GO danes v borštu tabor of za dolinski okraj PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE o« 900 /izgon Penina plačana v gotovini ^^^^~j^__V_£0^yj^_Spedjrlor^ln abbon. post. I. gr. TRST, nedelja 22. oktobra 1950 Danes 6 strani • Cena 20 lir KOMGRBSa mmiDOt IM SVOJCEV PADLIH BORCEP P PORTOROŽU Invalidi STO bodo vedno delili shnnno nsodo Milovani borci za svobodo in pravice človeštva Trstu prejema nad tisoč partizanskih invalidov in svojcev padlih parti-■%iov mesečno milijonske podpore - Danes dopoldne se kongres nadaljuje « POTto* ivtiff' .d®81 kongresa vojnih avojcev padlih bor. . S«««* je atvopii tov. 16 vohfh^T’ Zve- o!crožje pfea 28 Istrsko »e toM0atevU le navzoče tw. Bana Ra- Zveze invalidov tov. Gobana, pred? fcjnik ,-f ^ga odbora Zveze Slovenije in ki Slavn?tf I5ja* Preoise*!!- ^ tovaiMa °^Qra Zveze voj-.^vzoče Hrv^tsdce in vse L] uelec-a+ft k 111 ra ter nato pre* ?14fv delovnega Predin vseh uatreznih ko- *&g*ra»a kongres tov. P Istrske- vsilila mirovna to jugoslovanskim •ARf* i-?,Jni invalidi, ki so Jati n. v”5lvaIi. morajo čvrsto ‘^bUeu demokratičnih ^ečiii na jugoslovanskem Področju A Tr-Pa v obrambi ‘ffel a«, • Pravic.?) Dalje je ^'ju t,«Hnam° V Istrskem Primere sociali-'JM med vojnim; in- OT«h m y obdelovalnih za-je, da bo v v« Več oblast posvetila Vv j,**! vdovam padlih V ^in njihovim otrokom. !>e glavnega odbora ^aorcev za področje A ozemlja je pozdravil v«wmja ae pozdravil jec Pranc-Ttoe fn v (r^aa *>oudaril. da ae Shl^.g^gresu p odvzeli po-=siC^«Pi za čimprejšnjo .V *; nerešenih vprašanj. •»L bujnega okraja je • v' Forjan. SifirSJ« uato dobil iov. Ra- i”«*g»' J38no- predsednik fc Zvčze invali- 3: »Kr f- Med “rugim je F*V»S?7jItev vaše borbe ■ hL-°h>VleI vam odrekajo va- V J£ater« 3te 86 i?°i, je 8aT°dno-osvobodilni »ije V3‘? razumevanje in yay^e y ^narodov Jugo- 8W^!«srsas8 wi - '■ svetif in uapredk % žez^ViH^- Zv-Ma -ie teženj Ža obr«n-* V m nanre»*b.. napredka ter mi- ttg^iovnih ,, 06 prG,stov°li v»uth delQv.nit?r ua najrazlič-Driske bri^i objektih m In-^L*° 28 400 odst-f^ valnih^Š.0, v kmečkih Vnad io^ldtrugah je vfclju-^«dbv s svo-iff.j* JSPV 2 tisoč inva- ^,ev druS«. 2J4 .Huhjanov ljudisikppn rvru Vilffi' Prav t®8'? ^Mdskega po- V ^a?o M* ie eno zna- 1.c! v tS ' Na zvezni konfe- *>h L v B«, ,^a, zvezni konfe' obi;n-i- u 10- novem-da je izpol-VmL5Pv% Tit/, l SQ io invalidi » &».? n*o bodo in- na W invali^ a je wh h>Ewnm' Tako inva-'C^ialffi J0 dolžnost C?Ja je i*v np, države. Jugo-k bSirrs tub mi* gostoljubnost h ,5,ra j soscoijuonost ^Žj»epjfe, delegacijam, ki naz e-,°» naponh za m ru. Stališče naše delegacije, na čelu s tov. Kardeljem, v OZN. da je treba voditi doslednp -borbo za med-sebojmo sodelovanje velikih in malih dlržav. za odstranitev vsakega napadi, postaja vse bolj prepričljivo.« V svojem pozdravnem govoru je tov. Goban, predsednik glav. |e^_zakon 0 . vojnih invalidih iRj najsociatoejll in najnaprednejši invalidski zakon in predstavlja najboljšo in najna. predneišo invalidsko zakonoda- jo na svetu. Pred Kratkim je Ml ta ‘ " ' ........ “ nega odbora Zveze vojnih in- ...... ... validtov Slovenije, povedal, da | klimatsko zdravljenje v raznih zakon že tretjič izboljšan v korist invalidov.. Razen drugega je vsakemu invalidu omogočeno letno tritedensko zdraviliščih. Pri tem Je navedel, da je bilo letos 1282 in. vaiidbv na brezplačnem zdrav-Ijenju, med njimi so bili tudi invalidi iz Trsta, iz Istrskega okrožja, iz Goriške in Koroške. Od 7825 invalidov Slovenije je 6673 redno zaposlenih, V kmetijske obdelovalne zadruge je vključeno v Sloveniji 1636 invalidov, Za drugo ljudsko po- sojilo so invalidi podpisal; 18 milijonov 26Q,00q dinarjev. Navedel je nekai likov invalidov nove socialistične Jugoslavije, ki zvesti tradicijam narodno- osvobodilne borbe žrtvujejo vse v obrambo pridobitev ljudske revolucije, Svoj govor je končal z besedami, da je povedal vse to. da bi videli, kako pod Vodstvom Partije to tov. Tita invalid; gradilo novo Jugoslavijo, in z željo, da bi tudi mi po istih načelih gradili močno, napredno invalidsko organizacijo Tržaškega ozemlja. Tov. Jakša Singer, predsednik glavnega odbora Zveze vojnih invalidov za Hrvafcfco je povedal, da govori v imenu 75 tisoč članov invalidske organizacije. «Bodite prepričani«, je dejal, S!da narodi Jugoslavije ne bodo nikoli pozabili na svoje braite v Trstu. Jugoslovanska vojna uprava je Istrskemu okrožju dala vso pomoč In dokazuje, kako ie treba skrbeti za narod, ki je bil čez 25 let pod fašistično peto. Invalidi Hr. vatske so dal; tri Milijone prostovoljnih ur. Pri nas se ne dpgajg več, da b; invalidi prosili miloščino, kot so jo po prvi svetovni vojni. Vsi naši stari tovariši so skupno z invalidi narodnoosvobodilne borb* organiziranj y modni in enotni organizaciji ter sodelujejo v izgradnji socializma. Vemo, d« se (Nadaljevanje na 2. strani) Soglasno sprejeta resolucija o ohranitvi in obrambi miru Bebler poudarja moralni sklep V S o kandidaturi Trgve Liea Razprava o zakonitosti predstavništva posameznih držav v OZN LAKE SUCCESS, 21. — Na današnji seji političnega odbora OZN je sovjetski delegat Višinski, ko so razpravljali o spopolnjem resoluciji Sirile in Iraka, zahteval, naj načrt resolucije jasno označi, da zavzema ljudska Kitajska položaj velike sile, ter dejal, da je treba opustiti «politiko noja#, ki se je poslužujejo vsi, ki še vedno zatrjujejo, da je Kuo-mintangova skupina predstavniška vlada kitajskega ljudstva. Višinski je nato predložil dodatek predloga, ki ugotavlja, da je ena od petih velikih držav, ki so zainteresirane pr; sirsko - iraškem predlogu, ljudska republika Kitajska- Govorila sta nato Kuomin-tangov in sirski delegat. Prvi je označil sovjetski predlog za nesprejemljivega ter jg primerjal pekinško vladavino s Quislingovo vladavino. Drugi pa je pripomnil, da mora politični odbor počakati, preden zavzame odločitev o tem vprašanju, tla glavna skupščina prouči in reši vprašanje kitajskega predstavništva v OZN. Sovjetski predlog je bil zavr- fliiie lužnih proti iKlandZurljl AfoR ^korejsko vlada zbežala v Sinuiju riska vojaška vlada v Pjongjangu »j (S zS* »BONTA, 21 Ls® i® n» področ- vSSS1 hi *!2&afe.»drwl2i ' r«*'«u •—V Padalcev. Pri na ib:iMani nalete-•Sf 8 str««? neorganiziran Vtoča«?”1 Posameznih med . * ““'v*.mii meti »4 podronhld »ovražnih oddel K.® nafeisA uradnih po- j " noriii- uraunm po-razvoju te-t»h J9110, todanih. Na K^orejsČr i1 fr°nte pa so h„to ,..e»ki oddelki prišli do SeverriL0?8511^ prišli do ^ a, ki i? Yjhodno od Ham-Kl^diursv. kIn oddaljena ."•Bo« Uzui-si, ooaaijena iVL*a tpke meje. SovražriT t'v6h ra»i- *r~wj“ *e iw ki' m?aja' ^ zadnjih oovrazni ra?? Področju le po »evSfei** Itlžni nale-® Odrti? relske> or8a-S ^Coverti1?0- Mae Arthur % ‘ čaj , al južnokorejskim i%P6rotl Zs° "aglico prodi-Kat ameritoandžurskl meji. ter 1, in 6, Hh?io p’8 divizija se z?to b.eie ^tr0ti severu r,o rtn hi ^ da ort severu- ne da bi s • uv,-^a j’l,nilc agencije d?;K u 8edQ3 sile dr-j,V;2,od k?^T]0 to* kar ie Se SevI rsenovc vojske, hi. 3t»r e 171 di vlada zmeš-»Oti za preden 50 za-»h h iz p?« čet, ki so se (Nil]?*! v%?j°nSjanga. Pod-m 1* j Wai!?nu' kier so se tSžjf' lužni?1, je kraj, kjer ^ N. a hn^rejska divizija ^ St ki - V najkraj-15 združila ie J. konjeniška divizija, potem, ko je očistila zadnje žepe severno od Pjongjanga. Drugi oddelki, ki *o se umaknili s severnokorejsko vlado, v bližino man-džurske meje, pa Po vsej ver. jetnosti ne bodo imeli miru, kajti južnokorejski oddelki ero-dirajo s tej smeri. Severnokorejska vlada se je umaknila v Sinuiju, 2 km južno, od reke Jalu, k; loži Mandžurijo od Ko-reje. Danea je bila y Pjongjangu ustanovljena sekcija ameriške vojaške vlade pri prvem ameriškem armadnem zboru rta Koreji. Verjetno je. da bo polkovnik, ki bo vodil to vojaško vlado, tudi prvj vojaški guver. ner v Pjongjangu in kot tak tudti opravljal vojaško upravo sovražnega ozemlja severno od 38. vzporednika. Današnje poročilo severnokorejske vojake pravi, da oddelki severne vojske odbijajo vse napade ameriških in južnih čet, ki stalno napadajo na vseh področjih fronte. Na področju Pjongjanga, pravi poročilo, je sovražniku uspelo vdret; v središče mesta kljub velikim izgubam. ki jih j* utrpel. Severno od Pjongjanga so se spustili ameriik; padalci, katerim pa severne čete prizadevajo hude izgube. Na vzhodni obali Pa oddelki severnih zadržujejo napredovanje številčno moč-nejših sovražnih sil severno in sevemo-vzhodno od Kanko. njen z 31 glasovi proti 26 in 16 vzdržanimi. Tedaj je Višinski postavil drugi predlog, na podlagi katerega se izjavlja, da je kitaj-ska republika poklicana predstavljati enega od petih stalnih članov Varnostnega sveta (Kitajska) pri razgovorih petih velikih Ameriški delegat Dul- les je izjavil, da j« tudi ta ali predlog nesprejemljiv, to politični odbor ie sprejel njegovo stališče * 35 glasovi proti 12 in 11 vzdržanimi. Nato je iraški delegat pripomnil, da načrt resolucije ne obvezuje, da se mora pet velikih sestati hkrati, pač pa priporoča sestanke med nekaterimi od njih, na pr. med Sovjetsko zvezo in ZDA, Na koncu seje je politični odbor soglasno sprejel sjrsko-lraškl predlog, ki priznava, da obstaja bistvena funkcija OZN v ohranitvi in obramb; miru, varnosti in pravilnosti med vsemi narodi- Resolucija poudarja nato vafnoit soglasnosti med stalnimi član; Varnostnega sveta o vseh vprašanjih, ki bi lahko ogrožala svetovni mir, ter priporoča stalnim članom Varnostnega sveta; 1, Naj se sestanejo, da skupno ali na kateri koli drugi na- čin — in v primeru nujne polža. trebe skupno z drugimi priza detlmi državami — proučijo vprašanja, ki bj lahko ogrožala mednarodni mir ter ovirala dejavnost OZN, zato da odstranijo vse sporne točke ter dosežejo sporazum v skladu z duhom in črko listin« OZN. 2. Naj sporočijo, čim bo to mogoče, glavni skupščini, ali Pa če ta ne zaseda, članom OZN uspehe svojih razgovorov. Seja sg ie nato odložila na ponedeljek zjutraj, ko se bo zajela razprava o predlogu Višinskega, naj se odstrani nevarnost vojne in utrdi mir s sklenitvijo mirovnega pakta med netimi velikimi silami, z obsodbo uporabe atomske bombe ter z znižanjem oborožitve za eno tretjino. * * * LAKE SUCCESS, 21. — Var- nostni svet je danes na tajni di ‘‘ sejt nadaljeval razpravo o va. litvl novega tajnika OZN. V začetku seje je mdijski delegat Benegal Rau odtegnil svoj predlog o dveh zaporednih glasovanjih za novega tajnika, ker ie zanj glasovala samo Sovjetska zveza, Kuomln-tangov delegat pa se je vzdržal. Sovjetski delegat Malik je takoj nato predlagal, naj se pet stalnih članov zopet sestane in naj skušajo skupno dolo čiti delegata najpozneje do 24 oktobra. Eri glasovanju so za sovjetski predlog glasovale Francija. Sovjetska zveza, Indija. Kitajska, Kuba. Ekvador in Egipt, vzdržale pa so se ZDA, Velika Britanija. Norveška in Jugoslavija. Ro glasovanju je jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler iz- razil mnenje, da je Vamoatni svet na svoji prvi !eji sprejel moralni sklep za kandidaturo Trygve Liea. Kakor je znano, je pri prvem glasovanju samo Sovjetska zveza glasovala pr o-ti Trygve Lteu, kuomintangov delegat se je VZdržaj, in vsi ostali so glasovali Za zopetno kandidaturo Trygve Liea. Britanski delegat pa je svoje današnje vzdržanje obrazložil z mnenjem, da je malo verjetno, da b; pri novih razgovorih prišlo do uspeha. -Priporočal je, naj člani Varnostnega sveta takoj predlagajo imena nekaterih kandidatov, toda njegov predlog ni bil sprejet, Posebni politični odbor je danes hadaljeval. splošno razpravo o zakonitosti predstavništva ene države v OZN. Ameriški delegat Gross je zavrnil britansko tezo, da je edini kriterij za določanje te zakonitosti dejansko nadzorstvo vlade nad ozemljem države, o katere predstavništvu se razpravlja, De-jal je, da bi moral to vprašanje proučiti pododbor izvedencev mednarodnega prava. Tudi sovjetski delegat Ca-rapkin, čeprav jz drugih vzro- kov, ie je izrekel proti uvedbi enotnega kriterija. Glede Kitajske je dejal, da listina OZN jasno določa pravico pekinške vlade, da predstavlja Kitajsko v QZN in da ni potreben noben drugi postopek. Gospodarski in socialni svet je med razpravo o pomoči korejskemu prebivalstvu sklenil danes, da vključi v načrt resolucije avstralskega delegata nekatere sovjetske dodatne predloge, med katerimi eden določa da »e pomoč ne bo razdeljevala samo rie podlagi privatne trgovine, pač jjg tudi s pomočjo javnih organizacij ln zadrug ter drugih organizmov, kakor na pr. Rdeči križ. Drugi sovjetski predlog zahteva, naj se sprejmejo ukrepi, da se zmanjšajo na minimum trgovinski profiti in stroški, ki izhajajo iz razdeljevanja pomoči. Sprejet je bil tudi nov para; graf avstralskega načrta, ki jamči pravično razdeljevanja najnujnejših proizvodov v okviru pomoči brez razlike narodnosti vere ali politične pripad-nosti ter mehiški predlog za razdeljevanje brezplačne pomo. či beguncem. Razvrščanje delavcev v FLRJ po strokovni uspodobljenosti Važne gospodarske novice iz Slovenije, Bosne in Srbije BEOGRAD, 21. — Cez dober teden, t. j. 1. novembra bodo v vsej državi začele komisije V podjetjih razvrščat; delavce po uredbi razvrščati delavce strokovnem usposabljanju in nazivih delavcev. Nova uredba določa devet različnih nazivov po stopnji strokovne usposobljenost; (pomožne, na pol priučene, priučene. izučene in samostojne delavce, specialiste, višje specialiste, mojstre in večkratne mojstre. Vsakemu naziv,u bo ustrezalo določeno strokovno delo v posameznih strokah. Na podlagi take razvrstitve bo mnogo laže stopnjevati plače po socialističnem načelu vsakemu po njegovem delu, ker sedanje stopnjevanje plač P° treh stopnjah v večini prime-rov ne ustreza več potrebam razvoja in ne da.ie delavcem pobude za nadaljnje strokovno usposabljanje. Temelj novega sistema plač, ki bo verjetno vpeljan z novim letom, bo predvsem strokovna usposobljenost, čeprav bo novi sistem upošteval tudi posebne pogoje dela, težo dela itd. Tako b° dober delavec, ki visoko presega normo, tud; v bodoče morda vež zaslužil kakor višje kvalificirani delavec, toda ta vlšiii zaslužek bo izviral le iz dodatka za presegane norme ddčim bo osnovna plača nižja. Za težje delo bo veljal poseben dodatek. * * * V zadnjih mesecih so zadru* garji kmečkih obdelovalnih za. drug v Bosni in Hercegovini zgradili 350 zgradb. V te-! republiki zadrugarjl sedaj dokončujejo še nad sedem sto zadružnih zgradb, ki bodo služile v razne namene, kakor' n. pr. za stanovanja, zadružne trgovine, skladišča itd. Slovenski rudarji so v zadnjih devetih mesecih izkopali 6 odst. premoga več kakor v istem času lansko leto in razen ' ‘ Ml tega je letos v rudnikih LR Slovenije manj delavcev. S poboljšani em mehanizacije dela je povečana tudi produktivnost dela za povprečno 7,6 odst, Gradbena podjetja v Srbiji so ta mesec dokončala gradnjo 449 industrijskih objektov, Zaključna dela se vodijo na dru-glh 886 objektih, ki bedo dovršena do konca leta. Vrednost teh novih del znaša okoli tri milijardo dinarjev, Letos so v Srbiji vložili največje investicije za dograditev najvažnejših industrijskih podjetij, v katerih se bodo kmalu postavili stroji in druge pri. prave. Pontecorvo izginil LONDON. 