I • Najro*ji slo*«ld dnenuk .V w fonlinjonfli državah •
j Velja sa tm teto	$4-00
La pol leta	$2.50
'"lit IMl ..—ill 'HIM » II liTy nt - jaut . attatMuH' i urn »1
WlUtgRP Aim PttTUOIOTED WIPER PREIOT (No. SM) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 5,1817, ON FPJE AT THE FOOT OFFICE of Hew York, 5VY. By Order of the President A. B Burleson, Postmaster General
The Largest Slovenian Daily i in the United States Issued Every Day Except Sucdij3 and Legal Holidays . » ; M 754)00 Renders - v ..
TELEFON- «76 CORTLAXPT_Entered a? Second Clau Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress cf March 3. 1S79	TELEFON: 4687 CORTLANDT«
NO 242. - STEV. 242.	_NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 25, 1919. - SREDA, 15. OKTOBRA, 3919.	*	VOLUME XXVII. - LETNIK XXVIL
———^——J—M—————___________
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
KDAJ BO VELJAVNA MIROVNA POGODBA
Zastopniki Francije. Am*1 je m Italije sc bodo kmalo sestali z nemškimi odposlanci v Parizu.
Pariz, Francija. 1:'». oktobra. — Ilekrcti. ki no liili obja\Ijerii danes \ vladnem ofieijelnem glasilu, proglašajo mir ter končujejo ol>-^t-dno stanji* Razveljavljena ji* a\ toiuat i<-n<> cenzura t«*r j«' i/.ro-uini pravosodje policijskih zadev prefekturani. do čim so v vojnem i'hmi opravljali t<> službo vojaška sodišča. I hi se komu vojno stanj«' / Nemčijo. je tr•■!> t m* 'formalno vložiti v zunanjem uradu besedilo mirovni' pogodbe, p«»d pisano od predsednika Poineare-j«i. Tozadevni dokument bo vlo-/« ii obenem z nemškim dokumentom. katerega je podpisal j>r» !-seduik Ebert in ki se ,e n.;iaja v rokah francoskih oblaki. Ki-Zeli teh dveh do k um eni O V bost;« spravljena v zunanjem uradu š.* dokiiinenla. katera sia poilp.sala angleški in italjanski kraij.
Ko bodo vsi ti dokument i v zunanjem uradu, bo sestavljen i listina. ki bo pričala o t■ in shra-jiijenjn in ta listina bo objavljena v ofieijelnem žurnaln. V istem trenutku bo postala tudi mirov-j na pogodba pravomočna. v kolikor pride vpoštev Francija.
Izmenjava odobrilnih li 'm se bo završila v zunanjem ura'' ' >•/. j vsakih cerimonij in sicer v n v-izočnosti italjanskega in amr!e-poslanika ter zastopnika Nemčije Francijo bo zastopal zunanji minister Štefan Ph-hon. Kra1 ■••»-ske oblasti še nimajo v rok: angleških in laških odobrilrnh li-'stiu. a bodo slednje dospele setn \sak tfenutek in upati je. da ho tic. formalnosti hitro zavr
Tokio. Japonska, b! o! lobri. Tajni kronski svet je «»<!• ••! ni-rovno pogodbo z Nemčijo i ■:■ jo predložil Mikadu v odohr j
Tajni svet je posvtovalna zbornica. s katero se posvetuje japonski cesar v zadevali, tikajo-č i h se državnih poslov. .laponsl f parlament d os« hi j v t:i odobril mirovne pogodbe.
- DENARNE POSlLJATVE V -j« ISTRO, NA OORIŠKO H* -NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačil* popolnoma zanesljivo in peilanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je zasedeno po italjanski armadi.
Jamčimo aH garantimamo z® vsako požiljatev, toda za kake tno« goče zat.ade v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
50 lir ....... S 5.75
100 lir ....... S 10.90
500 lir ....... $ 54.00
1000 lir ....... $108.00
Denar nam poslati je najbolje 'po Domestic Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft
TVRDKA FRANK SAKSER, i 49 nortlandt «t.. How Vork. V. Y,
BOLEZEN WILSONA BO DOLGOTRAJNA
i
Kabinet jc prevzel vse eksekutiv-ne dolžnosti. — Izjava osebnega zdravnika dr. Graysona.
Washington, I). ( .. 14. okt. — Ob desetih zvečer je izdal dr. liravson sledeči buh-tin:
—- Predsednik je bil podnevi zelo slab in tudi počival ni do bro. Zvečer se mu je obrnilo nekoliko na boljše.
V 15 - * 1 i hiši se je mudil tukajšnji špeeijalist dr. A. 11. Fowler in po njegovem prizadevanju se je posrečilo zmanjšati oteklino vratne žleze.
NOVI DAVKI V ITALIJI.
London, Anglija. l:'» oktobra.— Italija s.* pripravlja na uveljavljen je obveznega posojila, k k;» teremu bodo morali prispevati vsi v deželi, ki imajo več kot štiri tisoč dolarjev premoženja. < >-bresTna mera ho znašala en odstotek. Plačevanje t»*«ra novega posojila ho delno in eelo posojilo ho vrnjeno v sedemdesetih letih.
CLEMENCEAU JE ŠE VEDNO BOLAN.
Pariz, Francija. 14. oktobra.— Ko je imel danes ministrski predsednik Clemeneeau dolg govor, je jako slabo izgledal ter je večkrat zakašljal. Vse kaže. da se š«. ni popolnoma iznebil posledic rane. katero mu je prizadela atentat orjeva krogla.
LETI PRIČEL! Z AKCIJO I PROT! NEMCEM
i
Pomaknili so se nazaj preko Dvi-ne. — Anglerke bojne ladje so pomagale pri izgnanju sovražnika
i Kodanj, Dansko, 11. oktobra, i Letske Čete. katerih se je lotila panika, ko so oboroženi avtomo-ibili prodrli skftzi njih črte za-} aduo od liige. so se zopet zbrale [)4)>1 vodstvom njih častnikov tei-; s« pomaknile nazaj preko !>vine. i preko katere ^o bežale pretekli jliden. Tako pravijo j>oroeila. ki s.» dt spela semkaj iz Wendeu.
L.'tske čete niso nikdar zapu 'siile onega dela Rigo, ki leži iz iuiH*neinu obstreljevanju rusko jemških čet, ki so napadle mest-).
Letska vlada je zavrnila po mul! o premirja, katero je stavil ruski polkovnik A valov. Mobilizacija čet se vrši po celi Livon-ski i n v bližini Rige.
Angleške bojne ladje v pristanišču J J i ir ha i pomairajo Letom p.-o;! nemškim in ruskim četam, ki skušajo zasisti mesto.
Poročilo iz Berlina pravijo, da re izročil general von der (Joltz vi'hov. poveljstvu generalu Eber-h^irdtu in <la bo kmalu dospel v Rerlln.
\ jaška vlada je baje odredila vse potrebno, da ne bodo odhajale iiadaljne nemške čete na Kur sko. ki je središče nemško-rtiske-ga gibanja. Odrezala je tudi vsa ko dobavo živil za čete, ki se nočejo vrniti v Nemčijo.
CVIa baltiška obal je praktično blokirana.
Pri bolnTku se nahajata povelj rik McLean. U. S. N., eden izineu dveh zdravnikov, ki sta spremlja h; polkovnika iz Francije ter doktor Albert Lamb, osebni zdrav r;k polkovnika.
Zdravnika sta izjavila, da mo-.ra polkovnik počivati skozi par dni ter ostati v postelji. Spreje-jmati ne sme nikakih obiskov ter i j pustiti vse posle pri miru.	j
Zaželjivo je, da dobe zdravniki! i fotografijo z X-žarki m kakor-hntro bo polkovnik do.sti močan, i bo odšel v neko bolnico, kjer bo-j do napravili tako sliko.	'
IND. KONFERENCA V WASHINGTON!)
Predlog-i Gompersa za posredovanje. — Številni upajo, da bo mogoče vprizoriti skupno akcijo.
Washington, I). ('.. 14. oktobra.! •Jeklarska sta\ka predstavlja še; vedno temno senco, ki visi nad indust rijalno konferenco, ki se je i danes zopet sestala po odgodenju pretekli petek.
... i ( eprav je moral splošni komi
tej kofereuce študirati d<»lg se-! /nam resolucije, med katerima se tudi nahaja popolna predloga delavske in kapitalistične skupine. je posvetil tem resolucijam le malo časa ter se pečal skoro izključno s predlogom (Jompersa. j ki je prosil konferenco, naj ime nuje kom i tej šestih, ki naj bi končal sedanjo jeklarsko stavko.
Splošni člani konference bi »lanes zjutraj zelo radi izvedeli, kaj je sklenil komitej. Xikdo ne pri čakuje soglasnih poročil ter ]>re-vii.du.il1 splošno mnenje, da bodo predložena ta poročila. Poročilo delavske skupine bo seveda za n solucijo. Delodajalci bodo reso lueijo zavrgli in skupina, ki predstavlja javnost, bo najbrž za kom i romis. Proti kompromisu je najbolj sodnik Gary, ki je mnenja. da so v sedanji jelarski stavki na tehtnici principi, ki so morale" nega značaja in glede kate-t .h je vsak koinprojnis nemogoč
POVRATEK COL. HOUSE
Polkovnik House se je vrnil iz Evrope kot bolan mož. — Ostati mora dalj časa v postelji.
i
Polkovnik Edvard M. House, zaupni svetovalec predsednika Wilsona in eden izmed delegatov n: mirovni konferenci, ki je do spel v nedeljo iz Francije s trans " portom "Northern Pacific" v 2U | lo oslabljenem stanju, ker se je( ponovil napad bolezni na jetrih, j katero je prestal pred par mese j <i v Franciji, se je danes dobro počutil na svojem domu v New i Yorku in zdravnik je izjavil, da jc njegovo stanje tako kot je bi lo, "ne 'boljše in ne slabše".
Pazite na nove cene
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatico ▼ S lav o ni J«, Bosno in Hercegovino popolnoma sanesljivo in se lan jim razmeraaj primerno tudi hitro.
Jamčimo ali garantiramo sa vsako pošiljater, toda sa kake no> K oče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj pošt jemo T staro domovino, naprimer:
100 kron .... $ 2.50	500 kron----$ 11.15
200 kron____$ 5.00	1,000 kron____$ 22.30
300 kron____$ 7.00	5,000 kron____$111.50
400 kron____$ 9.35	10,000 kron .... $223.00
Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z dfn-gimi. —
Denar nam poslati je najbolj« po Domestic Postal Money Ordaf ali pa po New York Bsak Draft.
^^^ iVEDii nukjnt unij)
NEMČIJA BOLEHA j NA DVEH BOLEZNIH
Pomanjkanje surovin in kuriva o-| vzr* trgovino in industrije, — pravi ekonomski minister.
Lipsko, Nemčija. 14. oktobra. Robert Schmidt, nemški živilski in ekonomski minister, je v nekem govoru v tukajšnjem mestu izjavil, "da boleha Nemčija na dveh boleznih, namreč na pomanjkanju j surovin in kuriva".
—	Tekom svojega obiska v razstavnih poslopjih. — je rekel, — sem čul neprestano pritožbe radi pomanjkanje premoga. Mi imamo
t delavce ter tudi obilo naročil. Prav lahko dobimo miljone, celo i bi I j one naročil.
—	Ko pa sem vprašal posainez-
1 r.e razkazovahe na razstavi, za-j kaj ne sprejmejo naročil, sem dobil v vsakem slučaju odgovor, tla j :»i manjka .surovin in kuriva.
—	Resnica je. da so bili v pri /orjeni vsi mogoči napori, da se spravi Nemčijo na inferijorno stališče, a to ne na običajni način tekmovanja, temveč s pomočjo političnih metod. Nemška trgovina pa si bo priborila svojo pot v svet, kajti nobena sila na svetu ne more preprečiti pohlepa po blagu, če je mogoče zadostiti temu pohlepu.
