pravice ljudstva. Sedanja parlamentarna kriza nam izpričuje, kako je vse na delu, da izpodkoplje ugled ljudskih zastopnikov v prilog kralju, kako izkušajo napraviti iz Jugoslavije militaristično monarhijo po slabozna-nem vzorcu Avstrijo. Zato so uvedli na našem dvoru španski coremoniel, kakor so ga imeli Habsburžani, zato se je postavilo načelo, da mora biti vojni minister general ,kakor je bilo to v Avstriji. Zato so tudi svoje- Ponosne besede. Dne 23. oktobra 1.1. so zborovali v Zagrebu hrvaški republikanski poslanci. Na tem zborovanju so sprejeli sledečo resolucijo: 1. Hrvaški republikanski poslanci najojstrejše obsojajo poskuse, da drugi ustavni činitelj (== vladar) posredno ali neposredno vpliva na sklepe parlamenta sploh, posebej pa se na izvolitev predsedništva in da si prizadeva na kakršenkoli način prenesti težišče javnega življenja izven parlamenta in izven parlamentarne večine, ker se na ta način ruši ustavnost in se uvaja osebni absolutizem. 2. Aktivno sodelovanje drugega ustavnega činitelja pri reševanju vladne in parlamentarne krize razumejo hrvaški narodni zastopniki v toliko, kolikor misli ta ustavni činitelj, da se bo dala z njegovim vmešavanjem v javne zadeve odvrniti od naroda največ ja nevarnost. Nikakor pa ne razume, da se to dela v času, ko bi bili imeli biti izročeni sodišču trije od parlamenta zaradi korupcije obtoženi ministri. Na ta način bi narod lahko dobil vtis, da stoji korupcija celo pod najvišjo zaščito. Tako so govorili hrvaški repnb-likanski poslanci. Ali ste slišali podobne 'besede že kedaj iz slovenskih ust? Niste jih in jih tako dolgo ne boste, dokler si ne boste izbrali za svoje zastopnike ponosnih in samozavestnih mož. Zato pa morate postati najprej sami ponosni in samozavestni možje in odločni in zavedni republikanci. Dnevne vesti. Zaradi preobilnega gradiva smo morali danes odložiti podlistek. Za rešitev parlamentarizma! HRSS je včeraj iznova dala pobudo, da se vse federalistične stranke v belgraj-skem parlamentu organizujejo v enoten federalističen blok ter se kot takšen prijavijo predsedništvu parlamenta. Ni izključeno, da pri prihodnjih volitvah ta federalističen blok nastopi skupno. Tora j ,.prečanska“ fronta, ki smo mi pisali o nji že pred leti. Žandarji tolčejo poslance s kopiti. V Kostelu pri Splitu je udaril neki orožnik poslanca HRSS inž. Košu-tiča s puškinim kopitom po glavi ter mu prizadjal precejšnjo poškodbo. Seje predsedstva HRSS 29. t. m. sc je udeležil tudi delegat SRS. Ustanovitev Slovenske Republikanske Stranke kmetov in delavcev, ali kakor jo hočemo po začetnih črkah na kratko imenovati: SRS, so vzeli razni slovenski časopisi na znanje večinoma z osebnimi napadi na govornike, ki so govorili na zborovanjih v Ptuju in v Ljubljani, češ da so ti možje stranko ustanovili! Kakšna strašna zmota je to! Doslej še nobena stranka na svetu ni bila ustanovljena, ampak še vsaka se je rodila iz čuvstvovanja ljudstva samega! Zato je pravzaprav napačno govoriti o „ustanovitvi“ kakšne stranke, ampak govorimo lahko samo o javnem proglasu, da je toliko in toliko ljudi tukaj, ki v gotovih ozirih, posebno v političnih, isto mislijo, isto želijo in isto zahtevajo. Slovenskih republikancev ni nihče ustanovil, kakor se ustanavljajo kakšne trgovine, banke ali pa posojilnice, ampak rodil jih Je duh časa in rodila ji je priprosta slovenska kmečka in delavska pamet, ki pravi ljudem, da jim ni prav nič treba nekega „viš-jek o volitvah na Angleškem. Tam beremo: ..Posebno pozornost zasluži udeležba angleških katoličanov na volitvah. V prejšnjem parlamentu je bilo 30 katoličanov. Imeti pa bi jih bili morali z ozirom na svoje število 45. Od teh 30 poslancev katoliške vere jih je pripadalo 12 delavski stranki, 11 unionistom (konservativcem), štirje so bili liberalci (a ne v slovenskem smislu) in trije nacijonalisti. Kardinal Bourne (reci Born), nadškof west-minsterski, je z ozirom na volitve povedal svoje stališče in je opozarjal na velika svetovnopolitična vprašanja in krize kakor tudi na čisto domača angleška vprašanja (združitev velikega števila same sebe vladajb-člh narodov v skupno državnost). Rekel je, da je bila velika napaka vseh nolitičnih in diplomatskih konferenc po vojni, da se pred konferencami niso nikdar spomnili na Boga, zato pa naj katoličani sedaj toliko več molijo. Dalje je rekel, da smelo imeti katoličani na Angleškem čisto različna politična naziranja, a drže naj se naukov Kristusovih. Angleški katoličan pripada lahko vsaki stranki, ki je najboljša za deželo in ki se najbolj ujema z nauki Kristusovimi.