21. — Zadmj* izdaje londonsikih časopisov po-ivečajo veliko pozornost vesti o odhodu profesorja Bruna Pantecorva, strokovnjaka o a-tomkkl energiji, ki je odpotoval z letalom v Stockholm to od to v Helsinki, nato pa po splošnem mnenju v SZ. Pontecorvo je italijanski Zid, vendar je naturaliziran Anglež ln je po vojni delal n* Angleškem V HaTwellu, kjer je are-dlšče za študije o atomMci ener-gijl. Rantecorvo je hil z ženo in otroki letog na počitnicah v Itaiiijt. 1. septembra pa, namesto da b; se vrnil »a Angleško, je z letalom odpotoval v Stockholm in od tu v Helsinki, od koder je po v#ej verjetno-srti odpotoval v SZ. Na letališču v Helsinkih ni bil za Ponte-corva, kjer je prispel z družino, rezerviran noben sedež v letalu, ki hi odpotovalo proti Stockholmu. Ker vodijo vse druge letalske zveze iz Helsinkov v SZ, sodijo z gotovostjo, da je profesor odšel tja. Angleške oblasti so zaradi tega skrivnostnega izginotja posredovale pri italijanski pelirii', k; je začela preiskovati zadevo. Pontecorvo je. pred uvedbo rasističnih zakonov v Italiji! sodeloval z znanim znanstvenikom Fermijem. Nato sta oba zapustila Italijo in odšla v ZDA, kjer ata sodelovala pri izdelavi atomske bombe .Po končani vojni je Pontecorvo ostal v Angliji in postal angleški državljan. Kot že rečeno, je deloval y znanstvenem središču Harvellu. Tu je bil v stikih z znanstvenikom Fuchsom, ki ga je nedavno angleško Sodišče obsodilo na več let ječe. ker je vohunil z* SZ. v Hribni SPORED Govorila bosta tov. BRANKO BABIC to tov. SLAVKO STURMAN. V Imenu demokratičnih Italijanov bo tar bor pozdravil tov. SORTA. Godbi na pihala iz Piavi j ln Borita Pevski zbor iz Boršta Pevski zbor «V. Vodnik# ta Dolin« Pionirji iz PlavlJ Tamburaškl zbor alvan Cankar* Deklamacije Pevski zbor »Straža* iz PlaviJ Zborna recitacija »Slovenska pesem*; izvajajo Plavje Folklorni ples: Borit, Rtcmanje Združeni pevski zbori (BarkovUe. Lcmjer, Padriče, Dolina, Plavje ta Borit). Sledijo žaljive točke, prosta zatava ta ples. ^ PREVOZNA SREDSTVA Glej vozni red na druai strani III BRUSELJ, 21. — Predsednik vlade Joseph Pholxien je iz-ja-vij krščansko-socialnemu listu «La Cltedo, da kolaboracionistov, ki so bili obsojeni na smrt, ne bodo usmrtili. Dodal pa je, da teh ne bodo zaradi tega oprostili, pač pa jim bodo smrtno kazen spremenili. Sprejet nažrt dvajsetletne graditve Beograda BEOGRAD, 21. — Ob Jesti obletnici osvoboditve Beograda je mestni ljudski odbor glavnega mesta na slavnostni seji sprejel glavni regulacijski načrt za graditev mesta v nadaljnjih dveh desetletjih. V Ljubljani se ustanavlja DAo ekonnislov Slovenile LJUBLJANA, 21. — V nedeljo bo v Ljubljani ustanovni občni zbor Društva ekonomistov Slovenije, katerega glavna naloga bo, da združi ekonomiste v njihovem teoretičnem delu za zgraditev socializma. Društvo ima tudi to prednost, da že obstaja ((Ekonomska 'revija#, ki bo njegovo glasilo, LONDON, 21. — List «Daily Telegraph« piše, da bodo ustanovili poseben oddelek glasovne tcspecial branch# Scotlana Yaroa, kf bo nadzoroval vpliv komuni-stov v sindikalnih organizacijah in pri ((neuradnih stavkah#, Položaj grških otrok V FLRJ BEOGRAD, 21, - Danes je informacijski urad pri vladi FLRJ izdal obvestilo, » katerim popravlja nedavno Izdano poročilo o grikih otrocih. V popravku J« rečeno, c'a »e preji-je poročila ne nanaša na mesje september t. 1. pač pa na letošnji maj. Zaradi, tega .je današnji položaj naslednji. Jugoslaviji Je skupno 9489 otrok, Qa teh jih 8281 INI s starši, 1208 pa jih -je v raznih internatih'. Od maja pa do septembra t. 1'. ie bilo 486 otrole vrnjenih svojim staršem, ki Ži-Vijo v Jugoslaviji, 17 Da staršem, ki živijo v Avstraliji. Spori v avstrijski KP DUNAJ. 21, (ATI) - Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da Je bila plenarna seja CK avstrijske KP zelo burna. Cla-rvl »o se medsebojno obtoževal i zaradi neuspele stavke. Na koncu burne seje so izglasovali resolucijo, ki zahteva ustanovitev posebne preiskovalne komisije, ki bo razčistila zadevo. Boje bo y najkrajšem času odstranjenih več visokih predstavnikov. Nesoglasja v francoski vladi glede nemške oborožitve V torek se začne o lem razprava pred skupščino • Francoska vojska v Indokini izpraznila novo poslojanko • Francozi v Hanoju mobilizirani PARIZ, 21. — Predsednik vlade Pleven skuša sedaj preprečit; nevarnost francoske politične krize, ki bi jo lahko izzvalo vprašanje nem$ke oboro-iitve. Medtem ko ZDA vztrajajo, da Je treba sprejeti naglo odločitev, si sama francoska vlada ni na jasnem, kaj je treba storiti. Nasprotstva v sami vladi so precej resna in zaenkrat ni niti mislit; na kompromis. Minister za zunanje zadeve Schuman je pripravljen na popuščanje do ZDA o nemškem vprašanju. Socialisti, med temi tud; Moch, pa temu odločno nasprotujejo in prav tako vsakemu kompromisu. Nekateri dobro obveščeni krogi trdijo, daje baje Schu-map v zadnjih razgovorih, k; jih je imel septembra v Wa-shingtonu, dejal Američanom, da bi Francija sprejela načrt o vključitvi nemških oddelkov v evropsko vojsko in pa združitev oboroževalne industrije Zahodne Evfope v harmonični celoti s Schumanovim načrtom o skupni nemško-francoski produkcij; 'premoga in jekla. Za to pa je Schuman postavil tak pogoj, da bi predvsem najprvo oborožili novo francosko vojsko ln žele nato nemško. Moch, minister Guy Mollet in sploh socialisti pa to odločno odklanjajo. Socialisti so dejal; Plevenu, da dokler ne bo ustanovljena višja evropska oblast, ne bodo pod nobenim pogojem sprejeli ponovne nemške oborožitve. Kaže, da je tudi sam Pleven pravzaprav naklonjen mnenju socialistov. Danes se j« sestal posebni svet francoske vlade in proučil stališče Francije do nemškega oboroževanja, v. ponedeljek pa se bo sestala vlada, Na tej seji bodo ministri sestavili vladno izjavo, ki bo služila za nekakšno osnovo pri parlamentarni debati o nemškem oboroževanju, ki se bo začela y francoski narodni skupščini v torek, SAIGON, 21. — Poročilo francoskega glavnega štaba javlja, da *q sklenili evakuirati francoske sil« iz Langsona na nove položaje. Vojaška evakuacija se je začela 18. oktobra in se uspešno nadaljuje. Pri tem pomaga letalstvo umikajočim se četam. Poročilo še ZamčEK KOilFMCE ZM. MIMISTSOV SZ IM NJENIH SUTEHIOT V PBflGl vjletakc zveze to njenih sateli- tov *e je sinoči zaključila. Zunanji ministri SZ ln njenih satelitov so nato izdali uradno poročilo, v katerem pravijo, da sedanja politika ZDA, Anglije to Francije nasprotuj« sklepom, ki so jih te diržave sprejele glede Nemčij* m da sklepi, sprejet; v New Yorku ogrožajte mir v Evropi. Resolucija pravi; 1. Naj štiri velike sile, ZDA. Anglija, SZ in Francija, izdajo skupno izjavo, v katerj se bodo izrekle Resolucija sovjetskega bloka pomeni zaostritev mednarodnega položaja nasprotuje sklepom, ki »o biti s boječa m o sprejeti olede Nemčije, da sovjetski blok s to politiko ocrroia mir v Evropi, da je politika tega bloka hinavska. da ovira sklenitev mirovne pogodbe * Nemčijo, d« se oborotuje itd itd. Dejstvo je, n. pr., da so v zadnjih tednih bivši nacistični voditelji, kateri danes v Zahodni Nemčiji za- tsr ja enakovradna neun/orškim sklapom treh zapadnih ministrov - Oboje vsX^^c poti Oborožitvi Nemčije m Va. teri koli obliki udeležile Nem. ie nosledica medsebojne borba dveh taborov, na katera je svet razdeljen tudi tisoč,- višjih m notoisjih ‘ “ oficirjev bivše nacistične voj. čiju pn napadalnih načrtih, ter zahtevajo naj Se izvede potsdamski sporazum. 2. Odprav-ljena n*d bo vsaka omejitev mirnodobskega gospodarstva Nemčije to naj se ne dovoli ob. nova nemške vojne siie. 3, Naj se sklene mirovna pogodba z Nemčijo, ki bo ustanovila združeno Nemčijo v smislu potsdamskih sporazumov. Okupacijske sile naj bi »c umaknile najkasneje eno leto pQ Sklenitvi mirovne pogodbe. 4. Izvoljena naj bi bila nova zakonodajna skupščina, v kateri bi bili predstavniki Zahodne to Vzhodne Nemčije. Ta naj bi pripravila ustavo demokratične Nemčije Predlogi te skupščine 0 ustanovitvi nemške vlade, ki bi imela oblast nad vso Nemčijo, naj M sP izročili vladam štirih velesil. Te Pa bi imele posvetovalno pravico do sklenitve mirovne pogodbe. V nekaterih primerih pa M nemški narod lahko sam odločal. Vseh 8 držav, ki je podpisalo to izjavo, je rečeno v resoluciji. bodo storile vse, kar je mogoče, da se uresničijo ti na- črti, loi koristijo miiru in med- solucija MključuJ#, d* »9 skle- narodni varnosti. Resolucija poudarja tudi. da izjava treh ministrov v New Yorku ne omenja prepovedi zopetne obnovitve nemške težke industrije, kar je bilo določeno v Potsdamu in na Jalti. Zato resolucija pravi, da opu-stitev te izjave pomeni, da bodo porursko težko industrijo preuredili tako, da bodo lahko izpolnili strateške vojaške cilje zahodnih velesil. Glede ustanovitve policijskih sil v Zahodni Nemčiji pa prav; resolucija, da je hinavska izjava treh, ker trdi, da b; obnovitev vojske v Zahodni Nemčiji služila koristim Nemčije to Evrope. Resolucija omenja tudi poskuse, dn bi se ustanovil «pool» premogovne in jeklarske industrije ter pravi, da bi to služilo le za obnovo nemške vojne sile, Dalje je v izjavi rečeno, da ao zahodne sile popolnoma opustile načrte, da bi spremenile nemiko demokratično državo, češ da so 7-ačele podeljevati amnestije nemškim vojnim zločincem in da s tem obnavljajo nemški vojni imperializem. Re- pi, ki so jih trije ministri sprejeli v New Yerku, nezakoniti in da odgovornost za oviranje sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo in za ponovno oborožitev Zahodne Nemčije pade le na angleško, ameriško jn fran. cosko vlado. Sovjetski tisk posveča danes veliko prostora vestem o pri-hodu ministrov v Prago. Tiskovna poročila pa ne vsebujejo nobenega namiga glede sovjetskih predlogov v Pragi. «Li-teratumaja gazeta# pa izčrpno piše o oborožitvi Zahodne Nemčije to trdi, da je ta že izvedena, Piše namreč, da sq številne delavske ali športne organizacije, to štejejo skupno pol milijona članov, med temi naciste, častnik« in podčastnike bivje vojske, le navadne pri-krite vojaške formacije. Angleško zunanje ministrstvo noče zaenkrat dajati komentar, ja o sestanku, Dobro obvešče ni krogi pa menijo, da nj samo naključje dejstvo, da je bifa ta konferenca sklicana v tre. nutku, ko je francosko javno mnenje zaskrbljeno zaradi po- novne oborožitve Nemčije. Dru- gič poudarjajo, da ta slavnost ni seotanek poudarja izrecne težkoče, ki jih je Sovjetska zveza naletela pri svoji politiki ponovne oborožitve Nemčije v javnem .mnenju satelitskih držav, Zanimivo je mnenje, da b; po tem sestanku sprejeli Vzhodno Nemčijo v Kominterni, ♦ * * Kakor se spominjamo, so tvo-jeiasno tudi trije zunanji ministri zahodnih velesil obtože- Povečanje ameriških sil v Zahodni Nemčiji BERLIN, 21. — Nedavne informacije trdijo, da bodo povečali število ameriških čet v Zahodni Nemčiji. Število bodo postopoma povečali, jn 5[. ce; od sedanjih 8 tisoč na 12 tisoč v prvih mesecih prihodnjega leta. Po istih poročilih bo v kratkem prispela v Nemčijo 82. ameriška divizija padalcev iz Severne Karoline, Divizija šteje 18 tisoč mož. ske iz sovjetske cone prejeli od- prto pismo, * katerim »e pozi-vajo, d« se v smislu eNarodne fronten ponovno politično akti-vizirajo. To odprto piimo je bilo objavljeno po nalogu ali pa vsaj z vednostjo sovjetskih oblasti in Enotne socialistične partija ter razposlano t vednostjo in odobritvijo Komunistične partije Zahodne Nemčiji, Kakor so bili sklepi zahod-mh treh ministrov v New Yor-ku izraz zaostritve položaja no svetu, tako je tudi resolucija zunanjih minlstrou Sovjetske zveze in njenih satelilov ponovni dokaz za to zaostritev, ki lahko dovede do nsVurneaa razvoja mednarodnega položaja. Brez dvoma je ta ražuoj posledica razdelitve sveta na dva bloka, ki se borijo med seboj za oblast na svetu. Dejstvo H, da so netvjoriki sklepi in včerajšnjo resolucija v Pragi posledica kršitve potsdamskega sporazuma s strani štirih okupacijskih sil in ustvarjanja — v nasprotju s črko jn duhom tega sporazuma — dveh nemških držav. dodaja, da ta umik «ni bil izvršen zaradi sovražnikovega pritiska#, pač pa da «je Ml odločen prostovoljno#, poročilo priznava, «da so uspehi, ki jih jg sovražnik dosegel zadnje mesece, bodisi, da je postal Številčno močnejii in pa bolje oborožen, prisilili francoske sile, da so spremenile način boja in preuredile svoje sile z ustanovitvijo mobilnih enot, katere pa je bilo mogoče ustanoviti le iz bataljonov, ki so čepeli ob meji. 2aloster. poraz pri Dongke pa je pokazal, da je treba spremeniti način boja,# S tem da #0 francoske čete evakuirale Langson, je ostala