Ljudje nam očitajo, da se poslužujemo nereelnih metod, a mi zavračamo te obdolžitve na najbolj energičen način. Kljub vsem številnim oviram sem prepričan, da se bomo povzpeli, če home pridno delali in če bomo dobili na ii;zpolago dosti surovin in premoga. Mi potrebujemo svetovni trg. Ko bo odstranjen vev pritisk na Nemčijo, bomo tudi dobili posojila v inozemstvu. Prepričani moramo biti, da bomo zopet plezali j navzgor, kajti našega naroda ni | mogoče gospodarski uničiti. CV bodo vse eneržije zopet oživljene, bo nemški narod premagal sedanje žalostne čase. iu vrnili se bodo \eseli. Poslužiti se moramo v ta namen nikdar izrčrpane ustvarjajoče sila naše industrije, tehnike, umetnosti in znanosti.
stopile tudi ženske, delavke, s svojimi otroci na hrbtih.
fcOJAJO, haroCajte be ha "PLAH NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DEiAVAH.
Vsi moratoriji bodo razveljav ijeni šest mesecev od tega datu-jina.
JAPONSKO DELAVSTVO.
t _
I
Tokio, Japonska. 7. oktobra. (Zakasnelo poročilo.) — V japonskih delavskih krogih se je pojavil vihar ogorčenja proti vmešavanju vlade v izbiro zastopnika iz delavskih vist, ki naj bi odšel z drugimi japonskimi delegati ' vred na Mednarodni delavski kongres v Washingtonu.
Delavski interesi trdijo, da je bila skupščina, na kateri so bili jizvoljnei tozadevni delegati po-| polnoma v rokami kapitalističnih i interesov in da vsled tega ne bo I čuti v Washingtonu glasu japonskega dela.
Številna zborovanja japonskih ; delavcev zahtevajo osemnrni dejavnik ter odpravo nočnega dela. Na takih zborovanjih so na-
UVELJAVLJENA POGODBA.
Pariz, Francija. 13. oktobra. —: Vojno stanje v Franciji in Alži-! ru je končano ter cenzura razveljavljena na podlagi deh dekretov predsednika, ki sta bila ob ! javljena danes v ofieijelnem žur-' nalu.
Vsled odobrenja mirovne pogodbe z Nemčijo od strani fran-1 roškega senata je smatrati mirovno pogodbo za pravoinočno.' l>ajti odobrile ho ji tri velike sile, 1 i so prizadete pri tem.
Dekret razveljavlja cenzuro, končuje vojno stanje ter odstra-nja vojne omejitve, ki so bile pra-Aomočne tekom eele vojne. Usta-i novi j« tudi pro«tost kot je ob-) »tajala v prejšnjih mirnih časih.i
Vsled tega se bodo vrnile raz- ( mere kot so obstajale pred letom; 1914 ter b« še nadalje veljavna i le omejitev razsvetljave, kar pa! je pripisovati pomanjkanju kuri-'
M
V OBRAMBO ZONAJ I ROJENIH DELAVCEV
8E8NIČNI VODITELJI VSEH LNDUSTEUALNIH BORB V TEJ DE2EU SO ROJENI AMERIKA NCI, NE PA "FOREGNER JI", O KATERIH IMAJO AMERI&B2 LISTI IN KAPITALISTI TOLIKO POVEDATI. — KAJ BI BILA AMERIKA BREZ INO
ZEMCEV? .
Vsa znamenja kažejo, da hoče pretežna večina listov obenem z i.ifijhiiim <lclom politikov v jobu ali b.-ez joba tekmovati med seboj kdo bi na bolj krepak način oblatil gotovi del prebivalstva te dežele, iu to izključno raditega, ker so bili ti ljudje rojeni v kaki evropski deželi, za kar seveda ne morejo n^č.
Ti ljudje, rojeni v evropskih deželah, se se vedi drže svojih šeg iti običajev, iu to je (Mivsem razumljivo in oprostljivo, kajti človek ne more premeniti svoje kože v enem dnevu.
Najnovejši napor takozvanih "anti-alic nistov ", to je ljudi, I i s »vražijo vse inozemce. je prepričati ljudi, da so \'< inozemci pov:--ročili M-danjo jeklarsko stavko. Resnica pa je, da sta dva glavna generala te kampanje, gospoda Fitzpatrick ill Foster ameriška državljana in tudi rojena v Ameriki.
Ko js izjavil sodnik Gary, načelnik jeklarskega trusta, da obstaja večina stavkarjev iz inozemcev in sicer v izključnem namenu-da napravi to stavko nepopularno pri splošnem občinstvu, bi moral dostaviti iz obzira na Williama Fostera, če ne iz obzira na svoje lastne inozemske delavce, da so zunaj rojeni delavci le sledili poveljem
ovojih ameriških voditeljev.
Ni naš namen opravičevati izgrede nekaterih radikaleev, kate re je najti med inozemskimi delavci. Trdno pa smo prepričani, da je pretežna večina zunaj rojenih mož in žensk v tej deželi marljiva
iu da se pokori postavam.
Razen bega pa trdimo še nadalje, da predstavlja ta zunaj roje
ni element velik kapital za Združene države.
Treba je namreč stalno držati v mislih, da so bili vsi inozemci brez dela, če bi ne producirali ali proizvedli več kot v resnici za-
! lužijo.
Nadalje pa ne smemo pozabiti, da je Mr. Townley iz North Da kote ne le ameriški državljan, temveč tudi rojen v Ameriki. Istota-ko so pristni Amerikanci številni njegovi bratje, ki so postali znani kot voditelji radikalne organizacije I. W. W.
Radikali/em in anarhizem sta v sedanjem času svetovni bolezni ter se ne tičeta le tega ali onega naroda ali skupine v tem ali onem ; a rodu.
Naši prijatelji, ki so smrtni sovražniki vseh inozemcev, hočej« >»daj, naj se vse inozemce deportira. So tudi proti temu, da bi pr šel še kak nadaljni inozemce v to deželo.
Obe določbe naj b bili podvrženi gotovim modifikacijam.
Ali misijo ti ljudje na to, da bi lahko Anglija, Francija, Italija i.i druge evropske dežele vprizorile slično akcijo proti Združenim državam? Razentega pa je treba tudi vzeti vpoštev delavski p robe m.
Kdo bi šel kopat podzemske tunele, če ne bo italjanskih in fIo-
vanskih delavcev?
Kdo bi kopal premog, baker in druge rude, če ne bodo smeli prihajati v deželo naši slovanski delavci?
Kdo bo mogel zagotoviti inozemska tržišča za ameriške izdelovalce, če ne bodo smeli angleški, nizozemski, skandinavski in španski eksporterji nadaljevati s tvojimi posli v tej deželi?
Priseljevanje je do gotovega obsega mednaroden problem ter je obenem tudi problem, ki se direktno tiče proosperitete v tej deželi. Združene države ko dosti velike, da zavzamejo širokodušno sta Sišče v tem oziru. Vsak inozemec, ki ima čist rekord, bi moral imeti pravico, da pride semkaj ter prispeva s svojimi močmi k bogastvu d-žcle.
Omejeno stališče onih. ki so proti priseljevanju ter veliki sovražniki vseh inozemcev v tej deželi, ne proizvaja ničesar drugega kot nezaui>4j)je ter — radikalizem.
Mika aa kaže skupino mož. ki -o ravnokar dospeli v Združene države, da se vdeleže industrijal ne konference. 1. liarnardo At-tolico, ki zastopa italjansko trg -vsko ministrstvo; Fernando ^uartieri, načelnik italjanske misij-; :!. Kugcii- Schneider, na iclnik francoske misije; 4. Florii.iond 1 Lutkar, načelnik belgijske misije; John (i. Jenkins, Član angleške misije; ti. K. A. Fileiie, ravnatelj amerike trgovske zbornice; 7. Louis Legrand. predsednik belgijske trgovske zbornice; . Albert Tirman. zastopnik francoskega trgovskega ministra; !>. 1 >r. Luiggi. predsednik italjanske zveze inžinirjev in arhitektov.
INDUSTRIJALNI NAČELNIKI ZDRUŽENIH DRŽAV V WASH INGTONU.
- ________- -
"G L AS .NAHODA »'
^ PLOYiaiQ rmussnxQ ponruv UTtr* *
M C«tMil mm SV	nSrta^SeT^eA^cS. S"?1
■ "" " '	'	1	-T
**	i »Hrti« ia.Zi pol ItU M m**u>	New Tort »M
...................... RM z« tmtrt Ml* m —rto	Nnr lork |1N
»-•••••••»•••»•••»«« tl.M _ . . ..	__
It Aetrt *------t m i Za pol loto .......—	B.M
>» Mt* loto «1 Mate Now Took M ' Zo Evropo so coio Joto _.N.«
------«LAI NARODA	- , ,
<**Voico mt tHo Poopto".) __V
■M »ftrr tor *x<.ept »uivtara u< MM
^MtocHptioti yoorty N«._
DopM toroo po«ptoo ta ooobnaotl oo po urtoMaj^S. Dmmt ppj oo bU«ovall poMJaa »o Montr Opto. _ _ ■M tototoM kroj* porabnikov prosimo. do oo nos todl mMl IMflh
I PH____IMM. Tli V Mm<S ° ° N" m CMV W *
QLAS NARODA, 15. OKT. 1015
Čifut ne dela brez dobička — zapomnite si to! — drugače se uri I ne izplača.
Iz samega rodoljubja bi se tudi razni chieaški in olevelandski jjospodje. ne lotili tega dela, ker so prevečkrat jasno dokazali svojo odkritosrčno ljubezen do — materijala...
Komur je pri srcu, da odpomore splošni bedi na Slovenskem, naj pošlje svoj prispevek Ameriškemu Jugoslovanskemu pomožnemu skladu v New York. Stvar imajo v rokah Amerikanei in Hoover ji načel ju je.
Ta o.lbor je odpravil že veliko revščine po naši hkrajih in od-! pravjl jo bo še več, če mu boste stali z denarnimi prispevki na strani
V splošnem je pa upati, da bo v najkrajšem času otvorjena paketna pošta med Združenimi državami in Jugoslavijo.
Tedaj bo lahko vsakdo poslal svojeu. kar mu bo hotel iu tedaj j bo tudi konee slave teh navideznih dobrotnikov.
Kdaj bo odprta paketna pošta, nam se ni znano.
Vsekakor pa veliko prej, predno bo druga pošiljatev kišt dospela v staro domovino.
PETtlJBHd
Silno veliko besed je že padlo v našem papirnem boju, ki niso bilo na mestu in so imele namen zadeti občutno rano nasprotniku Toda vse se je sčasoma prebolelo. V polemiki naj bo časnikar jcostojen, v zafrkaeijah pa zafrk-l.jiv. Nekatera gospoda je pa hi-j navsko zlobna, pa kaj hinavsko, kriminalno je zlobna in lumpar-ska.
* ♦ •
Kako bi sieer mogla pisati, da so bili ^lani J. R. Z. ki so pove-' dali pred senatnim odborom svoje mnenje — — podkupljeni od Lahov.
*	o •
Na tako pisanje bi bil najbolj primeren odgovor klofuta, ki bi v alojzijski obraz dotičnika vtisnila trajno znamenje izdajalca in odpadnika.
*	* V
Vaša maksima je:
— Kdor se ne strinja z menoj, je boljševik. kor hoče kaj storiti
za narod, j«' podkupljene«.-.
*	* *
Sladkorja ni mogoče dobiti. Kruli se bo podražil, najpotrebnejša življenska sredstva postajajo vedno bolj redka. I To vendar ni nič čudenga. Sa« je vendar sedaj v teku par duea-
jtov preiskav glede draginje...
* *
*
V znamenje svobode in prostosti.
Katerikoli Slovenec se hoče vriniti na Primorsko ali v zasedeni <lel Kranjske, mora imeti italjan-'ski potni list. Dobi <ra pri italjan-jskem konzulatu, pod pogojem, da i mu kdo jamči, da se je s krvjo jiu mesom zapisal veliki materi ! Italiji.
I Kdo naj mu jamči? Italjani so jo hitro pogrutali. V New Yorku I so osnovali Itaijansko Patriot ič-j no Družbo, ki zavzema napram Iraljanom približno isto stališče kot ga j«1 zavzemala ranjka elevt jlandska Zveza napram Slovencem.
Slovenec mora pristopiti k tej družbi kot član ter plačati par
□ —g) Jugoslovanska	Karol. Jednofa
• ^■kWHBJBHHM
Qstaaovljeiia teta 1898 - lal orporinuu teta 1906 klavni urad v	MINN |
•LAVNI URADNIKI: ProdoodnJk: MIHAEL mOVANBEK. oo* 261, Cooomaock. P*. Podpredsednik: LOUIS BALA NT boa 10« Poor! At«.. Lontta. Ohft rajnik: JOSEPH PISKLER. Ely. Minn. Blagajnik; GEO. L. BROZICH. Ely. Minn
BtaraJnlk nelxpU6anUi omrtnin: LOUIS COSTSLLO. Ball da. CoH.
__VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. JO« T. OKAHXK Ml M. Ohio St.. NB. Pittsburgh. Pp.
NADZORNIKU
JOHN OOUZB. By, Mina.
ANTHONY MOTZ. »«41 Ato. M. So. Chicago. m. EVAN VAROGA, (IS* Natrona Alloy Plttsbur**. PP.
POROTNIKI:	"v
1REGOP. J. PORE NT A. bop 17«. Black Diamond. WaaU> LEONARD BLABODNIK. boa «M. Ely JOHN KIJPN1K. 8. ft. bop $4. Export. Pa.
~	PRAVNI ODBOR:	n
J08EPH PLAUTS. Jr. UJ-7U St. Calumet. MloB.
JOHN MOVERN, «24-2nd Ave.. Dulutb. Minn.	*
UATT POGOREJiC. 7 W. Madison St. Room (OS Chi«*««. flL
______ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. «02« St. Clair Ave.. NB Cleveland. OUl.
FRANK SKRABEC 44ti4 Washinton Street. I>enver. Colo.
3BJCOOR HREŠČAK. 407-Stk Ave.. Johnstown. Pa.	"	' T 'T-
Jodnotlno claallo: OLAB NAHOD£
-V<?e StvarI tikaJ°f' uradnih udev kakor tudi doname poSlljatvr naj hp t>o-sllajo ria plavnepa tajnika. Vse pritožbe naj we pošiljajo na predsednika porotnega 1>:ofi,,je za 8Pr«J«*m novih članov in sploh	zdravniika spričevala, «e na
pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Juposi. vai.ska Katoliška Jednota se priporoča vsem -Tupnulovanotn za obilen pri-stop. Jed nota. posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima ekrog $300.000. ttristotisoč dolarjev). Bolniških podpor, odškodnin in posinrtnln }> »plačala ze nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota šteje okrog 8 tisoč rednih članoi (le) In ol:rog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku.
Društva Jednote se i.ahajajo po raznih slevensk;ih naselbinah. Tam kjer J»ti se ni. prii>croCamo vstanovitev novih. Kdor eli postati član, naj se zglasi pri t;ij ruku bijjžiiega društva J. S. K. J. t Za vstanovitev novih društev se pa obrnite nu glavnega tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z 8 fiani a!I članicami.
v i remit ku. ko j«* organizator s solzami v oreh pribil krut > res-l'ico;
— ( c/. glavo iiiiain dela. tlelant unijo potliu'vi in ponori. Za ('oinatV stvari mi iu* preostane niti trenutka rasa. Prišlo je celo tako dale«*, <!a se j<* n-.oja boljša polovica preselila v drugo spalnico. kajti kaj bi z izrabljenim in izerpanim zakoncem?
Kadar se eelo ženske začno zanimati za closed shop, je zniagA i blizu.
* * * *
Cast in slava neutrudljivemu del 4 ven:
dolarjev. Družba 11111 da karto, i.a podlagi katere dobi italjaiiski potili list.
* * * '
Svoja pravila je družba najbr-" že povzela po ranjkem eleveland-i 1 skem skrpucalu. Tudi v Cleve-laiulu je ilobil vsak avstrijski ka
pro I in javni kajzerjev nrivrženec \ • - .
1 izkaznico', da je navdušen -Jugo-
' slovan----seveda, dolar je mo-
1 i al plačati.
* * *
>. •
Slamnikarji v New Yorku šr ^ edno štrajkajo. Prisrent) jim ž< iltino. da bi doseirli eimprejmogo-
,' če zasluženo zmago.
* * *
j Pondeljska seja slovenskih j slainnikarjev je bila precej bur-na. Seja je pa dosegla svoj višek
j Verščaj. Math. Vukanie, Jos. Pe trovčič in Anton Krzmatic Vai ti so bili nad leto dni na bojnih 1 oljanah in po izakopih.
On- oktobra je v bolnice ^v. Jožefa po -lalj<i h«>Ie/ni umr rojak Frank Žagar. Rojen je bil M.t 1882. v Pahnem ]>o!ju na No traiijskem. Tamkaj za;>a^-a starše, tri sestre in enega. I-rata; tu v Ameriki pa Žalujejo za njini brat John Žagar, bratranec -Joe Strle sesti-ični l>ouis.- in Ivana ter ujec -b e Ravšel. Pogreh e je vršil oktobra popoldne iz Mohiieve hi-^e, kjer je ranjki ležal na mrtvaškem odru. K :>egrehu sta prišla brat John Žagar in bratranec -loc Stile, oba iz Virginia. .Minn.
Wencna, 111
Tukaj je umrla rojaku Ignaciju I>čtumi šestmesečna hčerka. Na <la«i pogreba >o neznani zlikovei vdrli v njeirove delavnico ter mu ukradli za blizu jjOPO čevljev.
Milwaukee, Wis.
Poročil se je v soboto 4. oktobra Frank \ ertaenik, stanujoč na South Pierce St.. z gdč. Mary Ši rucelj iz Fagle, \Vis.; kjer se je tudi vršila poroka.
Jožef Zalokar ki je bil zaposlen
v groceriji Ferdinanda (ilojek
4G1 —■'»:;. Ave., je :>onev« ril
dolarjev 2S centov, kateri denar
Je prejel od strank, ko je razvažal
blago liil je aretiran ter izročen
nmnieipalnemu sodišču v obsodbo.
Varščina je bila določena na .>o0
dolarjev, katere :>:i ni mogel po-
ložili. Kam je spravil denar, se ne
ve. Domneva se, da je denar
spravljal skupaj za pot v staro
domovino ker se je proti nekomu
izrazil, da ima namen odpotovati
kmalu v staro domovino. t
Avgusta Sovak, stanujoča na 1245 Richards St., mati dveh deklic, 'J in 4 leta starih, je ponaredila dve čeka, enega za -£7, drugega za .-7-12. da je plačala grocer-.ir;, ker jo je zapustil njen mož, po poklicu krojač, ki je zaslužil na teden. Sodnik jo je posta-\:! samo pod nadzorstvo za Šest mesecev, ker s»> je nahajala v sili. da io zamogla skrbeti za otroke. Mož se je sedaj vrnil ter obljubil, da bo škodo poravnal. Sodnik mu je napravil daljšo pridigo.
Hibbing, Minn.
John SikiČ i.< P:ne St. .je povozi! /. avtomobilom Johna Sullila in ga težko poškodoval na nogi.
/ -» Cleveland, Ohio, j
Vbil se je v sredo 6. okt. zjutraj Rudolt Koren, razvažalec mlekj: ko se je nje-., >v konj splašil ter j i potu mi čeii i edlete] z voza na v o •»alu Central Avenue ii :10. ceste, .'verni, ki je prebival na 24.*i7 K ^7. St.. j«- stopil ravno na voz, ko se j< k.»nj splašil nakar je nesreč-Ui-ž •►dlotel /. voza. Zdivjanega konj J j" ustavilo na Jj cesti več de iavtev. Korena so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu nato umrl. Ne-si*c;:i-žu se je /lomila hrbtenica.
V	Newburgu je umrl Jos. Mr-molja i/ SO. ceste, star let, samski. Tu zapušča brata. — Družina Sknfca na 7S. ce^ti je izgubila 5-inesečno hčerko Francka. — Sta-iiv m Ilrovat je pa umrl eno leto stari sinček I.udovik.
Zbolela ie rojakinja Mary Tre-l - ■•. sopreega znanega in naprednega rojaku Tr.-bea. S<-daj se nahaja rojakinja v bolnišnici, kjer >e bo morala podvreči operaciji.
V	sredo S okt. je bil pr >d Common Pleas sodnikom na obravnavi Matija Funlek, star 2S let, i>i\ši avstrijski podanik, obtožen umora. Furdt k je bil enoglasno proglašen nekrivim. Zgodovina tega dogodka je sledeča: Dne }:{. julija letos je prišel Furdek od vojakov ameriške armade, kamor se je vpisal, dasi n: bil ameriški državljan Raditeira so ga njegovi rojaki jako nanadali, č»*š. da se bori proti Avstriji, ker »liži z A-meriko. Miha Novosel. 9U> F. (57. Street, je Furdeka <lne Vi. julija v neki trgovini napadel radi tega, ker j.- Furd"k služil v ameriški armadi. Furdek je odgovoril z napadom in zadel Novoseia tako. da i" slednji umrl. Furdek je povedni na soduiji, da mu čast ameriške zastave in nove domovine ni dopuščala, tla bi mirno požrl napade Novoseia in branil se j<-. Da ,'e N< v sel pri tem dobil smrt, je sa;n kriv. Sodnik Baer se je izjavi!. da mora porota oprostiti Furdeka in po polurni obravnavi so s;: porotniki i'javili: Nekriv!
Lorain. Ohio.
Anton Mačev, stanujoč na 2^4."» Pearl Road .i« .šel v tovarno National Tube Co. po svojo plačo, ko »a je na i -leznlškep.i tiru dohitel vlak in ubil. M a «"*e v je nameraval te dni odpotovati v staro domovino, kjer ima ženo.
Joliet, IU.
vojaške dužbe so s-1 te dni vrnili zdravi iu veseli nasb-dnji iinši fantje* Frank Musil, John,
Slovenske novice
Svobodno dihanje
m	'— '
■ *
Iz plstua. ki je dospelo iz za.sedencga ozemlja, i>osnemarao gle-
< nje se, <ln se namerava veliko ljudi povrniti, a zelo se tfiotijo, iko mislijo, da se bo kaj izboljšalo, predne bo zapuščinska obravnava kom ana O ne bo pomoči od drugje, ne vem, kaj bo... Zdi se mi pa, da se nihče ne briga za nas. Nekdanje Stirinajst^re 11* ke so ostale mrtve -na papirju. Mi smo ostali prodani tistemu. );nteregn najbolj sovražimo...
J0	• * •
Tukaj sc zelo težko diha. je grozen prah... V človeka gre po »>ili, ni zdravo za živeti, ker nas vedno duši kašelj. Kašljati se pa ne »me prav nič. Kdor le malo zakašlja, ga i>eljejo v špital... in potenr, še lahko na kliniko pride, kjer pa ni varno... Tam delajo hude ope lacije, /a katerimi se umre... Prostega dihaja skorajgotovo ne bo več. imamo Še vedno nekoliko upanja, ki se pa dan za dnem mani
Nova izdaja znanih kišt
Zadnji čas smo dobili več vprašanj, kaj je z nekimi letaki, prihajajočimi iz Clevelanda ter obetajočimi deveta nebesa narodu v starem kraju.
(»kisi se, da se je posebnemu odboru z velikimi mukami in stroški posrečilo ponovno omogočiti pošiljatev kišt v staro domovino.
Odbor je dobil na razpolago parnik in »enda tudi garancijo. Za oboje je moral plačati, oziroma obljubiti da bo
Kot je že navada pri takih prilikah, vzdignejo gospodje, katerim je v prv i vrsti za osebno korist, veliko grmenje in veliko praho j ter vse skupaj prepletejo z "milo domovino", "rodoljubjem", "ljubeznijo do bratov", kar jako prijetno zveni in upliva na človeka.
Kako je bilo s prvimi kištami, nam ni natančno znano. Vemo' le toliko, da so v začetku prodajali kište, ki niso bile vredne zahte-| vanega denarja in da so jih šele na naše bezanje zabeli prodajati ce nam primerne.
Da že na tem mestu izpodbijeino vsaka opravičevanja in zapo ; rore, moramo povedati, da nam je ta fakta pojasnil gospod, ki še sedaj spremlja kište po Jugoslaviji in najbrže čaka svojih tovarišev, kateri bodo — spremili drugo pošiljatev.
Radi verjamemo, da so bili rojaki veseli pošiljatev. V njih se je utrdila vera. da njihovi dragi v Ameriki niso pozabili nanje ter j so pisarili v Ameriko dolga pisma, prisrčno se jim zahvaljujoč za pozornost in darove.
S. N. Z. je pa seveda vse to obrnila nase, ter se hotela prika-i zati ameriški javnosti, češ, poglejte, kaj smo storili, kako so nam st a rok raj ski rojaki hvaležni in kako se strinjajo z našo politiko.
