Šolsko obzorje. Ogled po šolskem svetu. Ni še vseh dni konec in še so učitelji, kateri se ne sramujejo biti katoličanjo; tudi ni povsod tako, kakor pri nas v Avstriji, ko dunajski židovi in neverci kerščeni ali nekcrščoni od »lehrertaga« do »lehrertaga«, od Dunaja do Celovca in tako naprej svojo obrabljeno blago na prodaj nosijo; kerščanski učitelji pa sterme slabo blago za dobro kupujejo, in ga po ožjih krajih raznašajo. 3. 4. in 5. sept. t. 1. je bil v Dettelbach-u na Bavarskem splošni zbor bavarskega katoliško-podagogičnega društva za Bavarsko. 3. sept. zvečer popozdravljali so se prišedši, in vdeležovalcem zbora se je naznanil red za prihodnje dni. Začeli so zborovanje s slovesno službo božjo. Vircburški škof gosp. dr. Jan. Val. Eeissman, je nalašč sem prišel, da je imel veliko mašo. Krasen pogled je bil, ko je ogromno štovilo možakov krepko pevaje »0 sanctissima« pomikal se v romarsko cerkev. Slavnostni govor je imel gosp. stolni kapitular Lohner iz Vircburga, kateri je z jasnimi besedami razkladal dvojni namen človekov po nauku katoliške cerkve. Po službi božji začelo se je zborovanje. Gosp. učcnik Auer je razkladal, da pedagogična vprašanja današnjoga časa prihajajo iz dveh različnih virov, iz modeniega lažiliberalizma, kateri korščanstvu slovo daje; drugi vir pa je prizadevanje za povzdigo in zboljševanje poduka in odgoje. Neopravičenih tirjatev društvo ne sprejema, za rosničen napredek pa se bo zmirom prizadeval; ta dvojni zuak društva naj se posebno povdarja. Govoril jemedTJrugimitudi škof Keissinan. Spodbujal je društvo, da naj ne neha v svojem prizadevanji, ker spolnuje imenitno nalogo katoliške cerkve, kateri je Kristus rekel: nPojte in učito vso narode." Vošil je nadalej, da naj Bog blagoslovi društveno prizadevanje, in poslednjič je društvu podclil apostolski' blagoslov. Enoglasno so bile sprejeto resolucije: 1. Katoliška odgoja skuša človeka vsposobiti, da samostalno doseže svoj namen. Namen človekov pa je, da je podobon Bogu. Kerščanska odgoja izreja otroke v kristijane, da naredi iz njih ljudi; ne odgoja samo ljudi, marveč kristijane. 2. Ker se odgoja odtoguje kerščanski veri, zgublja tudi pravi vzor. 3. Kerščanska odgoja si prizadeva ne le samo za to, da se človekove zmožnosti po naravui poti razvijajo, ampak ga povzdiguje tudi v to, da postaja Kristusu podoben 4. Ker je domoljubje poglavitno v tem, da se človek žvertuje in sam sebe zatajuje domovini na korist; to zatajevanje samega sebe more izvirati le iz vere, odpravlja so z vero tudi domoljubje iz šole.*) 5. Protikerščanska odgoja v čisto človeštvo ni le zoper vsako veroizpovedanje, ampak tudi zoper narod. 6. Strinjenje pedagogike s politiko pripclje, da so perva zadstavlja, kar je odgoji v kvar.**) 7. Družina je perva dolžna in ima pred vsim tudi pravico skerbetl za človekovo odgojo, to je po naravnem, pa tudi po božjem pra,vu. 8. Nalog društva je, da se terdno derži tega naravnega stališča družin oziramo, da se jim ta pravice nazaj dobi. 9. Izključljivo deržavno šolsko gospodarstvo je v nasprotji s tem naravnim stališčem in s pravom družin. Naprava brezkonfesionalnih šol je obžalovanja vredna, in naj se obsodi. 10. Društvo ni nikakor zoper resnične popravke pri šolstvu, marveč si bode prizadevalo, pospeševati po mogočosti, da se ti izpeljejo. Pridejo na versto še nektere resolucije, katere se ozirajo na razmero med učitelji in duhovni, med učeniki in starši. — * Ako že to veljil za deželo, kjer je en narod, kjcrjcen sam jezik. koliko bolj to za Avstrijo. — nNc maramo za Avstrijo", so Ncmci rekli, kolikorkrat je na to slo, da bi se podelila drugim narodom enakopravnost, ako mi nc bomo v nji gospodovali.