Avstrijska ekspe d 
v Severnem ledenem mori u 
1872—1874 

Potovanje s hrvaškimi mornarji 
na skrajni sever. 

Po Weyprechtovem in Payerjevern popisu posloveni l 

Zvonimir G. 

Tiskala » Katoliška tiskarna" v Ljubljani, 


HRVASKIM SOKOLO M 


KI SO Z JUNAŠKO UDELEŽBO PRI 
:)5 ODKRITJU SEVERNIH KRAJEV ;) : 

LETA 872.-(874. 

POKAZALI VSEJ EVROPI MOČ , 
HRABROST IN SRČNOST SLOVANSKIH 
MORNARJEV, NE SAMO PRE D 
BESNIM VIHARJEM V TIHEM OCEANU 
IN ČRNEM MORJU, V BITKI PR I 
HELGOLANDU IN VISU, MARVE Č 
:)::): TUDI V GROZNEM LEDU : 

V VEČEN SPOMI N 

LJUBLJANA, l . MAJA 1905 . 


De l 

Iskanje neznanih krajev . 

Začetkom l. 1872. se polasti nekaterih učenih 
poznavalcev severnega tečaja Želja, razkriti in pro-
učiti do takrat še neznane zemlje, ki se nahajaj o 
nad severno obalo Novaje Zemlje . 

Že leto poprej sta prodrla potovalca Weyprecht 
in Payer morje med Nov* Zemljo i n 

otočjem Spitzbergen do 79 0 severne širine in s e 
uvedla, da ni — kakor se je do tedaj splošno 
mislilo — ledeno, ampak ladjam pristopno . 

Celo nekaj učenjakov se je izreklo proti nameravani 
ekspediciji, češ, da bo stala ogromn e 
vsote denarja, in da mornarjem preti neizogibn a 
smrt. Navzlic temu pa se le odloči dunajsko zemlje pisno 
društvo za tako ekspedicijo. Ljubitelji znanosti 
prispevajo z denarjem, drugi so zopet pripravljeni 
zastaviti lastno Življenje, samo da s e 
izvrši to plemenito in junaško podjetje. Dogovorno 
z raznimi podporniki zgradi omenjen o 
društvo nalašč v to svrho v Bremerhainu na Nem 



6 

škem, na ustju reke Weser, ladjo in jo krsti n a 
ime » Tegetthoff" . Polegtega sestavi tudi pismeno 
pogodbo, kateri se mora pokoriti vsak dan t e 
ekspedicije . 

V začetku meseca junija 1872 krene z Dunaja 
majhna, samo 23 glav broječa, a zato pogumna 
četa in se napoti proti severu. V Bremerhafnu 
stopijo na okrašeni „Tegetthoff” in se pri srčno 
poslove od znancev, prijateljev in od vs e 
Evrope, ki jim želi »srečno poti " 

V tej četi je bilo 13 hrvaških rnornarjev ; 
torej je tvoril naš bratski narod pretežno večino. 
Hrvaški mornaji slové že od nekdaj kot najboljš i 
brodarji na svetu. Vendar je to prvi slučaj, d a 
gredo med led v ono morje, kamor so si upal i 
do tedaj samo najpogumnejši francoski in angleški 
mornarji . 

Člani te hrabre čete so sledeči junaki : 

. Karol Weyprecht iz Darmstadta, ki je služi l 
že od I. 1856. v naši vojni mornarici kot va


šeljski poročnik, poveljnik ekspedicije ; 

2. Julij P a y e r iz Toplic na Češkem, prvi po ročnik, 
poveljnik izletu na saneh ; 
3. Gustav B r o ž iz Komotava na Češkem, vašeljski 
poročnik, prvi častnik in pregledni k 
hrane ; 
4. Edvard Orel iz Novega jičina na Moravskem, 
vašeljski zastavnik ; 

7 

5. Dr. julij K e p e § iz Vari na Ogrskem, vojaški 
zdravnik ; 
6. Oton Križ iz Kromeriža na Moravskem, stroje vodja 
; 
7. Peter L. u s i., n a iz Cresa, trgovski kapitan , 
glavar družine . 
Mornarji : * 

8. AntonZaninovié od Sv. Nedelje na otoku 
Hvaru ; 
9. Anton Luki novié iz PuČišča na otoku Braču : 
10. Anton Katarinié iz Malega Lošinja ; 
11.Peter F a l e§ i é iz Bakra ; 
12. Jurij Štiglié iz Bakra ; 
13. Franc Letiš iz Volovskega ; 
14. Jakob S uš i é iz Volovskega ; 
15. Vicko Palmi é iz Volovskega . 
16.Lovro M a r o l a iz Reke ; 
17. Josip Latkovié iz Plaminja ; 
18.Anton S k a r p a iz Trsta . 
Poleg teh pa še : 

19. Anton Večerina iz Drage pri Reki tesa r 
in kolar ; 
* Vsakernu mornarju je bila določena plača 80 K n a 
mesec, Lusinu pa 160 K . Zaninovié, Falešié in Latkovié so 
bili podčastniki naše vojne mornarice v Pulju, kjer jih j e 
izbral Weyprecht; ostale pa je nabral ravnatelj mornarske 
akademije ,,Litrov « v Reki. — Sestanek je bil določen v 
Pulju, odkoder so se podali preko Trsta na Dunaj . 

s 

20. Josip P o s p i š i l iz Moravskega, kurjač ; 
21. Ivan Oraš iz Nemškega Gradca, kuhar ; 
22. Ivan H ali e r iz Sv. Lenarda na Tirolskem , 
lovec in vzpenjač po ledeniki h 

23. Aleksander K l o t z od Sv . Lenarda na Tirolskem, 
lovec in vzpenjač po ledenikih . 

Tem junakom se pridruži na Norveškem š e 
Eling C a r l s o n iz Tromsb, trgovski kapitan i n 
poznavalec Severnega ledenega morja . 

Vsi navedeni so navdušeni mornarji, priprav


ljeni žrtvovati samega sebe za častno nalogo. 
Dali so častno besedo vsej Evropi, da se bod o 
ravnali natančno po pogodbi, sklenjeni s podporniki 
te znanstvene ekspedicije, ki se glasi do slavno 
tako-le : 

,,Smoter potovanju je iskanje in odkritj e 
neznane zemlje in krajev na severu Sibirije . 

Potovalci naj izkušajo prodreti led, da stopijo 
v Beringovo morsko ožino, in se vrnejo 
istim potom . 

Tega se naj drže. Ker pa uspeh zavisi od 

lege Sibirije, naj se potovalci ne spuščaj o 
v večjo severno širino, marveč samo mimo grede, 
ali pa v slučaju zelo ugodne sreče . 

Proti skrajnemu severnemu tečaju se na j 
poda ekspedicija šele tedaj, ako bi v dveh 

zimah in treh poletjih uvidela, da se nahaj a 
v Beringovi ožini. To je odvisno od uspeh a 
in volje poveljnikov Weyprehta in Payerja. 


Severni konec Novaje Zemlje je smatrati 

za točko odhoda . 

Poveljnikom se polaga na srce, da je glavni 
smoter tega potovanja znanstveni uspeh . Potujejo 
naj naprej od že znanih sibirski h 
krajev. 

Postavijo naj znamenja na vseh najdeni h 
točkah in sestavijo zapisnik o potovanju . 

V slučaju nezgode ali propasti ladje s e 
naj zatečejo v ustje kake večje sibirske reke . 

Ako se potnikom posreči, da dospo d o 
rta Celjuskina, skrajne točke severne Azije, 
naj puste tukaj poročilo o potovanju. Druga 
najprikladnejša točka za to je otok Nov a 
Sibirija . 

Grof J. Wilczek dostavi tekom leta 1872. 
hrane in oglja na zapadni rt Novaje Zemlje . 

Te zaloge naj se poslužijo potovalci, če se 
jim pripeti kaka nesreča, gredno dosežej o 
rt Čeljuskin . 

Potovalci se naj preskrbe z živežem z a 
tri leta. 

Poveljnikom ekspedicije se imenuje vašeljski 
poročnik Karol Weyprecht ; na kopnem 
in na saneh pa zapoveduje vsem člano m 
tega podjetja poročnik Payer, ki je na kop . 
nem neodvisen poveljnik. Če umre v tem 
času Weyprecht, prevzame vrhovno poveljstvo 
Payer. V tem slučaju bi vršil mornarske 


naloge vašeljski poročnik Mrož. S Payerja 
preide poveljstvo na Broža, s tega pa zope t 
na zastavnika Orla. 

Polkovni zdravnik dr. Kepe§ in strojevodj a 

Križ sta podložna edino poveljniku . 
Izleta na saneh se sme vsakdo udeležiti . 
Znanstvene zadeve se razdele tako-le : Astro


nomična, fizična in meteorologična opazovanj a 
pripadajo poročnikoma Weyprechtu in Brož u 
in zastavniku Orlu ; spoznavanje krajev, geologične 
zbirke in proučevanje ledenikov Payerju 
; zoologične in botanične zbirke pa s e 
poverijo zdravniku dr. Kepešu . 

Vsakdo naj si prizadeva, da se dosež e 

čim -sijajnejši uspeh . 

Glavni in najpotrebnejši pogoj za sreče n 
uspeh je točna izvršitev danega povelja . 
Vsakdo se mora v vsem pokoriti svojem u 
poveljniku ; kdor bi tega ne storil, se b o 
moral po povratku zagovarjati _pred vse m 
svetom . " 

Dne 23. maja 1872. 
Ivan grof Wilczek 1. r. Grof Wurrnbrand 1. r . 
Edmund grof Zichy I. r. Baron Tedesco 1 . 

Dne 13. junija 1872 dvigne okinčani „Tegetthoff” 
sidro iz bremerhaf&nske luke in se na poti 
v boj s severnimi ledeniki . „Tegetthoff” j e 
preskrbljen s hrano za tri leta, ima 130 tonalet 


1l 

oglja in 100 konjskih sil. Razen ljudi je na ladj i 
še osem psov : dva laponska in šest dunajskih . 
Parobrod plove po Severnem morju, vsa družb a 
pa je vesela »kakor bi šla na godovanje. Dnevi 
so krasni, solnce sije lepše od zlata, in naši m 
Primorcem se zdi, da se nahajajo v rodnem 
jadranskem morju . 

Pri Lofotskih otokih pa jih za nekaj dni zadrži 
nevihta . 
Dne 2. julija pridejo v Tromso. Tu jih sprejm e 
in pogosti avstrijski konzul A. Aagaard . 

Dne 6. julija dobe zadnja poročila in časopise 
iz Avstrije . Dobili so tudi odlok ruske vlade , 
ki jo je Avstrija naprosila, da pomaga potovalce m 
v slučaju kake nezgode in jih povede skozi Sibirijo 
do naše meje . 

V Tromsoju se ustavi ekspedicija za nekaj 
dni, da se „Tegetthoff” nekoliko popravi . Nekaj 
naših izletnikov gre celo na 1300 m visoko goro 
Sallas-Uoivi, kjer uravnajo svoj aneroid s tlakomerom. 
V mestu povprašujejo, kakšno je leto s 
Severno morje in led, toda zaman, ker se še nis o 

vrnili s severa ribiči in lovci. 

V soboto, dne 13 . julija, zjutraj gredo vsi v 

cerkev, kjer se priporoče Vsemogočnemu, ki obvladuje 
morje in led. Sv. mašo jim je bral neki 
francoski svečenik. Drugi dan zjutraj zapust e 
severno evropsko obalo . Vse mesto pozdravlj a 
potnike in jim želi srečne vrnitve. V luki jih 


12 

pozdravi tudi poštni parobrod iz Hamburga, k i 

je ravno tedaj priplul v Tromsč. 

Pustivši za seboj ožino Sunda, otočje Sand 
in Riso, zaplovejo v sinje morje . Pot jim kaže 
kapitan Carlson. Gosta megla jim zakriva ogromn o 
stavbo FuglQ. Tedaj pa zanetijo ogenj pri stroj u 
in razpno bela jadra, » Tegetthoff" pa reže junaško 
morske valove. 

Naše potovalce spremlja v mislih milijon i n 
milijon ljudi . Ostavili so rodno zemljo, zapustil i 
Evropo, kratkomalo : - ves svet, in gredo v večni 
sneg, led, mraz in črno polarno tmino . 

Dne 16. julija dospó na Severni rt, skrajn o 
točko evropske obali, kjer se prisrčno poslove o d 
našega dela sveta . 

V ledenem morju. 

Že teden pozneje se odpravi ekspedicija n a 
protivne vetrove in zelo razburkano morje . Dne 

23. julija jih opomni znižana temperatura, megl a 
in dež, da je led blizu, česar se še niso nadejali. 
Dva dni pozneje, t. 25. julija zvečer, opazijo 
odlomke ledu na morski površini . Bili so 
74 0 15' severne širine. Toplomer Reaumur kaž e 
na prostem dve desetini stopinj nad ničlo, v vod i 
pa	j 10. Potniki se razvesele, misleč, da jim le dene 
gore in grmade ne bodo delale zaprek, 


13 

ampak samo ledene plošče, ki prihajajo iz Kararskega 
morja skozi Matočinsko morsko ožino . 
Toda varali so se. 

Dne 26. julija plovejo proti severovzhodu , 
a led postaja čimdalje gostejši ; vendar jadrajo 
še brez težave. Gorkota na zraku in v vodi nagl o 
pada ; dva tedna pozneje se toplomer ne dvign e 
več nad ničlo niti podnevu, niti ponoči . 

Ledeno morje ob Novaji Zemlji je znamenito 
vsled vedno in naglo menjajoče se toplot e 
Sneg in mraz je tak, da je na ladji vse zmrznilo, 
drugi dan pa je zopet najlepše vreme. Toplomer 
kaže celo v avgustu na solncu 3'+ 0 nad ničlo, v 
senci pa -30. Čez nekaj dni zagledajo v velik i 
daljavi ledene ravnine. Tu se jim pokažejo tulnj i 
In mroži, katerih hitro nekaj vjamejo in pojedo . 
I naši Hrvatje so se lahko privadili črnemu mes u 
morskega psa. 

Led je vedno gostejši in debelejši. Dne 29. julija, 
na 74 0 44 1 severne širine in 58 0 8' vzhodne 

dolžine, si delajo pot s pomočjo pare, večkrat j e 
treba udariti s kljunom ladje ob led, da se raz bije 
in naredi prosta pot. V noči med 29. In 30. julijem 
— toplota znaša 3'5 0 nad ničlo — zadenejo 
na ledeno skorjo, ki jo komaj prebijejo . 
»Tegetthoff" zdrči v nekako notranje jezero, k i 
je brez ledu. Obale tega jezera ne kiti niti zelenje , 
niti drevje, marveč premične ledene plošče. Naša 
ladja hiti dalje brez zaprek . Severno solnce zlati 


14 

Novajo Zemljo z zadnjimi Žarki ; nebo je vedr o 

in modro , polagoma se začne obzorje rdečit i 
in nastane polutema. Nikjer na svetu te ne gane 
narava tako, kot tu na severu, v krilu ledeneg a 
morja, kjer vse, kar je zanimivega, izhaja edin o 
od solnca. 