('V pa natančno premotrimo vse skupaj, ni S. N. Z dala ničesar, ampak je bila le posredovalka med tukajšnjimi in zunaj živečimi rojaki. Dosedaj se nismo čitali v nobenem zvezinem glasilu, dr. je bil dan iz skupne blagajne kak počeni groS.
flospoda se bo izgovarjala, da je delala — brezplačno.
V	denarjih morda ni bila plačena. pač pa s pokrivici prilaš'?-no si glorijolo hvaležnosti, ki je bila namenjena pošiljaleem. pa si jo je vpisala v svoj lastni rekord.
Rečeno je bilo tudi, da se bo vsak preostali cent uporabil v pr-jpoč revnim družinam na Slovenskem. Res je bilo nabranih par .-a j vojev, ki niso bili odposlani posameznikom, pač pa na občine.
Stvar z drugo pošiljatvijo je pa bolj zamotana. Sestavil se je p«^el»en odbor, ki pa je objavil le tri imena, dočim je v odboru, ozi-j ? orna v vedstvu zastopanih še par drugih podjetij ali oseb. ki vstraj-i no agitirajo za ki£tc in priporočajo pošiljatev.
Tako ima naprimer neko novovstanovljeno slovensko podjetje v Chieagi v svojih okrožnicah, ki naj bi imele namen ponujati ro-' bo s»mo dotičnega podjetja, tudi tiskano točko:
"Sporočite nam, če hočete poslati kišto v stari kraj".
Vse to kaže, da mora biti stvar dobro organizirana, ker dozdaj 1 ni 5e nihče zinil, kam bodo šli oni trije ali štirje eenti od poštnine; \sakega funta, ki so zaračunani preveč.
Ce se pomisli, da bo ta svota silno narasla, ako bo poslanih par! sto ton baga v domovino, ima menda vsakdo pravico vprašati, kaj je posredi. —
Za pošiljatev. ki bi tehtala 172 funtov, bo treV-a naprimer plačati Mimo za poštne stroške sedemindvajset dolarjev. Če se dobi v Juffoftlaviji res za en ameriški dolar toliko kron kot pravijo, bo po-j zrla sama poštnina enega zaboja nad tisoč kron. s k iterimi Jji se mar. to<kdo r Jugoslaviji lahko opomogel.	t«
V	Sew Yorku in po eeli Ameriki so naprimer razne Sifutske družbe, ki pošiljajo potom svojih zastopnikov na Nizozemskem in v fšviei kište v stari kraj. Čifut zarajta samo štirinajst centov od funta, doc i m vam jih zarajta brat v Kristusu in še Slovenec poleg te-
SEDAJ LAHKO POŠLJETE
DENAR V JUGOSLAVIJO
popolnoma varno, hitro dostavljeni« In po najnižjih
cenah potom
AMERICAN EXPRESS COMPANY
Glavnica %18.000.000.00
PoilJIta ovoj dan ar potom ataro polteno tvrdica. Ta velika družba Je bila vatanavSjena leta 1M1. Ima veliko glavnico, agente In urade v veakem delu sveta ter poillja v evropske dežele velik« več denarja kot! vsak drugI odpoilljalec. V svoji trgovini J« popolnoma poitena. Vsak odjemalec dobi leto ceno Izmenjave.
Cene Izmenjave so eedaj mz*e. Ce pošljete sedaj svoj denar, bodo vail domači dobili več kron xa en delar.
i Pojdite na katerokoli pisarno American Express
Co. ali nam piiite v svojem matemem Jeziku za do i stavljenje listih naslovljenih zalepk In popolne im-formaclje, all man poiljste po'no Ime In naalov s polnim imenom in naslovom osebe kateri sta na. menili denar. Pridenlte ekspresnl Money Order. po*t-nI Money Order all pa gotovino v regisHranem pismu. nakar bomo poslali denar naprej In vam poslali potrdilo.
OANA&NJA C*NA (s« lahko Ixprsmsnl) J« 100 kro* £» S2.S6. Poštnina 25 centov za naročilo za vas kraj« v Jugoslav.JU
_I Venseet	Hitrost	NizkeCenc
Naslovit« mi
Foreign Money Order Department American Express Company
Glavni urad American Express Cons tt Bto&dway, New Tork
rnm-m !■
To veliko In kramo pe-> i slopje J* sffradila Americas F i praise Omnpai«T t In lei
njns last.	, \
Columbia
SLOVENSKI REKORDI
DVE PIVSKI PESMI IN DVOJE VESEUH STARIH PLESOV
10 inč 85 centov
\ PIJANA UKŠA	\ KMETSKI PLES, Štev. 1. POLKA
£-4305 i __ __ _	.	E-4309 i
t SLOVO OD LJUBEGA	/ KMETSKI PLES, Štev.2.LENDLEK
Ivfrusta Danilova, vedno popularna umetnica jo	Tu vpm-Ih polka je n«»Ina življenja in ho vzlindila
>rav <lobro uspela v "Pijani Urši''. Njene besede	j.ri slovenskih poslusaleili spomin na vesele uro
;o vzete iz življenja in njena intonaeija ter smen	k«, -o plesali' 'm se veselili v svoji mladosti: Me-
k-eliko pripomoreta k pesmi. Na drugi strani jo	lo.liju. tempo in naein godbe zadaja rekordu mu-
'Slovo otl ljubega" edeu najboljših rekordov Da-	zikalno lepoto i lialaneo. Lendler na drugi strani
iiilove, kar jih je kdaj napravila. Kaze njeno moj-	j,- ravno tako dober kot njegov tovariš, itersko izvežbanost na odru. '
NAJBOLJŠA GODBENA ZABAVA ZA VSE SLOVENSKE DOMOVE.
/ BARČ1CA PO MOBJU PLAVA.	( VISOKA JE GORA
E-3593 ) Danilova in Polančeva duct.	E 3594 - Danilova in Polančeva.
( LUSTNO NAPREJ, Polka. Godba	C LJUBI JANEZ. Polka. Godba.
( DEKLIŠKI VZDIHI ) £.4210 i	/ A. Danilova, sopran
( MOJ MILI KRAJ >
ZAHTEVAJTE NOVI KATALOG MEDNARODNIH INSTRUMEN TALNIH REKORDOV.
Vsak Columbia prodajalec bo rad zaigral katerega	^-rr^s.
koli teh rekordov za vas in sicer brezplačno. Dal vam bo XuiffS^^K y
tudi seznam Columbia rekordov slovenske godbe. Vpra	/yip^^ \
šajte ga zato.	Ittj	\
|	Kadar kupuješ rekorde, vprašaj vedno	11 |	I
I	KUPUJTE WAR sa Columbia rakorde in immiuj številko.	\	O J
UATTlffl STAMPS	Tmrrtv*BO	»» vsakem rekordu-	\ Vo
I	I__COLUMBIA GRAPHOPHONE COMPANY	V (jrtV
Novice iz Jugoslavije
Ma naivdba'f Torej samo po p<>-| trobi se h«»do delavci prejemali \ i d< I--' Zakaj pa še vedno išče in "»endje tnje delavec v dele, ko je. 'dcirioih povsem zadosti'* K< s., se delavci sprejemali v delo, sc; h sake ga dobro prekontroliralo I k; ko da je pri upravi '•'zapisan**.;
Izmed zavednih delavcev ni nobeden dobil d«la. Uprava še ved no dobavlja delavec iz tujih krajev. tako da na ta način za domačine res nikdar ni "potrebe"*. V rudnik se sprejema take delavce, j ki rudnika v svojem žMjenju niti J videli niso, domače Smrjene rudarje se na čivto po nedolžnem .šikanira in preganja. Skoro vsaki dan ' e dog.ij jjc nesreče, Predpi-I .sane varnostne odredbe sa zelo površne ali pa sploh neizpolnjeno. Samo da s«; dcb^vlja nekaj pre-jmoga, drugo j.' upravi le postran-jska stvar. Stari, izkušeni delavci !rudarji pravijo, ila je bilo še na i fronti bolj varno kot v tem rudniku.
j Nasilja še niso prenehala. \'sc jire starini po4 >m in vsak dan se dogajajo kršitve zakona od strani političnih oblasti ter sejejo med • leluvstvom v 'liku nezad jvuljuost in ogorčenje.
Orožniški stražniojs* ri zabra-njnjc o iu raicnušča.io shode, ki so , vseh predpisih prijavljeni. O-ro/uiki ■»ami zapirajo, sami na-pravlj'ijo <:l)t.»;die. oni so vsega-ui igtM tii. Delavcem vlada tormel-nn d«k|M'tvedujet da ne zabran.Hije iorvitnizacij, ali inventarja delav-, skih organizacij, katerega je d;da « b času znanega atentata na tie i lavstvo zapleniti iu ra/nosili uj vse dele Jugoslavije, a <4:1 noče p. vrniti Dclavve ne pu-di, da bi j še sestajali na društvenih sestankih ali konferencah. Nam slovenskim rudarjem ni dovoljeno prav nobeno medsebojno posvetovanje. Vedno smo v nevarno,sti, d-j skli-t -atelje primejo in pozapro ali pa . |š.jejo po odtfonu v Slovenijo.
V*> naredbi centralne vladv« je d»b;vskuu organizacijam zopet dovoi.i. n<> delovati "Zemaljska vlada za Uosnu i Hercegovina I pa to na redi ki vsak dan krši. Satu.. en primer: V Kreki je bil zaposlen s Rudolf Karijan. 1 Sil je tajnik delavske organizacije. VMed tega ga je uprava odpustil« oil poda okrajno glavarstvo pa,
na icahlt vo uprave odločilo, da se ima zapreti iu * šubirati" v Slovenijo, navajajoč kot razlog za pregon *• brezjMwelno- postopanje' . K.ij naie torej pomaga svoboda ; delavskega organiziranja, ako dr-;avue oblasti funkeijonarje organizacij naglasu jejo za postopače iu jiii gonijo i/, mesta v mesto kot kake prostitutke!.
Državo« oblasti zaenj z upravo rudnika vstvarjjjo stanje, katerega ni mogoče ve'- vzdržati. K ii-jkanitauju od *'raui orožuistva in p 'litictldi obla »t i pride še šikaui-i inje v delu, krš-. nje dogovora. sklciij«.neui» med upravo in delav-! šivom, zavlačevanj* delavnega ca do devet ur dnevno plačeva-jnje visokih glob delavci v /a brez-1 I potili liibin- ualeuk'ttti! Vse te kri-j ve e silij » delavec na odpor in ve | j dno obstoja po rudnikih nevar-j nost, da zdajpazdaj izbruhne1 stavil Delavci se preseljujejo in rajši gladu jejo. kot da bi pod ta-Iknu slraiuiuii »kulno&tnd ostali i na delu.
Vsled zgoraj omenjenega postopanja m preganjanj naša organi-1 zabija slovenskih rudarjev ne iuo-1 te u-pevati. kakor bi morala. «>1-ik ir se je ustanovda organizacija,; nam ni bilo mogoče sklicati več!
r.	t iifini ■ l"
Tcsbe goriških beguncev,
J Soss .ti i/ Novegi .t.otu ;
l'red<*edmk 1 ukajšnjrga urada j sa goriške begunce }% sodni svet-' nik K- vat Ta urad je bil večji d«!! skozi vvi zimo aaprt vsled po-' manjkanji kuriva. Po raz-alu! star* Av»tf >e vrnili smo w u boj uih p. Ij.m bos; in tngi. |»r.č< tkomj l« !a 1'M«), t;,časni pr^d^cdnikl Kovač op< z<»ril one ki so prLšli od' vojakov, da s.» j:m podeli par le j senih plesi* ji vik čevljev, šli sme; (|k*1 po Mtevilul ter prosili za to j zadeiv na potrdila g. Kovača. Ker j pa je mraz hudo pritiskal je za-j hleva! sodni svetnik 3 kubičnih metrov drv kar je «talo v oueruj času 400 K Svetoval nam je tudi, i. da naj mu pripravimo drv;-, ktr! mu kot st tre k u ni mogočo« poslovati v mrzli vini. Vsak razuiuen človek \c, <la mi begunci nismo; li stniki gozdov; kaj šele. da bij pripravljali drva sodnim svetni ] kom. ko jih še za lastno upoiabo, lihimi imeli
Tako nas je torej < nt slavil praznih rok. Le iu prizadevanje nek,; uradnice na novomeškem okraj i mm ulavarstvu se nam je od stra m iste p« »m z < te lilo par čevljev, m J *cn enega ki jiii v- do dams ni dobil. >n r je g <spoJ if prav pri letih, ali /iiuucu ji m vseeno, da zabavlja cele ure čez begun e. in *ato p... m spada v posteilovalni uri, J. Te dni nas je t elo opozoril na t ». da n.is !icee občezuani novomeški župan, ki »liš: ni! ime liom mn. iu Nemci li.-rgmauu prisilili, da zapustimo te kraje. Tudi piavijo, da smo begunci l«-j titthi, ni da pt»sl:rbijo za t i, i'a sc nekaterim Irancem odtegne be '
Nekega dne : ti je dejal g pr. d j seduik. češ da izziv i no tuka. šnje prrbivaNtvo iu da govorimo la j i>ko Se ved .i si- tfovori laško z ose-banu. m katerimi se nc mmrm dru-liace pora/trovonti. Sieer pa bi bilo tudi to p »teintukem izzivanje če tj svetnik Kova ' g »vori nemške \ f.vojrtM uradu, če ibtič j na oseba ni ^'Ktsubna sleveiSčiue ' Ton j doslt dni st t
Povišanje ^ozdirjev v č.n und nikov.