nezavarovana skoraj 400 km dolga meja z LR Kitajsko. Francozi so pustil; nekaj tisoč kv.km obmejnega ozemlja. Edine obmejne postojanke, ki 50 še ostale v njihovih rokah, vendar pa brez posebn« važnosti, so še Moncaj ob Tonktn-škem zalivu in La okat na skrajnem zahodu, Prav lahko pa se zgodi, da bodo Francozi morali zapustiti ie ti dve postojanki. Evakuacija Langsona je bila sklenjena, ko je general Juto obiskal fronto, Juin, minister Letourneau in njuno spremstvo so včeraj z letalom leteli nad Langsonom ln nadzorovali eva. kuacijo. Langson šteje 15 tiso* prebivalcev in leži 80 milj severno od Hanoja. Do sedaj je bil močno utrjena postojanka. Poročilo francoske** štaba, ki ja javilo evakuacijo, j« takoj pristavilo, da drugih umikov ne bo več in da se bodo sedaj francoske čet* pripravila na protiofenzivo. Poročilo vietnamske vojake pravi, da se nadaljujejo ogor-5 milj dolgi fron- čenl boj; na 25 ti med Pongdangom, Langsonom ln Laobinhom. Poročilo pravi, da je Langson izoliran in ogrožen z dveh strani, V samem Hanoju so francoske oblasti vpoklicale določeno število tamkaj Mvajočlh to tja pristojnih francoskih rezervistov. Omenjeni so vpoklicani n* orožne vaja. ki bodo trajal* 21 dni. Dobro obveščeni krogi trdijo, da so bili tl vpokliel določeni še pred dogodki na meji Mol! policijskega zbora Vzhodna Nemčija LONDON, 21. — Glasnik angleškega zunanjega ministrstva je javil, da j* v zadnjih mesecih zbežalo v Zahodno Nemčijo 'vSi&rffjsupjsTč. s vojaška formacija, ki Im* tan-ke, minometaleo in strojnice. Policijske enote, ki vršijo »luž-bo na morju, p„ razpolagajo 8 topničarkami. Moč policijskega »bora znaša 200 tiaoč mol. L Danes v Dersiu tabor Osvobodilne fronte za dolinski okraj VOZNI RED AVTOBUSOV IN VLAKA V BORŠT IN NAZAJ S postaje pri Sv. Andreju odpelje vlak v Boršt ob 13.05, deset minut pozneje pa odpelje s postaje Sv. Ane. Iz Boršta v Trst odpelje vlak ob 18.45 in ob 22.15. Priporočljivo je, da se udeleženci iz mesta poslužijo poleg vlaka avtobusa podjetja »Stradale«, ki odpelje iz Trsta (Trg Barriera) ob 11.45, 13.15 in za zamudnike ob 14.45. Po potrebi bo proga ojačena. Dalje vozi avtobus (redna proga) iz Ulice Carducci-Por-tici na Katinaro vsakih 15 minut. Od zadnje postaje na Katinari do Boršta je kakih 30 minut peš. Barkovljani, zlasti pa člani pevskega zbora, naj se poslužijo avtobusa, ki bo odpeljal izpod mosta v Barkovljah točno ob 12.45. Za udeležence iz Škofij in Plavij odpelje avtobus iz Rlavij ob 12.30 točno godbo in pevce, za ostalo prebivalstvo pa ob 12.45. Za openski okraj bodo vozili avtobusi ob 13.00 s Proseka. Z Opčin izpred kina ob 13.00. Ob isti uri gre avtobus tudi iz Padrič. Ob 13.30 odhaja avtobus iz Bazovice. Za Mačkovljane vozi avtobus «Carsica» ob 13.40 do Doline, v Dolini imajo zvezo z avtobusom »Stradale«, ki vozi redno iz Doline v Boršt, ob 14.00. Za močno invalidsko organizacijo (Nadaljevanje s 1. strani) tudi vi na jugoslovanskem področju Tržaškega ozemlja vključujete v gospodarstvo, da pomagate ljudski oblasti. Samo nadaljujte po tej poti in uspehi me bodo izostali.« Na kongresu je imel glavni referat tov. JUSTIN GROSER, ki je v uvodu omenil organizacijski razvoj organizacije vojaških vojnih invalidov Tržaškega ozemlja, ki danes usmerja svoje delovanje na političnem, propagandnem, socialnem, gospodarskem in zdravstvenem področju v korist svojih članov. Dalje je tovariš govoril o postopnem razvoju organizacije, ki je od ustanovitve do danes žela lepe uspehe predvsem na gospodarskem področju. V štirih' letih obstoja invalidske organizacije Tržaškega ozemlja se lahko reče, da ie bilo vprašanje invalidov V glavnem rešeno. Tov. Grošer ie dalje govoril o zanemarjanju invalidov s strani stare Jugoslavije in fašistične Italije, ko smo lahko videli po ulicah vojne invalide beračiti in prosjačiti, da so se lahko preživeli. Razen tega je bila invalidnina med oficirji in navadnimi borci tako različna, da je oficirska invalidnina znašala 375 odst. več od invalidnine navadnega borca. V novi Jugoslaviji, ie poudaril govornik, pa je bilo vprašanje vojaških vojnih invalidov rešeno na socialističen in najboljši način. V duhu jugoslo-vanskega zakona o invalidninah je bilo rešeno tudi invalidsko vprašanje jugoslovanske in angloameriške cone Tržaškega ozemlja. Potem, ko je poudaril, kako hitro je ljudska Slovenski starši ne bodo pozabili sadov razbijaške politike komin -formistov v škodo slovenske šole V kratkem stavka pekovskih delavcev? V pomanjkanju pametnih ar-gupremtov skušajo kamimformi-sti v raiznih člankih, objavljenih v «Delu» jn «Unita», dokazati svojim že zelo maloštevilnim čitateljem, češ: poglejte si «titovce», ki si hočejo prilastiti monopol v obramb; slovenske šole. Pri tem v resnici zelo klavrnem argumentu pa ti «zaščitniki» slovenske šole pozabljajo, da nismo nikdar, niti v člankih niti na raznih sestankih ali kjer koli je bilo govora o vprašanjih slovenske šole, odrekali nikomur pravice, boriti se za slovensko šolo ter za rešitev vseh perečih problemov, ki ogrožajo njen nadaljnji obstoj. V vseh člankih, ki smo jih v zvezi s šolskim vprašanjem objavili, kot tudi na vseh roditeljskih in množičnih sestankih, se nismo nikoli spuščali v nizkotno klevetanje, kot je navada kominformistov. Prav tako nismo nikogar na splošno napadali, temveč smo vedno napadali le konkretne primere, ko je šlo za kršitev raznih pravic n,a škodo Slovenske šole. Celo tako daleč srno šli, da smo molčali na vse napadle kominformističnih pisunov, ki so v svojih glasilih «Delo» in «Unita» objavili članke v zvezi a slovensko šolo edinole s tem namenom, da so lahko napadli «titiste». Nj bilo članka, Pa naj si je obravnaval kakršen koli šolski problem, da ne bi bil povezan z napadom na nas, Ker smo vedno smatrali, da je vprašanje slovenske šole mnogo prevažno, da bi se pri obravnavanju tega spuščali v odgovoTe na tako podle in Iz trte izvite laži, smo raje na njihove laži in obrekovanja odgovarjali s konkrertnimi dejstvi, na katera nam seveda ti podleži še niso odgovorili. V enem izmed svojih zadnjih člankov v zvezi s' slovensko šolo so Iz dolinskega okraja Vsi so pripravljeni za tabor 0F v Borštu Tudi v Prebenegu in V Mač-kovljah niso hoteli zaostajati za ostalimi vasmi, zato so se zbrali v petek zvečer na sestanku Osvobodilne fronte. Kakor v Mačkovljah tako so tudi v Prebenegu razpravljali o številnih krajevnih vprašanjih. Govorili so o raznih občinskih in drugih gospodarskih zadevah; navedli so razne težave, s katerimi imajo opravka danes naši kmečki in delovni ljudje. Močno jih je prizadel zlasti u-krep anglo-ameriške uprave, ki je nenadoma zaprla vse obmejne poljske poti. Čeravno se niso pripravili s posebnimi točkami za nastop na taboru Osvobodilne fronte, so pa v Prebe-negu in Mačkovljah le sklenili, da se bodo udeležili napovedane okrajne manifestacije OF v Cimvečjem številu. Dejali so, da se bodo p0 dolgem času v Borštu spet sestali z znanci iz ostalih vasi okraja. V Domju, kjer so se sestali , v..četrtek zvečer, pa so v diskusiji obsodili ravnanje dolinskega župana, kominformista Lovrihe, ki ie ob otvoritvi no-u i:® v.Y°.miu govoril samo LS ’cf ’ čeprav so v Domju Slovenci v večini Prav tako pa so obsodili vse tiste nezavedne starše, ki so svoje o-troke vpisali v italijanske šole. Jasno je, da se bodo tudi iz sicer govorili o nekakih »primerih«, ki bj jih lahko našteli in ki bi pray gotovo potrdili pravilnost njihove dosedanje »borbe« za slovensko šolo. Toda, ko smo iskali, da bi v članku našli naveden vsaj en primer y «dokaz» njihove ((pravilne borbe«, gg seveda nismo našli. V naglici so najbrže ((pozabili« ie primere navesti... Kominformisti govorijo v zadnjem času tudi precej o rodi tel jakih svetih, ki naj bi se ba-vilf edinole a šoMrimi problemi (njihovi ((roditeljski« sveti so se torej do sedaj bavili s Čhn drugim?) in ki naj bi bili v borbi za obrambo slovenske šole zelo važni. Pri tem seveda čisto namerno pozabljajo, da so bili prav oni' tisti, ki so leta 1948, jn sicer takoj po objavi resolucije, z vsemogočimi prostaškimi napadi onemogočili vse napore slovenskih staršev, da se roditeljski sveti ne razbijejo zaradj nastalega spora. Njihovi razbijaški politiki se torej lahko slovenski starši »zahvalijo«, če je italijanskim šovinističnim krogom uspelo ob podpori odgovornih krogov seveda, izvesti toliko napadov na slovensko šolo. Pravijo, da bi se morali roditeljski sveti baviti edinole s šolskimi vprašanji, obenem pa »pozabljajo«, da so bili prav oni tisti, ki so izrabili prav vsak roditeljski sestanek za politične izpadle proti nam. Tako s-e bodo slovenski starši s Ko lonkovca prav gotovo spominjali roditeljskega sestanka, na katerem je spregovoril nekaj besed tudi znanj «zaščitnik» Košuta. V svojem govoru se seveda ni dotaknil perečih vprašanj slovenske šole, pač pa je izrabil tudi to priliko za podlo klevetanje in napadanje Jugoslavije ter vsega in vseh, ki se s kominfarmistično politiko niso strinjali. Prav tako nepozaben bo ostal slovenskim staršem roditeljski sestanek, ki je bil nekako ob istem času in katerega so kominformisti prav tako izrabili za svoje razbija-ške namene. Tudi uslužbenci glavne bolnice grozijo s protestno stavko Vprašanje pekovskih delavcev se vedno bolj zaostruje, kljub tolikim sejam, ki so se do sedaj vršile, ni bila rešena niti ena izmed upravičenih zahtev, zaradi katerih so pekovski delavci stopili v stavkovno gibanje. V želji, da bi bil končno spo: razum sklenjen, je bila pred časom ustanovljena celo posebna komisija, katere naloga je bila proučiti razna vprašanja ter najti rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe zainteresirani stranki. Tudi tg komisija se je že sestala toda kljub natančnemu proučevanju ni prišlo do nikakega izboljšanja položaja. Sindikalni predstavniki so na seji te komisije celo predlagali da bi si skupno ogledali delo v eni izmed večjih tržaških pekarn ter na mestu ugotovili, ali so zahteve pekovskih delavcev upravičene ali ne. Delodajalci so seveda ta predlog takoj odbili zavedajoč se, da bi bilo na ta način prav lahko dokazati upravičenost zahtev njih uslužbencev. Pekovski delavci so se po tolikem času brezplodnih pogajanj končno naveličali čakanja ter so sklenili, da bodo posegli po zadnjem sredstvu, ki ga predvideva sindikalna borba, to je po splošni stavki. V teh dneh bi se morale vršiti še skupščine pekovskih delavcev, na katerih bi se pomenili o načinu nadaljnje borbe. Ce bodo vsi pekovski delavci soglašali, bo pr.av gotovo prišlo že v kratkem do splošne stavke. Komisija se bo kot kaže tudi še sestala ter skušala najti mirno rešitev spornega vprašanja. Pekovski delavci pa nimajo u-panja da bi delodajalci v zadnjem trenutku spremenili svoje krivično stališče ter ugodili njih upravičenim zahtevam. *•» . Tudi uslužbenci glavne bolnice grozijo s stavkovnim gibanjem ter celo s protestno stavko. Kot se naši čitatelji spominjajo, so že pretekli mesec po 48 urni protestni stavki dosegli delno uresničitev svojih zahtev. Finančni odsek vojaške uprave je končno odobril, da se jim izplača zahtevani povišek ter še nekaka doklada v znesku 3500 lir za vsakogar. Kljub temu pa, da je od takrat poteklo že več kot mesec dni, uprava bolnice še ni nakazala prizadetim uslužbencem odobrenega poviška prav tako jim | tudi ni izplačala doklade v znesku 3500 lir. Uslužbenci so se sicer že obrnili na vodstvo uprave vendar niso prejeli pozitivnega odgovora. Ker je vprašanje zelo važno, bodo u-službenci glavne bolnice prav gotovo stopili v protestno stavko, če bi seveda med tem vprašanje že ne bilo rešeno. SEJA UPRAVNEGA ODBORA PREDSEDSTVA CONE Na zadnji seji upravnega odbora predsedstva cone, ki je bila preteklo sredo, je odbor sprejel razne sklepe, med katerimi tudi priporočilo o prispevku k stroškom za proslavo ob otvoritvi tržaške univerze. Predsedstvo cone je v ta namen določilo 100.000 lir. Obenem je upravni odbor sprejel tudi predlog, da se tržaška pokrajina včlani \ družbo za gradnjo plovnega kanala Lo-carno - Benetke. Tržaška pokrajina bo k°t član kupila pet delnic za skupno vsoto 50.000 lir. Upravni odbor je sprejel tudi predlog o izplačevanju nagrade upokojenim uslužbencem pokrajine, ki niso bili vključeni v seznam upokojen, cev, ki prejemajo redno pokojnino. oblast v jugoslovanski coni STO rešila to važno vprašanje, je ostro kritiziral angloameri-ško Vojaško upravo v Trstu, ki je vprašanje partizanskih invalidov vedno zanemarjala, medtem, ko je priznala invalidnine raznim fašističnim invalidom iz španske vojne, Abe-sinije in Rusije. Vse zahteve Zveze vojaških vojnih invalidov STO pri angloameriških okupacijskih oblasteh so bile z&nisn. Razen tega je Zveza partizanov v Trstu, ki ie zbirala invalidske prijave, naletela tudi na težkcče zaradi sovražne ko-minformistične propagande in dejanj, ker so kominformisti u-ničili in potvorili razne dokumente. Ugotoviti ie treba tudi žalostno dejstvo, da so celo nekateri partizanski invalidi nasedli kominformistični lažnivi propagandi. Kljub vsemu temu uživa danes v Trstu nad 1000 partizanskih invalidov in svojcev padlih partizanov mesečno milijonske podpore. 