Se nekaj ur, in že so v nepoznanem svetu . 

Večkrat nastane megla in jim zagrinja vse obzorje . 

Velikanske ledene plošče škripljejo in se vale 

naprej liki valovi v našem morju . Veličastne s o 

severne noči, ko ne slišiš drugega, kot pljuskanj e 

valov pod škripajočim ledom, ki se razsipa i n 

pada v morski grob, ki mu ga solnce koplje po 


dnevu . Neprestano kaplja voda z ledenikov, ki 
se lomijo in utrinjajo kakor dogorela sveča . Krasn a 
bleda svetloba se spušča z vrhov ledenih gora, 
ki udarjajo druga ob drugo in se uničujejo z 
groznim treskom in šumom valov . Morske ptice 
zletavajo prestrašene s takih ledenikov in se drugam 
vsedajo . 

Če pa solnce, obdano s krasnimi avreolami , 
razžene oblake, tedaj se moraš čuditi tej krasn i 
izpremeni . Vsak hip se menjava okolica ; tam, kjer 
je pred malo časa še stala ledena gora, je seda j 
ravnica in obratno. Z eno besedo: potujoča 
narava, vedno izpreminjajoč svojo obliko, se nahaja 
tu. 

Ponoči je vzduh tako prijeten in mil, da pozabiš, 
da si v večnem snegu in ledu . 


15 

Tuintam se dviga v majhnih jezercih me d 
ledeniki kit iz morskega dna ; videti je kakor črn a 
gora sredi morskega zrcala. 

Vsled izhlapevanja nastaja ponoči večkrat gos t 
dim, ki se vali in dviga kakor vrtinec proti nebu , 
naposled pa se razprši in zopet je prost razgled. 
Kadar se polnočno solnce bliža zatonu, teda j 
zamre vsa narava. Ledene gore in cele skupine 
ledu se takorekoč kopljejo v valovih zlate svet lobe. 
Če isto solnce vzhaja, zardi vse obzorj e 
v rdečem ogromnem svitu, za katerim nastop i 
prava svetloba. Vsa narava se vzbudi iz spanja 
vsled nežnega solnčnega poljuba, potočki ožive , 
a ledopad, ki je komaj prenehal, se vali iznova 
s kristalnih ledenih gora . Beli kosmatih, severn i 
medved, zapusča svoj ledeni brlog . Cele jate se vernih 
ptic posedajo po ogromnem ledovju, i n 
druga druge se dotika s perutmi . Grobna tišina 
vlada naokoli, nič ne drami tega veličastnega vsemira. 
Potapljavci (ptiči, ne večji od našega vrabca) 
sede na plavajočih ploščah in čivkajo, ko pa se 
približava ladja, letajo in tekajo semintja po ledu , 
da jih je veselje gledati . Ogromni kit brizga vod o 
visoko v zrak s takim šumom, ki naliči na vodopad 
pri kakem slapu. 

Ko preplovejo naši potniki omenjeno jezero , 
jih ustavi zopet nagrmaden led. Na desno in 
levo iščejo izhoda, toda povsod je led . Tudi s 
pomočjo pare ga ni moči prodreti ; sploh pa je 


16 

nevarno udarjati venomer s kljunom ladje ob led , 

ker se ladja končno lahko toliko poškoduje, da 
je za nadaljnjo plovbo nesposobna ; a kam pote m 
brez ladje? — Led se je tako zgostil in utrdil , 
da so potniki, zapustivši „Tegetthoff”, hodili p o 
njem s pomočjo deske več kilometrov daleč. 

„Tegetthoff” obstane dne 30 . julija v ledu . 
Nikjer ni nobene struje, niti sence Življenja ni v 
tem ledovju. Povsod vlada tišina in megla. Drugi 
dan razbijejo ogromen del ledu, ki je zadrževal 
ladjo . Dne L avgusta (na 74 0 79' severne širine 
in 53 o vzhodne dolžine) vlada še vedno mir . Dne 

2. avgusta se jim posreči razbiti led in osvoboditi 
svojo ladjo . Toda komaj sto metrov dalj e 
zadenejo ob večjo ledeno grmado kakor je bila 
prejšnja. Ponoči istega dne pa razbijejo s trudom , 
znojem in z vso silo pare tudi to veliko ograjo , 
ki jih je delila od morja izpod Novaje Zemlje . 
Zjutraj, dne 3. avgusta, stopijo v prostrano morj e 
na severu otočja Matočkina . Zaradi skalovitega 
obrežja teh otokov krenejo proti severu . Za njimi 
ostane 250 km široka ledena ograja. Ta kraj 
je zelo podoben onemu na Spitzbergen . Potniki 
občudujejo ledenike in gore, ki se dvigajo o d 
600 -1000 metrov visoko . Toplomer kaže + 4 0. 
Zvečer začne deževati . 
Dne 4. avgusta zjutraj jih prisili megla in gos t 
snežen naval, da krenejo proti zapade k Admiralskemu 
polotoku . V noči med 6, in 7. avgustom 


17 

pa pobeli sneg vso palubo . Zvečer istega dne 
dospó do Admiralskega polotoka. Na severu, 
preko prostrane ledene ravnine, opazijo cele sku-
pine jezer . 

Dne 8. avgusta popoldne — na 75 0 22' širine 
— je led zopet gostejši, a s paro ga prebijejo. 
Naenkrat so v jezeru. Sredi te vode zagledajo 
parobrod : vsakdo hiti, da napiše pism o 

svojim domačim in ga poveri tej ladji ; na občno 
žalost pa izgine parobrod v Qvozdarev zaton . 

Do 12. avgusta jadrajo brez ovire . Ta dan 
pa jih zopet prisili megla, da obstanejo pole g 
neke velikanske ledene ravnice, na kateri so vež bali 
pse v vožnji s sanmi . Naenkrat opazijo bliz u 

Pankracijevega otočja brod, ki se javi s strelom 
in mahanjem zastave. Kdo popiše veselje naših 
potnikov, ko spoznajo na jamboru »Ibsjorna" 
svojo zastavo! Čez pol ure pa že sprejmejo n a 
svojo ladjo grofa Wilczeka, komodora baron a 
Sternecka, doktorja H~ferja in Burgerja. »Ibsjorn" 
je odpotoval že mesec poprej iz Troms~, da ji m 
izroči v slučaju kake nezgode na rtu Nassau n a 
Novaji Zemlji hrane. Obe ladji se napotita vštri c 
proti Novaji Zemlji. Dne 13. avgusta pa se vreme 
izpremeni in prisili obe ladji, da se usidrata e n 
kilometer pred obrežjem. Tu zagledajo Berentzkove 
otoke s trostroko kljuko . V sijajnem blede m 
svitu se blišči nad prostranimi poljanami ogromn a 
ledena gora . Neprestani jugozapadni vetrovi, gos t 

2 


18 

led in sneg, prisilijo obe ladji, da ostaneta ose m 
dni na tem mestu. Ob tej priliki zopet vežbajo 
pse v vožnji s sanmi . Razentega se pripravljaj o 

na slučaj, ako bi se jim poškodovala ladja . Zato 
dajo vsakemu hrane in streljiva za štiri tedne i n 
se vežbajo kakor v slučaju istinite nezgode . Ladjo 
podpro z debelimi tramovi, da jo obvarujejo pre d 
stiskajočimi ledeniki, palubo pa preurede . Dunajski 
psi se le s težavo privadijo sirovi tuljanini 
(meso tuljnov) in mrazu, dočim spita laponsk a 
dva pod sneženo odejo kakor pod plaščem . 

Dne 14. avgusta ubije posadka z » IbsjOrna " 
severnega medveda . Drugi dan se izkrca moštv o 
te ladje in se napoti s sanmi in psi na Berentz


kovo otočje, da tam odloži 1500 kg rženega kruha 
in 3000 kg klobas v zabojih za „Tegetthoffove” 
potovalce. Vso to zalogo spravijo v veliko votlino, 
ki jo oblože z deskami in tramovi, hoteč 
jo obvarovati pred severnimi medvedi . 

Dne 18. avgusta okiti moštvo oba brodova , 
da dostojno proslavi rojstni dan Njega Veličanstva. 
Dne 19. avgusta love drva, ki plavajo po morju. 
Med potjo srečajo severnega medveda, ki pa pobegne 
pred lovci . 

Dne 20. avgusta se led malo otaja, zato gred o 
naši na „Ibsjorn”, da se poslove. Genljivi so ti 
trenutki, kajti tak „z Bogom” ni običajen v človeškem 
Življenju! Teh poljubov, ki jih tu iz menijo, 
ne pozabi nikdo več . To je poslednji 


19 

pozdrav Evropi in svojim rodnim prsim! -» 
Ibsjčrn" se napoti proti Evropi, „Tegetthoff ” 
pa zavozi proti severovzhodu . 

Naši potniki izgube prav kmalu vso nad o 
na dober uspeh. Posebno jih potre misel, da b o 
treba prezimiti na Novaji Zemlji in ne na rt u 

Čeljuskinu, kakor so prvotno nameravali . Ta da n 
je led čimdalje gostejši, zvečer pa zadene „Tegetthoff” 
ob tako grmado, da je ves trud, prodreti 
to oviro, brezuspešen. V kratkem času je 
ladja brez vode, kroginkrog obdana z ledom. 
Vse tarna, kaj bo. Naši potniki se tolažijo z ugodnim 
vetrom dannadan, teden za tednom, naposle d 
pa se zanašajo na blagodejno pomlad, ki jih gotovo 
osvobodi teh ledenih gora. 

Morje okoli Novaje Zemlje . 
V septembru je v severnem morju navadn o 
00 R. toplote, leta 1872. pa je padla do 6 0 pod 

ničlo. Ostra mrzla burja brije in naletava sneg, 
solnce se redkokdaj pokaže, a prav kmalu zope t 
izgine. Oprava in vrvi na »Tegetthoffu" so vedno 
zamrznjene . Vse kaže, da je severna zima pre d 
vrati. Mraz je vedno večji, led debelejši. Pri taki h 
razmerah je potnikom nemogoče dospeti teko m 
leta do sibirske obale. Pa tudi ugodne luke, 
kamor bi spravili ladjo, je težko najti na Novaj i 

2* 


20 

Zemlji. Zato krenejo s sanmi na Novajo Zemljo, 

učeč luke. 

Dne l . septembra kaže toplomer 9 0 pod ničlo . 
Solnce sije samo še šest ur na dan . »Tegetthoff" 
zamrzuje tako, da ni nobenega upa več, da g a 
dvignejo in rešijo ledenega objema. — Potniki 
se medtem vadijo v plezanju po ledenikih. Poleg 
meteorologičnih opazovanj vežbajo pse v donašanju 
ledu v kuhinjo, kjer ga pretvarjajo v vodo . 

11 . septembra opazijo prve trakove krasn e 
severne svetlobe. 
Ves ta čas poizkušajo 2 velikim naporom, da 
dvignejo zamrznjeni Brod, s smodnikom razstreljavajo 
ledene stene, a ves trud je zaman. Zato 
prenehajo z brezuspešnim delom in se lotijo lova 
na tulnje . 

Dne 22. septembra nastane južno vreme vs i 

se razvesele misleč, da jim bo sedaj mogoč e 
dvigniti in osvoboditi ladjo. Isti dan pa nastane 
zopet mraz in pokoplje potnikom vso nado n a 
rešitev. Med tem časom se odcepi ta ledena grmada 
od Novaje Zemlje in se pomika z ladj o 
vred proti severovzhodu Tako , da so prišli d o 
dne 2. oktobra do 77 o širine. 

Prve dni oktobra je normalen mraz. Dne 

4. oktobra proslave s streljanjem imendan presvitlega 
vladarja. 
Dne 6. oktobra ubijejo prvega severnega 
medveda, meso pa razdele med pse, ker niso še 


21 

slutili, da jim bo ravno to meso tvorilo glavn o 
in najboljšo hrano. Ponoči zapazijo prvo lisico, 
ki se je pritepla iz Novaje Zemlje do »Tegetthoffa", 
da tam kaj izmakne. Psi, osobito laponska 
dva, po imenu „Sumbu” in „Pekel”, pa j o 
raztrgajo na kosce . 

V teh krajih mora imeti človek vedno orožj e 
v roki, sicer je v grozni nevarnosti pred zvermi. 
Dne 11 . oktobra se oddalji Payer nekaj sto ko rakov 
daleč, hoteč sestaviti iz ledenih plošč mal o 
kočico. Bil je sam in brez orožja, spremlja ga le 
laponski pes »Pekel". Pri delu je tako zamišljen , 
da ne opazi belega kosmatina — medveda, k i 
hiti proti njemu. gele pasje lajanje ga predrami , 
da se ozre. S strahom ugleda par korakov pred 
seboj medveda. Za beg je bilo že prepozno , 
vendar ne obupa, misleč, da ga vidijo tovariši . 
Ko pa le ni nikogar, začne vpiti na vse grlo n a 
pomoč. Tedaj postanejo šele pozorni : vse hiti 
k orožju. Prvi mu pride na pomoč Klotz, toda 
glej nesreče : v naglici je pograbil prazno puško . 
Bilo bi po Payerju, če bi se ne bil medved vsle d 
krika in vika prestrašil in pobegnil. 

Potniki se urijo v zidanju ledenih hišic, se stvljajo 
velikanske plošče in jih polivajo z vod o 
in obmetavajo s snegom, ki jim služi namesto 
ometa. Za trud jih obilo poplača sladko spanje . 

Dne 12. oktobra so se bili že toliko odda nin 
od Novaje Zemlje, da so komaj še videli 


22 

najvišje vrhove tega otoka . Novaja Zemlja ji m 
izgine še isti dan -- v oddalji 50 km — po


polnoma izpred očij. Odslej se nahajajo naš i 
potniki sami sredi grozne in strašne ledene puščave. 


Med ledenim navalom . 

Jesen nastopi . Ledena grmada drči še vedn o 
v smeri proti severovzhodu . Mornarji se pripravljajo 
za zimo. Deloma vsled vetrov, deloma 
vsled močne struje se začno lomiti ledeni kos i 
in hribi . Vse se giblje in ziblje, a ne v isti smeri. 
Kadar zadenejo te ledene plasti druga ob drugo, 
škriplje led, poka in se lomi, da je groza . Cel e 
gore plavajo in butajo ob sosede . Kakor povsod, 
se mora i tu slabejši ukloniti močnejšemu . Neprestano 
butanje, polom in škripanje plavajočeg a 
ledovja moti vsemir in tvori Žalostno, enakomerno 
harmonijo . Lahko si je misliti, kolika j e 
sila in moč, s katero zadeva včasih več kilo metrov 
široko ledeno gorovje ob drugo . 