Na pritožbi, go/darjev, ki j.- bi-,
1» objavljena v ljubljanskem Na-prejtt, » dobilo uredništvo omenjenega Iv-lr od fuir.r>' ts*tva za rude in šutoc infornuMijo. da je mi-II.si. i /a rude iu šume Midi UK An-t.»u Krintan ib'kr»*t o uvrščenju' •jo/dat v v Čiu uradnikov jN-dpi-! »al že pred nekoliko dnevi. I>i si j to ni NMšdo ore je ni njegova i krivda
Ur»k«s »e postopa z delavci v Bosni.
I/ Kr^ke pri Tu/L z dr- M. av
Razmere v £cuiei s»> z^lo po lnilne onim v Kreki. Prejšnji teden j je bi!« objavljena pri prceUauju neka nar* U»a "'/emaljske viatic ' Sorti ri m.o pa, da je bila Lorigi-ii.ua od rutinuke uprave v Kreki ' 7i nrotflasitcv * je glasila pri-j bti/iio takole. *Stiivkujoči delavci se IhkIm fM» ptyUebi nt v fn»sa j iitezoili skupinah zop-t sprejemali v delo, razen sled.čih": 'Sledi j
tuieii dels v je V. zaupnikov or->jaui/acije ) Nusdujt pa je bilo k temu prijKuruijeno: "Ni pa Vata treba misliti, da je »jpravdl prisiljrua prejeti te ljudi v ]HS*el.| To p ^ai.Mi nj-na dobra v«lja...* j
S*avku.i««e delavstvo doliro ve.| kako s,. j». gU>ila tozadevna na-j redb • centralne rladc v Rclgradu.l Zato se ogorčeno vprašuje: k#ko| w y mogla M kje s«" |e pr» kršila.)
AU STE BOLNI?
Ak» imat« kali« mmm, nm «K«i na ta, kako dol00 ir. na ozirala a* na te. ka«*rt Mrsvnlk «u nI m nI ojcdravltl, pridite k mani. Vrnil vam too vate idrtvla
HOSistmUs sli ss Domaijkanla tfanarja naj
»«• na aadrCufa. Vaa zdravim anako: bogate In »•vna. Jaa aam v f>it»i»uro iu najbeljftl ipacljaltet ta moiks in aam naatanjan ta mnogo 1st. Imam Mjtel« opr»mi)»n urad. tudi atroj sa X-Žarka, « katerimi morvm vid^l akna "M kakor akoxl stekla. Imam svaja laatna lokamo v katari aa nahaja-lo vaa vrata domačih In Importlrantn zdravit. No f^odlto koma In prMtta k mani kot k prijatelju.
Bbvortm v v al am Jazi k u. En oblak vaa bo proorl-K kaj moram za v« 4 atari ti. pr Imam Crlkkw atevW SSS za krvna bokal 1 Is acdravlm boaznl v nekaj anah. Ozdravil aam ti- j •a*« alnCzIdv emebeteoM« kotno boteznl rovmatlzm. Satotena In Jotrna bo- j kMi. arbonjo woala In voa kronično halami	^
ZMERNI CENE.	^ j
Prof Dr. R G. BAER Jll SmitbfkM St	' |	Pittsburgh, P«.
VAŽNO. — OMH te 1» pliinl a aaboL
kot en sbo I skupno /. bosanskimi sodniKi in eno konferenco, ki je bila pa i-azpuščena o<l ko*ai-skega urada oziroma od rudniške uprave v Kreki.
' e s« t«- vnebokričeče razmere prav kin^lu ne uicde. se res kmalu 'jližiitno — koncu'...
Črni dijamant.
"Mpoiin" prinaša v eni svojih ; evilk zai imiv pogovor s s. Antonom Kristanom. ministrom za šume in" rude. kojegn izjave so značilne glede velevažm ga premogovnega vprašanja v Jugoslaviji okoli katerega se danes suče vse ir<>spodarš!:o življenje. Premoirov-lia kriza se je posebno izrazito ]>o-jjavila zailnje čase na Angleškem, nič boljše pa ni v Nemčiji m sploh po celi Evroiii. S to krizo preti splošna gospodarska kriza. Zato je p;»vsem na !iic-s<tu. <la pivlamo 'ranim i ve izjave ministra Kristana gb;de premogovnega stanja v Jugoslaviji. Članek le glasi:
"Julius Verno znameniti francoski roman o j »i se«*, ki v svojci kn.igiih >pisujc pt.t človeških iz-■ u«:.yl, imenuje opravičeno premog I 'črni dljamantNe oziraje se na 1 dejstvo da je dj jama n t res ogl.'il< i in ri:» je izku«tvo priznalo premogu isto vrednost kot dijamantu in zlatu, je danes, v času strojev ko je premog silna ekonomska energija, primerno, da se ga ceni bolj kot vsako drago kamenje. , Vprašanje ali znicre naša država zadostno premrla vs.ij zase. uas je napotilo ministru za šume in rude ki je bil pri ljubljanski deželni vindi poverjenik za. javna dela. pod č_*gar podro'-jcni je tudi erlokupno rudarstvo — v centralnim motit mističnem uradu. Ne-mala je zasluga sodr. Kristana da ima danes Slovenca ne s nno zase krlikcrtoliko še do^li preimsra, ne-ro da ga je dala tudi Ilrvrtski • in zadnji čas tudi Srbiji, t Na vprašanje, če se je že kaj rdre<lilo v svrlio intenzivne jš-produkcije premoga, je sodr. Kristan izjavil
l*t va moja skrb. ko »em pre-ivz*l ia resort je bila. da izvem za ; stanje naših premogovnikov. Po , svetoval v-m se z načelnikom slo-venskeea centralnega inontani-siičuega urada rudarskim n;id-| svetui ko m g. Pirnatom in jr- Kro-
paeern Konfi riral sem tudi z biv-ši*ji poverjenikom za &ume in rude g. Markičeni iz Sarajeva. Obiskal sein premogovnik v Vrdniku, da vidim na svoje oči, kaj <la se d.'« tam napraviti Vrdnik je jakc bli »zu lielgrada. Konferiral sem na-
dalje z g. Belančičem i/ Ilosne in' s predsednikom bosanske vlade g. A. Šolom.
r« zultatu vsega teg;i s»>m poroča! na niiriistrs' i seji. l)ne 24 avgiist.s s' je vršila v IJelgradu tudi velika koufeienca rudarskih strokovnjakov iz vseh krajev naše države. Pozvani so bil-i na to konferenco: iz Ljubijnne tr. Pirn al kot šef montanističnega urada v Sloeniji. rudarski p-c<l tojnik g Kropae iz P'*lja nnlair.ki pngln-
vitr Stellar iz Ljubljane, že' rutJarskeja odseka \ Zagn-lm g. Tata. šef rudarski ga oddelka iz Sarajeva dr. Kure. rudarski ko-mi-a" f-rgnlie iz Vrdnika. direk i ior pečttjskih ruditikov in stro kovnjaki iz, rudii'>keaa oddelka v liclgradu. Na tej konferenci se je izdelal 11 ač: t za hitro in intenzivno delo v vs» h rudnikih. Na konferenco so bili pozvani v's vrh o informacije širšo javnosti tudi vsi bclgiajski časnikarji.
Po tej konferenci se bo obd^ža-vala še dr iga konferenca, kjer sc pr razgovori mo z rtidarskimi dc lavei da spoznamo 1udi njihove !z:diteve. S'ojini na stališču, da m mera delavca, ki je važen faktor
pri \sem delu, poslušati, kaj da
zahteva.
Na temelju sporazuma g*lede plač in izboljšanja splošn.cgr njegovega življenskega stanu, kakor-šen mu ptbtoja kot človeku. j< niozno začeti s solidnim «1**1: 111. Kolikiff In. delave zadovoljnejše živci, v t iliko bo tudi produkcija iutenzivneiša.
l)a izvemo š<* za potrebo premoga za našo industrijo, ;e bo sklicala tudi koufer -n,-a iudustrijal-eev.
Uverjen sem da i 1 naino premoga v naši državi za svoje potrebe dovolj in da je treba začeti sam » z intenzivno proizvodnjo. Prva ! moja skrb mi ho. da zopet oživim .srbske .premogovnik«*, 'd koder 1 na., bi se premog oddajal železnicam tega okraja. Vsled tega sem zahteval 11a ministrski seji >redit treh miljonov dinarjev, da dam predujm privatnim premogokop-L niin podjetjem, seveila jiod našo kontrolo. Ta kredit je odobren ' Za bosanske rudnike sem zahteval "! kredit od 50 mili«,nov kron, ki bo " nedvomno dal take rezultate, <bi
*	bomo zalagali z bosan-skim premo
" gom vse potrebe železnic, indu-
*	strije in privatnih potreb. Iz l>os-1 ne mr»reuio dobiti dnevno 200 va
1 s*o:iov; produkcijo pa 1k>uio zvi-1 šali še na 500 vagonov in še več - P»čujski rudniki «0 dajali dnevno
-j 300 vagonov. Pod vzel sem vse ko
rake, da t > pr< duke:;., obnov iiuo. Ti pa zavisi od kvalificiranih, de-lavvev, pravih minerjev, ki danes delajo n:i Štajerskem v Leoben-seegraben in na Vestfalskeiu v Ituhi-gebictu \ najkrajšeiu času bomo imeli v teh rudnikih "50(,0 delavcev, pravih miie.-rjev, cd katerih se bodo tudi naši naučili.
^ ; >: cmogovnim vprašanjem so v zvezi vsa življen^ka vprašanja. Uačunati in zanašiiti s«- moramo nase ilotijo se oni. ki mislijo 11:1 to da -»i dovaiali premog i/. Amerike, ki bi veljal 1 kg "»'J parov (1 K ">U vin. . Zelo važno je, da >e uredi reden promet, t>d iiaierega .ie uspeh odvisen. Sedaj se ti--la na tem. da se* spravi lokomotive iu ves vozni materija! \ i red Poleg tega je potrebno, di*. imamo zmožne delavce. Zato sc (-■voiijo posebne rudarske šole. kjer .se bodo v dveletnem kurzu izobrazili rudarji. V to šolo bo treba poslati kar največ Srbijan-1 cev.
Zu trdno upam, da se na ta način prav kmalu naša premogovna Kriza reši Znano je že koliko pre moga potrebuje železnica; kolik«: l>a ga potrebuje industrija. nili-:.a:-ska, sladkorna iu tvorniee, !:i izilehtjejo izvozne predmete, bo pokazala konferenca z industrijalci. Kolikor premoga >>a bi še , manjkalo za potrebe domačega ognjišča, to se bo izpoptdnil.o z drv mi Treba bo seveda pri tem paziti da se drva hranijo kolikor ; največ za industrijske svrhe. — I Jo! grad bo letošnjo zimo gotovo j preskrbljen s premogom.
Tudi radgonski Nemci protesti rajo.