72 invalidskih' vlog pa se rešuje zdaj. V jugoslovanski corii STO pa prejema invalidnino 682 upravičencev. katerim se mesečno izplača 1,037.360. V zadnjih dneh je bilo pozitivno rešenih še 60 invalidskih vlog. Tov. Grošer je v svojem referatu dalje govoril o organizacijskem značaju organizacije, o delu organizacije in o pomanjkljivostih, ki so se pojavile v vseh teh letih. Da se je invalidska organizacija dobro razvila in da so bila razna vprašanja povoljno rešena, gre predvsgm priznanje Zvezi partizanov, ki je vložila ves svoj trud pri reševanju invalidskih zadev. V tem delu referata je govornik omenil tudi predkongresno tekmovanje vojnih invalidov v jugoslovanski coni STO. Med tekmovanjem je bilo izvoljenih 28 krajevnih odborov in 6 poverjeništev zveze. Dalje so V tekmovanju člani invalidske zveze prispevali pri gradnji zadružnih domov in drugih objektov in dali y ta namen 2409 prostovoljnih ur dela. V zvezi z gospodarskimi podjetji Zveze vojnih invalidov STO v jugoslovanski coni je tov Grošer omenil, da ima Zveza v upravi 9 gostinskih podjetij in sicer 5 barov, 2 restavraciji in 2 hotela. Razen tega pa ima še eno obrtno proizvajalno podjetje. Potem ko je razpravljal še o drugih' Poskusno predvajanje vaj za nastop prvega maja Včeraj zvečer s« je na košarkarskem igrišču na stadionu »Prvi maja zbrala posebna publika. Ni šlo sicer za nikako prireditev, vendar je bilo kaj videti in celo ploskanje se je slišalo. Posebna komisija je namreč ocenjevala vaje za nastop prvega maja. Vaje so predložili: Olga Gorjup, Miloš Stergar, Lado Janovski, Marijan Žerjal in Marijan Dolgan. Občinstvu, ki je poleg komisije prisostvovalo poskusnemu predvajanju posameznih vaj, so na splošno vaje zelo ugajale, posebno obe vaji, ki sta zamišlja ni kot posebni točki za izbrane izvajalce. Ocenjevalna komisija bo objavila svoje mnenje v ponedeljek. Kot je znano, Je namreč ZDTV razpisala za sestavo vaj tudi posebne nagrade. vprašanjih, je zaključil svoj govor z obljubo, da bodo invalidi STO vedno delili skupno usodo s Titovimi borci za svobodo in pravice človečan-stva in s Komunistično partijo STO na čelu pomagali pri graditvi socializma. Hkrati obsojajo zločinsko gonjo proti jugoslovanski Komunistični partiji in jugoslovanskim narodom, ki jo vodijo kominformistične dežele. Po govoru tov. Grošerja so pozdravile kongres množične organizacije, in sicer: Zveza partizanov Istrskega okrožja, pionirji, žene iz Šmarij, množične organizacije iz okraja Koper. Vsi ti so prinesli kongresu svoje darove. Referatu tov- Grošerja je sledil referat tov. Stanka Bol-čiča o bodočem delu in referat tov. Sergeja Pečarja, ki je govoril v imenu invalidov in svojcev padlih borcev anglo— ameriškega področja Tržaškega ozemlja. O obeh referatih bomo poročali v naslednjih dneh. Referatom je sledila razprava, h kateri so se javili: sekretar okrajnega odbora Zveze vojnih invalidov — Koper tov. Bogdan Lovriha. sekretar okrajnega odbora Zveze vojnih invalidov tov. Pilar in Nino Gnano, delegat iz Buj. Kongres bo danes nadaljeval in zaklju-čil svoje delo. KAJ DELA URAD ZA CENE ? Prodajalci mleka so nenadno objavili strankam, da bodo od ponedeljka naprej dobavljali liter mleka ne več po 70 marveč po 8p lir. Seveda je bil vsak potrošnik presenečen in razburjen obenem. Pred nekaj dnevi smo poročali o sklepu ZVU, da se ne finansira gradnja centrale za mleko, ki je bi. la povzročila kopo upravičenih protestov zaradi špekulacij, ki so se skrivale za tem načrtom. Javno mnenje je mislilo, da bodo pri ZVU toliko preudarni, da bodo odobrili prodajo mleka ((Delavskim zadrugam« ki so prosile za zadevno dovoljenje. In to tembolj, ker so izjavile, da bodo prodajale mleko po isti ceni, t. j. največ 70 lir za liter. Uradna mesta naj pojasnijo, kakor je mogoče da je urad za cene ali morda kdo drugi dovolil, da se poviša cena mleku? Možno je, da se bodo prodajalci skrili za izgovorom, da dobavljajo razne vrste mleka in da je tisto v steklenicah dražje, drugače pa ceneje. Toda prav predlog »Delavskih zadrug« je bil. dobavljati prvovrstno mleko, pasterizirano v zaprtih steklenicah po najvišji ceni 70 lir. Končno je že ta cena precej visoka. Urad za cene je dolžan zadevo strogo preiskati in točno ugotoviti, po čem prejemajo tržaške veleraz-deljevalnice (Postir, Canetto) liter mleka od dobaviteljev, odnosno koliko le-ti plačujejo producentom. Na tej podlagi naj bi določili tudi uradno dovoljene cene in predlog ((Delavskih zadrug« bi bil kaj lahko izveden. Oblast naj bi zadrugam podelila tudi kredit, ki jim je morda potreben za razširjenje poslovne mreže na novo vrsto blaga pač iz fondov, ki bi bili na razpolago za ((centralo«. SMRTNA NESREČA NA CESTI OPČINE - NABREŽINA Tovariš Albert Šemec izgubil življenje pri nesreči Ko se je tov. Šemec prejšnjo noč z motorjem pravilno vozil proti Nabrežini, ga je z avtomobilom povozil ameriški podoficir Včeraj malo po polnoči je kruta usoda v najlepših moških letih iztrgala 40-letnega tovariša Alberta Semca iz Nabrežine. Od vseh domačinov spoštovani pokojnik je bil zelo priljubljen zaradi spoje poštenosti in predanosti narodnoosvobodilni borbi, v kateri je zelo aktivno sodeloval kot obveščevalec minerskih vodov Južno - primorskega odreda ter kot vnet in vztrajen aktivist, posebno še med uslužbenci električne centrale na Opči-| nah, kjer je bil uslužben. Nje- govi ženi, otroku in sorodnikom izrekamo p imenu nabre-žinskega okrajnega odbora OF, vseh naših organizacij ter v našem imenu iskreno sožalje, Tov. Albert Semec se je ponesrečil včeraj malo P°. polnoči, ko se je s svojim motorjem peljal proti domu. Ko je privozil v ^ližino Sv. Križa, držeč se svoje desne strani, se je v na nekem ovinku zaletel vanj avtomobil TS 4977, katerega je šofiral neki ameriški podoficir. V trenutku, ko ifi prišlo do neizbežnega trčenja, se je Vji napori našega gledališča, da bi končno dobili dvorano v mestu, so ostali vsa leta zaman. Tako se letos začenja že šesta sezona p0 vojni, še vedno brez gledališke dvorane v mestu. SNG mora zopet’na periferijo, kjer bo v sredo 25, t. m. v škedenjski kinodvorani otvorilo novo sezono z delom mladega hrvatskega pisatelja Mirka Božiča «Umik», ki je Po mnenju jugoslovanske kritike eno izmed najboljših povojnih dramskih del. Dejanje se godi l. 1943. za časa ustaške oblasti na Hrvatskem in prikazuje življenje v nekem frančiškanskem samostranu v malem mestecu Hrvatskega Primorja na dan umika ustašk.h in nemških čet pred partizani, ki so mesto obkolili. Delo nam kaže ves teror ustašev in hinavščino duhovščine, ki je pogosto sodelovala pri političnih zločinih. Dramo režira Jože Babič. Druga premiera, ki jo pripravlja SNG v režiji Milana Košiča, bo meseca novembra ter je namenjena našim najmlajšim. Letos bodo 0troci gle- REPERTOAR sezoni 19 50 - 51 Dptnja udeležili polnoštevilno I da*‘ »Rdečo kapico«, ki jo je okrajnega tabora OF y Borštu. I spisal slovenski mladinski pes- nik in mariborski igralec Danilo Gorinšek. Izmed del najbolj ljudskega dramatika in pisatelja F. S, Finžgarfa jg SNG sprejelo na repertoar dramo »Razvalina življenja«, ki jo bo režlrpl Mo-dest Sancin. F. S Finžgar, ki je znan vsemu slovenskemu ljudstvu po svojih dramth «Na-ša kriri, eDivji lovecs, «Veriga« in po romanih «Pod svobodnim soncemn, eD.ekla Ančka» itd., slika v svojih delih predvsem kmečko življenje. V »Razvalini življenja« nam odkriva nesrečo, ki se rodi zaradi prisiljenih bogatih možitev, ki so bile med našim kmečkim ljudstvom do nedavnega pogosti pojavi. Jože Babič bo režiral Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«, v kateri nam pisatelj razgalja lažni nacionalizem in lažno moralo naših vodilnih političnih krogov pred prvo svetovno vojno. Ves boj eza narodov blagor in idealen so samo lepe fraze, za katerimi se skrivajo podli egoistični nameni. Naslednji komad, Shakespearovo komedijo »Ukročena trmoglavka« bo režiral Milan Košič. Shakespeare nam v tej komediji na duhovit in sPreten način pokaže, kako se z dosledno in trdo vzgojo poboljša tudi najbolj zakrknjena trmoglavka. Svetovno znani irski satirik dramatik in komediograf B Shaw je zastopan v letošnjem repertoarju z igro »Obrt gospe Warren», ki je ostra kritika premožne angleške družbe in odkriva njeno moralno prepa-lost. Delo bo režiral Modest Sancin. Milan Košič pa bo režijsko pripravil «Revizorja». komedijo znanega ruskega sa- tirika Gogolja. ((Revizor« je neizprosna kritika korumpira. nega ruskega uradništva pred sto leti. V reži-ji Jožeta Babiča bo SNG uprizorilo Kreftovo dramo ((Celjski .grofje«. Dr. Bratko Kreft, ki je Pri nas že poznan po svoji komediji ((Veleizdajalec«, ki jo je minulo se; zono kot gost sam zrežiral nam v svojih aCeljskih grofih» osvetljuje znano zgodovinsko snov o celjskih grofih Hermanu in Frideriku ter Veroniki Deseniški. Zadnji komad, gurekovo veseloigro s petjem «Pesem s ceste«, ki jo je naše gledališče Že igralo v sezoni 1945-46. bo na novo zrežiral in naštudiral Modest Sancin. Kljub nenehnim krivicam, ki iz dneva v dan zadevajo naše kulturno življenje, predvsem pa našo najvišjo umetniško ustanovo na STO, naše gledališče ne klone, temveč z delom, z repertoarjem in z dviganjem umetniške kvalitete predstav dokazuje, da živi na tem ozemlju slovensko ljudstv0 s svoj0 gledališko tradicijo in ssvojo kulturo. L. S. pokojni tov. Albert Semec točno držal svoje desne, medtem ko je avtomobil, ki je privozil v nasprotni smeri, vozil popolnoma po levi strani in to z veliko hitrostjo. Trčenje je bilo strašno. Ubogega Alberta je z motorja vrglo v obcestni zid, po katerem je avtomobil z dvema svojima kolesoma še kakšnih 80 metrov nadaljeval s svojo divjo vožnjo, dokler se ni ustavil ob nekem drugem zidu, katerega je povsem porušil. Ponesrečenca so takoj nato z avtomobilom Rdečega križa odpeljali v tržaško glavno bolnišnico, med vožnjo pa so mu dali dve kofeinski injekciji. Zdravniki so ugotovili, da je imel pokojni tov. Albert Semec zmečkano levo nogo ter še več drugih zelo hudih poškodb. Takoj so se odločili za operacijo, med prevozom na operacijsko mizo pa je ubogi tov. Albert izdihnil za posledicami hudih poškodb. V avtomobilu sta bila poleg podčastnika H. Andersona, ki je vozil avto, tudi podnared-nika tankovske čete 351. pešpolka Wudroov Scott in Joseph Aneker in Giuseppe Ca-mizzi iz Ban. Podčastnika Andersona so peljali na postajo vojaške policije Pogreb smrtno ponesrečenega tov. Alberta Semca bo danes. Al. Ivell. ni ravnatelj M TRST, 21. (AIS) — S takojšnjo veljavnostjo je bil z današnjim dnem imenovan Mr. A. L. Lvall, vršilec dolžnosti ravnatelja Urada za obveščanje javnosti pri Zavezniški vojaški upravi, za ravnatelja navedenega urada. KOLEDAR Nedelja 22. oktobra Kordula, Zorislava Sonce vzide ob 6'30'.nz?q°nT,una 17.09. Dolžina dneva 10.39 Lun vzide ob 15.50, zatone op 2.«- Jutri ponedeljek 23. oktobra Severin, Živka HJoluimmtalm {ilm bodo predvajali v naslednjih dneh in krajih: v ponedeljek 23. t. m. v Trebčak; v torek 24. t. m. v Borštu; v sredo 25. t. m. v Domju. Predvajanje rilma v Plav-jah je iz nedelje preloženo na četrtek 26. t. m. Predstave se pričnejo vsakokrat ob 20. uri. OF IV. OKRAJNI ODBOR OF obvešča vse člane OF da bo v mesecu novembru izšel KOLEDAR OF skupaj s tremi knjigami Prešernove knjižnice. Koledar in .knjige bodo s svojo sodobno vsebino nudile vsakemu našemu človeku resnično sliko našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, razne koristne in praktične nasvete y pomoč pri vsakdanjem delu. Opozarjamo članstvo, da pohiti z naročilom knjig na sedežu OF v Skednju. PROSVETNA DRUŠTVA PD »S. Jenko« obvešča svoje člane in prijatelje, da bo v petek 27. t. m. društveni sestanek v Ul- B- Mar.na 29. Obenem bo pričela poslovati knjižnica. Prosvetno društvo v Barkovljah. V četrtek 26. t. m. bo v društvenih prostorih ob 20.30 odborova seja. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1950-51 V SREDO 25. OKTOBRA 1950 OB 20. URI V SKEDENJSKI KINODVORANI PREMIERA ti l lin!It p Drama v štirih dejanjih Spisal: MIRKO BOŽIC Prevedel: JARO Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CES OSEBE: O. Fra Bernardo, namestnik ustaškega l.°?0gT. ka - Modest Sancin; Vilko Zoričič, njegov prijatelj • . ne Raztresen; Terko, iz ustaške specialne komisije ' do Nakerst; Karlo Tonkovič, upokojenec - Ernest M" Mira Novak, njegova hči - Zlata Rodoškom in ,fl. Rehar jeva; Dujka Novak, njena tašča - Ema ^ 5 ’ Srečko Novak, njen mlajši sin - Srečko Košir; tr ■ cenco, laik - Josip Fišer; Riko Andič, poslovodja ne bratovščine - Anton Požar; O. dr. Fra Leonara. - k fes or frančiškanskega semenišča - Belizar Sancin. . . tina, samostanski sluga - Julij Guštin; Kata, njegova mati - Angela 'Rakarjem; Stjepan, slepe , ^ nar -■ Jožko Lukeš; Vlade Bilič, šemeniščnik - SUVV bal; Ustaš, - Lojze Starc; Vernica - Ten Star Vlogo Mire Novakove igra Zlata Rodoškova. Dejanje se vrši na Hrvaškem za časa ustazke l. 1943. Iz dela veje silen: teror, ki so...ga izvajati in Nemci nad našim ljudstvom. Prodaja vstopnic bo pri «Adria-Express» od P0I?