Dne 13. oktobra ponoči nastane strašno premikanje 
in trganje ledu ; vse se trese in vrti . 
Ta dan je bila nedelja . Naši mornarji se pomen kujejo, 
da je številka » 13" zanje usodnega po mena, 
kajti : odbor za odkritje severnega tečaja 
s~ je sestavil 13. februarja ; 13. januarja so zadeli 


graditi ladjo »Tegetthoff" ; v morje so jo spustili 

13. aprila; iz Bremerhafna so odpotovali 13. junija 
; 13. julija so zapustili Troms~ ; ob led so zadeli 
ravno 13. dan svojega potovanja ; a danes , 
13. oktobra, kaže toplomer 13 0 pod ničlo! Ne srečna 
številka » 131 " 
Drugi dan zjutraj začne pokati led pod „Tegetthoffom”. 
Vse hiti na krov. »Tegetthoff" poka 
vsled močnega ledenega pritiska, prečnica pri 
krmilu škriplje ; zaman jo poizkušajo dvigniti — 
človeška sila je preslaba. Vsakogar bi ganil ta 
prizor, kako se bori ta peščica ljudi z mogočn o 
naravo. Potniki skačejo in zbirajo po lomeče m 
se ledu svoje orodje in priprave. Kakor se trudi 
pajek, da zakrpa raztrgano mrežo, tako se mučijo 
naši potniki, da zamaše v ledu nastale raz poke 
s snegom in polivanjem z vodo . Rekel bi , 
da se je ta dan vse zarotilo proti ubogim naši m 
mornarjem. Ledene gore se pogrezajo, doline s e 
pretvarjajo v grozne pogubonosne gore ; vse 
ozračje pretresa jek in škripanje . Vse poka, se 
lomi in pogreza. „Tegetthoff” se dviga čimdalj e 
bolj iznad vodne površine. S solzami v oče h 
gredo potniki na ladjo in poberejo iz nje, kar 
morejo : živež, streljivo, orožje in vse, česar človek 
ne pusti za živo glavo . 

Strašni, nepopisni so ti trenutki : Vse škriplje, 
vse se lomi, krši in poka pod teboj, vendar j e 
težko zapustiti » svojo domačijo", kakor nazivajo 


24 

mornarji ladjo, ki se ruši, propada! Človek b i 
mislil, da so to same peklenske sile, ki jih pošiljajo 
vragi v boj z jadnim človekom, da ga 
zaduše in potope . . 

Opoldne tlak strašno narašča . Vse praskeče 
nalik prasketanju ognja. Popoldne se »Tegetthoff" 
še bolj nagne in nevarnost se poveča . Vs e 
se pripravlja na rešitev. Nekateri pripravljajo ladjice, 
drugi hrano, tretji zdravila, četrti smodnik , 
puške, sani, odejo, postelje, kože i. t. d. Vse je 
pripravljeno na odhod . Toda kam, ko je ves le d 
razpokan in noga zaman išče trdnih tal . Rešitev 
na saneh je nemogoča, na ladjicah pa tudi ni 
možno med tem groznim ledom in snegom dospeti 
do 250 km oddaljene obali . . . 

Jadni psi se vzpenjajo po saneh in tulijo . 
» Sumbu" izgubi lisičjo narav . Njegove potuhnjene 
oči gledajo odslej milo in vsakemu liže 
roko. 

Zjutraj ob 4. uri preneha ledeni naval. Ta 
nenadni odmor uporabijo potniki, da popravijo 
prizadeto škodo. Na dno ladje je prišlo za 
13 palcev vode, vrtak pa je izgubil železn e 
kljuke, kar pa tesar kmalu popravi . Temu je 

vzrok to, ker je bil „Tegetthoff” zelo močn o 
zgrajen in bil zaokrožene oblike. Potniki gredo 
zopet na ladjo, da si odda,hnejo od truda . Samo 
misel na bodočnost jih mori, osobito ponoči . --To 
je bilo še dobro, da jih je ta naval zalotil 


25 

podnevu, kajti kaj bi bilo, če bi jih zadela t a 
nezgoda sredi severne noči ? 

Ker jih žene tok še vedno proti severo


vzhodu, je prazna nada, da dospo do iztočneg a 
rta Novaje Zemlje in potem do urarskega morja , 
kjer bi ne imeli toliko zaprek . 

Naslednje dni so naši potniki grozno trpeli . 
Poglejmo dnevne zapiske potopisca Payerja : 

» 14. oktobra. — Ob 1/2 9. uri se otvarja nov a 
razpoka . Brod škriplje in ječi . V trenotku smo 
vsi na krovu s kožami in prtljago . 

15. oktobra. — Spimo oblečeni. Škripanje se 
ojačuje. Vsi na krov. — Zvečer je mirno. Prvič 
vidimo mesec v njegovi polnoči . 
16. oktobra. — Spali srno do 2. ure ponoči . 
Tu nas iznenadi nov tlak. Vse hiti na palubo. 
Ob 1/26. uri zjutraj se tlak ponovi z ono silo, 
kot dne 13. oktobra. Vsi smo zopet na krovu. 
Psov že tri dni nismo odvezali. 
17. oktobra . — (—14 0 R.) Noč smo vsi 
mirno prespali razen Luslna, ki javi, da je vod a 
v ladji narasla : spredaj 16 palcev, v sredi p a 
11 palcev. Psica »Zemlja" skoti psička, ki pa pogine 
vsled mraza. Ves dan sneži . 
18. oktobra . — Privajamo se temu položaju . 
Priprave za rešitev niso več tako nagle kot v začetku. 
— Toplomer kaže -23 0 R. Zemljepisna 
šiling 77 0 48'9 


26 

21 . oktobra . — Ponoči hitimo vsi preplašen i 
na krov, oblečeni v kože . Od desnega boka 
ladje se pokaže podolgasta razpoka do prejšnje . 
Delamo pri luči na vse kriplje, da zamašim o 
razpoko z ledom in snegom . — Mesec obdaj a 
ogromen kolobar in razsvetljuje našo žalostn o 
samoto, kjer smo ločeni od vsega sveta. — Nova 
tišina, a vsak se je boji . 

24. oktobra . — Solnčna svetloba je tak o 
slaba, da mora vedno goreti luč, razen od 2 . do 
3. ure popoldne . 
25. oktobra. — Popoldne vaja s psi. Sneži. 
26. oktobra. — (— 24 o R .) Vso noč tlak. Pri 
luči prenesemo na led dve ladjici, 150 komado v 
lesa, 50 desk in oglje za gradnjo ledene koče. 
27.oktobra. — Opoldne komaj vidimo solnc e 
na obzorju. Ponoči piha jug. 
28. oktobra. — Danes nas zapušča solnce . 
Gorenji del oble se komaj še vidi na obzorju , 
z žarki nam pošilja zadnji pozdrav . — Hišica je 
zgrajena. 
30. oktobra. — (—24 o R.) Ob treh zjutraj 
strašno zaškriplje na ladji. Vsi zbežimo z visečih 
postelj na krov. — Ubili smo ta dan »lumijo " 
(latinski : Grylle uda) ; to je prva ptica, ki sm o 
jo po dolgem času zopet videli . 
Skoro vsako noč nas budi strah in groza . 
Temu življenju se človek ne more privaditi ." 


27 

Severna noč. 
Solnce, ta večni izvir blagodejne toplote , 
izgine popolnoma očem naših potnikov. Na nebu 
ne vidijo drugega, nego samo nekaj prozornih 
oblačkov in rumenkast polkrog. Že prve dni 
novembra vlada nepredorna tema . 

Vse je pripravljeno za prezimovanje. Z jam-
bora spuste jadra, samo toliko jih še puste gori , 
kolikor jih neobhodno potrebujejo. Pri tem težavnem 
poslu se odlikujejo posebno naši hrvaški 
mornarji . Kako jih je čislal vsledtega Weyprecht, 
dokazuje sledeča njegova javna pohvala v gledališču 
na Reki in v društvu „Minerva” v Trstu , 
kjer je govoril po povratku slavnostni govor : 

„Prepričal sem se na lastne oči o vztrajnost i 
in žilavosti naših mornarjev na ledenem severju. 
Vršili so to delo ves božji dan v navadni mornarski 
opravi brez kožuha, dasiravno je bril strupe n 
veter in toplomer kazal 23 o pod ničlo!” 

Prednji del „Tegetthoffa” zadelajo in pokrijejo 
popolnoma, zadnji del pa puste odprt zarad i 

živeža, ki ga imajo tu pripravljenega za sluča j 
kake nezgode. Debel sneg zapade in pokrije vso 
ladjo . 

Dne 20. novembra pade toplomer na naj nižjo 
točko, namreč -29 o . Tema je podnev u 
in ponoči enaka, niti za ped daleč ne vidiš . Brez 
ju+ ni mogoče niti meriti pri streljanju, zato so 


28 

bili potniki v vedni nevarnosti pred medvedi . 

Nekoč — sijal je mesec — je malo manjkalo, d a 
niso ustrelili psa „Sumba”, misleč, da je lisica . 
Pri mesečini hodijo s sanmi, ki jih vlačijo ps i 
po gladkem ledu, na izlet ; vedno gredo s 
puško v roki na tak izlet. Včasih se oddaljijo do 
2 km od ladje in najdejo pot nazaj le po sledu. 
V tem pridejo večkrat v nevarnost, da se jim le d 
ne udre ali odlomi od one skupine ledu, kje r 
je primrznjen „Tegetthoff” . Tu jim pomagaj o 
večkrat psi iz zadrege, ki dobro čutijo, kje s o 
varna tla za sani . 

Meseca decembra je najmanjši mraz 26 0 R. , 

največji pa 29 0 R. Okoli Božiča se zmanjša mraz 
do — 20 0. Severni vetrovi so toplejši od južnih . 
Kadar se pokaže mesec, glej naših mornarjev n a 
ledu s sanmi! Ce se pa skrije, tedaj morejo l e 
s pomočjo luči priti nazaj do ladje . Dne 11 . decembra 
se vračajo s takega izleta in opazijo , 
kako hiti medved za »Sumbom" . Neki hrvaški 
mornar pa ustreli medveda ravno pod » Tegetthoffom", 
kjer ga razparajo . » Sumbu" dobi z a 
nagrado srce in jezik . 

Dne 14. decembra se vidijo še zlati žarki , 
a niso več tako svetli, da razločiš dan od noči. 
Krasni žarki severne svetlobe v polni svetlob i 
ne nadkrilijo mesečine v prvi četrtini . 

Čudne so v resnici severne noči, in skrivnostne! 



29 

V črni temi ne vidiš tako daleč, kamor seže 
roka ali kamor pade žar svetilke. Poleg teme te 
mrazi zima in straši vihar. Ptice so pobegnile , 
medved spi spanje pravičnega, ledeniki mirujejo . 

Božič pride, ki jih spominja mladosti, obitelj i 
in prijateljev. Vsi obedujejo pri isti mizi. Častniki 
dobe steklenico pravega vina, mornarji po l 
steklenice, poleg tega pa še vsak četrtinko umetnega 
vina. Polenovka, medvedja pečenka, oreh i 
in druga nenavadna jedila jih spravijo v dobr o 
voljo, da pozabijo na vse prestane in prihodnj e 
muke in težave. Hrvatje blagoslavljajo badnjak * 
molijo in prepevajo lepo božično pesem : „U se 
vrime godišta” in se spominjajo lepih domačih 
običajev. — Tudi psi dobe ta dan take porcije , 
da ne pojedo vsega . — Nazadnje pridejo na vrsto 
božična darila, za katera vadljajo ; najsrečnejši j e 
oni, ki zadene steklenico ruma ali pa zavite k 
svaljčic. 

Na Silvestrovo nastane močan tlak . Dasiravno 
v strahu, vendar ostanejo na ladji, da s 
steklenico šampanjca v roki pozdravijo novo let o 
1873. Opolnoči vlada občno veselje. Z bakljami 
razsvetle vso ladjo . S tem končajo staro leto v 
nadi na boljšo bodočnost. 

* Badnjak je klada, ki se po hrvaškem običaju deva 
na Sveti večer na ogenj. 

V notranjih prostorih „Tegetthoffa . 

»Tegetthoff” visi še vedno na ledeniku . Podoben 
je ogromnerriu skeletu (kostnjaku), ki dvig a 
gole roke proti nebu. Na njem je 24 ljudi. Mesto 

solnca jim preganja temo luč navadnih svetilk . 
V sobah je srednja gorkota 15 0 do 22 0 nad ničlo ; 
pri tleh je komaj t-1 0 toplote, ponoči pa pad e 
toplomer celo pod ničlo . Sredi sobe se kuri peč . 
Za razsvetljavo jim služi petrolej, ki ga požg o 
do dva litra na dan . Za razsvetljavo cele ladje s o 
dve velike in dve male svetilke, ki gore noč i n 
dan. V sobicah pa gori olje, ki ga porabijo en o 
steklenico na mesec . 

Sredi častniške sobe je velika miza, ki ji m 
služi pri obedu . Okolu nje so udobne postelje . 
Pod to sobo se nahaja knjižnica s 400 knjigami ; 
med njimi jih je polovica znanstvene vsebine . 
Nekaj teh knjig je spisanih v hrvaškem jeziku. 
Po stenah vise časomeri najboljše vrste . 

Vsled mraza zmrzne celo vino, ki ga dobi 


vajo mornarji le v izrednih slučajih in v bolezni. 
Vsak mornar dobi dvakrat na mesec steklenic o 
ruma. Vodo si pripravljajo iz snega. Pod sob o 
je skladišče alkohola (7001) in petroleja (1800 I) . 
Do tega skladišča pelje ozek hodnik, kar je v slučaju 
ognja zelo nevarno, ker je poleg teh gorljivih 
snovi shranjeno na istem mestu 20 .000 patron , 
vode pa nikjer, razen zunaj v podobi ledu . 


31 

jutranji postrešček ugasne nočno svetilko i n 
zakuri peč, ki služi mesto solnca . Kogar ne zbudi 
dim iz peči, tega opomni postrešček : » Gospodine, 
ura je že polosmih ; ustanite!" Čez četrt ur e 
pa javi : „Zajtrk je gotov .” Ta poziv pa vzdigne š e 
tako zaspanega iz postelje. 

Na palubi se vedno menjava straža . V sobi 
pa delajo mornarji razna dela : pišejo, rišejo, računajo, 
berejo i. t. d. 

Za zajtrk imajo dvopek in sirovo maslo ; 

pri kosilu juho, meso, sočivje in črno kavo ; za 
večerjo pa čaj, kruh, sirovo maslo in kos pečenke. 
Kuhar ima veliko posla, ker je vsa hran a 
zaradi mraza trda kot led . 