Prt dsedništvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je dobilo 4. i septembra, nastopno nemško brzojavko odbora radgonskih trgov-! cev: "Danes v Radgoni zbrani ini-mški trgovci, «>l>rt:iiki in gostil-I iiičarji protestirajo proti priklo-,pitvi Katlgone k Nemški Avstriji
I	Radgona je gospodarsko navezana na zasedeno ozemlje Prekraurja ter na pokrajine južno od Mure iti bo uničena ako se ode.epi od tega »•zemlja. Laž priseljenih uradnikov ie. ako trdijo, da hoee Radgona spada/ti k Nemški Avstriji
,Res |>a je. da hočemo živeti s Sio-veue; v miru iu edinosti. Prosimo, tla se tu naša prošnja pošijevPa-
II	iz 111 da nas ohranijo gladu in j revščine. — Odb»r radgonskih 'j trgovcev."
t 111 —
L»rozote v Armeniji
Iz nekega pisma iz Armenije, v katerem se poročil o strahotah v tej deželi:
— Bilo je v torek zjutraj v a v j gustu 1914.. ko je iz«lala turška vlada ukaz. <la se moramo pripra-j viti 11a izselitev in odhod v 114 u ! ' rah. Dolgo preti določenim časom! " ko smo delali priprave za odhod. ? so prišli turški žandarji. Z biči j-' so nas prisilili, tla smo zapustili 1 vse ter odšli na železniško posta-1 1 jo. odkoder smo se odpeljali v ( Konio- kamor smo dospeli ponoči, j Tisti, ki so bili v svojih domovih. so morali ven; tiste, ki so jih dobili 11a trgu, so zaprli. Ločili r*o žene od soprogov, otroke od mater. Nas so poslali naprej.
Ko smo marširali. so hodili zraven nas turški vojaki z golimi im1-Či v rokah, in kadar se jim je za-; hotelo krvi. so planili med nas in pričeli moriti.
Tisti, ki so vsled težkih bremen zaostajali, so bili pretepeni z biči od žandarjev, ki so hodili za karavano. Celo pot so nas pretepali: mi smo prosili milosti, toda bil j je vse zaman.
Vojaki so nam povedali, da nas ne bodo umorili, temveč da bodo to prepustili Arabcem.
Tako smo korakali po razpalje-nem arabskem pesku bosi in golo-glavi. Tisti, ki so zaostali, so bil' usmiljeni od Arabcev, kateri so jih kiir s sulicami prebodli. ko so v ■ galopu pridirjali mimo na svojih konjih.
Marširali smo vso noč, potem so nam pa ukazali, naj se do gr.-' lega slečemo ter nam niso pustili! ni spodnjega perila. Nato so iz-j brali iz vrste nekaj mož ter jih pred našimi očmi ustrelili. Ženske so pa pričeli odbirati ter si jih medsebojno prodajati.
Naslednjega dni je bila prodana neka mati preti očmi svojih otrok ter odpeljana.
KUJ ŽELEZO, DOKLER JE VROČE.
__1
V vseh časih je mladina stre-j mila po uspehu. Ali od pamtivekaj ni imela mladina rake prilike za -.1 peli. kakoršnj.i ima danes v Ziltuženih državah.
Danes more mladina vkovati svoje ambicije za uspeh na na k o valu varčnosti *< manjšim naporom iu večjim pogumom, kakor kdaj poprej. Varčnost, ki je podlage vsega uspeha, je danes vsakemu pristopna.
Vlada nudi spono med ambicijo in uspehom it ta spona so "War Savings Stamps, najbolj sigurna investicija za vsakega brez ozira. I kako malenkosten naj bo njesrov prihranek Ko se ta spona kuje, železo ostane vedno vroče in nakovalo varčnosti vedno pripravljeno. Ako mladina dobro in evr-^ .sto skuje to spono, ji ista doprinese udobno bodt>čnost. 1	_
1 TUDI ALBANCI PROTESTIRAJO PROTI ITALIJI.
Lozanj, Švica, 12. oktobra. — . Tukajšnji narodni albanski odbor - je poslal mirovni konferenci še en 1 protest. Albanci protestirajo pro-1 ti zaledenju Valone od strani ita-Ijanskih čet. V protestu je tudi . rečeno, da so Italija, Grška in S«--bija sestavile načrt, kako bi bilo I i mogoče uničiti Albanijo.
Drobno
-
Jetniki umirajo od gladu.
Tako piše "(ilas Slobode" v i Sarajevu, kjer se v vojaškem za-| poru nahaja več civilistov. Celih i sedem dni niso dobili nič drugega I za jesti kot kruh Vojaška oblast I se baje izgovarja, da nima kredita za prehrano, civilna oblast pa jih tudi noče prevzeti. Tako so ti 1 reveži predani žalostni usodi, da ! umirajo oil gladu. Vladi sc je že odposlal tozadevni protest.
1 Slovensko uredovanje v zasedenem ozemlju.
, "Edinost" poroča:
— Množijo se slučaji, da tisti občinski uradi v zasedenem slo-J venskem ozemlju, ki so začeli že . i italjansko uredovati, naročajo . strankam, naj zahtevajo od žup-
I	uth uradov matične dokumente v italjanskem jeziku, llodi enkrat
, za vselej povedano, da veljajo za i matične urade še vedno stare postave, po katerih se mora j ostri-njati vsi uradni predpisi v jezi-t ku, črkah in znamenjih.
Pisec teh vrstic se je informiral s pri višji italjanski instanci in tam > so mu rekli, da je samo ol>sebi u-mevno, da veljajo vsi dokumenti v - slovenskem jeziku povsod v vsem. >- okupiranem ozemlju tudi pri vseh italijanskih civilnih in vojaških h: uradih in poveljništvih. v i
h	Izvozna carina.
Iz lielgrada poročajo:
II	j — V ministrstvu za trgovino in '"j industrijo je bila konferenca
j strokovnjakov in referentov, mi-' I nistrstev za trgovino, finance in j prehrano, na kateri so razpravlja-i o vprašanju glede izvozne trgo-
'l vine ter o izjavi trgovinskega ministrstva za izvozno carino. Ker ie I •	.
^ stvar zelo potrebna m nujna, se
j misli, tla ho vso zadevo vzela v rešitev vlada, ker sc je v vprašanju izvoza do sedaj mnogo gre-
I šilo.
Italjanske laži.
-.j . . .....
Italjanski tržaški listi prinasa-jo dolga poročila o tozdevnih do-^ i go<lkih v Zagrebu, pri katerih je ; baje padlo več Francozov. Listi {j! zahtevajo, da na j se odpošlje v Zagreb misija 4 generalov, ki naj '<■ razpusti zagrebško policijo, posf*v vi jugoslovansko vlado pod na«i-, zorstvo in izi*oei varnostno služ-, bo Angležem in Američanom, ker i ni nikake razlike med dogodk vi Zagrebu 111 na Reki.
10
u j Samoobsebi umevno je, da so ia| ta poročila italijanskih listov iz-mišljena in da se jih ne izplača v dementirati.
i
e,
Italjanski načrti za Reko.
t
v" "Consiglio Nazionale" sc čudi, r~ da bi pred svojim razpustom ne smel uveljaviti novi volilni red z;i mestni svet na Reki. Tozadevni zakonski načrt je ze izdelan in določa, da ima volilno pravico vsak reški podanik, ki je dovršil 20. leto brez razlike spola.
—I Teh reških podanikov se je na-irj hajalo 1. januarja v mestu samo n 17.0^7. Reka je imela torej kljub r>-'temu. da ima trikrat toliko prebi-a-j valcev, samo teh 17.097 volileev. ilijAko poslane ta volilni zakon pra-• -jvomočen, se Jugoslovani na Reki lojne nameravajo vdeležitl volilnega 3 boja.
I^^NEW YORK^1
JE SREDIŠČE SVETOVNEGA PROMETA V VSEH OZIRIH
Denarne pošiljatve - Potovanje v stari kraj - Svojce in prijatelje dobiti iz domovine sem - vse to se izvrši * najhitreje in nejzanesljivejše v velikem New Yorku s posredovanjem v obee znane, ned DVAJSET let obstojoče ter zlasti našim rojakom priljubljene POTNIŠKE PISARNE in BANKE
EMIL KISS
Ta tvrdka pošilja denar zanesljivo, hitro in po najnižji dnevni ceni, zastopa vse parobrodne družbe, iz stavlja menjice DRAFTS na vse zanesljive denarne zavode sveta, sprejema denarne vloge, jih obrestuje U od dneve vložitve in izplačuje vloge brez odpovedi. ^^ Ta tvrdka Vam daje GARANCIJO za vse po. ^k ^^^	slovanje	^^r
Če kaj potrebujete, ne poskusajte dru-g.je, temveč vselej vprašajte to tvrdko J Jt. ^^za pajasnilo, katera dobite brezplačno¥'
% EMIL KISS t
^^133 SccmmI Ave, Ctr. 8 St. New York, N.Y.^V Pbome: Orchard 42S0. VrtiD0%lit«0 H98 MZ ^^^^ Pod nadzorstvom držav-lega bančnega oddelka.
KAJ BO Z MENOJ? — VPRAŠUJE SREDNJI RAZRED.
GLAS NARODA; In QKT. 191?)
GOZDNI ROMAR'
\...... I - *.-f
1» JTXAMOO0X3 EF1SAL O A RITKI« TBKTi /
^ »V
|l ' Oki Naroda" pnradal Q F«
54	v ;	(Nadaljevanje.) y
—	Kako tot — Ali ni ta stepa lepša kot fjo mesta? — je odvrnil živahno prejšnji inornar, ki je zaman skušul razveljaviti besede Spanca. — Ali ni človek rojen za to, da se če#o svoje življenje bo ri ter izpostavlja nevarnostim stepe t
—	Prav gotovo, — jtf rekel Pepe. RadUJcga pa so tudi mesta tako prazni ter stepe tako pbljudene.
—	Ne norčuj se, jaz govorim o resnih stvareh, — je rekel Ka padec. — Jaz pustim Fabianu popolno svobodo, da sledi svojim na pse njeni, a i Hiui že s*oril svoje, da vzljubi Kahian to življenje ne varnosti 111 .-i zlmrj-r.ia. Poglej, Jttli ni lepše to kratko spanje sred: nevarnosti kot oni, katero uživa človek v mejili po brezdelnem dne vu? Ali bi m- hotel ti sam vrniti v svojo domovino!
Med zaJnjini d«dičera grofov Mediana ter prejšnjim mejnim stražnikom obstaja velikanska razlika. On bi dobil vsa posestva in vse gradov, ki so la^t njegove družinp, doefai bi mene poslali na za j v Onto, iia lovim ribe. C'e bi pobegnil, bi se nekega dne prebudil kot suženj naših dragih sosedov, Morov. Resnica je, da me ča ka tukaj vsaki dan nož Indijanca ali smrt na kolcu. Kar se pa tiče J)on Fabiana.....
—	Fa hi m je vedno živel v stepah, — ga j*? prekinil Kanadee. • - ter mislim, da bo imel rajši mir step kot pa Imčnost mest. Kaki. mirno in slovesno j- vse krog nas. Vidiš, dete spi mruo, kajti za zibalo ga j- šumenje reke, ki obdaja ta majhni otok in zazibal gi ie vetrie, ki pregiba veje vrb. I*e poglej te neizmerne planjave, p« k.terih hodi človek v svoji prvotni prostosti kot ptič, ki plava po sinjem ocrai ju.
Španec je zmajal z jrlavo, dasiravno je delil nazčranje Kanadca.
—	Vidu, — je nadaljeval stari lovec, — oni oblak prahu, k» kc dviga pri bregu To j«« skupina divjih konj, ki hočejo pogasit svojo žejo pridno po.ščcjo za noč svoje prostrane pašnike. Vidiš kako se bližajo v ponosni lepoti, katro je dal Bog živalim v njil prostosti! k«> žari. rdeče no/drvi so široko odprte in griva plapola
zraku! Skoro In zbudil Fabiana, da jih vidi in občuduje!
—	Pusti ga spat«. Itois-Kose Mogoče sanja kot sanja človek a njegovi starosti in prikazujejo se mu mične podobe kot jih vidi člo v ek pri nas na Španskem na balkonih ali za zamreženimi okni.
Stari bvfc je vzdihnil.
—	To je krasen pogled, — je nadaljeval. — Glej, kako skačejo te plemenite živali naokrog, kot da so pijane krasne prostosti!
—	Da, do trenutku, ko bodo vprizorili Indijanci nanje lov, na kar bodo oddirjali, gnani od strahu.