^L v dalje od 9 do 12 ter od 16 do 18. Pri blagajni Km® d Skednju pa v torek in sredo od 9 do 12 tgr eno uro p predstavo. V gledališča Rossetti Revija Nina Taranta »Sestanek na odru“ Ze več večerov je v gledališču Rossetti na sporedu razkošna revija znanega italijanskega komika. Nina Taranta pod naslovom «Sestanek na odrun. Z e sam naslov nam pove, da je revija, ki se prične s prvim sestankom — splošno stavko (stavkajo tudi nastopajoči), sestavljena iz cele vrste duhovitih in odlično insceniranih ter odigranih posameznih sestankov. katerih protagonisti so navadni ljudje iz vsakdanjega življenja. Na odru se kot na filmskem traku vrstijo glasbene in plesne točke, pevski nastopi, satirični in zabavni skeči in tako naprej v naraščajočem tempu Naročite si KOLEDAR OF 1051 za ceno 350 lir Poleg koledarja prejmete za ta denar ie tri knjige Prešernove knjUnice do veličastnega zaključnega prizora vse številne skupine Nina Taranta. Glavni namen revije je zabavati in v tem je Nino Taran-to s svojo remjo popolnoma uspel, tako uspel, da v Trstu že več dni žanje velike uspehe, kakor jih je že žel v Milanu, kjer je bil n. pr. eSestanek na odrun prvič na sporedu nepretrgoma 14 večerov, drugič pa tudi nepretrgoma 48 večerov, in enako po drugih mestih. Glavna odlika njegove revije je v hitrem tempu, lepi h dekletih, šarmantnih subretkah, melc-diozni glasbi, satiričnih skečih, duhovitih popevkah na rovaš raznih italijanskih političnih osebnosti in vlade, bogati in razkošni inscenaciji in kostumih itd., itd. Vsi .nastopajoči so po svojih močeh in sposobnostih prispemli k uspehu «Se-stanka na odrun, omenimo pa naj samo nekaj najbolj vidnih kot stasito plesalko Palmo Pa-melo. graciozno subretko Lucy D’Albert, neprekosljive komike Tur ca, Karla Taranta in Betto-na, prve plesalke in plesalce, pevke in pevce Conchito Mon-tez, Adriano Serro, Marijo Val-li, Annia Samartina, Gualber-ta Titta in končno seveda glavnega igralca Nina Taranta s svojim bogatim in neusahljivim vrelcem besedne in gestlkula-tivne komike. „MIA FIA v »Verdij11“ Sinoči ie v »Verdiju« skupina «Micheluzzis uprizorila komedijo, ki jo je napisal Gia-cinto Gallina, «Mia fia». Spet lahko, tekoče delo, polno šega-vosti, situacijske komike, pa tudi življenjske modrosti. «Mia /ia» je Rosina, hči domišljavega Anzola, ki se na vse kriplje trudi, da bi Rosina postala slavna operna pevka. Rosina skuša uresničiti očetovo željo in s tem pozabiti na fanta, s katerim se imata rada. Ob uprizoritvi »Trubadurja« Benečani pevce in Rosino slovesno izžvižgajo! Sledi, da bo Rosina raje srečna nevestica; namesto na odru pa bo pela kot mamica uspavanko vsem otročičem, ki jih bo imela... Carla Micheluzzija v glavni vlogi Anzola je občinstvo ves čas spremljajo z aplavzi. Prav tako umetniško dovršena Mar-gherita Seglin kot mati Ma-rianzola, Andreina Carli v vlogi Rosine. Leo Micheluzzi kot maestro. V drugem dejanju je glasba spremljala klavrne pevce, ki so mrcvarili «Truba-durja«. Predstava je bila na čast Carla Micheluzzija, kateremu je tržaška publika izrazila vso svojo simpatijo. b. p. Za našega dijaka so nabrali: Sektor M. Magdalena — pola štev. 84 — 4.100 lir; I. okraj —- pole štev. 160, 161, 162 — 8.750 lir; Berger 5000 lir, Legiša 1000 lir. ARMIDA in . ; || DANILO MILIC poročena. S Salež, 22. X. 195^. • I iiiiiiiiiiiiinriiiRiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZLETI V. nedeljo 5. novembra bo na povabilo Planinskega društva iz Gorice izlet PDT r.a Tr-stelj. Vpisovanje pri ZDTV (UCEF), Ul. Machiavelli 13, II. do vključno 25. t. m. Predložiti je treba člansko izkaznico. Cena je za člane 500 lir, za dijake in nezaposleno mladino pa 250. KINO Rossetti. 16.00 in 21.15: Nastbpa igralska družina Nino Taranto s »Sestanek na odru«. Excelsior. 9.45 in 11.15 dve predstavi za otroke: «Bambi». Vstopnina L, 100. Fenlce. 14.30: «Mulat», U. Spada-ro, Jole Fierro. Filodrammatico. 14.30: »Jutri je prepozno«. es Alabarda. 14.30: »Nesmrtni ljubimec«, Joan Crawford. Armonia. 15.15: «Tropska pošast«, R. Widmark, V. Lake. Garibaldi. 14.30: «Da se še vidiva«, Margaret Lockvvood. Ideale. 14.30: ((Argentinske noči«, B. Grable. Impero. 14.00; «ObIjuba», Doris Durante. ItaMa. 14.30: »Sveto onečaščenje«, Elly Parvo., Kino ob morju. 14.30: «Pošast iz Rio Escondido«, Maria Felix. Savona. 14.00: »Pustolovščine Don Juana«, Errol FIynn. Viale. 13,30: «Poslednji Mohikanec«, J. Hall. Vittorio Venet0. 13.30: ((Poljubil sem zvezdico«, Joan Cravvford. Adua. 14.00: »Osvajalci«, Dana Andrews. Azzurro: 14.00: «Koralnl otok«, H. Bogart. G. Robinson. Belvedere. 14.00: «Dvojna igra«, Ivonne de Carlo. Železničarski. 15,00: »Kri in arena«, T. Power. Marconi. 14.00: »Henrik V.», Laurence Oliver. Massimo. 14.00: «Hun-Ho!», Ran-dolph Scott. Novo cine. 14.30: «Argonsk! strelci«. Pat O’ Brien. Odeon. 14.00: »Hanrik V.». Radio. 14.00: «Frankenste!n proti človeku volku«. Venezla. »Maske in bodala«, Gary Cooper. Vittoria. 16.00: «Rdeče balkansko nebo«, Gun Raymond. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dr.« 21. oktobra 1950 se je v Trstu rodilo 14 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 13 oseb, poroke pa so bile 3. . 1 Civilne poroke: muzicist Mar-celio Viezzoli in dijakinja Ned-da Della Corte, šofer Giuseppe Bezln in gospodinja Marta Versa, zdravnik dr. Ottorino Bonotto in gospodinja Vita Kretič Umrli so: 79-letr.a Elizabeta Timeus, vd. De Bortoli; 64-let-ni Giuseppe Scaramuzza; 77-letna Vincenza Budle; 44-letna Maria Minca, por. Buttignoni; 76-letni Gino Zamarin; 49-letr.'a Giovanna Viola; 54-letni Car-mela Tagliapietra; 46-letna Maria Stola, por. Rossi; 70-letni Giuseppe Colonni; 40-letni Carlo Ar.dreini; 94-letnl Luigi Maz-zega. NOČNA SLUŽBA LE*-^ V mesecu ok.tpbrh. deče lekarne nečno « pe-Biasoletto. Ul. Roma bangher, Ul. sv. Justa » ^ar, zoni,- Ul. Settefontane f, vi9| chio, Ul. Ginnastica 4 , žli3 Ulilo, Ul. y Goldonijev trg 8; H gitea. v Barkovljah in Nicoli v .»^bo-nju imata stalno nočno si STRELSKE VAJE NA,u BAZOVIŠKEM STRELIH TRST, 21. (RIO) . ,.treu»e viškem strelišču bodo ^ ^ s puškaihi 23.. 'oktobra , 7,00 do 17,00 ure. ■ I RADIO I** JUG0SL.C0NE TBST5 (Oddaja na srednjih v 212.4 m ali 1412 Kc NEDELJA 22. 10. . po- 7.00: Jutranja glasba; ‘;„nrcšl: luniijo e*-—. ročila v ital. in, objava r05ila 7.30: Napoved časa - P7.45: 1 . slov. in objava sPor»“ajtijsK5 “Jj tranja glasba; 8.30: (Slov.); 9.00: Ope"tn 9.30: Kmetijska ura Bujščino (hrv,); U;«'m (sgj; je; 11.45: Našim ženam (s,0v. 12.00: Glasba po -), 12.00: Glasba PO *e.lja£ oW,V. 12.45: Poročila v ital. h jssa sporeda; 13.00: NaPJLjava 5lJ?nri; poročila v slov. m ojjgg da; 1315: Pojo P'on'^v.): 1^ 13.30: Pionirska ura ( GlaSl>s r ko pišem pismo; 14.w- „ željah (ital.). 17.00: Oddaja. za 17.0U: uaaaja. £5eni ^ (slovJ; 13.30: LJa(j£X* j8-45; L skih narodnih P.es% Xo- Ka) vn’ ročila v hrvaščini; l9-7°jOiS: g. vam pnpravili fit^-ljjpjved j. ročila v ital.; 19.30 NgP^. 0( sa - poročila v poli11^ stralna glasba; operni , pregled (ital.);.,21z% koncertni solisti, 22.. • LanKa -. pregled (ital.);.,220'°'Zadnja & plesna glasba; 23.00- zadnja ročila v ital., 23.00. a dn . ročila v slov.; 23'10n?siev o se opravičujejo množičnih v Saj se je tako —o« t v dobro znanem ■Hi r,U,, z2attijeve oljarne tayu .®ltrame, ki dela v Sol- Pobira članarino konfederacijo dela, so dikalnih vrst, češ da delodajalci niso hoteli sprejeti sindikalnih predlogov in da je dobro, če se sprejme to, kar delodajalec ponudi. Vsaka sindikalna borba je trda in neizprosna. V ka. pitalističnem sistemu je ta bor. ba nujna in neizogibna. Proti samodržtyu delodajalca mora biti trdna borbena enotnost volje delavstva. Sindikalne organizacije morajo voditi sindikalno: borbo na podlagi vsega tega, kar delavstvo žeii Zapomniti si morajo tudi to, da sleherna kapitulacija in sleherna slabost privede do nadaljnjih kapitulacij, ki škodijo delavskj stvari. To je mišljenje večine delavcev in uradnikov, posebno pa še tistih kategorij, ki so najbolj prizadete. Življenje navadnega težaka Vzemimo primer navadnega težaka. Nima stalne zaposlitve. Dela pri gradbenem podjetju in je odvisen od vremena, če bo delal ali pa ne. Delavec ima ženo in pet' otrok v starosti od dveh do 11 let. Njegovi mesečni prejemki skupno z družinsko doklado in drugimi dokladami znašajo okoli 30.000 lir. Oglejmo si pa malo sedaj-koliko porabi ta družina za najnujnejše vsakodnevne potrebe za zelo nizek življenj- ski standard. najemnina za sobo in kuhinjo 4.000.— mleko (2 1 dnevno) 3.600.— kruh (2.50 kg dnevno) 7.500.— meso (1 x tedensko 1 kg) 2.500.— drva (5 stotov mesečno) 5.500.— sladkor (8 kg) 2.400.— maščoba (olje, maslo, slanina) 4.700.— testenine (6 kg na mesec) 1.200,— riž (6 kg na mesec) 1.200.— zelenjava (100.— lir dnevno) 3.0C0.— luč 800,— 36.400.— V gori, navedenih vsotah nismo všteli niti obutev, ne oblačil, ne raznih potrebnih popravil itd. Temu delavcu naj bi po prvem sindikalnem predlogu za povišanje mezd pripadal mesečni povišek 880.— lir: delodajalci so ponudili 400.—. Po drugem sindikalnem predlogu naj bi mesečni povišek znesel 800.— lir na kar so industrialci ponudili 440.— lir. Ko smo se razgovarjali z delavcem nam je z grenkobo po-: vedal, da bodo uradniki prve kategorije deležni 11.500.— lir mesečnega poviška po sindikalnem predlogu. 11.500.— lir proti 880.— lir na mesec. Te gole številke dokaj jasno opravičujejo mnenje, ki ga ima delavstvo o lastnem sindikatu. Splošna zveza dela naj razmišlja nad tem, ker se ji bo drugače zgodilo kakor tistemu generalu, ki je v odločilnem trenutku ostal brez vojske. Občinski tajnik iz Šent Petra ob Soči žrtev prometne nesreče V Sentpetru ob Soči je prišlo do težke prometne nesreče, katere žrtev le postal tamkajšnji občinski tajnik Lino Pavan, star 41 let in doma iz Ronk. Do prometne nesreče je prišlo, ko se je Pavan no opravljenem poslu vračal v Ronke. Zaradi popravila na cesti je trčil s svojim motorjem v drug motor, last mlinov pri Turjaku. Ponesrečenca sq takoj, prepeljali v tržiško bolnišnico. Pavan je imel zlomljeno hrbtenico ter prebito lobanjo. Ponesrečenec je izdihnil. Na kraj sam ie takoj prišla policija in sodnijske oblasti, da bi ugotovile, kdo je nesrečo za. krivil. Motor občinskega tajnika je s tako silo treščil y motor drugega ponesrečenca, da se ie spremenil v kup neuporabnega železa. Vest o žalostni nesreči ie prebivalstvo močno ganila. Nesreča ne počiva V Drevoredu XX. septembra se je 361etnemu Alfonzu Cortese iz Ulice Cavour 12 pripetila lažja nesreča. Ko se je na svojem kolesu peljal proti podgorski predilnici, kjer je zaposlen, mu je nenadoma skočil pred kolo pes. Kolesar se je zaletel vanj ter izgubil ravnotežje. Medtem ko je pes samo malo zacvilil ter preplašen zbežal, si je Alfonz poškodoval levo koleno. Tudi 71 letni Anton Bosa iz Koprive je padel s kolesa. Vzrok padca ni znan. Vendar se ie precej poškodoval. Poleg ran, ki jih je padec povzročil po čelu in nosu. je dobil tudi lažji pretres možganov. V bcl-r.ici so mnenja, da bo ozdravel v 40 dneh'. Na delu v Sv. Mihaelu na Krasu se je poškodoval kamnosek Ettore Moro star 26 let ter stanujoč v Sv. Mihaelu. Med . klesanjem skale mu je namreč odletel izped dleta drobec kamna v desno oko. Zdrav, niško pomoč so mu nudili v bolnici pri Rdeči hiši. Zdravniki so mnenja, da bo ozdravel v dveh tednih, če ne bodo nastopile kbmplikacije. Na domačem dvorišču je iz neznanih vzrokov Dadla (kletna Josipina Boškin iz Ul. Vit-torio Veneto 70. Pri padcu si je zlomila levo roko j; zapestju. Z avtom Rdečega križa so po-nesrečenko odpeljali v bolnico Brigata Pavia, kier bo pod zdravniško oskrbo okoli tri tedne. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 15. do 21. oktobra 1950 12 rojstev, 11 primerov smrti, 7 vknjižer.ih porok in 6 porok. Rojstva: Padovan Mavricij, Del Moro Roberta, Coluccino Sergej, Komic Marija, Planis Marija (rojena mrtva), Colenc Emanuela, Casali Mariagrazia, Vidoš Gualtier, Vidoš Alojz, Pettarin Jožef, Bassano Fulvia, Furlan Anr.a. Smrti: 79-letni natakar Del Piccolo Aleksander, 61-letni delavec Delpin Izidor, 59-letna trgovska Bensa vdova Alessio Ivanka, 41-letna uradnica Ga-spardis Lidija, 66-letr.'i upokojenec Bonne Ivan, 74-letna gospodinja Bosi vdova Kolenc Elvira, 84-letni zasebnik Mazzon-ni Gaetano, 92-letr.a gospodinja 2nidarčič Rosa, 76-letni trgovec Rodaro Mihael, 76-letni upokojenec Colautti Viktor, 5 ur stari Pettarin Jožef. Vknjižene poroke: zdravnik Brancaccio Mihael in učiteljica Compagr.one Elisa, upokojenec Parnzan Rok in gospodinja Campanile Conceta, industrijec Ozbat Jurij in zasebna uradnica Tonon Franca, uradnik Qua. li Srečko in uradnica Caenaz-zo Italica, orožnik Bruschi Gui-do in gospodinja Maurič Ljudmila, natakar Krupi Pavel in gospodinja Del Biar.co Lojzka. Poroke: elektricist Barac O-lir.do in tkalka Patrocino Elda, uradnik Traversa Viktor in go. spodinja Steni Livia, agent javne varnosti Pisaroni Jožef in uradnica Dollia Renata, častnik italijanske vojske Capellini Karel in uradnica Sapunzacchi Periclea, občinski uradnik Ber-tossi Pavel in občinska uradnica Melandi Ema elektromeha. nik Margia Alojz in gospodinja Ar.glana Elda. Sestanek odbora za določevanje cen Na prefekturi se ie sestal odbor za določanje cen, ki je razpravljal o predlogu posvetovalnega organa, ki ga je predložil na eni izmed prejšnjih sej. Sestanku so prisostvovali predstavniki goriškega gospodarskega življenja. SPD k Doberdobskemu jezeru Prihodnjo nedeljo 29. oktobra priredi Slovensko planinsko društvo v Gorici popoldanski izlet z avtobusom k Doberdobskemu jezeru. Podrobnejša pojasnila bomo udeležencem sporočili prihodnje dni. kino = 14.30: «Peščena vrv», VERDI, B. Lancaster. VITTORIA, 15: «Ljubimci mrtvega mesta« V. Mayo. CENTRALE, 15: «Deček z zelenimi lasmi«, P. 0’Brien. MODERNO, 15: «Ne zapusti me«, S. Forrest. EDEN, 15: »Prehod na severo-zapadu« S. Tracy. SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Haznadainče hiše v lil, flscoli Občinski upravni odbor se je pretekli teden sestal dvakrat, in sicer v četrtek in petek zvečer. Na obeh sejah so odborniki proučili in odobrili številne sklepe. Pri prvi seji so odborniki najprej razpravljali o udeležbi predstavništva goriške občine, kateremu bo načeloval sam župan, na zborovanju italijanskih občin, ki je bilo včeraj v Rimu. Nato so v grobih obrisih sestavili dnevni red za pri-hbdnje' zasedanje občinskega sveta, ki bo 9. novembra. Med drugim so nato odobrili sledeče sklepe: seznam družinskega davka za leto 1950 in 1951; glavni seznam občinskih davkov; obnovitev pogodb z zavodi S. Jožefa in Notre Dame v zvezi z občinskimi prispevki za šole. V zvezi s šolstvom so se odborniki nato pomudili pri prošnji zavoda Dante Alighieri, ki prosi, da bi mu občina dodelila bivšo hišo Balilla r.a Ca-terinijevem trgu. Na predlog odbornika profesorja Vigiana Antonija je občinski odbor sklenil odložiti reševanje tega problema na katerega se bo povrnil po natančni proučitvi splošne situacije mestnih šol in potem ko bodo pristojne oblasti dokončno dodelile omenjeno stavbo občini. Prvo sejo so zaključili s sklepom da bodo povečali javno razsvetljavo v Ulici Grossi, Ulici Gibelli in v slepi ulici med ulicama Buffolini in Čampi. Drugo sejo so otvorili z zanimivim poročilom odbornikov doktorja Polesija in doktorja Grusovina v zvezi s stanjem v Ulici Ascoli s tamkajšnjimi razpadajočimi stavbami ter z načrtom, po katerem naj bi se ta del mesta gradbeno preno- vil. V tej zvezi se je razvila! obširna diskusija, ki se je za* ključila s predlogom, da se bodo na ta problem povrnili ob povratku župana in drugih od* bornikov iz Rima. Nato so pre.; šli k ostalim točkam dnevne* ga reda in odobrili preureditev nove občinske mlekarne pri Glavnem trgu in takojšnji za* četek del za novo pregrajo zavoda Oddonne Ler.assi. Kar se tiče novih pločnikov pred novci palačo Esso na Travniku je od* bor odobril predloge, ki jih je dal v tej zvezi občinski tehničš ni urad. Nato je spregovoril odbornilž doktor Levi o iniciativi odbora Rdečega križa, ki namerava vpeljati tudi med dijake srednjih šol zdravniško pomoč k®* tere se že poslužujejo. Odborniki so z veseljem sprejeli ta predlog in sklenili, da bodo občinski prispevek določili nal podlagi programa praktične vpeljave te pomoči. Nato so sklenili, da bodo ob državneibi zborovanju pešcev v Gorici da. li za delegate rja razpolag® dvorano občinskih stanov na gradu. Sejo so nadaljevali s pretresanjem šolskih problemov in v tej zvezi odobrili sklep dodelitve nadaljnjih pet razredov strokovni šoli v Ul. Favetti ter dodelitvi še dveh učilnic osnovni šoli v Ločniku. Nato so odoj brili takojšnjo popravilo lesenega mostička čez potok Koren' pri meji in ob zaključku so vzeli na znanje še dve sporočili župana od katerih se prva tiče ostavke upravnega sveta civilne bolnišnice. Nadalje so y zvezi z bombnim napadom na delavnico tvrdke Koren obsodili to dejanje >, * Konieaeracijo d -<:asom izjavil, da to, oseSh veliko zmago, te v S1 Ugotovili, da oljarna kovnih smeia najeti novih de- 0 mbči celih 7 mesecev, gače pPa ,?eiavci mislijo dru- d3 vsi 0ni, ki so t ^ldar ,V Svobodne sindikate iiberi) imajo že za-i taveal?0 «*sto in da so nji-' *e!i ske knjižice že vlo-Pt> pre, ravnateljstvu tovarne, ko tov sedmih mesecev pa kjer >, a5na zbirala delavce, *i bore,- *n najdoslednej-H . 