Vsako nedeljo opoldne se vsi zberó na krovu , 

kjer jim čita razkrite glave eden izmed častniko v 
evangelij iz Ščaveta. Ta dan dobi vsak morna r 
čašo vina za poboljšek . Po obedu se vležejo na 
svoja ležišča, kjer premišljajo, koliko minut ima 
ura in koliko leto . 

Zdravje ni ravno najboljše . Vsak dan sta dva 
bolnika . Križ boleha na pljučih vsled prehlajenja 
. Bolnikom ni lahko pomoči, dasiravno im a 
zdravnik poln sod „rebus chamemoris” in st o 
steklenic limonade . Vina, ki je najboljše zdravil o 
za „škrbut”, pa manjka. 

Vsak dan med 5. in 6. uro zvečer gre vs e 
iz ladje, da se izprehodi . 

* Zwieback . 

Naši Hrvatje, veseljaki po naravi, se zaba


vajo na vse mogoče načine ; raz krov odmeva 
tja do skrajnih ledenikov blagoglasno slovansko 
petje. Dasiravno smo južni Slovani vajeni blagega 
podnebja, vendar i tu na severu naši lažje prenašajo 
mraz nego drugi . 

Razni jeziki se govore na ladji . Lusina kramlj a 

s častniki italijanski, s Carlsonom angleški, z dr. Kepešem 
francoski, z mornarji pa hrvaški . Carlson 
pa — govoreč s Hrvati — meša norveški, angleški, 
nemški, italijanski in hrvaški jezik. 

Tu navedemo Payerjev popis naših mornarjev : 
»Pleme, ki nadkriljuje vsak drug narod, so 
Slovani. Tu jih opišem v kratkih potezah . 

Lukinovié je pravi Arpagon, ki nabira i n 
hrani vsako stvar. Svoje blago išče v škornjih , 
praznih steklenicah i. t. d. Na vsak način si izkuša 
napolniti svojo vrečo, da ne pride prazen v Evropo. 
— Za njim prideta dva pevca : Marola 1'n 
Falešié, bivši delavec v Sueškem prekopu . — 
Palmié, človek odkritega pogleda, in Večerina sta 
urna kakor veverica ; Sušié in Katarinié sta prava 
gorostasa ; velik je tudi Skarpa, ki posebno ra d 
počiva, da se okrepi za novo delo . — Latkovi é 
in Letiš sta najmodrejša med vsemi mornarji .: — 
Vzor vsem drugim pa je Štigli~ ; pokoren in 
ubogljiv je kakor malokdo na svetu . Tudi Zaninovié 
je zelo delaven in poslušen." 


Pet mornarjev je oženjenih. Stari so povprečn o 
od 23—30 let. Soba, kjer spijo mornarji, je obložena 
z raznim orodjem in posodami . Postelje, 
na katerih leže in spe mornarji, so podobne volčjemu 
gnezdu . Vse dela, vse se giblje. 

Častniki poučujejo moštvo vsak dan po dve 
uri v čitanju, pisanju in računstvu, enkrat na tede n 
pa jim razlagajo naravne pojave severnega tečaja , 

Tlak v severni noči. 

Meseca januarja 1873 je »Tegetthoff" zope t 
v nevarnosti pred ledenim navalom in tlakom . 

Potniki so v vedrem strahu . Dne 4. januarja 
traja tlak ves božji dan. 22. januarja pa nastane 
tak prevrat in tlak, kakršnega potniki še niso do živeli. 
Rano zjutraj jih prebudi nenavadno škripanje 
in potres. Vse skoči bliskoma na noge . 
Grozen šum in žvižg gluši ušesa. Namah se 
pojavi in nagrmadi tik pred krmilom velikans k 

edenik. Z velikim naporom privlečejo ladjice d o 
»Tegetthoffa", vendar pa izgube nekaj predmetov , 
ki jim jih odnese led . Tudi otlino, odkoder s o 
zajemali vodo, jim zasuje ta naval. 

Dne 26. januarja se tlak zopet ponovi . Marsikdo 
si želi, naj bi bilo že vendar konec »Tegetthoffa", 
da se rešijo tega kraja, kamor so zaradi 


34 

ladje takorekoč prikovani . Neke noči jih prebudi 
klic : „Dva medveda!” Naglo pograbijo puške i n 
ju ustrele, meso pa drugi dan skuhajo in pojedo . 
Ledene gore, da, celi ledeni otoki plavajo semintja 
in razbijajo in potapljajo manjše ledenike , 
ob katere zadevajo neprenehoma. Vse ječi, stoka, 
se lomi in poka! Pravi sodnji dan ! 

» Tegetthoff" še vedno visi nad prepadom . 

Hrabra četica ljudi se upira z vso vztrajnostj o 
vsem nevarnostim in težavam navzlic groznem u 
mrazu 30 0 pod ničlo. 

» Dež za solncem mora biti, za veselje m 
žalost priti!" pravi naš pregovor . To se' vresni


čuje osobito našim mornarjem, po groznem trenj u 
in navalu ledu , pri katerem morajo skakati s 
plošče na ploščo, z ledenika na ledenik, vedn o 
z lučjo, orožjem in živežem v roki paziti, da 
ostanejo skupaj in da koga ne stisnejo pritiskajoče 
ledene grmade. Pred njimi, pod njimi in 
za njimi je vedno odprt grob, ki se nikdar n e 
nasiti kljub ogromnemu potapljanju ledenih gora . 
Vsi čakajo trenutka, ko strmoglavi tudi mili „Tegetthoff 
" v nenasitljivo morsko žrelo . Že se nagiba 

— pada, in zopet — dviga . Vse je pripravljen o 
na zadnji trenutek, vse se bori s smrtjo, morje m 
in ledom ; vendar pa drug drugemu ne razodev a 
svoje bojazni niti z besedo, niti z obrazom . Vsakd o 
upa na rešitev. Vse se čudi trpežnosti in kljubovanju 
»Tegetthoffa” . 

35 

Naenkrat vse obstane . Grozeči ledeniki so 
mirni kot naše zelene planine, led se ne lom i 
več in ne poka, konec je nemile borbe . Srebrni 
mesec — edina priča trpljenja mornarjev — posije 
izza oblakov in napaja s svojo svetlobo vs e 
ozračje, obupanim potnikom pa prinese nove 
vade! 

Konec severne noči. 

Koncem meseca januarja se začne obzorj e 
zopet svetlikati . Solnčni žar se pokaže na neb u 
in naznanja, da kmalu zopet zasije zlato solnce . 

» Tegetthoff" se je med tem časom premakni l 
za 400 nemških milj v severovzhodni smeri . 

Mraz je bil dne 8., 13., in 14. januarja tak, 
da je celo žganje zmrznilo na prostem . 

Dne 19. januarja se pokaže prvič solnéna svet loba 
v toliki meri, da je bilo možno razločevati 
noč od dneva. Proti koncu istega meseca pa 
traja svetloba celo uro . Popotniki se zelo raz vesele 
tega pojava. Severna noč gineva in se 
krajša ; ledeniki pa se premikajo bolj nego kda j 
poprej. »Tegetthoff" visi še vedno na ledeni gori , 
dva in pol metra nad vodo . 

Prvi dan meseca februarja se dvigne toplo mer 
nenadoma do — 1 0 R. To pa ne traja dolgo, 
kajti mraz se zopet povrne in vse zmrzuje kako r 

3* 


36 

v januarju. Solnčna svetloba narašča dan za dne m 
in 3. februarja je bilo možno ob 10. uri dopoldne 
čitati brez luči . Svetlikati se začne ob sedmi h 
zjutraj, krvavi žar pa izgine okoli poldneva . Potnikom 
se dozdeva, da vstajajo iz groba . Dasiravno 
je bil strašen mraz, vendar gredo za čas a 
svetlobe po več ur na prosto . 

Dne 29. februarja ob 10 . uri zvečer se priklati 
medved do ladje in napade „Sumba”. Pes 
se umakne in zalaja. Križ ustreli na medveda , 
ali ga samo rani, na kar medved pobegne, za nji m 
pa pes „Matočkin", . Nekaj mornarjev zleti za medvedom, 
ker pa jim ugasne luč, pridejo v velik o 
nevarnost pred medvedom in ledenimi razpokami . 
Malo je manjkalo, da se ni potopil Palrnié . Med 
tem časom pa raztrga ranjeni medved »Matoékina” 
. S pomočjo „Sumba” pa ustrele lovci drugi 
dan tega medveda. 

Ledena grmada jih v kratkem prepelje d o 

kraja, kjer še ni bil noben človek pred njimi . 
Kretnja postane lažja in mornarji zopet upajo , 
da se jim posreči dvigniti ladjo, s katere pomočj o 
jim bo mogoče postati gospodarjem potovanja . 
Med tem časom pa polože na več krajih steklenice 
na ledenike, ki jih tira struja proti jugu ; 
steklenice napolnijo s kratkim popisom svojega 
potovanja, misleč, da dospo do kake obljuden e 
obale. 


37 

Sobice in pomlad leta 1873. 
Dne 16. februarja pozdravijo potniki z velik o 
radostjo prve solnéne žarke . Po tako dolgi noči 
jim zopet zasvetijo žarki zlate nebeške oble . 

Vse se vzpenja na jarbole, da vidi to vesel o 
prikazen. Svetloba se širi po neizmernem prostoru, 
dokler se naposled ne prikaže tudi samo, 
pravo solnce. Kakor z enega grla ga vsi po 


zdravijo, rekoč : » Hvala Bogu!" Mornarjem se 
zdi, da jim je prineslo solnce pozdravov iz Ev rope. 
Solnce se pokaže prvi dan do polovice . 
Ogromni kosi se blišče v sto barvah . Ni ga lep šega 
prizora na svetu nego vzhajajoče severn o 
solnce. 

Cez malo časa zopet izgine solnce in svet loba 
; vso naravo zagrne vijoličasta barva in zvezd e 
migljajo na nebeškem oboku. 

Pri solnčni svetlobi opazijo mornarji, da imaj o 
izpremenjene obraze : črna severna noč jim j e 
porjavela lice kakor Eskimovcem . Vkratkem p a 
jim zopet povrne solnce naravno barvo . 

Medvedje se oglašajo skoro vsak dan . Dne 

17. februarja ubijejo 1 m 60 cm dolgega medveda . 
Dne 19. in 20. februarja pa prepode psi in lovc i 
več medvedov . 

Dne 24. februarja se pokaže solnce bre z 

rdečkastega kolobarja, v pravi obliki . 


38 

Koncem februarja se spomnijo, da slave v 
Evropi »Pust". Vkljub Žalostnemu položaju pozabi 
vse na svoje muke in težave, samo da do stojno 
proslavi » Kurenta". 

Meseca marca je še vedno mraza do — 
250 R., dasiravno ni več vetra . 

Rdečkasti odsevi solnčne svetlobe se vidij o 
vso noč na obzorju . Vsledtega so noči v marc u 
enake dnevom v decembru. 

jarbole, verige in vrvi na ladji izgube p o 
malem ledeni nakit. — Dne 29. marca ob 10. uri 
dopoldne, je bilo za 150 razlike med dnevom 
in nočjo. Takrat se pokažejo zopet ptiči, ki so 
pobegnili vsled severne noči . 

Meseca aprila se vse znatno izpremeni. Cele 

jate ptičev se pokažejo in krožijo po zraku. 

11. aprila vzhaja solnce ob dveh zjutraj, 16. istega 
meseca pa že več ne zatone. Dne 20. aprila kaže 
toplomer — 5 0 R. — Mraz traja še vedno, dasiravno 
je bilo v Evropi isti čas že vse zeleno. 
Vsi se vesele, ker ni treba več prižigati i n 
nalivati svetilnk, ki so gorele celih pet mesecev, 
da je ves strop počrnel. Iz notranjih ladjinih delov 
preneso vse na prosto, da osnažijo in odluščij o 
trdo ledeno skorjo. Hrano preneso zopet na » Tegetthoff", 
ker se jim ni bilo treba več bati ledenega 
tlaka. Kmalu očistijo vso ladjo in razbijejo led , 
ki je bil na krovu en meter debel . — Koncem 
aprila mraz znatno pojenja in vse Že željno pri



39 

čakuje trenutka, ko bo mogoče zopet odpluti s 
» Tegetthoffom", hoteč priti vsaj do sibirske obale . 
če že ne do Oillisa. O odkritju nove zemlje n i 
niti govora več. Dne 2. maja jih iznenadi — mesto 
cvetja in rožic — 18 0 mraza ; veter in nevihta p a 
traja do srede maja . 

Poleg galebov in potapljavcev z zeleni m 
vratom opazijo tudi alke (Alca aretira} in galebe , 
» Larus glaucus" imenovane . 

Dne 26. maja mrkne solnce popolnoma . Mrk 
traja 1 uro 56 minut . 

Poletje leta 1873. 

Podnevu je na severu enakomerno, dolgo 


časno Življenje . 

Dne I . maja je kazal toplomer — 8 0 ; 

29. maja pa se nenadoma dvigne do + 8 0, kar 
je za človeka, ki je prezimil na 79 0 severne širjave, 
Že neznosna vročina. 

Čudna je svetloba na severu, če ni oblačno . 
Kakor živi ogenj svetijo solnčni žarki na kri stalno 
ledeno gorovje. Včasih naraste svetloba 
tako, da bi si človek brez črnih očal pokvaril 
vid . Morje je videti popolnoma črno, razen v 
ozkih prelazih, kamor ne padajo solnčni žarki . 
Vse višnjevo nebo je v primeri z ledenim bil



40 

ščem videti črno. Z vseh strani se čuje kapljanje 
vode topečega se ledu . Vlaga je pa taka, da 
imajo mornarji vse poletje mokre noge, dasiravno 
so obuti v nepremočljive čižme . 

Koncem junija uvidijo, da „Tegetthoff” š e 
ne bo kmalu prost ledu . Zato se spravijo vsi — 
razen bolnikov in kuharja — nad led . Tolčejo, 
udrihajo in razbijajo okoli „Tegetthoffa”, da j e 
joj . S pilami dolbejo in vrtajo v led nad dv a 
metra dolge luknje, v katere denejo smodnika i n 
ga zažgo . A glej! niti smodnik ni več kos staremu 
ledu. Dasiravno je ves led okoli »Tegetthoffa" 
prevrtan, vendar jim to malo hasne, ke r 
je ladja še vedno sedem metrov nad vodo . Naposled 
se prepričajo, da je ves trud zaman, zat o 
popuste brezuspešni napor . 

Mesec julij napoči . Vreme je vobče slabo : 
megla, dež, sneg in srednja toplota +1 0 R . 

V avgustu je toplote + 4 o . — Na obzorju 

se pokaže potnikom črna ledena gora . 

Vse preiskavanje naše ekspedicije se je omejilo 
na 2 — 4 km od ladje, 14. avgusta pa se oddaljijo 
na šest kilometrov daljave proti omenjen i 
gori in opazijo, da je neizmerno široka in d a 

obstoji iz apnenčastih in glinastih škrlij . Ta gora 
je najbrž ostanek kake artiške zemlje . To je bil 
prvi pojav rudninstva, ki ga že niso videli toliko 
časa. — Naši Hrvatje so nabrali več kosčko v 
žveplenca, misleč, da je zlato, in ga vzeli s seboj . 