—	Le poglej jelena, ki je prikazal med vejevjem ! Vidiš, ka ko steza glavo ter voli?. Slišal je neki šum in postal je pozoren. Al. ni jelen simbol neomejene prostosti?	^
—	LKi trenutka. ko se zberejo volkovi, da ga zasledujejo in raztrgajo. Mogoče bi mu bilo usojeno daljše življenje v naših par 1 i!«. Vsaka stvar ob svjem času, dragi Bois-Rose. Starost ljubi mir, mladina pa šum.
Kanadee je povesi! glavo ter se ozrl pri tem m. spcoega mlade niča. Pepe je medtem oblekel svoje čevlje iz debele bivolove kože
—	tilej, gl«*j. »h n*' euješ lajanja volkov, ki vprizarjajo lov na jelena! Ibogi jelen! Prav kot si rekel, on je simbol življenja v stepi.
Konvencij J* R« Z«
*" (Nadaljevanje.)
OT.AS XAROPA, 15 OKT. 1919
*
Phelps Črta j
Direktno potovanje na Gr- i «ko aH na Trst
Coaullch črta parnik Argentina —	I
zgodaj v novembru.
Nek ameriški earn I k — v prvi	i
polovici novembra.
Nek ameriiki parnik — v drugI	5
Doiovicl novembra.	|
Parniki odpluje jo s pomola I 7 ob vxnoiju 41. ulice, South § Brooklyn.	1
Za cene in druge informacije j vprašajte pri: PHBLFS BROS, ft OO. j
17 Battery PL New York. |
-■ _________ *
___________ .
KAA'C. Doma sta od Sv. Vidi pri Cerknici. Bila sta oba vojni. Alojzij je bil na ru*l<| fronti, Andrej pa na italjanskil * Cenjene rcja\e v ruskem in ita-| ljsn^kem ujetništvu prosim,, čej čitajo ti	n?.j mi če mo-lj
goče, pošljejo njun naslov, a!il pa naj ju opo/oi e da sc sama l | oglasita svojemu bratu na na* |1 slov: Thomas Tekave 151 I!, j 55. St., Cleveland Ohio, U. S. A. 1
(13-15—10)
IŠČE SE DOBRE DOGARJE
za delo v Texasu. Imam izvrsten
ki se dobro kolje. Plačam vi- ! toke cene za delati doge.' Stalno .lelo skozi celo leto. M. Fleischer, 258 Lewis Street, Memphis, Tenn.
Kje je A\ TON JOVUir. podo-lil Ji'e fioder f Iiniitii je iz vasi 1?» t je v Loškem !'otoku. Pred 5. leti j; bival nekje v Canaili, :;edaj pa ni nikakega g'a«u od njega Ako kateri rojakov ve za n.'e^ov na-lov, prosim, da mi ga javi, ker zanj po'.pravijo nje-gtva žena iz starega kraja, ali pa naj se sam zglasi na tale l.aslov- Anthony D.liclak. >_N W. Poplar St, Čhi-helm Minn.
(13 15—10)
ILida bi i/vedela, kje s.* naha.i-i A\TONT RFPEC, dom; :/ Petra na Kranjskem. Poročil se je v Trti deset let "ti te.-n. \";e-gcva žcia .je iz Rihemberka pri (loriei. Zdaj sem dobila od nj ■ 1 isiuo i/ starega kraja, v katerem mi piše, da že nad štiri leta-ne ve nič o njem. če j> živ ali mrtev Ima dva sinčka in se ji zelo slabo godi. Zato vas. dragi !'i iaki :u rojakinjo, v imenu uboge njeipve 2cre prosim, č»j
kateri izmed vas vc kaj zanj. da mi naznani. Najboljše bi pa bi-1<> če se mi on sam oirlasi in n:i-vede naslov. - Josephine Bizjak 1125 Madison St., Syracuse, N Y.
(13-15—10)
POZOR, SLOVENSKI IN HRVATSKI DOGARJI!
Bodočo iimj prevzamem veliko delo za angleške do'/e, zato petre-bujein mnogo do^ar;ev in forma-nov. Prav rad br kaj slišal od vseh onih, ki so že nekdaj pri meni delali Prav udobno iu poceni lahko živite v truzdu in mn.»?o prihranite, ker jaiz bora pl.ič:il najb. I jsj cene Pišite mi takoj. — H Kia-mer, Station A, Dallas, Texas.
(8-15—10)
Rojakom ▼ Cleveland, in sploK r državi Ohio naznani a m o, da jik bo r kratkem obiskal nai potnike i -__
Rad bi izvedel za moje prijatelje^ in svaka JANEZA BIZJAK ALOJZIJA MARIC. ALOJZIJA KOČEVAR, AXO KOf'E V AR in MARTINA S1MOX-CIC. Vsi so doma z Dolenjskega pri Krškem. J:iz spodaj podpisani še ni de igo, kar sera priše! iz stare domovine in bi zelo rad izvedel za vaš naslov ali mogoč« vas obiskal. Zatortj vas prosim, da se mi oglasite, za kar vam bom zelo hvaležen, obenem pa vam bom sporočil, kar som namenjen Srčno vas pozdravljajoč. pričakujem, da se mi «*-iin prej ogUsite. — Frank Bizjak Box 122, Ralphto", Pa. (15-17—10)
R ul bi izvedel za sveja dva brata ANTONA in FRANKA STANIČ. doma iz Podgrada na Pri-morsk^rn. Anton se jo nahajal nekje v P«-nnsylvaniji in Frank je bil pred 4. leti v Taeoma. Wavh Prosim, da s«* mi javita, ker jima imam sporočiti važne vesti iz starega kraja. — Carl Stanieli P-»x 605. Verona, Pa
(15-17—10)
Kje se. KAROL. FRIDERIK in AI »O J K SEVER » V stnii domovini jim umrl oT-e in zapustil več v gotovini ter hUo k» ie vr< dna nad stotisoč kron Ogla-si4c na npravništvo tetja lista.
(15-17—TO)
Rad I>i izved"! za naslov «vojega prijatelja ALOJZIJA ROI.IH Doma je pri Ilirski Tiistriei na Notranjskem. Pred petimi me-s.-ei sva bila skupaj v Coudei-s-j'ortu Pa. Prosim *ra. da mi javi ali pa <v-e kdo ve za n jegov naslov, da ga mi naznani, za kar bom zelo hvaležen. — John Zlost-1, Box (»6. Radgway. Pa.
(15-17—10)
Ižčem svoje sestrično ANO PERC, stanujočo nekje v Colorado. Želim ji sporočiti več važnih reči iz stare domovine. Nadalje želim izvedeti za naslov svojeira brata JOSIPA ILJAŽ. stanuje tudi n«-kjf v Coloradi. Prosim eenjene rojake po Coloradi. ako k«lo ve za nju nAslov. da mi javi. Ako pa sama čitata ta oulas, sta prijazno prošena, da mi pišeta na naslov: John Iljaž 8103 Maible Ave., Cleveland, Ohio.
(15-17—10)
Kad bi izvedel, kje se nahaja moj prijatelj ALOJZIJ FURLAN Doma je iz Sv. Danijela na Krasu. Pred dvema letoma se je nahajal v Indianapolisu, Ind., in je delal kot milder v eni 1a:u kajšnjih tovarn. Kasneje mi je z dopisnico naznanil, da se je preselil v New London. Ohio, kamor sem mu pisal dve pl-iini. toda tamkajšnji poštni urad mi je obe vrnil, da ga ni tam. Zato prosim con jene rojake, če kdo ve, du mi naznani njegov naslov, za kar boni zelo hvaležen, če pa sam Čita ta oglas, naj se( ini pa sam oglasi — Vincent Zavadlel, c o C las Naroda, 82 Cortlandt St.. New Vork N. V. (13-15—10)
Spodaj podpisana iščem MARTINA KO TAK, doma iz -NIoravslego rt št. 51, p<>sta Sv. Križ pri Litiji. Ker ima za njega važne stvari »s starega kraja, zato prosim eenjene rojake, če kdo ve za njeigov naslov, da mi </a javi, če pa sam čita, naj se mi takr.j oglasi. — Mrs Neža Do-žic, 15ox Linton. Indiana.
(13-15—10)
Mr. JANKO PLXtXO.
ki je poeblaiien pobirati narod nine in Ixdajati praveveljavna po« trdila. Itjak« preeiaot 4a n4 gredo na rok«.
TTwm-wmiltv« Waa Naroda.
Dr. LORENZČ^l 844 Penn
Bnnn 8LOVKHSKO C jt 3p
&OVOREČI ZDRAwia Sa &V6DDC
Motea BOLKsm	Pittsburg Pa,
«a**lCeJa Mroka je pflravijeaje akntnUi.tB kraICnilt txdeenL Jne mm U atfravte ud 28 lat ter imam ikoin]« t TMb botesnla la kar ■>■ alorenako, aato tu morem popolnoma raanmatl la epa* MU veAe bol—BB. da TU oadrarla In vrnem »08 te »drarJC •koel m m mam pridobil poeeboo skidnjo pri adraTlJaaJn me*S*
M» ™ mili— mtmrtm, fla etlalajte,	pridite 1»
Jaa Minila n«ii|)1|fci bi, —jh Has pa WM, 1» M r »rta, t^edeaje laa, bolefine r kosteh, etara rane, fllvfal > ni Miti, oalabeloat, bolesnl v mehnrjn, ledlcah, Jetrafe ti hlrtn. iimli u, mrMettim. katar, slate Hie,	ltd.
. J*	V ewia-aliklh, rHth In patkfk M L M
tH S t	«» •AOUJI N i M
Pra LORENZ,J44 PuTm, PiSlwrgh, Pa.
NAZNANILO.
Radi stavke v ncwyorskern pristanišču je odhod parnika "Presi ient Wilson ' odložen za nedoločen čas. Kdaj odpluje, bomo ja \ili. — Phdps Bros., 17 Battery Place. New Vork, N. V.
OGLASIJO NAJ SE
EVA ŽAGAR, iza njo je pri nas nismo chI Janeza Trodou; JOHN 'JAM JAN. od Barbare Oalijan ; FRANK TKRBIŽAN. od Amalije Teibižan, JOSIP SOŠTARlC, od France Soštarič.
rpravništvrt (Jlas Naroda. (15-16—10)
POTREBUJEM
dobre dogarje za delati francoske d« ire. Imam lep jjozd in plačani visoke cene od kesa Za uadaljna pojasnila se obrnte na: Louis llenchina, Uor 247; Lumber City Ceorg a.	t i -17—10)
GOZDARJI, POZOR!
Išt-e se 20 mož. Tieže se logse in ' short stuff" (tajzi, pit!p wood p->si.ni in cedar1*. Dober zaslužek in stalno delo Vse tnl kosa. Pojasnilo dobite pri: Joh^i Droll, Camp I'Y Sand River, Mich (12 milj vzhodno od Marquette, Mieli.
' VAŽNO NAZNANIT.O.
Pisarna .Tn _* »slovanskega generalnega konzulata v New Ycrl-1 se je preselil i iz lji^e st 43fi \V St. v razširjene prostore Srb-•"■kf-fji Doma v Ntw Yerl-y. Kdor • ma s konzulatom kaj opravka naj se obrne na sledeči naslov:
Con-ulati General of tbe Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 443 W. 22 St., New York, N. Y.	(15-10—15-11)
NAPRODAJ LEPO POSESTVO
v Cermošojicah. pi'i Toplicah na Dolenjskem. Hiša na prostoru, ki je pripraven za Arsako obrt: zemlja dobra, kakor tu.Ji leg bukov in smrekov irozd Za podrobnosti se
obrnite na: John AVindishman. Vardley, Pa.	(15-21—10)
AU JE VASE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTA?
JPk S9 Ako trpita na nerv« TM [BR znoatl. tetodCnlh M fiSif 'edlinlh bolečinah. >l prtju. splošni ilabo-
^ t ^lii itlt B'«vobolu, nI*
v * '"JT'SSj mat« teka. Imata na-m+vJ&n	čisto kri. ako ata u
trujenl, se počutit« onemogli zjutraj, ako Imata bolečin« v hrbtu. r*vmatlz«m, poti j I te nam pismo t znamko za 2 con ta In a svojim naslovom In ml vam bc-mo poslali z obratno poito POPOLNOMA PROSTO popolne tridnevno zdrav i Jon Je natega JUViTO zdravila, ki Je aastavljcno Iz člstlk zdravilnih telliC. Adreea: JU VITO L.ABORATORY. ta H Ilia Branch 5. Pittsburgh. Pa.