1 ki so v obeh zasedbo a,farne žrtvovali vse, oijan,. j na cesti. Primer r?a>ier ku S!,vHa ^ ie sedanja J*Vo, c ., razdvojiti delav-■°dah Do, sodeč po me- 1 'kiepa P°Polnoma uspelo. N za,mV dan zgubljajo de-J*t in Panje v lastni sindi- ^dovo, ln.° narašča število TZeV> ki hočejo rttem CGIL' Ti delavci h?rb*nalm^ J?ostaU Pasivni in deiavstva bo ohre- « r 50 ri°iSe b° ponovilo to 2o o **avci tovarne Sol-?**kr- ' 4' H* h odgovorili na sestanku, ko je protestne ysi stavkali, sinem Proglasitev Ce bodo H tudi mi^ če bok „ *ver * ’ bom° delali tudi v!- 2ahpaf 5e š‘avil0 °nih> ki „ a> bo , v sindikat vedno hoflniit, ?Vo> da bodo pri k . , th stavkah vsi delali. *ž2avci 0 2 delavstvom ? ki le besed. . --M tistim, lt?taih ohr°v in noČ£'jo ih SPlošn in lepih be!ed. S na a zveza dela pomisli Nk| dde delavce, ki so že b’ ker Ja vrnil* izkazni-’ niso strinjali z do- »S n?!om' Zakaj so ne totkih P Vlšek v enakih 0d- i-^biške c!,*6 delavske in ta bi]Q nr-ai Saj to HtMat so ohr3^’, že lani in »og da]] ’ da bodo dni v pregled, bisiftbdikalnp P8 so >ste- ^Ij j inemu 7aimni1*n ..t naprej v pregled. kS^mlr. Predlog obtitofna 6ri, bič. y *n da z njim ne b d°bro p t^ stvari delavci , 0ri, T«*™ :;c veljajo ^ kr prihajajo ;z sin- Zaključna resolucija ki so jo žene sprejeje na okrajni konferenci ASIŽZ Na drugi konferenci ASI2Z koprskega okraja so žene sprejele ob zaključku naslednjo resolucijo II. konferenca ASIZZ koprskega okraja ugotavlja, da je potrebno izpopolniti organizacijsko obliko za pravilno reševanje ženskih vprašanj na vasi, za sistematično akti-vizacijo žena, za izvrševanje enoletnega plana za čimprejšnjo zgraditev lepše bodočnosti in za utrditev slovansko-Italijanskega bratstva. Zaradi tega soglasno pozdravljamo iniciativo okrožnega odbora SIAU za vključitev naše organizacije v SIAU, kar smatramo za edino pravilno za razširitev organizacije, da postane resnično ljudska organizacija — Ljudska fronta, ki bo zajela vse ljudstvo. Z veseljem se vključujemo k sodelovanju pri izvajanju enoletnega programa Fronte z zavestjo, da bo Fronta o-svojila tudi vsa vprašanja žena in Jih skupno z njimi reševala. Zaradi tega pozivamo vse žene našega okraja, naj sledijo vsem nalogam Fronte pri utrjevanju ljudske oblasti v borbi proti rušilcem naših interesov in proti biatilcem naše stvarnosti. Prispevajte svoj delež pri graditvi in obnovi po naših vaseh in mestih. Podpirajte ljudsko oblast pri njenih naporih za kulturni in gospodarski dvig Istre. Utrjujte in razširjajte moč Ljudske fronte z aktivizacijo njenih članov in z vključevanjem novih članov v njeno organizacijo. Se resneje vzemite naloge pri reševanju prošenj matere in otroka ter vzgoje žena in jih rešujte ob pomoči Fronte. Manifestacija italijanske kulture Kot zaključek vsega kulturnega napredka, ki so ga dosegla italijanska prosvetna društva in Center italijanske kulture, je bila v petek zvečer slavnostna otvoritev zadnjih treh dni, ki naj bi bila mogočen prikaz kulturnega življenja in dejavnosti vseh Italijanov, ki živijo v našem okrožju. Prijazno in cvetoče mesto Izola, si je za te dni nadelo praznično in slovesno zunanjost. Na tisoče zastav in živobarvnih balončkov, slavoloki, napisi, stolpiči z gesli in pozdrava, so vzbujali pozornost in občudovanje udeležencev, ki so prišli z vseh strani ekrožja. Lahko rečemo, da Izola še ni doživela takega dneva. Po ulicah in trgih je bilo živo kot v panju. Vsi prebivalci so zapustili svoja stanovanja in se pridružili navdušenim množicam, ki so občudovale veličastne barvne prizore, igre luči, ki je v pozni jeseni če bolj očarljiva. Čeprav je dvorana «Arrigoni» zelo velika in prostorna, ni mogla pri predstavi sprejeti vseh, tako da je večji del udeležencev moral zavzeti stojišča in še ostati zunaj. Točno ob 20. uri je mešan zbor prosvetnega društva iz Buj zapel za otvoritev himno «Slavma Partija«. Nato je prede sedinik Združenja Italijanov Istrskega okrožja tov. Dante Crollini z govorom otvoril slavnost. Tov Crollini je podčrtal velik pomen te kulturne manifestacije in še posebej poudaril-, da je ves razvoj italijanskega ljudstva na kulturnem področju omogočila ljudska oblast, ki je ustvarila pogoje za dlvig kulture najširšim ljudskim množicam, s tem da je dalg in še daje vso materialno pomoč kulturnim ustanovam in ljudstvu vseh treh narodnosti. V imenu Istrskega okrožnega izvršilnega Lo je nato pozdravil tov. dr. Hlavaty, ki je če-največje uspehe v nadaljnjem delu jn zagotovil vso pomoč ljudski oblasti na temelju enakosti in.pravic vseh narodnosti. Nato se je pričel spored, ki je poslušalce nadvse zadovoljil. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 ■ Telefon 70 PRED "TEDNOM SLOVENSKE KULTURE« Prosvetno društvo v Vanganelu in njegova zgodovina Zanimiv je kulturni razvoj naših istrskih vasi v prvi polovici tega stoletja, od 1900 do 1950. Prav gotovo bo marsikaterega čitatelja, kot je tudi nas zanimalo, kdaj je na tem tako zapuščenem delu slovenske zemlje vzklila težnja po hitrejšem kulturnem napredovanju. Imeli smo priložnost in smo se oglasili v Vanganelu, ki je po pripovedovanju domačinov komaj 150 'et stara vasica. Tu živj razgledan in napreden tovariš Ivan Sabadin, ki je prešel vso dobo zatiranja s tem, da je učil sebe in druge. V razgovoru nam je povedal, da so v Vanganelu v začetku tega stoletja znali citati in pisati samo trije ali štirje prebivalci. «Pri nas od staršev ni mogel mladi človek kaj dobiti gor (se ni mogel ničesar naučiti), ker niso sami nič znali«, je poudaril, medtem ko mu je temna senca šinila čez obraz. Bil je to grenak spomin na težke dni, ko so bile istrske vasi še brez šol in brez učitelja. Leta 1900 v Vanganelu še ni bilo šole. Obstajala je za več vasi V Marezigah, toda pouk ni bil obvezen in je bil obisk zelo nereden. Naravno, da tudi uspeh nj bil dober. Zanimivo je, da je bila v Vanganelu ustanovljena že leta 1905. godba na pihala, ki je imela 10 članov. PREJ GODBA KOT PROSVETNO DRUŠTVO! To godbo je vzdrževalo in podpiralo konzumno in posojilno društvo. Kot 12. leten deček je bil njen član tudi tov. Sabadin. Prvo so se učili himno «Naprej zastava Slave« in «Hej Slovani!« Ko je prišla na obisk in gostova- nje skupina iz sosednjih vasi, so šli naproti z zastavo na čelu in zaigrali našo himno. Po prvi svetovni vojni je malo oživelo zanimanje tudi za prosvetno življenje, toda se ni moglo prav razmahniti, ker so fašisti začeli takoj pritiskati. Slovenske knjige so nekateri sami zažgali, da ne bi imeli sitnosti, drugi pa so jih poskrili. Pravo prosvetno delovanje se le začelo žele za časa borbe. Na skrivaj so se učili v hiši tov. Sabadina igre »Zupanova Micka«, ki je pa niso mogli podati, ker sta dva člana odšla v partizane šg pred uprizoritvijo. Sele jeseni leta 1945. je bilo v Vanganelu ustanovljeno prosvetno društvo «Primorje». Ljudstvo je začutilo, da mu je bilo potrebno. Ob ustanovitvi društva je sprejelo sklep, da bo vsako leto Silvestrovo praznovalo kot ustanovitveni dan društva. Tov. Sabadin in tov. Belič sta šla od hiše do hiše in vpisala 220 članov. Danes ima društvo 270 članov, godbo na pihalo s 15 člani, ki se 5_e pred kratkim osnovala. Pevski zbor ne napreduje tako, kot bi lahko. Dobro deluje dramska skupina, ki obstaja že od ustanovitve društva. Do sedaj je ta skupina uprizorila že več iger kot «2upanovo Micko«, «Koren lečen«, »Na Visokem«, «Mladost očetov«, «Punt», «Zadnje srečanje« ter več enodejank in burk. Ta dramska skupina bi bila zmožna podati tudi večja in težja dela. Na režiserskem tečaju sta bila dva mladinca, ki bosta dala veliko pomoč pri učenju za nastope. Prej je režiral tov. Sabadin sam. Prosvetno društvo ima tudi folklorno skupino, ki šteje osem članov. To bi bilo treba bolj poživiti. Ko bo zadružni dom popolnoma dograjen, bo društvo dobilo primerne prostore in lahko še bolj razmahnilo svoje delovanje. V Tednu slovenske kulture bo dramska skupina šla na gostovanje v Korte, kjer bo uprizorila ((Zupanovo Micko«. Pri gradnji zadružnega doma so veliko doprinesli tudi člani prosvetnega društva. Za nadaljnji razvoj prosvetnega delovanja bo potrebno pritegniti vdč mladine v prosvetno delo. Ni prav, da vsa mladina sama ne pokaže zanimanja za kulturno delo. Prav ona bi morala občutiti, da je potrebno nadoknaditi vse, kar ji je vseh 25 let kratil fašizem. Preveč se je še držijo slabe nav.ade, ples in karte. Naj ji bodo za zgled starejši, ki so v veliko težjih pogojih stremeli po izobrazbi in napredku. Tov. Sabadin je V razgovoru o tem vprašanju dejal: «Za moje dni, ko sem začel hoditi v šolo, je bilo pri nas 90 odst. nepismenih ljudi. Danes jih ni več niti 5 odst. Ce bi jaz imel analfabeta y hiši, bi ga sam naučil pisati«. To bi moralo mladino vzpodbujati, da bi prav tako odločno poprijela za kulturno delo, kot so starejši ljudje za odpravo nepismenosti. Ce kažejo tudi danes veliko zanimanje za kulturo že starejši ljudje, je to znak, da se mladina še ni dovolj zavedla, da je prav njej sami še bolj " potrebna kultura in izobrazba kot pa starejšim. MOSfTINJAJf Vsi vaščani člani SIAU Tov. Ivan Sabadin iz Vanganel a, požrtvovalen prosvetni delavec, vodja zidarjev pri gradnji zadružnega doma, napreden čebelar in slikar — samouk. Vsi člani SIAU in drugih množičnih organizacij se vedno udeležujejo vsakega prostovoljnega dela, bodisi na območju svojega krajevnega ljudskega odbora bodisi izven njega. Tako smo sodelovali v večjem številu in večkrat pri gradnji nove ceste Križišče-Rižana. Prav tako smo prispevali mnogo prostovoljnih ur za naš zadružni dom v Vanganelu. Ce bj vsi člani SIAU iz našega sektorja prispevali sorazmerno v enaki meri, bi dosegli že znatno večje uspehe. Poleg tega smo sami gradili cesto, ki veže našo vas z Vanganelom. Tudi Popis vina Kakor vsako leto bodo tudi letos 0d 23. do 31. oktobra morali po obstoječih predpisih pridelovalci vina prijaviti količino pridelanega vina v tem letu. Prijaviti morajo tudi ti sti, ki imajo morebitne zaloge od prejšnjih let. Popisovali bodo po vseh krajevnih in mestnih ljudskih odborih. Proti onim, ki bi ne prijavili svojega pridelka vina in proti onim, ki bi dali lažne podatke bodq podvzete sankcije. S tem da naši kmetje prijavijo količine pridelanega vina opravijo samo svojo dolžnost. Nekateri se bojijo, da bodo morali za prijavljeno vino plačati davek na promet proizvodov. Ta davek morajo plačati nakupovalci vina in ne kmetje. Obvestilo za kmetovalce Obveščamo vse kmetovalce, da bosta mlela mlina v Izoli in na Rižani za vsa privatna kmečka gospodarstva od 30. X. do 5. XI. 1950. Mlin v Kopru pa od 5. XI. do 10. XI. 1950 Poverjenik c1 na uiertrai’ Čim sem d0-u me pokli- C 2e prejšnji 0o!ilOmraI na d°m ter , ^eoa bom na~ " J** v zgodnjm h fcot je GosP°dinja pa ^ obl S Ho "soma sem. pozabila na to koZ btI izne- •9» na» tn i- t!Pkarica Nada v «sancta .1* b‘I nor,u leS°v brlog. Saj • a-,en Primer. % , * ^ sedel - h? ‘n ko Ja Pisalo bl^nil 2 vstopij je le *o>ie nal ; kar ie bilo *i se 2ipIfrisedem- Vdob-cinn I1 v nasianjač, H 'rt bosudii"^0' ki mi 30 je n či'Ja bi ,iL * prtprauii po- *>! *bolje Jedil navodilom in \j'Hn0 j’1"*1 Podrobno-fle0a šefovega bj/ SfiS j *acuae"3e pa je V. in jedi , maovor zelo »■* - ie ,G°ricIU°„ie ‘“kole: «Poj- 0 ln Poizvedite ka- ° poenal in Sori‘a'n j ^5? - h1 tMožal’, da cem ‘Jdl _ stecp -- to matn nhmoi. Ko malo obmej-> 'e H/""1' SeJSenX *e odprav- \ Hu?r*0a- Premleval be- TuSft kak°36 Pred * i®, da smo v na- — »w v /11*- anevi nekaj pi- sali o gonji proti Slovencem v Italiji; prepričan pa sem bil, da stvar vendar ni bila tako huda. V takih medsebojnih pogovorih je čas hitro mineval in iz svojega polsanjarjenja me je zbudil glas sprevodnika, ki je klical po kupejih: «Gorizia Gorica!« No, sem takrat pomislil, če je v veljavi dvojezičnost, potem pa že ni tako hudo. France se je V svoji zadnji reportaži pošteno zmotil in v svojem članku je pisal o slonih tam, kjer so bile le muhe. Saj celo na železniški postaji imaš dokaz spoštovanja dvojezičnosti , ko zagledaš vrsto dvojezičnih napisov; staži one — postaja, sala d'aspetto — čakalnica itd. Bližal sem se izhodu. Pregledovali so dokumente. «No, hu-dirja, zdaj pa imaš« sem se hudoval sem s seboj. »V listnici imaš le novinarsko izkaznico: dopisnik slovenskega lista. Tu boš gotovo imel sitnosti, budalo, ko si pozabil doma izkaznico, katero ti je izdala občina.