41 

Dne' 18. avgusta prekoračijo prvič svojo ledeno 
celino . Skakali so s plošče na ploščo, ki 
so plavale proti omenjeni gori in jo obšli s se vera. 
Z vrha 20 rn visoke gore opazijo, da ni 
nikjer izhoda, kjer bi mogli z ladjo potovati . 
Morje je bilo na tem kraju globoko 200 d o 
450 metrov. 

Dne 19. avgusta so naši potniki dospeli do 
79 0 21' severne širine in 60 0 31' vzhodne dolžine. 


IL De 

Fran-Josipova Zemlja . 

Koncem avgusta začno loviti tula je. Pobijajo 
jih z betom ali pa jih streljajo. Lovci jih čakajo 
pri luknjah, kamor hodijo tuljni po sapo . Ko se 
pokaže tuljnjeva glava iz vode, pade po nje m 
udarec in psi ga potegnejo na led . Več ranjeni h 
tuljnjev pa uide in se potopi, predno jih je mogoče 
prijeti. Ti tulnji spadajo k vrsti Phoc a 
groenlandica. Do konca septembra jih pobijejo 
okoli šestdeset. Razen tulnjev ubijejo skoro 
vsak dan kakega medveda ali ptiča, tako da ji m 
preostaja svežega mesa. S to hrano ozdravijo 
vsi razen Križa, ki je bolehal na prsih, in Večerina, 
ki si je bil pri padcu poškodoval nogo. 

Debela snežena odeja je izginila in led s e 
je tako otajal, da je videti le malo velikih ledenikov. 


Dne 25. avgusta zatone solnce prvič opolnoči. 
Čas od prvega solnčnega zatona pa d o 
takrat, ko popolnoma izgine, se smatra na se vernem 
tečaju za jesen. — Ta solnčna izprememba 
opomni potnike na bližajočo se zimo . 


43 

Dne 29. avgusta pobeli sneg jarbole in konopce 
na tužnern » Tegetthoffu" . S tem je kone c 
poletja in vendar se ni izpolnila našim mornar


jem želja, da bi dvignili » Tegetthoffa" iz ledu . 
Zima je pred vrati, ž njo pa novo trpljenje i n 
nevarnosti. Najtežje pa je mornarjem pri srcu, 

če pomislijo, da se bodo morali vrniti proti 
domu, ne da bi bili našli ali odkrili nove zemlje . 

A baš ta nada, ki se je zdela vsem brez


upna, se nepričakovano uresniči ! 

Dne 30. avgusta doseže »Tegetthoff" 79 0 43 ' 
severne širine in 59 0 33' vzhodne dolžine. Lep 
popoldan je. Mornarji slone na »Tegetthoffovi " 

ograji in motrijo temne oblačke na modrem obnebju. 
Nenadoma pa zagledajo v severo vzhodn i 
smeri celo vrsto hribov in visokih rtov. Veselje 
jim poslabša vid ; ko se pa prepričajo, da ji h 
oči niso motile, vzkliknejo iz enega grla : »Zemlja, 
zemlja! " 

Vsi, zdravi in bolniki, hite na palubo in s e 

vzpenjajo na jarbole, hoteč videti na lastne oč i 
izpolnjene zlate sanje . Občnega veselja ni mogoče 
popisati. Pozabljene so vse težave, pozabljeno 
vse gorje ; sedaj je njih trud obilo poplačan! 
Kadar se vrnejo v domovino, vrnejo se ponosno 
kot zmagovalci, kajti našli in odkrili s o 
učenemu svetu novo, dosedaj še neodkrito celino 
! Sredi veselja in petja hrvaških mornarje v 
odpro steklenico šampanjca, ki so ga hranili za 


44 

novo leto jarbole svojega „Tegetthoffa” p a 
okrase z zastavami. 

Toda kako priti na to zemljo? Če ostavij o 
sapo za hip svojo povodnico, jim ta odpluje i n 
odnese vso zalogo s „Tegetthoffom” vred. Sprva 
hiti vse na led, hoteč poleteti na novo zemljo . 
Do najbližje obale je bilo še okoli petnajst morskih 
milj . Ker ne morejo drugače, vzpno se n a 
bližnji ledenik, da vidijo vsaj podobo tajinstvene 
zemlje, o kateri ljudje tisoč in tisoč let niti sanjali 
niso, sedaj pa se ta zemlja pokaže peščici 
polutopljencev, ki imajo malo upanja, da pridejo 
še kdaj v domači kraj, kjer jih morda že objokujejo 
kot mrtv e 

V znak spoštovanja do svojega vladarja prekrstijo 
te obale v » Fran-josipovo Zemljo". 

Noč in dan se razgovarjajo o tej novi zemlji , 
Basi še ne vedo, jeli gora, otok ali ledenik . 

Prvo Brdo imenujejo »Tegetthoff" . 

Začetkom septembra jih potisnejo severn i 
vetrovi malo proti jugu, kar jim prepreči nadaljnj e 
spoznavanje najdene obale . Koncem istega meseca 
pa jih potira protivni veter zopet v severno vzhodno 
lego do 790 59', t. j. do najvišje točke, 
do katere dospe »Tegetthoff" na svoji ogromni 
ledeni skorji. Tu odkrijejo skupino majhnih otočkov, 
ki jih krstijo v » Hochstetterjevo otočje" . 

Medtem gre nekaj potnikov na bližnje le


dišče, odkoder poiskušajo priti na suho. Polovico 


45 

pota so že prešli, kar jim gosta megla nenadom a 
vse zakrije. Bili so sedaj v veliki nevarnosti, da 
zgreše pot k „Tegetthoffu” . Vsi bi bili jadno 
poginili, da jih ni pripeljal pes ubinal" z neprestanim 
lajanjem in kazanjem sledu na pravo pot. 

jesen in preiskavanje kopne zemlje. 

Jesen l. 1873. je bila izjemno blaga. Navzlic 

emu zapade kmalu sneg in vsa narava dob i 
zimsko ledeno in sneženo odejo . „Tegetthoff” j e 
še vedno na starem mestu. Da se lažje vzpenjajo 
do njega, vsekajo na obeh straneh, ki vodijo d o 
ladje, stopnice v led . 

Dne 7 . septembra uvidijo, da je ves up na 
» Tegetthoffovo" rešitev zaman in da ga bod o 
morali prepustiti ledovju in valovom ter se n a 

saneh in ladjicah odpraviti proti jugu, če hočej o 
še kdaj priti v Evropo. 

Število bolnikov se zopet zelo pomnoži . 

Križ, Večerina, Falešié in Palmič leže . 

Solnčna svetloba bledi ; 9. septembra zatone 
solnce ob S. uri zvečer. Ptiči se poslavljajo od 
potnikov : prvi so potapljavci, poslednji galeb i 
Namesto ptičev pa se pokaže koncem septembr a 
nad vse krasna severna svetloba . To pot ne razsvetljuje 
svetloba samo ledenikov, ampak tud i 
zlate vrhove Fran-Josipove Zemlje . 


46 

Ledena grmada okoli » Tegetthoffa" se začn e 
manjšati in drobiti od dne do dne. Pred nad 
2000 metrov široka ledena plast se zmanjša d o 

20. oktobra na WO metrov. 
Dne 31 . oktobra se pomaknejo za pet kilo metrov 
naprej in pridejo med ledenike, kakršn i 
so bili na 79 0 51' severne širine in 85 0 Mi vzhodne 
dolžine. Toplomer kaže — 22 0. 

Kopna zemlja je tako blizu, da se ne morej o 

več vzdržati pri »Tegetthoffu" . S trudom skačej o 
od ledu do ledu, od plošče do plošče in slednjič 
res stopijo na trda tla. Nekateri pokleknej o 
in poljubijo zemljo . Dasiravno so tla pokrita s 
snegom in peskom vsake vrste, vendar je naši m 
potnikom ta kraj ljubši nego nam najkrasnejš i 
vrt južnih krajev. Se celo psi so omamljeni sa-
mega veselja, da poskakujejo . 

Prvi otok imenujejo : otok „Wilczek” . Škoda, 
da že poprej niso našli te zemlje, ko je bil š e 
vedni dan, sedaj pa se vrača severna noč in ji m 
ovira natančno preiskovanje . 

Drugi dan se zopet vrnejo na otok Wilczek , 
kjer postavijo kamenito piramido in nasade vanj o 
avstrijsko zastavo . 

Dne 6. novembra (25 o R.) gredo potniki d o 

severnega rta tega otoka in tako prekoračijo prvi č 

80 0. Odtod ugledajo v mesečini Fran-Josipov o 
Zemljo, h kateri spada tudi otok Wilczek . 

47 

Vsi ti izleti in pohodi so bili kratki, ker so 
se mornarji bali, da ne najdejo več „Tegetthoffa” , 
če predolgo izostanejo. 

Druga severna noč . 

Potniki se nadejajo, da bo letošnja zim a 
ugodnejša nego lanska. Lansko zimo so bili še 

brez zemlje, letos pa so našli nepričakovani smoter , 
ki jim obeta, da se vrnejo v Evropo z velik o 
slavo. Mrzli puščavi se kmalu privadijo, osobito 
naši hrvaški veseljaki . 

Na „Tegetthoffu” se pojavijo miši v tolik i 
meri, da so jih mornarji lovili pri belem dnevu , 
in jih potem nosili na led, kjer so poginjale . 

Decembra meseca se dvigne na otoku Wilezek 
toplomer na 4- 3 0. — Velik del tega otoka 
je nepristopen. Ponoči, če je še tako jasno, j e 
ves zrak napolnjen z drobnim sneženim prahom , 
ki ga koža na obrazu komaj čuti . — Dasiravn o 
„Tegetthoff” ni bil na točki, kjer sneži v velik i 
meri, vendar se nabere do marca okoli njeg a 
štiri metre debel sneg. 

Mraz narašča. Dne 23. novembra zmrzne 

žganje in maraskin pri 28 o mraza. Drugi dan pade 

toplomer na — 38 0 R . 

Dne 31 . decembra je polovica severne noči , 

ki je trajala to pot 125 dni . V neposrednji bližini 


48 

ne spoznaš obraza. Vse vara človeka v tej grozn i 
temi. Ta dan je bilo solnce 14 .5' izpod obzorja, 
raditega bi ga ne opazil niti s 650 metrov visoke 
gore. 

Polovico palube zakrijejo tudi letos z zastori. 
O grdem vremenu se tu zbirajo psi, ki jim 
mora goreti luč. V svojo bližino puste sam o 
mornarje . » Surnbu" straži za sodom in skoči na 
vsakogar, ki se mu približa, » jubinal" pa glod a 
kosti. 

Stražnik, zavit v kožuhovino, da od obraz a 
ne vidiš drugega kot oči, hodi neprenehoma p o 
mostiču, da se ugreje in kadi iz pipe hercegovinski 
tobak . 

V začetku decembra postavijo psom prostrano 
kočo iz ledu. V to kočo spravijo pse, ki 
spe v zabojih, zamašenih s slamo . Na vsake m 
zaboju je zapisano ime dotičnega psa, ki lež i 
notri. 

Ker so igrali psi na tem potovanju in pri 
odkritju nove zemlje tako važno vlogo, je treba, 
da tudi njim v priznanje napišemo par vrstic. 

jubinal" je velik, rdečkaste barve, noge pa 
ima kocaste kakor medved . On zmaga v vsake m 
boju po ledu vleče sam sani in je sploh glava r 
in vodja pasje čete. ,jubinal" je zakrivil, da so 
se miši na ladji tako zaplodile, ker je kmalu p o 
odhodu iz Troms~ dve mački, ki so jih vzel i 
potniki s seboj, raztrgal na kosce ; vendar mu 


49 

tega nihče ne zameri, ker to hudobijo poravnav a 
s svojim pogumom. Mornarji sešijejo iz jadrovine 
toplo obleko za » jubinala" da preveč ne 
prezeba. 

Za ,, Jubinalom" pride vsled moči in srčnosti 
na vrsto „Bop”, ki v opreznosti in razboritost i 
še prekaša prvega. „Bop” in „Matočkin”, ki sta 
bila iste pasme, sta poginila že prvo zimo, prv i 
vsled mraza, drugega pa je raztrgal medved . — 
Iste vrste ko omenjena dva psa sta tudi psici 
„Novaja” in „Zemlja” . Prva je poginila kmalu p o 
prihodu v ledeno morje, druga pa je zelo lena 
in nesposobna za sani . 

„Zemlja” je skotila „Torosy-ja”, ki je (lik a 
in ponos vseh pso : Narava mu je podelila vs e 
lastnosti, ki jih ima beli medved. On ne pozna 

drugega kot severni ocean in vleče sani za dva 
druga. „Torosy” je zelo živahen, skače na led u 
in krovu, spremlja vsakega, ki mu privošči prijazne 
besede poskakuje celo tedaj, če mu krad e 
„Sumbu” hrano ali če mu groze medvedje. 

» Gillls" je velik sovražnik ,, Jubinala" . On j e 
prilizovalec in licemerec, osobito pri potezanj u 
sanij. 

Laponski pes » Pekel" je najmanjši izmed 
osmerice psov. Ker ne vlači sanij, se redi bolj 
nego njegovi tovariši . 

» Sumim" je najzvitejši med vsemi psi . S po


četka se je grozno jezil nad svojimi tovariši, ker 

4 


50 

vlečejo in potezajo sani. Nekoč privežejo Lad i 
njega k drugim psom, da bi vlekel sani . A zvit a 
buča stisne rep med noge in skoči na sani, da ga 
drugi vlečejo. Neprestano se vrti in kreta. Tesarju 
krade orodje, kurjaču vrečo, steklenice i. t. d. 
Nemilo se zaganja v medveda, katerega vedn o 
prvi zasledi. Vsaka zver beži pred tem psom . 

Potniki dožive drugi Božič, ki ga obhajaj o 
še bolj svečano nego prvega . Tedaj postavij o 
umetno božično drevesce in ga okrase z lepim i 
darovi in zastavicami, da se spominjajo svoj e 
očetnjave in rodbine. 

Solinu se zopet prikaže. 

Po 125 dni dolgi noči zasije zopet zlato , 
željno pričakovano solnce . Sedaj je prišel čas, 
ko bodo mogli uspešno preiskovati in proučiti 
odkrito zemljo. Obenem se odločijo, da zapuste 
za vedno primrznjeni „Tegetthoff” in se spust e 
proti Evropi v saneh in ladjicah. V resnici jim 
tudi ne preostane drugega ; hrane imajo samo š e 
za eno leto, „Tegetthoffa” pa ne rPši več živa 
duša. V tem naklepu jih potrdi osobito slabo 
zdravstveno stanje, ki bi se tretjo zimo še po slabšalo 
. 