Dr. Koler
aUnjil slovanski
\ airavalk« Ipacja
mrn pa tilun. v
WMlaa v koatak prMtta ki Mtotfl mana tan. M« lakaM kar te i*.
Aaal MtoCL Kate Ut^apuiU^Ai vaaa prauaknje aCravj«, mm tekajte, lazilijaiea te te tel m has
t Wirifli^liialrii
■ Hil l ■ehiia. U ai.ai.WI, te
Mhtj^Mii tm^ trijaa y mm
g^lMl^PlttlBl«^!«
Lits5!iBt5eLja5SEL^4
ljal prej br. Kristan, ne za plačo — ampak iz ljubezni do naroda. Ic ko smo sprevideli, da bi bil on edini zmožen, ki bi mogel opravljati to važno delo, ker smo spre videli potrebo stalnega organizatorja in osebo, ki bi delala razne koncepte za važne dokumente in članke, smo apelrali na br. Kristana, da on prevzame ta del. V glavnim uradu prevladujemo poleg slovenščine, hrvaščine in srbščine tudi angleški jezik, češki, nemški in francoski. Korespon denea v glavnem uradu pride \ Aseh teh jezikih.
Jaz mislim, da je glavni urad častno vršil svojo nalogo, je storil vse, kar mu je bilo naloženo od eksekutive in se ni vstrašil ne dela in truda, ampak je z veliko eneržijo začel vsako akcijo in jo tudi povoljno izpeljal, se delo, ki ga je vršil glavni urad bi bilo tež ko popisati in če je katerih e delegatom, ki bi želel kaj vedeti, sem pripravljen odgovarjati.
Vobče rečeno, glavni urad je dobra ustanova za slovenski narod. To se je pokazalo pri akciji reklamacije dohodninskega davka, s katerim delom so nastale velike zapreke in sitnosti, katere upamo so kolikor toliko že pre-moščene in če bomo imeli kake u-spehe, bo narodu prihranjeno najmanj več sto tisočakov dolar je v.
(Dalje prihodnjič.)
BREZ ITALIJE BI NE BILO
Pariz, Francija. 12. oktobra — Svet ne sme pozabiti, da mu je dala Italija Ameriko. Italijan je razkril Ameriko. Vsi drugi naroči i so se več okoristili s tem razkritjem kot se je pa Italija. Kateri mož je temeljiteljše preobrazil zgodovino kot Kolumb. Žnjim se je začela nova zgodovina zapa-dne civilizacije.
ZDRUŽENE DRŽAVE PROTI STAVKI PREMOGARJEV.
Washington, D. C., 13. oktobra. Danes se je glasilo v Beli hiši, da ji pričakovati kake oficijelne akcije od strani predsednika ali pa od strani njegovega kabineta, da l i se s tem preprečilo stavko pre-mogarjev v premogovnikih meh kega premoga, ki bo najbrž izbruhnila dne 1. novembra.
Uradniki so mnenja, da je treba kake oficijelne akcije, če se bodo izjavili vsi drugi poskusi, da se prepreči pretečo stavko
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
t
NAZNANILO.
Z največ.i« tugo v srcu nazna-Z največjo tugo v sr»-u » azna-li.'am vsem sorodnikom, znancem in prijateljem piežalostno vest. da mi je umrla noja edina in pre-si run ljubljena sestra
IVANA STARE, r >j. Vidmar, v najlepši dolu svojec:* življenja. *t»rn šele '10 let. Dobila seni to vest iz starega kraja. Rila je tr-eovka v I»ohinju v Češnjici, silno nadarjenega duha in dobra duša, tako da — kakor so nii pisali —
žaluje za njo vsa okolica.
O, draga duša. ali je to res, da le ne vidim več? Zdi se mi to shorn nemogoče, ob tej misli sc mi z M od i v moji glavi. O. da bi mo-gln iti tako daleč, da bi te zepet našla! Hrepenela sem se zojet sni-ti s teboj po dolgih šestih letih, a sedaj, moj Bog. ne vidim več tvojega dragega obraza. To me žene v obup, napravila si mi gren-kosti polne ure. Torej, presreno ljubljena Ivanka, moja edina sestra, moje sree te ne pozabi nikdar, tvoj duh bo šel pred menoj do konca. Privoščim ti pa mirni kotiček. Ha si vsemu hudemu v stran. Torej počivaj mirno, za tebe j bom žalovala na veke'
Mary Modrijan, žal sestra. M63 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
HHHBHI
Nekateri ljudje so se jim dali preslepiti, a zopet drugih niso mogli omajati. Oni so so se bali
-	tega fonda, ker so vedeli, ako se ' nabere večja svota, da bo naša
propaganda tem večja in uspešnejša. In prav nič se niso varali, i Vendar prijatelji, če ne bi bilo tega fonda za obrambo pravic iu ozemlja Jugoslovanov, tudi naše
-	propagande ne bi bilo. Oni bi bili memla najbolj zadovoljni, ako
: bi vsi molčali, ko so italjanski imperialist i in Pašičevi oprod je vzeli cirkelj v roke in delali meje t na zemljevidu, z namenom, da o-j -labe Slovence in Hrvate in zagotovijo dinastijam krone na glavi . Celokoupni stroški kampanje ni->o presegali svote $3000.
Nad šestdeset javnih shodov je bilo aranžiranih po raznih »loven *kih in hrvaških naselbinah. Več ' deputaeij je bilo po važnih o-pravkih poslanih v New York in Washington, vselej z namenom, cia branimo pravice naroda ali pa ' za dobrobit Jugoslovanov.
Meseca oktobra smo najeli u-radue prostore, ker jaz kot tajnik * S. R. Z. in blagajnik S. N. P. J. nisem mogel opravljati obeh poslov. smi bili prisiljeni najeti u-radno pomoč \* osebi br. A. Kku-1 liiea. ki jt* bil nameščen kot pomožni tajnik in poslovodja v u-ladu.
V začetku ie on sam vodil vso korespondenco, delal prestave za Slovenian Review in skrbel za I isk in «-irkulai-ijo revije. Pod nadzorstvom finančnega odseka vodil je kampanjo za miljondolar-ski fond. Kot pomožni tajnik vde-leieval se je vseli sej eksekutive in imel posvetovalen glas. Naloge .T. R. Z. in delo v glavnem u-radu se je množilo in zato smo sprevideli potrebo, da nastavimo še eno pomoč v jrlavnem uradu. Nastavljen je bil br. Frederik Zalaznik in v mesecu maju. ko smo se združili z br. Hrvati in Srbi. nastala je potreba, da dobimo tudi hrvaškega koresponden-ta. Nastavljen je bil br. Josip Mi liailovie.
Glavni urad je bil naravnost odgovoren meni v prvi vrsti, v drugri eksekutivi za vse delo. Jaz s^m odpiral vsa pisma, podpisoval vse važne dokumente in koli kor mi je čas dopuščal tudi nadzoroval delo v uradu. Ali naša organizacija je rastla, naloge so postajale čim vedno večje, odgo* vornost istotako in da se obvarujemo pred kozli, iadi prevelike zaposlenosti in dela, da ne damo sovražnikom nobenega povoda za denuncijaeije in da ne zgrešimo in pravega pota, je eksekutiva sprevidela potrebo, da potrebuje jrlavni urad enejra človeka, dob reva taktikarja in previdnega poii-tičarja. ki bi dajal direktive pri. uradu. Ta važen posel je oprav-
HARMONIKE
tiHIfji laiiimiuii rrste isOsleJse fe
popravljam po aajalijlb neoah. a Ma frpwino ta aaaeaijlva. V popravo m Msljtro vsakdo paHJt, kar sate Is waš IB lot tukaj v tem paoia te sofej r •rojem laaiiiom doma. V popravo
Mi kiaajsk* kakor vas draga kam*
ilka. Stara kupim aH aprajmam r m
JOHN
1017 K. 02 Sk, . .CkvaUad, Okla POZOR ROJAKI!
^^^^^^	m tatfhi
^HM^^	Ygfr^ tadl m
«k W krada Od^ta**
flTlV aaaUa araalalo v
^P^f al. motu te doW JgP&^A laaja kakor tadl
U te krada te aa n^^HI koda odpadali k
aa, kwHbal aH trssajs v fatok asgsk U^Jk^M. s
Barva m alve laee. aO katere pooteaa •teklenica tLTi m mitnlaa
JACOB WAHClC tm M—m Am WW 9*1*49
—	Ali naj zbudim Fabiana? — je vprašal Kanadee.
—	l>a, zbudi ga, — je rekel Pepe, — kajti v mestih ne bo vi del Iskega prizora iu *j je tako velik gospod.
Da, taki prizori bodo vzbudili v njem ljubezen do stepe, — je rekel kanadee zmagoslavno.
Stari lovec se je rahlo dotaknil spečega Kabiana, ki se je takoj prebudi).
Z nazaj vrženim rogovjem je odhitel jelen kot pšiea preko neiz n erne planjave. Za njim pa je tekla tropa volkov z naglico kanou bkih krogel j, ki odskakujejo od tal.
Jelen je bil d/»Ječ od volkov Na obzorju peščene planjave pa ie človek lahko za pax <1 nadaljne volkove, ki so bili postavljeni kol bi raze.
Plemeni!«* žival m videla t«di volkov, kajti bežala je še vedno ' v dotiem smeri. Ko pa je jelen kanefuo videl, da mu je zaprta pot i» ije za trenutek u*t< vil. Obdan je bil od sovražnikov ter vprizo ril zadnji jw>?>kux., da s reši. Obrnil se je ter hotel skočiti preko so vrainikov, m je pri *em padel mednje. Par volkov je prebodel v tvojim rogovjem, se zopet dvignil ter pričel teči proti reki. V nje jM.vo zadnj i nogo se zagrizel volk v času, ko je dospel do reke ravno nasproti trem opazovalcem.
—	To jt krasno, — je vzkliknil Fabian, v katerem je za treuu tek lovska si rast za Morila vae nežnejše občutke.
—	Vidii, sinko aioj, še dosti takih prizorov btiš videl, če bo* živel v *t»*pi, — je ;>-kel kanadee. Tukaj vidiš ubožne strani ame i'škili »tep. Ko pa bo* prišel enkrat z menoj in Pepetom na brefro ve velikik rek ter k velikim jezerom severa. Jedaj boš videl še drugačne stvari.
Jelen >e je ra»uo oprostil sovražnika ter sc bo vrgel v reko. — je rekel Fabian.
Voda je zašum**t.i ob skoku jelena in takoj za jelenom je plavalo vrv- lač-uih volkov, dočini so bol j* bojazljivi ostali na bregu ter
tulili.
Jelen ni bil več daleč od otoka, ko so volkovi na bregu prene > Ji evi!iti ter se spustili v beg. ' *
—	Kaj j^ to! - - je vprašal Pepe. — Odkod prihaja ta panični strah!
Prejšnji mejni stražnik še ni končal svojega vprašanja, ko se je nudil v »etri trem pojrled. ki je predstavljal odgovor nanj.
—	Sklonite *e, «t božjo voljo! — je rekel ter te hitro sklonil sam. — Indijanci tudi love.
V re»uiei »o *e pojavili sedaj na obširni planjavi bolj strašni iovei kot pa so bili volkovi.
Indijanski jezdeci, ki so sedeli na konjih brez sedla ter imeli d«ignjena kolena zelo visoko, da ne ovirajo teka konj, so pričeli dirjati za preplašenimi divjimi konji. Nekateri %o bili oboroženi s sulicami in drugi so vihteli svoje lase ter pri tepi divje kričali.
Pepe se je vprašujoče ozrl na Kanadca, kot da bi hotel izvedeli od njega, kako bo vonjalo Fabianu to nevarno življenje. Prvikrat je pokrivala obraz neustrašenga lovca smrtna bledica. Teman, a /govore« pogled je bil odgovor na istotako nemo vprašanje Pepeta.
—	To se pravi, — je mislil Pepe, — da je postal Bois-Rose bojazljiv kot kaka baba, ker se boji za živlenje dečka, katerega ljubi bolj kol avoje življenje.
i	(Daljo prihodnjič.)
a
SOJAKL	JlttLAj^^IllODA",