KAKO IN KAM NAŠI LETOŠNJI OSMOŠOLCI
Vsi šolarji pod usmerjeno streho
Kakšna je sllka ob koncu prijavnega roka za šola-nje v usmerjenem izobraževanju? Kako so se odlo-čali naši letošnji osmošolcl? O tem smo se pogovar-jali s Terezijo Osterman, svetovalko za usmerjeno izobraževanje pri Mestni izobraževalni skupnosti.
Terezija Osterman nam je povedala, da je bilo letos v prvem letniku vseh srednjih šol v Ljubljani razpisanih 6665 mest za mladino in 2970 mest za odrasle. Od teh so ostala po ppteku zakonitega prijavnega roka 103 mesta ne-zasedena.
Do tu je še nekako vse lepo in prav, vendar pa na žalost tudi letos, kot vsa prejšnja le-ta, ugotavljamo, da je naval na nekatere šole daleč prevelik, na druge pa premajhen. Še vedno je preveč prijav na sufi-citarne, to je neproizvodne usmeritve. Pa tudi na nekate-rih proizvodnih usmeritvah je preveč prijav, predvsem na ti-stih, kjer se vpisujejo pretež-no ženske: PTT, tekstilna usmeritev. Letos je bil preve-lik pritisk tudi na kovinarstvo in elektrotehniko, vendar to na bivše tehniške, ne pa bivše poklicne šole, v katere kvali-teto ne zaupajo. Iz tega lahko sklepamo, da se učenci še zmeraj vpisujejo po šolah, ne pa po programih ne glede na šolo.
.- Kaj je tipično še za letoš-nji vpis, če sklepate iz pri-jav?
Poklicna odločitev deklet, pa tudi fantov je zelo eno-stranska, torej tradicionalna. Od tu tudi problemi in težave že pri vpisu, še večje pa se pojavijo potem, ko si mlad človek išče službo. Če sem konkretna, več deklet bi se moralo         vpisovati         na
elektrotehniko in kovinar-stvo. Tam je zanje veliko pri-mernih mest in ni potrebno, da bi delale le kot nekvalifici-rana delovna sila. Sedaj je v elektrotehniki približno 80 odstotkov žensk na nekvalifi-ciranih delovnih mestih. Fantje bi jim morali seveda odstopiti nekaj svojih mest in se v večjem številu odločati za pedagoške, zdravstvene in ne-katere druge smeri, da bi bila struktura nasploh nekoliko bolj uravnotežena.
- Menite, da je delo sveto-valnih služb pri poklicnem usmerjanju dovolj dobro in kvalitetno?
Gotovo je še zmeraj po-manjkljiva tista prava infor-miranost, vendar pa bi se mo-ralo še marsikaj premakniti tudi v glavah staršev in druž-be nasploh.
- Kako ste letos rešili nes-kladja pri vpisu?
Koordinacijski odbor za usmerjanje vpisa je naredil veliko. Uspelo mu je, da bo vpis na vseh šolah brez omeji-tev, razen na PTT, ki pa je republiška šola. Suficite pa smo reševali tako, da smo po-\Lečali število učencev na od-delek. Preusmerjali smo učence s suficitarnih na defi-citarne usmeritve ter povečali število oddelkov na nekaterih programih.
-  So kljub temu ostala kje tudi nezasedena tnesta?
Nezasedena mesta so ostala predvsem v gradbeniš-tvu in sicer za manj zahtevne poklice, kjer se je položaj ne-koliko ornilil s tem, da so si podjetja priskrbela učence iz drugih republik; prosta mesta so še v gostinstvu in turizmu v programu strežba in v agro-živilstvu. V skrajšanem pro-gramu za kmetijca pa sploh ne bo vpisa.
- Kje vidite rešitev?
Rešitev je v večji povezano-sti z delovnimi organizacija-mi. Skrb za kadre ni samo stvar šole, temveč tudi tistih, ki kadre rabija. Vsaka panoga je lahko zanimiva, treba pa jo je pravilno predstaviti, le tako bo usklajevanje vpisa lahko le usmerjanje, ne pa nekakšna prisila-.
-  Kakšna pa je situacija v naši občini?
Vse navedeno velja v glav-nem tudi za občino Center. Lahko pa rečem, da se je z usklajevanjem vpisa tu vse le-po izteklo.
Za konec bi morda poudari-la še to, da naše učence in nji-hove starše vodi pri izbiri po-klica predvsem tradicija, uglednost poklica, torej ne-kakšni predsodki, manj pa poznavanje samega sebe in svojih lastnih psihofizičnih sposobnosti; še manj pa so se-veda vodilo realne potrebe in zahteve združenega dela. Prav tu je tisti trd oreh, ki ga bomo morali načeti s skupni-mi močmi.
V. L.