V seji dne 14. februarja 1874 sklenej o 

sledeče : 


51 

„Koncem maja zapustimo „Tegetthoff” za 
vedno. Predno se odpravimo v Evropo, moramo 
še temeljito preiskati in popisati najdeno Fran -
Josipovo Zemljo. V to svrho naredimo tri izlete : 

Naša četa se naj razdeli v tri dele : prvi del naj 
krene proti severu ob obali, drugi proti sever u 
po sredini otoka, a tretji naj gre proti zahodu . 
Vsak oddelek naj se vrne v sedmih tednih zopet 
do tega kraja. Ako bi do takrat na tem mest u 
ne bilo ostalih dveh delov mornarjev, naj s e 
vsak oddelek, četudi sam zase, vrne v Evrop o 
na ladjicah. Za ta slučaj se naj pripravi potrebne 
hrane . " 

Vse se pripravlja na razstanek . Ker je na 
» Tegetthoffu" v obilici hrane in pijače, zato seda j 
ne štedijo ž njo več tako kot poprej . Vse se 
gosti in masti s pečenko in vinom. Edini Križ 
ne ozdravi več. Zdravje se mu slabša od dne 
do dne in sam zdravnik, dr . Kepeš, izjavi, da n i 
zanj nobene pomoči več . 

Za iskanje severnega tečaja so najpripravnejše 
sani . Pozimi je iskanje nemogoče, ravn o 
tako spomladi, ko je mraz največji . Najugodnejši 
čas za to je takrat, kadar kaže toplomer 15 d o 
20 0 pod ničlo . Poleti je iskanje zaradi tajajočega 
se ledu zelo nevarno. 

Na sani nalože potniki hrane, pijače, odeje , 
zdravila in drugih potrebščin tako, da so vsak e 
sani obložene s težo 5—6 stotov. Ker tu človek a 

4* 


52 

ne živi drugo kot lov, ki je pa kolikor toliko od


visen od lovske sreče, treba je osobito čuvati i n 
paziti na hrano ; če si to izgubil, izgubil si tud i 
življenje. — Iskalci teh krajev morajo prenočevati 
v kočah, zgrajenih iz ledu. — Vsakdo mora biti 
oblečen v troje hlače, vrhnje iz ovčje kože, v 
dve suknji in še kožuh iz bivolove kože. Glavo 
pokriva kučma, kosmati del je obrnjen na lica i n 
vrat ; na rokah imajo po dvoje volnenih rokavic, 
okoli vratu in pasu si denejo toplih ovitkov, 
povrh čevljev pa si nataknejo še čevlje iz bivolove 
kože, ki segajo čez kolena . 

Prvi izlet. 
Dne 10. marca 1874 se poda Payer na prv i 
izlet. Ž njim gredo : Haller, Klotz, Lukinovié , 
Katarinié, Pospišil in Letiš . S seboj vzamejo tud i 

sani s hrano za osem dni, ki jih vlečejo psi : 
„Gillis”, »Torosy" in »Sumim". Z veseljem odpotuje 
ta oddelek proti severu . 

V dveh urah pridejo že okoli rta na jugozapadnem 
delu otoka Wilczek. Opoldne si odpočijejo 
na ledeni grmadi. Toplomer kaže 

— 21 0 R. Zvečer si postavijo šatorišče pod 
nekim visokim rtom . 
Dne 11 . marca zjutraj krenejo dalje in opazijo 
z nekega hriba v veliki daljavi vodo . Po



53 

potniki dosti trpé, ker se je treba vedno vzpenjati 

na hribe in zopet v nižavo, pri čemer moraj o 
prenašati težke tovore s sanij. Psi se takoj ustavijo, 
čim opazijo kako ptico ali sploh kaj živega, 
kar zelo zadržuje potovanje . 

Prišedši v odprto dolino, opazijo hribe otoka 
„Halla”, kjer je Tegetthoffov rt, na zapadni stran i 
pa ledeni otok » Mac-Clintock" . Njihov smoter j e 
Tegetthoffov rt . Spočetka jim gre vse gladko 
izpod rok ; nenadoma pa navali gosta megla i n 
sneg tako, da opazijo medveda, ki navali nanje , 
šele par korakov pred seboj . Vsi ustrele, a n e 
zadene ga nobeden, nakar zver pobegne . Isti dan 
popoldne se megla razprši ; ob tej priliki ustrele 
dva metra dolgega medveda. 

12. marca nastane grozna snežena nevihta , 
da vsem zamrznejo nosovi. 
Istega dne dospo pod Tegetthoffov rt, kje r 
nevihta poneha . Tega rta vrh se razteza proti 
zapadu. Okoli poldne stopijo na 80 0 ' severne 
širine . Pod vrhom si odpočijejo in napravijo 
taborišče. Ob eni uri popoldne začno plezati n a 
vrh. V dveh urah splezajo na najvišji, 800 metrov 
visoki vrh tega rta. Toplomer kaže -280, to je 
30 manj nego spodaj v taborišču. Čez poldrugo 
uro se vrnejo v svoje ležišče . 

Ponoči pade toplomer na — 33 0. Potniki se 
pokrepčajo z rumom in gospe . 


54 

Dne 13. marca se odpravijo proti rtu »Berghaus", 
kjer jih zaloti 35 0 hud mraz. Snežene poljane 
in kristalne ledene gore se svetijo v blede m 
srebrnem žaru. Na desni strani otoka Hall a 
pridejo v veliko progo s krasno obalo, ki j o 
nazivajo „NordenskjQrd” . Opoldne pridejo d o 
ledenika „Sonkler” . Tu si napravijo zopet ležišče . 
Nekaj potnikov gre na 800 metrov visoki hri b 
»Littrov", s kojega proučujejo otoke na vzhod u 
in se prepričajo, da je Fran-Josipova Zemlja ne izmerno 
prostrana . Vrnivši se v tabor, prebijej o 
noč v strašnem mrazu — 37 0. Nosove si namažej o 
z zmesjo iz jodija in kolodija, da jim ne zamrznejo 
. 

Dne 14. marca gredo na vrh Sonklerja. Tu 
jih preseneti tak mraz, kakršnega doslej še nis o 
poznali. Toplomer kaže polnih 40 0 mraza. Solnce 

je rdeče kakor kri in je brez toplote . Da izmerij o 
vrhove gora in si napravijo načrte, morajo s i 
vedno m'eti in greti otrpnjene roke . Celo rum je 
izgubil vso moč pri tem mrazu, a kruh je tak o 
trd, da lomi zobe in krvavo rani usta . Smotka 
takoj ugasne vsled ledu, ki se nabira po brad i 
in brkih . Le s silo je mogoče govoriti, tako s o 
otrpnjeni vsi udi in živci . V takem mrazu niti rib e 
v vodi več ne plavajo . Zrak je tako suh, da se 
tobak drobi v prah, dasiravno prši sneg. Glas 
se razlega z neznano hitrostjo : na sto korako v 
se éuje polglasno govorjenje. Les je trd kakor 


55 

kost, če ga sekaš ; meso je treba sekati s sekiro 
in maslo se strdi kakor kamen . Od vseh človeških 
čutov oslabita najbolj vonj in sluh . Najhujš e 
tare človeka v tem mrazu žeja. Če si jo gasiš s 
snegom, te zabole zobje, grlo in jezik . Sneg pri 
30 -400 mraza žejo še poveča ; celo Eskimovc i 
ga ne uživajo. 

Dne 15. marca krenejo izletniki napol zmrznjeni 
in utrujeni proti „Tegetthoffu”, od katereg a 
so bili oddaljeni 30 kilometrov. Ob sedmi uri 

zvečer dospo do zapadnega rta otoka Wilczek . 
Z daljnogledom opazijo svojo ladjo. V šestih urah 
so že zopet na »Tegetthoffu", kjer se ni ni č 
izpremenilo za časa njihove odsotnosti . 

Dne 16. marca izdihne Križ svojo plemenit o 
dušo. Siromak je umrl brez poljubov svoje mil e 
rodbine. Zato ga pa tembolj objokujejo preostal i 
mornarji. 19. marca pokopljejo ostanke drageg a 
tovariša na bližnjem rtu otoka Wilczek. Okoli 

groba vlada večna pustinja ; nikjer na svetu ni 
ugodnejšega kraja za grob kot ravno na tem za puščenem 
otoku. Rakev spuste v jamo, ki jo za sujejo 
s snegom in kamenjem . Na grob zasade 
lesen križ, potem pa vsi pokleknejo in molijo s 
solzami za dušo umrlega . Poveljnik Weyprech t 
je govoril lep nagrobni govor, ki je pretrese l 
vsakega do dna duše : 

» Spavaj, rajni, mirno spanje, snežena prst na j 
krije blago tvoje truplo na tem svetem kraju, 


56 

kjer pred teboj še niso počivale človeške kosti. 
Vsemogočni naj ti poplača stoterno prestano 
trpljenje in ti podeli večni mir. Pokoj tvoji duši ! 
Z Bogom, dragi Križ! Do svidenja nad zvezdami! " 

Drugi izlete 

Uspeh prvega izleta je bil tolik, da sklenej o 

iti v drugič na tak polet. Payer obljubi svojim 
mornarjem 1000 goldinarjev nag-rade, če dosp o 
do 80 0, a 2000 goldinarjev, če pridejo do 82 0. 
To pove samo onim, ki jih sam izbere, in ji m 
zabiči, da ne smejo o tem niti besedice črhniti 
onim mornarjem, ki ostanejo na krovu » Tegetthoffa" 
. Razentega jim gredoči tudi to, v kako 
nevarnost se podajajo, ker je lahko mogoče, d a 
ob povratku ne najdejo več »Tegetthoffa" . 

Med prvim izletom so ubili na „Tegetthoffu ” 
medveda. Dne 19. marca pa se priklati prav do 
palube medvedka z dvema mladičema . gest strelov 
poči in stara pogine na mestu . Mladiča hitr o 
polove in ju spravijo na ladjo v velik sod . Psi 
lajajo neprenehoma okoli tega soda in šele z 
bičem narede mornarji mir . Medvediča jesta vse : 
loj, kruh, kislo zelje itd ., in mornarji se že vesele , 
da ju bodo priučili vleči sani na povratku v 
Evropo. Nekega lepega jutra pa pobegneta oba 


t~nedvediča, a mornarji ju zopet vjamejo in si pri pravijo 
tečno pečenko. 

Dne 25. marca je vse pripravljeno za odhod : 
Payer, Orel, Klotz, I-laller, Zaninovié, Sušié, Lu


kinovič in trije psi : »jubinal", »Torosy" in 
»Sumbu" . — Zaninovič ima nadzorovati prtljag o 
in deliti žganje in rum ; Haller nadzira hrano, 
Klotz pa pse in orožje . 

Dne 26. marca odrinejo proti severu. Mraza 
je 17 0 R. Ko pridejo do jugovzhodnega rta 
na otoku Wilczek, pade toplomer na -24 0 . — 

28. marca se dvigne toplomer do — 20 Q. Z otoka 
Wilczek preidejo na otok „Salma” . Prišedši d o 
pogorja „Wiihlerstorfi”, krenejo naravnost prot i 
severu. Toplota na tem kraju vidoma narašča in 
se dvigne do -70. 
Na cvetno nedeljo, dne 29. marca 1874, ponéha 
veter, toplota pa naraste do j3 0. Isti dan 
najdejo nov otok na desni strani Salma in ga 
imenujejo » Holdevvey" . Istočasno pridejo do 
medvedje otline, iz katere skočita proti izletniko m 
dva stara medveda ; enega ustrete, drugi pa ranje n 
uide. — Čez nekaj ur odkrijejo zopet nov otok , 
ki ga imenujejo zaradi krasne lege »Schinau". 
Ponoči pa nastane nenadoma velik vihar, vsled 
česar pade toplomer do — 24 0 . 

31 . marca nalete na veliko ledeno gorovje , 
visoko do 650 metrov (rt » Frankfurt") . — l, aprila 
gredo rnimo rta „Hans” in pridejo do znamenite 

58 

soteske „Avstrija-Sund” . Drugi dan odkrijejo cel o 
skupino novih rtov na zapadni strani . Najlepša 
rta sta » Tirolo" in „Markham-Sund” . Izletniki dospo 
ta dan do 800 42'. Tretji in četrti dan snež i 
neprestano. Potniki so v veliki nevarnosti, da n e 
padejo v kak prepad . Ta dan izgube „Sumba” , 
ki jih je zabav al in jim pomagal polni dve leti . 
Ko si postavijo šatorišée, prileti mimo gale b 
»Sumbu" pregrize vrvico, za katero je bil pri vezan 
k sanem in skoči za njim kakor strela . 
Naenkrat izgine v megli in snegu in se ne pri kaže 
več. Vse klicanje, iskanje in čakanje je za man! 
Tako je končal „Sumbu” ali zaradi mraza , 
ali pa je izginil v žrelu strašnih medvedov . 

Dne 5. aprila prekoračijo rt Tirolo . Veliko 
obrežno skupino na severu Markham-Sunda imenujejo 
»Zichyjevo Zemljo" in nadaljujejo potovanje 
do 81 0. Podolgasto progo med otokom 
»Karna" in rtom »Hellwald" imenujejo na 
čast svojemu mornarskemu poveljniku „Sterneck -
Sund” . 

Večkrat ustrele kakega medveda in mu preiščejo 
drob, ako ne bi našli morda v nje m 
ostankov „Sumba” . 

7. aprila proderejo do skrajnega severneg a 
rta na otoku „Beurmann”. Toplomer pade od 
130 na 200 pod ničlo . Ta dan zagledajo ve č 
otočkov in jezer, osobito pa ogromno skupin o 
novih otokov, ki jo krstijo v,,Cesarjevič-Rudolfovo 

Zemljo" . Potovanje nadaljujejo s čudno vztrajnostjo, 
in to vedno proti severu s pomočj o 
magnetne igle, samo do dobe obečano nagrado . 

— Okoli poldneva dospo že do 81 0 38' in tu 
postavijo zastavo. 
Na skrajnem severu . 
Po odmoru se napotijo izletniki na gorovj e 

Cesarjevič-Rudolfove Zemlje, ki je do 1000 metro v 
visoko. Ti hribi so večinoma iz samega dolerita. 
Na tem kraju ni nič snega ; rastlinstvo pa je 
navzlic temu zelo borno. 

Na tem trudapolnem potovanju obnemor e 
nekaj mornarjev, da ne morejo več naprej. Zato 
sklenejo, da ostanejo Halier, Sušič in Lukinovi č 
na tem mestu, ostali pa nadaljujejo svojo pot . 
Payer da zaostalim povelje, da se ne smejo o d 
tega kraja oddaljiti nad 300 korakov, to pa osobit o 
zaradi nevarnosti pred medvedi . Da jim živeža, 
pijače, streljiva, magnetno iglo, časomer, tlako mer, 
toplomer in zabojček zdravil. Ukaže jim še 
tudi, da ga naj na tem mestu pričakujejo 14 dni , 
če bi ga pa v tem času še ne bilo nazaj, naj p a 
odrinejo sami proti „Tegetthoffu” . 