« V veliko moje začudenje pa ni bilo tako. Službujoči agent je pregledal izkaznico, poklical zraven stoječega civilista in pokazal name. nSedaj je po meni», mi je blisnilo v. možganih. Civilist se mi je približal z lepim, in GORIŠKA SATIRA prijaznim nasmehom in se predstavil: sKomisar X«. Podal sem mu roko, vendarle še z nekim nezaupanjem. »Vi ste slovenski novinar, kaj ne?« me je ogovoril. «Zal mi je, da govorim zelo slabo vaš jezik, drugače bi vas pozdravil v vaši materinščini. Toda veste, je komaj tri mesece od tega, ko sem pričel posečati tečaj slovenščine. Z mano vred so šele trije ali štirje. Vsi o stali agenti komisar in službujoči uradniki pa so že položili po zakonu predpisan izpit iz slovenščine, kar je glavni in najpotrebnejši rekvizit za službovanje v teh obmejnih krajih. Izvolite le za trenutek v čakalnici), dodelili vam bodo spremljevalca, ki vam bo v olajšavo pri vašem delu. Gotovo ste tu, da bi napisali reportažo o našem mestu, kjer v lepi slogi živita dve narodnosti. Sicer pa se boste sa. mi prepričali o resničnosti mojih besed, ko bosfe priča kako vzorno je urejeno sožitje med Italijani in Slouenci.« Pogovor o prijaznim komisarjem se je nato zasukal na vsakodnevne brezpomembne zade- ve in govorila sva o prometu, vremenu in ne vem še kaj. Prihod spremljevalca, ki so mi ga policijske oblasti dodelile, je pretrgal najin pogovor. Prijazen črnolas fant se mi je predstavil v čisti slovenščini, v kateri je bil komaj opažen južno-italijanski naglas. Fantu se je poznalo, da je že peč let v službi v Gorici in da je imel pogoste stike s Slovenci. Pozdravit sem komisarja in s spremljevalcem, ki se mi je predstauil 2 imenom Calogero, sva se napotila v mesto. Calogero se je tako) opravičil za to spremljanj^ in je dejal, da je to goriški običaj spremljati vsakega tujega novinarja. Po Korzu sem povsod na trgovinah opazil dvojezične napise. V neki trgovini radiosprejem-nikov pa so vrteli slovenske in italijanske plošče. V sredini mesta sva vstopila v Verdijevo kavarno in natakarica naju je ogovorila najprej v italijanščini, nato pa v slovenščini. Ustavila sva se pred Ljudskim domom in Calogero je bil ponosen, ko mi je razlagal, da nizacije. P.red domom sem opazil skupino ljudi in Calogero je povedal, da je to zbor slovenskih učiteljev slovenskih šol Beneške Slovenije, ki so si prišli ogledat vzorno urejeno slovensko učiteljišče na Crispije-vem trgu v poslopju, kjer je bilo prej zavarovalno podjetje INA. Na Crispijevem trgu so se pripravljali za koncert gojenci in gojenke slovenske glasbene šole. »Kaj hočete«, je dejal Calogero, »ko imajo Slovenci kulturne prireditve, je vsaka dvorana v mestu premajhna, saj se naberejo skoro vsi meščani. Videli smo zadnjič pri Prešer. novi proslavi, da je bila Verdijeva, dvorana tako natrpana občinstva, da smo se že res zbali za varnost dvorane same. Zato pa so naše oblasti sporazumno s predstavniki slovenskih organizacij sklenile, da bodo vnaprej prireditve na prostem«. Calogero je imel prav. Na trgu je bila zbrana večtisočglava množica, ki je nemirno pričakovala začetek koncerta. Med imajo tu sedež ilo venske org a-1 občinstvom so se tu pa tam slišali vzkliki nestrpnosti: »Začnite vendar, incominciate». Ni se mi ljubilo, da bi poslušal koncert in poprosil sem Calo-gera, da bi odšla k «Jelenu« na svetovno dobro znan «gulaž». Cologeru je bilo težko zapustiti koncerti ter mi je dejal, da zelo ljubi slovensko pesem, vendarle je pristal na moj predlog in mahnila sva jo kar po Morellljevi ulici. V Ulici Stret. ta, ki se zdaj imenuje Ozka ulica, sem ustavil korak, ker sem opazil stražo na cesti. Na oknu Korenove delavnice je bila V železnem zastoru vrzel in okoli je bilo vse posejano z drobci stekla. Vprašal sem Calogera, kaj se je zgodilo. »Nič posebnega«, mi je odgovoril. «Danes zjutraj ob treh so nastavili peklenski stroj, ki k sreči ni povzročil velike škode. Naša policija pa je takoj p odvzela vse potrebne korake. Ob sedmih zjutraj je bilo že ustavljenih okoli dvajset ljudi in med njimi smo zasačili krivca, ki spada v krog še maloštevilnih ne-razsodnežev našega mesta«. Nekdo me je pozdravil, bil je tajnik goriške občine, katerega sem že več časa poznal. Oprostil se je, ker mora pohiteti v urad, kjer ga čaka kopica dela. Sinoči je bila seja občinskega sveta in mora skrbeti, da bo zapisnik seje točen v obeh izvodih, v. italijanščini in v slovenščini. Bil je truden, ker običajne občinske seje zahtevajo mnogo časa, ko sproti prevajajo vsak italijanski govor v slovenščino in ravno tako vsakega slovenskega v italijanščino. Calogero je po odhodu tajnika nadaljeval: »No, sedaj vidite sami, kako hitro mi ukrepa-mo, ko gre za obrambo katerega si bodi Goričana. Pa naj si bo ta Slovenec ali Italijan po rodu. Število nerazsodnežev in nestrpnežev našega mesta se stalno niža. Danes smo jih aretirali okoli dvajset, če bi se drugič še kaj takega zgodilot bi to število gotovo še padlo. Gorica....« «Gorizia centraje». Močan glas S pristnim južnjaškim na-glasom me je zbudil. Vlak je dospel v Gorico. Zraven mene je nekdo, v katerem spoznam urednika italijanskega časopisa zagodrnjal sosedu: sMaledeti š’ciavi! Soli i se meti le bombe. Invece de ciamarli solo in guestura, come che t ga fato in sti giomi passai, i dovaria me-terli dentro tuti quanti!» Pomel sem si oči in šele takrat sem se zavedel, da so bile dvojezičnost in enakopravnost Slovencev v Gorici le prazne sanje. M-n. Soored kubi prireditev ob ..Tednu italiianske kube" DANES 22. T. M. V IZOLI: Matineja za pionirje ob 9.30 v dvorani «Arrigonir> s sodelovanjem pionirjev iz Kopra, Izole, Pirana, Buj, Umaga, Novega grada. Skeči, ritmične vaje, pevski zbori, recitacije itd. * * * Zaključna manifestacija pregleda italijanske kulture. Množični zbor (Slavna Partija) s solelovanjem zborov iz Buj, Brtonigle in gostov iz Pulja in Rovinja. Zaključni govori. Nastopi godb iz Sp. Lucije, Buj, Izole, Portoroža. Baleti in folklorni nastopi skupin iz Rovinja (gosti), Portoroža, Momjana, Buj in Grožnja na. Nastop godbe iz Pirana, harmonikarjev iz Izole, mandolini-stov z Reke (gosti). Slovenski pevski zbor, zbor iz Rovinja, iz Pulja (gosti), zbor iz Pirana, mladinske brigade kA. Bonifacio« iz Momjana, Brtonigle. Pričetek sporeda ob 14.30 na prostem (Pristaniški trg): ob slabem vremenu bo nastop v zaprtem prostoru. * * * V DVORANI «ARRlGONI» OB 15. URI: Množični zbori (Slapna Partija) s sodelovanjem zborou iz Buj, Momjana, Brtonigle, Rovinja in Pulja (gosti). Zaključni govori (sprejem delavskih delegacij). Godba iz Pirana, Sv. Lucije in mandolinisti z Reke (gosti). Slovenski pevski zbor (gp. sti), zbor iz Brtonigle in Momjana Nastop dramske skupine Rovinja (gosti). * * * V DVORANI «ODEON» OB 16. URI; Nastop zborov iz Buj, Pulja (gosti) in Portoroža, hrvat-ske folklorne skupine (gosti) tn iz Grožnjana, harmonikarjev iz Izole in godb iz Buj in Portoroža, dramske skupine mladinske brigade «A. Boni-jacio«. * * * VEČERNA PRIREDITEV V DVORANI sARRIGONI» OB 20. URI: Nastop dramske skupine iz Umaga, iz Izole, Nastop sindikalne dramske skupine iz Kopra. Nastop folklorne skupine iz Rovinja (gosti). t z za ta objefct smo prispevali veliko število delovnih ur v namenu, da si izboljšamo dovozno pot v vas. V naši mali vasici so prav vsi včlanjeni v SIAU. Strnjeno sodelujejo tudi pri vsakem prostovoljnem delu, ki je namenjeno predvsem izboljšanju iti napredku našega gospodarstva. Člani, ki ne bi hoteli sodelovati pri naših množičnih organizacijami in z ljudsko oblastjo ter Pri vsestranskem delu, bi gd mi izločili iz naše antifašistične organizacije, ki povezuje vse poštene demokrate ne glede na narodnost. Zavedat; se moramo. da gradimo socializem in Za n Vi°vo izgradnjo bo treba še mnogo truda in požrtvovalnosti. Le tako bomo dosegli začrtane si cilje, v prvi vrsti, da bojno živelj svobodno in na dostojni ravni, vredni človeka. Med člani naše SIAU je bilo mnogo govora o tem, zakaj ne izdajo vsakemu članu izkaznico organizacije? Do sedaj teh ni bilo mogoče izdatj iz tehničnih razlogov. Kakor hitro je bilo to vprašanje rešeno in je naš odibar prejel izkaznice za vse člane, smo se takoj sestali in si jih razdelili, da se lahko izkažemo. da smo pripadniki or-Aizacije, ki je zirastla v NOB in v socialistični revoluciji. Zaman pričakujejo tisti, ki nočejo z namj sodelovati in pomagati pri gradnji socializma, da se bodo povrnili nekdanji časi izkoriščanja. Preveč smo pretrpeli, da ne bj spoznali njihovih namenov z našim ljudstvom in tudi nismo pozabili, kako so delali z njim, ga gospodarsko izmozgavali in raznarodovali. Preveč žrtev smo imeli, da bi pozabili na vsa njihova zla dela. Naj omenimo 'že to, da nas je prevzelo izredno zadovoljstvo in ponos, ko smo prejeli izkaznice SIAU. Hkrati pa smo se odločili, da bomo kot njeni vestni člani izpolnjevali prevzete naloge in delali za dograditev gradbenih objektov in ostalih javntih del, ki bodo izboljšali naše splošno gospodarsko stanje. Piran Simullanka mojstra Puca V petek 20. t. m. ob 20. uri zvečer je odigral v hotelu Metropol v Piranu šahovski mojster Stojan Puc simultanko proti 22 šahistom. V triurni igri je dobil 20 partij dočim sta tovariša Ferluga in Plesničar remizirala. Pred simultanko je predsednik šahovskega društva v Piranu tov. Plesničar pozdravil gosta in mu želel srečno bivaT nje med istrskimi šahisti. Simultanka je bila odigrana ob prisotnosti večjega števila «kibicev». Na simultanki je igralo 16 dijakov Pomorskega tehnikuma. * * • Občni zbor šahovskega društva v Piranu bo v torek 31. oktobra v dijaški menzi Pomorskega tehnikuma y Piranu. H&MORSKI DNEVNIK Polna zaposlile« in Zflruženi naram L s 3————————1 Milijoni brezposelnih na svetu in strah pred novo krizo prisilila kapitalistične države k razpravljanju o tem problemu Milijont brezposelnih v svetu 1«' Strab p/cd novo krizo so na* potili posamezne države v glav. države Zahodne Evrope, go se odločile za določene repe, sloneče na izkušnjah in "iti tridesetih let. Te ukrepe enujejo apoiitika polne zapo-litve». Tajništvo OZN »n Eko-oskotcrialni svet sta pri*e-i ankete in študije v okviru uŽenih narodov o politiki zaposlitve. To njuno pri* fcdevanje je rodilo določane predloge. Tt predlogi so bili predmet Živahne diskusije na zadnjem Zasedanju Ekonomsko-socialne-gA sveta v Ženevi. Diskusija ft pravzaprav pokazala, da sta Jve vrsti držav — na eni strani IjŠDA, na drugi pa vse ostale težave (FLRJ v Ekonomskoso-iStfnem svetu ni zastopana, ko-fninformovske države pa v nje* govem delu raso sodelovale.) Glavno v nastopu ameriške delegacije na tem zasedanju je fcila želja, naj ZDA ne prevzamejo nobene mednarodne obveznosti glede vprašanja polne zaposlitve. Glavno v nastopih drugih držav pa je bila bojazen, da ne bi nastala kriza (kare center bi lahko bile samo JA), proti kateri bi bile posamezne države brez moči, če Ke bi bili storjeni skupni ko-faki za r.jeno ublažitev. Delegati zahodnoevropskih držav, za katere je vprašanje polne zaposlitve najvažnejše, so se strinjali v tem, da morajo biti ti ukrepi na liniji predloga, ki so ga sprožili izvedenci Združenih narodov. Po tem predlogu naj bi vsaka država že pred začetkom krize pripravil? protiukrepe, tako da bi se avtomatično uveljavili, brž ko bi bila kriza zavzela določeni obseg. Pripraviti takšne notranje ukrepe naj bi bila mednarodna obveznost vseh čla nic Združenih narodov. Vsaka država naj bi določila stopnjo zaposlenosti, ki jo ima za polno zaposlitev (v industrijsko razvL tih kapitalističnih državah menijo, da je polna zaposlitev, če je brez dela dva do pet odstotkov industrijskih delavcev). Ce število brezposelnih v kaki državi v treh mesecih prekorači tako določeni Odstotek, bi bilo treba uporabiti sledeče ukrepe: obsežna javna dela, vštevši investicije v nacionalizirano industrijo, transport in javne u-sluge, znižanje neposrednih dav kov in socialnih dajatev; zagotovitev minimalne cene za določene kmetijske proizvode in surovine. To naj bi bil program, da bi se med krizo povečalo povpraševanje. Toda ti ukrepi naj bi bili samo del stalne politike polne zaposlitve, Ta stalni program naj bi zajel ureditev privatnih in javnih investicij ln upostavitev obsežnega socialnega zavarovanja kot ukrepa za stabilizacijo konjukture. Ti predlogi izvedencev pomenijo pravzaprav sistemizacijo ali malone kodifikacijo ukrepov in id*j, sproženih v Za- hodni Evropi od leta 1930. Predstavniki teh držav so se v Ženevi zelo sklicevali na uspehe, ki jih je dosegla v tem oziru Zahodna Evropa. Toda vsi ti «uspehi» so odvisni od blaginje ZDA. Ciklična kriza v ZDA bi pomenila tudi krizo za ves kapitalistični svet, pomenila bi «izvoz brezposelnosti)) iz ZDA v druge kapitalistične države. Tega se boje vse kapitalistične države in zato zahtevajo, naj bi storili tudi mednarodne ukrepe, ki bi preprečili, da bi kriza v tej ali oni državi zajela tudi druge države in razbila vse njihove napore za ohranitev polne zaposlenosti. Čeprav so oborožitev in drugi ukrepi, h katerim se zatekajo zdaj v svetu, zmanjšali neposredno nevarnost krize, vendar so še činitelji, ki delujejo v smeri nadaljevanja začetih naporov za ohranitev polne zaposlenosti. Neuravnovešene plačilne bilance (vse zahodnoevropske države imajo stalne in velike deficite nasproti ZDA), akumulacija takih rezerv v ZDA, medtem ko druge države nimajo znatnejših zlatih in deviznih rezerv, prenehanje prejšnjega mednarodnega financiranja, vse to pomeni za Zahodno Evropo ne le odvisnost od ZDA, marveč povečuje tudi občutljivost in brezupnost Evrope v primeru krize. Izvedenci Združenih narodov so predlagali sledeče mednarodne ukrepe: države naj bi se po. svetovale o sklenitvi