** — Tako je govoril angleški kardinal, ki je menda tudi še pravoveren katoličan, in mi mislimo, da ni prav nikjer nobene ovire, da ne bi smel slovenski republikanec biti ravno tako veren katoličan kakor so verni katoličani amerikanski ali pa francoski republikanci, katerim je v verskem oziru njihova vera nad vse, v političnem oziru pa republika. Zmagovalec v svetovni vojni, francoski maršal Foch (reci: Foš) je prav gotovo odličen republikanec, to ga pa ni prav nič motilo, da je poljubil pastirski prstan ljubljanskemu škofu, ko se je ta pred par leti mudil v Parizu, ker je mnršal Foch ravno tako dober republikanec kot katoličan. Podslivnica, okraj Cirknica. Tu se je ustanovila nova krajevna politična organizacija SRS. Odbor se je sestavil sledeče: Predsednik: Janez Nared, posestnik; podpredsed. Janez Jakopin, posestnik; tajnik: Šivee Andrej, invalid; blagajnik: Tekavc Franc, posestnik; odbornika pa sta Korošec Anton in Knap Janez, oba posestnika. Vsem krajevnim organizacijam slovenskih republikancev. „Sloven-ski Republikanec'1 izide 14. novembra 1924. Da opozorimo ljudstvo na naš list, botno poslali vsem našim zaupnikom lepake in jih prosimo, da jih v svojem okolišu nalepijo na prikladnem kraju. — Uprava. Nova pesem. Glasi se: Vlada nima repa več. — Kdo ga je odsekal preč — Ojej, ojei. oj kaj 'bo zdej, — Ji egi ranga ne gre naprej. Kdo ga je? V Trbovljah so meseca junija ubili rudarja Fakina. Danes smo že skoro v novembru in slavna oblast še danes ne ve, kdo ga je! »Jutro« in Radie. Zadnji govor Štefana Radiča, ki ga je ta imel na velikem shodu v Križevcih, je priobčilo »Jutro« dne 28. oktobra sko- ro dobesedno. Ob enem je — z malimi pogreškami — jako lepo popisalo potek zborovanja. Upamo, da bodo na podlagi tega poročila tudi centralistični demokrati v Sloveniji izprevideli, da ima Radič popolnoma prav. Izšla je knjižica »Zgodovinske Anekdote", 111. zvezek, zbral in založil prof. dr. Vinko Šarabon v Ljubljani. Cena Din 8 s poštnino vred. Knjižica je zanimiva kakor 1. in II. zvezek, kojega je občinstvo z veseljem sprejelo. Pisatelj si je nadel važno nalogo, da poda Slovencem vnžne anekdote raznih osebnosti, za koje bi bila škoda, da gredo v po-zabnost. Važno za izseljence. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu poroča, da je izseljeniška kvota za izseljevanje v Zedinjene države, kakor jo določa novi ameriški zakon, do 30. junija 1. 1925. izčrpana. Zato se nove prošnje za potne liste za letošnje leto nič več ne sprejemajo. Oni izseljenci, ki se ine štejejo na račun kvote, lahko vlagajo svoje prošnje naprej! IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVE (SK’H AVTONOMISTOV. Odgovorni i.redni Drago Brozovič. Tiskarna J. I ' ASNL \ NASL. v Ljubljani. Izšla Je BLASNIKOVA VELIKA PRATIKA za navadno leto 1925 ki ima 365 dni. »Velika Pratika" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpo števan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din; kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J. Blasnfka naslednikih tiskarna in litografični zavod Ljubljana, Breg štev. 12. kBRIa TOVARNA SIADNE KAVK VELEPBAŽARNA ZRNATE KAVE MUSI ZA PISAVE I. T. D. BRZOJAVI: APBIA - VIČ GLINCE PRI LJUBLJANI OHBN se dobi v vseh SpscBPijshih prodajalnah Franc Szantner Ljubljana, falenburgoga ul. 1 trgovina čevljev in špecijalna tvrdka za ortopedična in ana-tomična obuvala sprejema vsa naročila po meri in popravila. 1 ki nu osi mm 15 letno jamstvo mjpopolnej ši Stoewer šival, stroj s pog rezlj ivim transporterjem (grab-lj ice). Z enostavnim premikom je stroj pripravljen za stepanje, vezenje ali šivanje. OidoviR Baraga, tjubljana, Šelenburgova ulica 6, I. nadstropje Popolnoma varno naložite denar v ffjjtt? &žjansi* o po® njiico ki poslujo v novopreurejenih prostorih V LJUBLJANI Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po r. z. z o. z. Mestni trg štev. 6 SOI —ter jih izplačuje takoj brez [O odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur. R. SL K LJUBLJANA, St»ri trg 2. priporoča po najnižjiii cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture. Obleke po meri se točno izvršujejo. Našim rodbinam priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek za kavo. ■mi DRVA, trboveljski premog H. Petrič, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telefon 343. Za pouk in zabavo je potrebno dobro čtivo, ki je tudi veselje in kras knjižici. Za Din 5’— se dobi najboljši Kellerjev roman Regina Za Din 15’— najlspši roman srbskega pisatelja iNušida Občinsko dete in za Din 14•— se dobi knjiga Zeleni kader ki opisuje življenje legijonarjev za časa svetovne vojske in razsula Avstrije — v tiskarni 1 Blunlhi nosi. v Ljubljani, Breg it. IZ. Denar je poslati naprej. optik LJUBLJANA Kupim Dunajski in Ljub- * Ijanski Zvon, Kres, * Slov. Bčelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige Hinko S e var, antikvariat knjigarna Ljubljana, Stari trg 34. o CM