Dne 10. aprila (—12 0) odide Payer z Orlom , 

Zaninovičem in Klotzem. -- S seboj vzamejo 
„ Jubinala” in „Torosyja”, katerima so se morali 


60 

zahvaliti, da so dospeli do 82 0 severne širine. 

Nekoč so bili vsi potniki v strašni nevarnosti, da 
ne strmoglavijo v prepad pri ledeniku „Middendorf” 
. Klotzu oteče noga tako, da se mora vrniti 
k zaostalim tovarišem . 

Med tem časom zadene Payerja in Zaninovié a 
strašna nesreča . Vzpenjajoč se proti vrhu ledeneg a 
Middendorfa, potezajo psi, Payer in Zaninovié , 
ki sta bila tudi privezana, sani za seboj. Naenkrat 
spodrsne Zaninovié, omahne in potegne za seboj 
sani, psa in Payerja — vse drči po bliskovo v 
grozni prepad . Sto sreč, da se ustavi Payer n a 
vzbočenem ledu nad 10 metrov globokim prepadom, 
in sicer tako, da vise Zaninovié, psi i n 
sani v zraku nad prepadom na vrvi, za katero j e 
privezan Payer k sanem. Payer, ki je ostal v raz poki 
nad prepadom, je držal torej celo težo sani , 
psov in Zaninoviéa in je trpel strašne muke. Zato 
zakliče Zaninoviéu, da bo presekal vrv ; ta ga pa 
roti in zaklinja, naj tega nikar ne stori, ker b i 
drugače strmoglavil v prepad . Nesrečniki vise, 
dokler ne pride na pomoč Orel, ki zakliče Zaninoviču, 
naj se spusti v prepad in naj počaka , 
dokler mu ne pride z zaostalimi tovariši na pomoč. 
Payer si prereže nato z nožem vrv: sani, 
psa in Zaninovié pa zdrče do tal . — Koj nato 
hitita grel in Payer iskat pomoči za nesrečnega 
Zaninoviéa in da rešijo sani, hrano, pse in knjig o 
z opisom svojega čudnega potovanja. Prvega 


61 

srečata Klotza, ki se je zjokal kot malo dete, ko 
sliši grozno novico. Dospevši do I-Iallerja, Sušica 
in Lukinoviéa, vzamejo s seboj vrvi in pobite k 
prepadu, da čim prej rešijo Zaninoviéa . Payer je 
prvi, ki dospe do prepada. Tu posluša, da vidi, 
je-li Zaninovié še živ ali ne. Naposled začuje 
pasje lajanje in glas Zaninoviéa. Payer spusti vrv 
v prepad, Zaninovié priveže nanjo sani in psa , 
nakar potegnejo Payerjevi tovariši tudi Zaninovié a 
iz prepada, ki se jim kakor pravi junak prisrčn o 
zahvali za rešitev . Ta težki posel so dovršili ob 

10. uri zvečer. Hallu, Sušié in Lukinovié se vrnejo 
še isto noč h Klotzu , ostali pa nadaljujej o 
svojo pot. 
Drugi dan prenoče na rtu „Habermann”, n a 
81 0 45'. Na vsem potovanju jih strašno muči žeja . 

— Vedno pogosteje videvajo jate potapljavce v 
in galebov, srečujejo pa tudi medvede in tulnje , 
ki poskačejo takoj v vodo, čim se jim približajo . 
Dne 12. aprila dospo do skrajne severne 

točke 82 0. — Živež shranijo v neko otlino, ki j o 
zadelajo, in hajd zopet na gore, ki so 300 d o 
1000 m visoke . 

Ob enajsti uri stopijo na rt » Oermania " 
(400 m), kjer odvežejo pse in ostavijo sani zarad i 

nepristopnih gričev. Malo dalje, na 82 o 5' najdejo 
rt »Fligely", kjer razvijejo avstrijsko zastavo. Rudolfova 
Zemlja se razprostira do nove skupin e 
otokov, ki jih nazivajo „Sherad - Osborne” . Z 


62 

daljnogledom pa odkrijejo dva nova otoka, k i 
ju krstijo v » Patermanovo" in „Oskarjevo Zemljo” . 
Rt, ki ga zagledajo na Oskarjevi Zemlji (83 o), 
imenujejo „Dunajski rt” . 

Predno krene ekspedicija nazaj proti jugu, 

spusti v morje začepljeno steklenico, v nji pa 
sledeče izvestje : 

„Mi, člani avstro-ogrske ekspedicije, ki 
smo na skrajnem severnem tečaju na 82 o 5' 
severne širine, naznanjamo širnemu svetu , 
da smo odkrili obširno zemljo . Naša ladja 
,Tegetthoff‘, od katere smo oddaljeni 17 dn i 
hoda, tiči v ledu na 79 0 51'. Nad to obalo , 
sredi ogromnih ledenikov in gora, ki se raztezajo 
proti severu in severozapadu, vidim o 
nove otoke v daljavi 60—70 milj . Oblike 
teh otokov ne moremo popisati . Sedaj se 
vračamo proti zamrznjenemu ,Tegetthoffu' , 
katerega bodemo morali pustiti v ledu in s e 
vrniti na saneh in čolnih v Evropo . — V 
to nas sili naš slabi zdravstveni položaj . ” 

Rt Flig ely , dne 12. aprila 1874 . 

Anton Zaninovié, mornar. Edvard orel, zastavonoša. 
julij Payer poveljnik. 

Med povratkom jih muči grozna skrb, če j e 
»Tegetthoff" še na starem mestu . Kaj bo, če ne 
najdejo več tovarišev ? 


63 

P išedši do » SchrQtterja", najdejo tam z a 
ostale svoje soizletnike v zelo Žalostnem položaju. 
Orel je skoro oslepil, Klotzu pa se gnoj i 
rana na nogi . Tudi psi so popolnoma izmučeni 
in izstradani . 

15. aprila preidejo na „Koburgove oto k 
in prenoče na 81 0 . 

18. aprila (23 o) dospo na otok »Wiener-
Neustadt”, kjer gredo trije mornarji na goro TI rolo, 
ki se dviga 1000 m nad morjem . Tu zagledajo 
velike jate morskih ptic, ki pa ne zbež e 
pred ljudmi, katerih še niso nikdar videle. Tu 
opazijo tudi lišajnik, nekaj mahu, zelenja in cel o 
travnato bilko s cvetnim popkom. To je gotovo 
naravno čudo pri tem mrazu (20 0). Okoli polnoči 
— solnce že več ne zatone — stopijo n a 
trd led. Kmalu pa nastane ledeni tlak, ki jih pri sili, 
da se umaknejo pred pogubnimi ledeni m 
ploščami . Kaj jim je sedaj storiti ? — Naprej ne 
morejo zaradi strtega ledu in morja, hrane jim 
že primanjkuje — kako naj se rešijo ? Bog zna , 
jeli „Tegetthoff” še na svojem mestu ? 

Naposled se odločijo, da krenejo proti otok u 
Wilczeku po desni strani, kjer morda ni tlaka . 
Po sedem ur trajajočem potovanju se utabor e 
pri prvih pobočnih ledenikih . Tu opazijo z velikim 
veseljem, da pelje led od otoka Halla d o 
Wilczeka . 


64 

Dne 22. aprila dospo opolnoči do otok a 
Schonau, odkoder je še 40 km do »Tegetthoffa" 
. Payer s psi gre vedno naprej, za njim 
pa ostali mornarji, preobloženi s prtljago . Solnce 
topi sneg in led tako, da bredejo ponekod do 
pasu v sneženem močvirju . Nepopisno je t o 
trpljenje! Kmalu dospo do kamenite piramide , 
nad katero se vije naša zastava in potem d o 
Križeve gomile. Tu jim zatrepeče srce samega 
veselja, ko vidijo, da je „Tegetthoff” še na starem 
mestu. 

Dne 23. aprila ob 11 . uri zvečer, (--15 o) 
stopijo izletniki, premrazeni, premočeni, gladn i 
in utrujeni do smrti, na „Tegetthoff”, kjer ji h 
objamejo tovariši z nepopisno radostjo. 

Tretji izlet. 

Koncem aprila se odloči Payer za tretji izlet . 

Dne 29. aprila zapusti »Tegetthoff". S seboj 
vzame IIallerja in Mroža, hrane za 8 dni in ps a 
» Jubinala" in »Torosyja", katerima se pridruži še 
mali „Pekel” kot prostovoljec, ter krene ž njimi 
proti napadu. Prvo noč prenoče na otoku Wilczeku, 
drugo jutro pa krenejo dalje. Prišedši na 
»Mac - Clintockovo Zemljo", postaja potovanj e 
vedno nevarnejše vsled ledenih razpok . 


65 

Nekega večera se priklati mlad medved prav 
do naših izletnikov, ki ga pa s pomočjo psov 
ubijejo. 

Dne l . maja prilezejo z velikim naporom n a 
» Briinn" in 1400 m visoki ledenik ,Simony", od koder 
zagledajo preko širokega Markham - Sund a 
belkasto, 1600 m visoko piramido „Richthofen‘ . 
Kamor seže oko, je vse polno ledenih gora i n 
rtov. Te gore se raztezajo do 50 o, morda celo 
do 40 o vzhodne dolžine. — Med gorami na jugu 
Markhamskega otoka odkrijejo izletniki tesno sotesko, 
» Negri- Sund” . Oster veter jim brije v 
obraz ; mraza je -18 0. 

Popoldne se vrnejo zopet nazaj k » Tegetthoffu", 
kamor pridejo v 24 urah . Vse se veseli 
vsled lepega uspeha teh izletov . 

V teh treh izletih so prehodili junaški odkritelji 
nad 800 kilometrov pota . 

Prej nego preidemo do splošnega opisa 
]Fran-Josipove Zemlje, je treba podrobneje opisati 
še — severnega medveda. 

Poleg borbe s pogubnim ledom so moral i 
stati naši junaki vedno na straži pred medvedom. 
Brez puške v roki ne smeš storiti niti koraka, 

drugače te objame beli gorostas z železnim i 
kremplji. Beli medved je kralj severnega tečaja 
in ledu . 

5 


b6 

Kadar se približa medved k „Tegetthoffu” , 
udari stražnik z nogo ob tla, na kar prihiti vs e 
moštvo na palubo s puško v roki. Ustreljenega 
medveda ne razparajo poprej, preden se ne prepričajo, 
da je popolnoma mrtev, ker lahko ranjena 
zver v smrtnem zvijanju koga zadene s 
krempljasto taco . 

Nekoč gre sam Payer z dvema psoma n a 
lov na tulnje. Naenkrat pritečejo proti njemu trij e 
medvedje. Payer ne pobegne, ampak pomeri s 
puško in zadene dva metra dolgo medvedko. 
Ostala dva medveda nato pobegneta, Payer p a 
pokliče mornarje, ki nalože kosmatinko na san i 
in jo odpeljejo na krov. Komaj pol ure nat o 
se pritepeta ostala medveda po krvnem sled u 
svoje mrtve družice, prav do » Tegetthoffa" . 
Vse skoči po puške. Šest strelov zagrmi, medve d 
pade, a skoči zopet na noge in hoče zbežati . 
Tu pade zopet šest strelov in šele tedaj se zvrn e 
beli velikan. To je bil največji medved, kar s o 
jih ustrelili dolg je bil dva in pol metra . 

Nekoč gre Payer brez puške do leden e 
pasje koče. Nenadoma stopi predenj medved, i n 
po njem bi bilo, da niso to pravočasno opazil i 
na »Tegetthoffu" in medveda ustrelili . — Neke 
noči se splazi medved prav na krov, kjer je stal 
Orel z lučjo v roki. Zagledavši medveda, vrže 
vanj svetilko in skoči k Zaninoviéu, ki je stal n a 
straži. Le-ta usmrti medveda s prvim strelom. 


67 

Na prvem izletu se približa izletnikom medve d 
na 200 korakov. Zalezuje jih od vseh strani, 
potniki pa se delajo, kakor da ga ne vidijo . Na


enkrat pa skoči medved proti potnikom, ki zasučejo 
sani, namerijo puške in ustrele medveda -. 
Pri razparanju pa hlastne medved z zobmi i n 
iztrga Payerju puško. Lov na medvede je zel o 
nevaren, osobito ponoči, ko človek ne vidi cilj a 
in strelja le na srečo . 

Za časa svojega bivanja na severu so ustrelili 
67 medvedov. 

Kratek opis odkrite zemlje. 

Fran-Josipova Zemlja je po opisu naših potovalcev 
velika kakor Spitzbergen. Ta zemlja 
obstoji iz raznih otokov ; posebno znamenita sta 
Wilczekova Zemlja na vzhodu in Zichyjeva Zemlj a 
na napadu. Vsi otoki, ki tvorijo skupno Fran -
Josipovo zemljo, so gorati . Deli jih velika morsk a 
ožina Avstrija-Sund, na jugu Rudolfove Zemlje , 
pri rtu Frankfurt (na Sl o 51') pa Ravlison-
Sund, ki se razteza proti severovzhodu . Za časa 
raziskovanja je spajal vse otoke led, ki je omogočil 
potnikom prehod z enega otoka na drugega . 

Fran-Josipa Zemlja je edina na svetu, ki nam 

predstavlja popolno puščavo in vso ostrino artiške 
narave. 


V začetku leta je vse mrtvo na teh otokih . 
Sneženi plašč in led tukaj nikdar ne izgineta. 
Vlaga je v tem kraju taka kakor nikjer drugod 
na severu, niti v Gronlandiji ne . Srednja toplota 
je 13 0 pod ničlo. — Tla so pokrita z drobnim 
peskom in doleritom . 

Rastlinstvo je zelo siromašno in daleč zaostaja 
za drugimi severnimi kraji . Nekaj mahu, 
lišajnika in par travnatih bilk, to je vsa flora t e 
pustinje. 

V tem kraju ne živi noben človek. Celo 
Eskimovci ne preneso tega podnebja, dasiravn o 
bivajo na 78 0 20' severne širine . 

Glede na živalstvo je Fran-Josipova Zemlj a 
dosti siromašna : razen severnega medveda, tulnj a 
(Phoca groenlandica, Phoca barbata) in mroža , 

ni drugih četveronožnih sesalcev na tej zemlji . 

Z mrežami pa so vjeli izletniki več polenov k 
{Gallus}, morskih prašičkov, polžev, pajkov i n 
rakov. 

Med pticami so tukaj najnavadnejši : dolgo repi 
galeb (testis K.), golorepec (Larus glaucus) , 
beli galeb (Larus eburneus), triprstni galeb (Riss a 
tridactila), morska lastavica (Sterna macrusa N .) 

burjevka (Procelana glacialis) in več vrst potapljavcev 
. 