mednarodnih sporazumov, s katerimi bi bilo odstranjeno neravnotežje trgovinskih bilanc; vlade naj bi sestavile programe za izvoz kapitala (kolikor privatni kapital ne bi poskrbel za ta izvoz, bi vlade držav, ki izvažajo kapital, dajale Mednarodni banki na razpolago ustrezne vsote); če bi zaradi krize v ka. ki državi njen izvoz nazadoval, bi dala tista država določene vsote svoje valute na razpolago državam, katerih izvoz se je zmanjšal. Države, ki bi prejele valuto, bi z njo povečale svoje nakupe v državi, ki bi jo ogrožala kriza, s čimer bi se mednarodna menjava povečala in kriza ublažila. Zakaj ZDA ne morejo privoliti v mednarodno reguliranje polne zaposlitve? Izkušnje Zahodne Evrope tridesetih let kažejo, da je politika polne zaposlitve v obsežni državni intervenciji v gospodarstvu. Ta intervencija Je šla v primeru Anglije do nacionalizacije nekaterih osnovnih sektorjev gospodarstva. Zadela je tudi zunanjo trgovino in izvoz kapitala Politika polne zaposlitve je pravzaprav politika, s katero slušajo zahodnoevropske države doseči stabilizacijo kapitalizma. ZDA zdaj v takšno politiko nočejo privoliti. Njihova politika je »politika svobodnega konkurenčnega gospodarstva«, ki ustreza ekspanzionizmu ameriškega kapitala. GOSPODARSTVO 1 TRG 0 VINA e IN Dl! S TRI A ♦ PROMET ♦ FINANCE I trii tečni za valute m Odmevi na lrqu i lesom in pri Iramilnem prometu skozi Trst Od dne 6. t.m, naprej je uvedla Avstrija namesto dosedanjega sistema trojnih tečajev šilinga samo dvojni tečaj. Opuščen je namreč dosedanji ob 10 Sv. Just - Montebello ob 15 Skadeni - Olimpija Na Opčinah ob 15 Opčine - Mezgec V Nabrežini ob 15 Nabrežina - Kontovel Obe shunini nogometnega v borbi za orvo mesto prvenstva SKUPINA A„ V Strunjanu ob 15 Strunjan-Piran V Brtonigli ob 15 Brtonigla - Umag V Bujah ob 15 Bu|e -Arrigon! V Novem gradu ob 15 Novi grad-Meduza Skupina B (enajstorice cone A) Videli smo, da je edini Mcm-tfbello preteklo nedeljo presenetil z nepričakovano visoko imago nad Nabrežino. Pričakovali smo sicer, da bo Monte-Uello močna enajstorica, vendar pa nismo pričakovali tako Visokega poraza Nabrežine, ki Je bila ena izmed resnih tekmecev za prvo mesto. Danes pa se bosta na našem stadionu srečali dve ekipi, ki sta preteklo nedeljo z lahkoto premagali svojega nasprotnika: to sta Sv. Just in Montebello. iPo prognozi je favorit današnje tekme vsekakor Montebel-!o. Ne moremo sieer priseči, vendar p? bo Montebello tudi danes svoj položaj na prvem mestu lestvice še bolj utrdil, če bo odigral kot v nedeljo, Popoldne pa bo na istem stadionu zanimiva tekma dveh predmestnih okrajev, to je med Skednjem in Olimpijo iz Sv, Alojzija. Obe enajstorici sta preteklo nedeljo izgubili in bosta hoteli danes vsaj popra, viti položaj na lestvici. Skedenj je sicer bcjjšn enajsterica, vendar ima tb napako, da gl nedisciplinirana in Ja vrhu tega v nedelja že »redi tekme izgubila enega svojih najboljših igir«la»v Drrkarj*, ki se je bil ponesrečil- Stvar sicer ne bo tgko hude, vendar bo moral verjetno Derkpr izostati vsaj za nekaj časa z nogometnih igrišč. Prav zato bo imela Olimpija lažje delo in, če bo zijala postaviti na Igrišče borbeno in resno enajstorice, je možno, da se j! zmaga posreči. Prav gotovo zanimiva tekma bo med enajstoricama Opčin ln Mezgeca. Obe enajsterici st.a si v nedeljo zaslužili zmago in danes si bosta hotelj utrditi svoj položaj na lestviei. Favorit v tej tekmi so vsekakor Openci, ki igrajo na lastnem igrišču. Kaj pomeni to, ve vsakdo, ki je že prisostvoval kakšni tekmi. Openci bodo prav gotovo imeli ob robu Igrišča veliko število svojih navijačev, ki jih bodo na vse grlo bodrili. Zadnja tekma dneva pa bo v Nabrežini med domačo enej- storico in Komtovelom. Prav gotovo bodo gostje morali kloniti pred Nabrežino, ki se bo hotela maščevati za nedeljski poraz. To bi pač bile v kratkem prognoze današnjega dne. Gotovo p? je, da poznamo je vse premalo naše enajstorice, kar pomeni, da tu in tam lahko postavijo ekipe prognoze na glavo in dosežejo to, kar si vsaka enajstorica želi ln se tudi za to bori, to je -zmago. Skupina A (enajstorice Istrskega okrožja) Piran se bo danes preselil s svojimi fgrald v Strunjan, kjer jih čaka prva tekma letošnjega prvenstva. Jasno je, da gre prognoza v prid rutiniranih Pirančanov, medtem ko se bo enajstorica Strunjana letos prvič borila v našem nogometnem prvenstvu. Težjo pot bo gotovo imela enajstorica Umaga, ki se bo danes borila proti odlični Brtonigli. Znano je, da imajo v Brtonigli dobre igralce in tudi Danes v Kopru novi lahkoatletski prvaki Kdo bo ekipni prVak: Piran ali SV. iVan? Kdo bo novi ekipni prvak za 1950-51. Piran ali Sv, Ivan? Težko je izreči sodbo, ker še ne vemo, kakšne sile in modi bodo zastopale eno kakor tudi drugo društvo. Piran je imel v lej panogi monopol in vsa leta je nemoteno sedel n« »prestolu« prvega mesta, Toda letos si Je Sv. Ivan zadal nalogo ustanoviti dobro in borbeno ekipo ter bo skušal danes otež-kočiti pot Piranu, v glavnem bomo daneg opazovali borbo med dvema velikanoma, Ostaja moštva bodo tu pa tam posegla vmes s svojimi dobrimi atleti jn marsikatero si bo štelo v čast, da ima v svojih vrstah prvaka kake panoge, Vsekakor bo zanimivo slediti tej ostri borb; in morda bomo lahko prisostvovali kakemu prav prijetnemu ali pa tudi neprijetnemu presenečenju za eno ali pa dirugo ekipo, Svetovno prvenstvo v košarki igra danes s Perujem V Buenos Airesu je bila seja organizacijskega komiteja za svetovno prvenstvo v košarki, Udeleženci so bili izžrebani v Zmaga jugoslovanskih mojstrov proti tržaškim šahistom V četrtek, 19. t.m. je bil v Kopru v mali dvorani mestnega gledališča dvoboj na štirih deskah med jugoslovanskimi Šahovskimi mojstri in trlaškimi šahisti. Na peti deski te igral neoficlalno izven konkurence tajnik Šahovske zveze Slovenije tov, Kapus Ernest. Predsednik izvršilnega od bo ra Šahovske zveze I*trskeg« okrožja tov. Boris Kermavner ■je pozdravil Jugoslovanske šahovske mojstre in tržaške ša-hi*t*. Omeni] je, da je to prvo žahovsiko srečanje med Trstom in Jugoslavijo, ter podal nakaj podatkov o mladih jugoslovanskih mojstrih, ki *o igrali na blejskem turnirju ln to sedaj Istrskega okrožja. Nato ja pojaJravil trža*ke te- histe v imenu Šahovske zveze Jugoslavija tov. Kapus in izrazil željo, da bi se sedaj vzpostavljeni stiki na šahovskem polju med Trstom in Jugoslavijo pojačili in nadaljevali. 2a[ je Šahovsko društvo Bula v zadnjem momentu iz neznanih razlogov brzojavno odpovedalo udeležbo, tako da se match Koper-Pula na 8 deskah, ki bi bil istočasno v isti dvorani, ni mogel vršiti, Preložen m na kasnejši čas. Jugoslovanski roojatri in tr. faaki šahiati so igrah z upora* bo šahovskih ur v hitrem tur-nlrakcm tempu — <0 potei v J urah. Najprej je položil oro|. je tov. Medvešček iz Trsta, ki le igral izven konkurence proti tov. Kapusu. Po dveumi eno* ki borbi Je prišel tržaški mojster dir. Daveglia proti mojstru Maitanovlču v nekoliko »lafešl položaj, v časovni stiski ie napravil grobto napako v skoraj izenačeni poziciji. Nato Je po 22. potezi predal partijo dr. Berginc, ki je igral proti mojatru Kudtrerju. Tudi on ja napravil hudo napako in «a takoj vdal. Tretji je kapituliral pred mojstrskim kandidatom Šiško dr. Paulin iz Trata. Igrala »ta samo še mladij Filipovič iz Trota proti najrrvlnjše* mu Jugoslovanskemu mojstru — 17-letnemu rvkovu. Filipovič je imel konja za stolpa, sicer pa 8 kmetov proti 8 kmetom Ivkova, Da je pravilno nadaljeval, b) bil is»flll remis. Igral Pa Je tvegano na zmago, napravil napako, izgubil konja m »e nato po nekaj potezah v brezupni pozi olji vdal. Tako Je bil Uid tega prvega prijateljskega srečanja med mladimi ju gosi o-vanskimi šahovskimi mojstri in tržaškimi šahiati 4 proti 0 v škodo Trsta, posamezne skupine, Reprezentanca Jugoslavije bo igrala u JI, skupini z Brazilijo irt Perujem, Ostale reprezentance so razdeljene takole; J. skupina; ZDA in Cile; 111. skupina; Španija, Egipt in Uragvaj; IV. skupina: Argentina in Franclja, Tekmovanje se začne v nedeljo 22, t.m, Jugoslavija igra s Perujem, Cile 2 ZDA, Argentina s Francijo, Egipt pa Z Vra-g uajem. Ob OJ slail Mae kolesarske dirke okoli Danes bodo vsi najboljši kolesarji, razen Colje (ki sodeluj« na dirki okoli Lombardije) sodelovali pri krožni kolesarski dirki okoli Izole, ki Jo prireja kolesarski od*efc ZDTV v Kopru, Prog* bo dolga Bo km in Je zaradi tega razumljivo, da bo hitrost večja. Naši kol«s«rJI kot So Fontanot, Rinaldi, Co-retti bodo hoteli na vsak način priti prvi na cilj, kar bo dajalo dirki posebno aanimi-ve*t. Zbor atletov j« določen za B. uro. Prijave sprejema organizacijski odbor na mestu zbora. Danes na stadionu pri Sv,Savi Triestina »e je ves teden resno pripravljala, da sprejme da-ne« enajsterico Udlneae, Prognoze sicer govorijo v prid Trjestine, vendar pa je lahko izid te tekme neodločen. Ostale tekme za Italijansko hude navijače, ki stalno sledijo svoji ekipi, tudi ko se ta mora preseliti v kako drugo mesto. Tedu danes bodo vsi ljubitelji nogometa na svojem mestu in bodo prav gotovo Ml, veliko oporo domači enajsterici, ki s« mora boriti prot) odličnim igralcem Umaga. Umag bi moral sicer zmagati, vendar se ne bomo prav nič čudili, če bo izid' te tekme neodločen. Arrlgonl, poleg Aurore najmočnejša nogometna enajsto, rica Istrskega okrožja, bo danes gostovala v Bujah. Za izo-lansko enajsterico bi sicer ta tekma ne smela biti poraz, posebno še, ker sl Arrigont prizadeva za prvo mesto lestvice. Kaj pa Buje? Ta enajstorica nam je nepoznana in verjetno bo morala kloniti pred Arrigo-ni jem. Vsekakor pa bo moral Arrigoni paziti, da jim Bujča-nl ne pripravijo presenečenja, kar bi lahko pomenilo, da bi bilo prvo mesto za njih v nevarnosti. V Novem gradu bo danes gostovala enajstorica Meduz«, ki se bo srečala z domačo enaj. storico. Ze preteklo nedeljo smo rekli, da bi brez pre-mišljanja dali zmago Meduzi; če bi Meduza igrala na lastnem igrišču, vendar n? tujem igrišču in to celo v Novem gra* nogometno prvenstvo jo sledeče: Atalanta ™* Torino, Como — Bologna; Genoa ” Palermo; ln-ter ~ Romaj Juvcntus — Milan; Lado — Sampdorja; Luc* ehese — Napoli; Novara — Pro Patiria ln končno Padov* — Fioreoitina. du bo zmaga Meduze samo upanje igralcev kakor tudi navijačev. Vsekakor lahko pričakujemo Iz te tekme neodločen izid. Koprska Auror? bo za danes počivala. Morda bo tudi odigrala kakšno prijateljsko tekmo, da se tako čimbolj pripravi za naslednjo nedeljo, ko bo prišla vrst? tudi nanjo, Borba med litrskimi enajsto-cemi bo izredno huda. Sodeluje kar pet enajsteric, ki se bodo med seboj borile z« prvo mesto. Te enajstorice so Arrigoni, Aurora, Piran, Umag in Meduza, ki imajo vse pogoje za dosego cilja, Druge enajstorice pa bodo morale počakati morda še leto dni, ko bodo lahko z večjo možnostjo stopile v barbo z bolj rutiniranimi enajstorica' mi, ki imajo to prednost, da so eno ali več let sodelovale v najvišjem prvenstvu. Da je žoga okrogla in da lahko marsikomu prekriža že v naprej pripravljene račune, Je znano vsem! 'DAONID', »S za opskrbu društveno ishrano I ugostlteljstvo, na Reki išče sposobnega kletarja z večletno prakso. Ponudbe na upravo podjetja. Strojnega iittenlrla in izkušenega leimma /sce T ovarna embalaže Haka - Sušak - Martinačica Nastop takoj Mizarji I Deske smre■ podjetniki Ir;,,« kmetovalci • vezane plošče, furnir, parkete in drva rudi najugodneje lil. 11419 IVAN DOLES izdeluje in popravlja aktovke TRST - UL. G. GOZZ1 št. 1, VOgaJ Ul. Fauliana PUTINA izdeluje ženske obleke, jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista. Ul. sv. Frančiška 30-1. Krojaška delavnica TRST — Ul. Vaidlrivo 35 Izdeluje moške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po Izredno nizkih cenah. IZDELUJE FO NAJ-NIŽJIH CENAH IN N A J SOLIDNEJE MIZARSKA DELAVNICA Pupis Kntil T H S 1 UL. TORRICELLI, št. 8. i; Tudi na obroke : t M SINI, 111,SIJIIICI dobite po konkurenčnih cenah v Trstu UL Vasari št. 6 Ogle ji« ti brezobvemo ODBOJKA ia-1 Včeraj j« bUa v Beogradu prva meddržavna odbojkarska tek roa med reprezentancama Ju* gosilavij* in Francije. Jugoslo. v ant so svojega nasprotnika gladko premagali v treh nUih 3:0 (15:9, 17:15, 15:9). Franco, zi se odlični igri Jugoslovanov niso mogli uspešneje ubirati, NeJlepja borb« j« bil« v drugem nizu, ko go Franco«! vodili 18:14, vendar so nail igralci rezultat najprej Izenačili, nato pa z ofenzivno igro rito odločili v svojo korist. V reprezentanci Jugoslavije »ta bila najboljša igrale« Trinajstič in Milosavljevič, v moštvu gostov pa Vebre. Sodil je Bora Jovanovič, Gledalcev 2000. MEHANIČNA DELAVNICA T R 8 T ULICA DELLA TESA 5 Izdeluje strešno žlebove, cevi ter instalira vodo odtočne plin m Krznarstvo I R S T Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 $loiče (iti m ELETTRAUTO DELAVNICA ZA PREDELAVO MULATORJEV IN MOTORJEV Z JAMSTVU« TVRDKA P. TRST Ul. F . Severo it, 3 SPREJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA--OBNAVLJA STANOVANJA, THGOVINE, SPHKJeMA TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NACB CENE UGODNE! Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška KRZNARSTVO TRIESTINA Velika izbira najmodet. lih modelov vseh vrt kor tudi domačih *n zemskih krzen po ugod” cenah • Strokovna izde Kupujemo surove kože vseh vrsl oglejte sl zalogo brezobve«10 TRST - P.na S. Giovanni 4*HM^ Telefon 25075-'' ODLIKOVANA MIZARSKA DELAVNI^ Roman Barfe-Bariffl Trst, Ul. R. Manna 2h Dospela nam /e velika pošiljka jesenskih ženskih in moških čevljev MIH , TRST, Ul. O. Dr. R. IC*®0 SKOROKRKAVAIlB izdeluje proteze v jeklu, in plastiki. - na j več ju garancij«- ^ Sprejema od 10 do 12 in od 1** (Govori slovenski) m Pardtic®^ TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. (FODERAM1) Vsakovrstne ženske in moške podloge Ul. Ginnastl«® 22‘ T«L *5" iJRFDNlSTVfv m tr*A MfiNTFC PHI st 6 III nid "* Tajtfoii ltcv» 13401 |b *** Poltol pro