— Brez vere je vse domoljubjc, vsa še tako navdušena narodnost le zgolj koristolovje, katero se zaganja iz kota v kot, iz prcnapetnosti v prenapetnost. Pis. •) Nenici na Bavarskem so Vclikonemci ali partikularisti; narodnost jiin ostane tako ali tako zagotovljena Ł kedar pa Nemec vidi svojo narodnost v nevarnosti, n. pr. svoje dni v Holstanj-Slezviku ali v Alzasiji, takrat bi ga slišal, kako je povdarjal narodnost, kako navdušeno govoril za narodnc šole, tako da naj bolj iskreni slovenski narodnjak eo ni nikdar bolj navdušcval za narodnost. Pis. Kakor se vidi, so se na Bavarskem duliovl že ločili, tam verskl, tam brezverski učitelji. Kako pa pri nas? Tukaj se je stvar tako zasuknila, da, kateri so za narod, so tudi za vero in ti še niso plašča po vetru obernili. Prazua je govorica: Naroden sem, ali cerkven nisem. Tako se zgovarja vsak vetrogončič. Naj večja podpora narodnosti je ravno vera, in razumen narodnjak, da drugo vse zamolčim, bo iskati v budem boji zaveznikov, in naravni zavezniki so tak dubovni, kateri so, skoraj da ne vsi narodni. Tedaj naroden u čitelj ne bo nikdar napadal duhovščine, niti delal zbrige v domačem taboru; to čast(?) prepušča le odpadnikom in vetrogončičem. Skrajni čas je tedaj, da se učitelji odločijo, in tisti, ki še niso svojega prepričanja spromenili, kakor ponošene obleke, zbirajo se okoli znamenja, na katerem so zapisane pomenljive besedo: Vse za vero in narod. — Prihodnjost je tcm zagotovljena, katerib škit je poštenost in značajnost, in ki se bojujejo z orožjem pravice in resnice. Iz Ljllbljane. V četei-tek t. j. 28. prcteč. m. je bila v deželnem zboru na versti postava, kakonajsevravnanaprav]janje,zderževanje in obiskovanje javnib ljudskih šol. Šolski odsek objavljal jo je svojimi premembami, in debata jo bila preccj živa in obširna, o kteri bodemo prihodnjič več govorili. Danes povemo le premembe, ktere je zbor določil, in sicer a) o obiskavanji ljudske šole. (§. 17) takole: »Dolžnost v šolo hoditi se začenja spolnjeuim šestim letom in traja praviloma do spolnjcnega 12. leta starosti na deželi, v večrazrednih ljudskih šolah v mestu pa do 14. leta —. in deželni zbor dež. odbnru nalaga, izdclati načert za nadaljevalno šolo, ter ga zboru v prihodnji'sesiji predlagati; b) §. 44: Mcd potrebne izdajke šolskega okraja se šteje tudi zaloga za okrajno uč. knjižico, za ktero se more tudi od učiteljev po pol odstotkov od letne plače pobirati. StroSki za okrajno uč. shode in za poslane v deželne shode plačujejo se iz okrajne blagajnice. G. poalanec Pintar preiflagal ,je, da naj se šolske zamude vsaki mesccu naznanjajo, in dr. E a z Ta g, da naj se odpravi šolnina in da naj učitelji n e p 1 a č uj e[j o iz svojega žepa za knjižnico, toda oba ta predlaga sta padla. Sicer paje bila vsa postava naj več po vladinem predlogu sprejota. Prihodnjič pride na versto tudi za učitelje prevažna postava, kako naj se vravnajo pravice ljudskih učiteljev (plača) i. t. d. Upamo, da bodo zbor določil, kakor zahteva napredek današnjega časa, dase bodeučitclju (samo kot tičitelju) dalotoliko kruha, da bode mogel brez prebudib skerbi živeti svojemu važnemu poslu, Narodni učitelji pričakujemo pomoči od naroda. Bog daj, da bi se naša nada uresničila! — 30. preteč. m. zvečer imelo je slov. učiteljsko društvo svoj pervi učiteljski večer. Na versti so bile zanimive stvari.