De 

Vrnitev v Evropo . 
Po koncanem opisu odkrite zemlje sklen e 

naša ekspedicija, da se vrne čimprej v Evropo , 
To je za potnike najtežja naloga, ki jo imajo izvršiti . 

Ladjo » Tegetthoff u, ki je še vedno prikovana 
na nerazbitni led, morajo prepustiti usodi in se 

odpraviti na pot s pomočjo sani in malih ladjic . 
Preden se odpravijo na pot, ne delajo mnogo 
in tudi s hrano in pijačo ne šteli jo, samo da s e 
okrepčajo in utrdijo za dolgo in težavno vrnitev. 

Najprej prepišejo vsa poročila in topogralične 
načrte ter zatvorijo vsako zase v kovinast e 
škatlje, da se jim ne pokvarijo . 

Po končanih pripravah zapuste »Tegetthoff" 
in otok Wilczek. 

Dne 20. maja 1874 zjutraj toplomer kaže 

R. — krenejo s tremi norveškimi ladjicami 
proti jugú. Te ladjice so dolge 6'50 m, širok e 
1'60 m, globoke pa 80 cm. 
V prvo ladjico stopijo : Weyprecht, dr . Kepeš , 
Lusina, Oraš, Latkovié, Palmié, Večerina in Klotz ; 
v drugo : Zaninovié, Haller, Lukinovié, Skarpa, 


70 

Štigli~, Pospišil, Orel :in Payer ; v tretjo, najmanjšo, 
pa: Brož, Carlson, Katarinié, Letiš, Sušié, Marola 
in Falešié. Na vsaki ladji imajo hrane za tri mesece : 

klobase, meso, kruh, moko in čaj . Polegtega 
vzamejo s seboj tudi stroj za kuhanje, puške i n 
streljivo . 

Psi »Jubinal", »Toros)," in » Pekel" vlečej o 
sani ; ostale pse so pa morali postreliti, ker ji m 
je nedostajalo hrane in ker so bili bolehni . 

Smoter potovanja jim je Berentzovo otočje , 
kjer imajo spravljeno hrano in kjer se nadejajo, 
da zadenejo ob kako ribiško ladjo, ki jih sprav i 
v Evropo. 

Marsikomu porose solze po licih, ko se z a 
vedno poslavlja od »Tegetthoffa", kjer so morali 
pustiti mnogo dragocenih zbirk iz živalstva, 
rudninstva in rastlinstva, dragoceno knjižnico, 
Živeža in streljiva za šest mesecev in 67 prepariranih 
medvedjih kož . Le neobhodno potrebn e 
stvari vzamejo s seboj. 

Prvi dan so prepotovali s sanmi komaj dva 

kilometra, včasih pa še toliko ne. Po ledu je šlo 
vse gladko izpod rok. Toliko mučnejši pa je 
prehod preko sneženih zametov! Tu morajo n a 
ramenih prenesti vso prtljago, ladjice in sani , 
dokler ne pridejo zopet na led ali do vode. 
Strašno trpljenje jih v kratkem času tako zdela , 
da so podobni le še sencam. — Tudi med 
potoma ubijejo več medvedov in tulnjev . 


71 

Dne 28. maja najdejo nov otok » Lamont" . 

3. junija dospo do 79 0 46', ki jim naznanj a 
»Aulidsko" luko. Dne 14. junija začne deževati ; 
ta dan odrinejo iz Aulidske luke, deloma po ledu , 
deloma po vodi. 
Najbolje svedoči o tem potovanju Payerje v 
dnevnik : 

„Dne 23. junija. — Polagoma se pomikamo 
proti jugu. Lukinovič pade v morje, a mi ga 
rešimo. 

Dne 24. junija. — Orel ubije velikega tulnja . 

Prekoračili srno en kilometer širok led . 

Dne 25. junija. — Danes potujemo po veliki 
ledeni ravnini. Ponoči ubijemo starega medveda. 
Sedaj smo na 790 41'. 

Dne 27. junija. — Potujemo po velikem jezer u 
z ladjicami. Opoldne dosežemo 79 0 30'. 

Dne 28. junija. — Dve ledeni ravnici in dv a 
jezerca nas ločita od pola. Vreme je nestanovitno : 
solnce in sneg. 

Dne 29. junija . — Danes vlečemo Iadjice 
skozi tesno morsko ožino. Vjeli srno zopet tulnja. 
Sedaj radi jemo tudi sirovo maščobo . 

Dne 1 .—4. julija. — Potovanje počasi napreduje. 
Na veliko žalost srno opazili danes pr i 
merjenju širine, da smo še vedno na stopinji, ki 
smo jo dosegli že pred 20 dnevi . ” 

Potovanje je enakomerno in dolgočasno . 
Blagor onemu, ki ima tobaka, da si napolni pipo 


72 

in kadi, pri čemer mu nekoliko hitreje preid e 
dolgi čas. 

Dne 15. julija se prepričajo, da so šele 
15 kilometrov oddaljeni od zapuščenega » Tegetthoffa" 
. Kaj bo, če bo šlo tako počasi naprej ? 
Smejo upati, da pridejo do evropske obale ? 
Hrana se vedno manjša in severna jesen približuje . 
Kakor kaže, bodo morali i letos prezimiti n a 
severu. 

Vendar dospo navzlic temu do 22. julija na 
78 0 I' severne širine in 61 0 3' vzhodne dolžine . 
Dne 2. avgusta ubijejo dva tulnja in nasitij o 

pse, ki že tri dni niso ničesar jedli. Sneg in led se 
začne topiti, vsled česar še dosti hitro potujejo. 
Tuintam zadenejo ob ledene razpoke, ki so potnikom 
zelo nevarne. Dne 5. avgusta bi bil v taki 
razpoki kmalu utonil dr . Depeš, če bi ga ne bil 
rešil Payer . 

Dne 7. avgusta zagledajo daleč pred seboj 
na jugu odprto morje. » Blaženo, (livno morje! " 
vzklikne vse naenkrat pri tem pogledu . 

Dne 9. avgusta dospo do 780 9', 13. istega 
meseca pa do 77 0 58' severne širine in 61 0 10 ' 
vzhodne dolžine. Led jim dela še vedno tak e 
zapreke, da dospo do odprtega morja šele 

15. avgusta. Ta dan ubijejo poslednjega sever nega 
medveda in se poslove od ledenikov . Bili 
so na 77 0 40. 1 severne širine in 61 0 vzhodne 
dolžine . 

73 

Trikratni »Ura" zagrmi iz ust naših junakov, 
ko stopijo v ladjice in primejo za vesla . 

Psi, doslej vajeni na led, se začno zvijati i n 
cviliti, ko zagledajo toliko vode . S silo jih spravijo 
v ladjice in odveslajo. Med potoma pa po stanejo 
psi vsled vednega skakanja tako nadležni , 
da so morali ustreliti te zveste živali, ki so ji m 
pomagale v vsakem boju in v vseh težavah ! 

Toplomer se vzdigne do 1 . 3 0 , vsied česa r 
pomečejo mornarji nepotrebne kožuhe v morje. 
Dne 16. avgusta zjutraj zagledajo Novajo Zemljo. 
Opoldne dospo do 76 0 46', in skušajo dospet i 
v Ovozdarev zaliv, toda zaman, ker je morje na 
tem kraju zelo nevarno za male ladjice. Roke jim 
otrpnejo vsled neprestanega veslanja . Vsa :čast 
našim hrvaškim mornarjem, ki so v tako kratke m 
času preveslali več nego 150 kilometrov daljave. 

Dne 18. avgusta priveslajo do južne stran i 
rta Nero. Tu potegnejo ladjice na suho in po ležejo 
po zeleni travi. Nekateri zaspijo na mestu , 
kakor bi jih ubil . Neznansko veselje jih prešine, 
ko po dolgih dveh letih zopet zagledajo cvetlice 
in zelenje na ruski Novaji Zemlji . Tu si naberej o 
mornarji rožnatih peres in trave, ki jih posuše i n 
pokade kot najboljši trebinjski tobak. 

Drugi dan krenejo proti Admiralskemu pol otoku, 
kjer jih preseneti 80 toplote. 18. avgusta 

počivajo pri rtu Tschernitzky (74 0 219, na lepi 
zeleni livadi . — 21 . avgusta pa jih preseneti vihar, 


74 

pred katerim so se komaj rešili v zaliv Sucho i 
Nos (73 0 47 1). Kapitan Carlson obide vso Ma


točinsko morsko ožino, da mogoče zagleda kak o 
trgovsko ali ribiško ladjo, a brez uspeha . V zalivu 
Qrtodossiju skopljejo otlino, kamor spravijo 
izvestja, naravoslovne zbirke in obrise Fran -
Josipove Zemlje, in jih oblože s kamenjem, boje č 
se, da jih ne izgube na morju vsled viharnega 
vremena. Hrane imajo samo še za 10 dni . Vsi 
čakajo s strahom onega dne, ko jim poide po slednji 
grižljej . V tem slučaju jim ne kaže drugega, 
ko poveslati do Laponske, ki je od Novaj e 
Zemlje oddaljena 766 kilometrov. 

Dne 24. avgusta gredo vrh Britvinskega rt a 
(72 0 40 '), da zagledajo kako ladjo, ki bi jih rešila . 

Glej nepričakovane sreče! Izpod rta plov e 
proti zalivu majhen čoln, za tem pa se prikažet a 
dve veliki ladji . To so Rusi. Pero in človešk i 
jezik ne moreta popisati veselja naših mornarje v 
pri tem prizoru . 

Naši mornarji dvignejo takoj zastave in veslaj o 

do večje ladje. Tu se pozdravijo z bradatim i 
Rusi, ki jih gostoljubno sprejmejo na ladjo »Nikolaj", 
ki ji je zapovedoval kapitan Fedor Boroninov. 


Niti kralja ne sprejmo s takim veseljem i n 

častjo, s katerim so sprejeli Rusi naše potovalce. 
Ko jim naši pokažejo ukaz, ki so ga dobili iz 
Petrograda v Tromsčju, se jim poklonijo Rusi 


75 

do tal in odkrijejo. Rusi pogosté naše ljudi, kar 
najbolje vedo in znajo, ne morda samo vsled 
carjevega ukaza, ampak osobito v znak spoštovanja 
do naših junakov in vsled gostoljubnosti , 
ki je prirojena posebno nam Slovanom . 

Tudi ladja » Vasilij" pozdravi naše „severn e 
junake” in jih povabi v svojo družbo. 

Med Rusi je bil neki bolnik, ki ga dr . Kepe§ 
kmalu ozdravi. Le - ta mu podari v znak zahval e 
cel zavitek tobaka. 

Ničesar ne pogrešajo več naši mornarji ; 
vsako željo, tudi skrivno, jim izpolnijo Rusi n a 
prvi mah . 

Po 90 dneh, ki so jih rabili za vožnjo o d 
»Tegetthoffa" pa do Novaje Zemlje, pridejo v 
varno zavetje. 

Lusina je znal ruski in služil drugim za tolmača, 
Bočim našim Hrvatom tega ni bilo treba , 
ker je njihov jezik soroden ruskemu . 

Od Rusov so izvedeli naši sledeče : 

l . Da so se v Avstro - Ogrski zelo zanimal i 
zanje in vedno povpraševali rusko vlado za nji h 
usodo . 
2. Da se je knez Wilczek srečno vrnil z 
„Ibsjornom” v svojo domovino . 
3. Da je umrl francoski cesar Napoleon III . 
4. Da se je jeseni l. 1872. razbila neka švedska 
ladja-blizu Berentzkovih otokov (kjer so bil i 
istočasno tudi naši izletniki), in da so se rešili 


76 

samo štirje mornarji na polotok Samojedi, na 
severu Uralskega gorovja . 

Weypreht in Payer se pogodita z Rusi, d a 
jih prepeljejo za 1200 srebrnih rubljev v Vardo e 
na Norveškem. To nagrado jim obljubita zato , 
da jih nekoliko odškodujeta, ker so se Rusi mudil i 
tukaj na lovu na lose in severne jelene. Poleg 
omenjene vsote podarita Rusom še svoje tri ladjice 

in nekaj pušk, da vsaj deloma poplačajo milo i n 
drago. 

Prestane so vse muke, trpljenja in težave 

naših junakov, za kar jih čaka obilno plačilo. 

Dne 3. septembra 1874 se izkrcajo vsi zdrav i 
in veseli v Vardoeski luki, kjer razvijejo svoj o 
zastavo in se poslove od Rusov. 

Odtod brzojavijo naši na Dunaj, da so s e 
rešili in odkrili ogromno Fran - Josipovo Zemljo . 

V Vardoe se preoblečejo v evropsko nošo , 
edini Klotz še ostane v kožuhu, da se kaže ljudem . 
Kamor pridejo, povsod jih pozdravljajo in po sipajo 
s cvetlicami. Iz Vardoe se odpeljejo s 
poštnim parnikom „Finmarken” v Hamburg, odto d 
pa z železnico na Dunaj, kjer jih sprejeto z naj večjo 
častjo. Vsa Evropa jih obsiplje z zasluženo 
pohvalo, prijatelji in sorodniki pa jih od škodujejo 
z vročimi poljubi za prestavo gorje . 
Marsikatera rodbina jih je že objokovala ko t 
mrtve, zato pa je vladalo tem večje veselje pr i 

sestanku . 


77 

Z Dunaja se vrnejo bogato obdarovani vsa k 
na svoj doni . 

Tedaj je bilo dokončano to potovanje, ki j e 
trajalo 812 dni . Naši bratje, ki so se udeležili te 
ekspedicije, so lahko v ponos in zgled tudi angleškim 
in francoskim mornarjem . 

Najvišje priznanje in pohvala našim Hrvato m 
pa je slavnostni Weyprechtov govor na Dunaju 

v navzočnosti cesarjeviča Rudolfa : 

„Ni ga mornarja na svetu, ki bi se ponaša l 
s takim pogumom in vztrajnostjo kakor naš i 
hrvaški mornarji . Slava jim!” 


KAZALO . 

I. del : Stran 
Iskanje neznanih krajev 5 
V ledenem morju . . . . 12 
Morje okoli Novaje Zemlje . . 1 9 
Med ledenim navalom . . . . 22 
Severna noč . . . , 27 
V notranjih prostorih »Tegetthoffa' 30 
Tlak v severni noči 33 
Konec severne noči . 35 
Solnce in pomlad leta 1873. 37 
Poletje leta 1873 . . . 3 9 

II. del : 
Fran-Josipova Zemlja . . 42 
Jesen in preiskavanje kopne zemlje 45 
Druga severna noč . . 47 
Solnce se zopet prikaže 5 0 
Prvi izlet . 5 2 
Drugi izlet 5 6 
Na skrajnem severu 5 9 
Tretji izlet 6 4 
Kratek opis odkrite zemlj e 6 7 
III, del : 
Vrnitev v Evropo . 69