URN_NBN_SI_DOC-ZTJRXISX

Jugoslovanske bibliotekarske re­ vije izhajajo večinoma, žal, z za­ mudo. Tokrat bomo prelistali štiri novejše letnike. Bibliotekar. Časopis Saveza bib- liotečnih radnika Srbije. Beograd XXVIII/1976. Br. 1-2. Prva številka je posvečena pred­ vsem ustanovni skupščini skupno­ sti univerznih knjižnic v Beogradu. V drugem delu te številke pa je zanimiv članek Ljubomira Durko- viča-Jakšiča o pridobivanju stro­ kovnih nazivov v bibliotekarski, arhivski in muzejski stroki. Ugo­ tavlja, da so v bibliotekarski stroki najmanj zahtevni pogoji za dosego višjega strokovnega naziva in pred­ laga, da bi jih zaostrili. Druga številka je vsebinsko zelo raznolika: od zgodovine posamez­ nih knjižnic, opisa domačih in tujih bibliotečnih ustanov, preko stro­ kovnih in organizacijskih vprašanj do kulturnozgodovinskih člankov in nekrologov. Bibliotekarstvo. Časopis društva bibliotekara Bosne i Hercegovine. Sarajevo XXIII/1977 br. 1-4; XXIV/ 1978 br. 1/2-3. Revija je zelo raznovrstna po prispevkih. Mnogi od njih so vzeti iz prakse, drugi so spet zgodovinski in teoretični. Področja te revije lepo kažejo rubrike 1. številke: Or­ ganizacije i rad biblioteka, Istori- ja biblioteka, Prikazi, Informacije. Nekatere številke so posvečene vsaj v prvem delu eni sami temi, npr. št. 2 univerznim knjižnicam, št. 3 zgodovini in vlogi knjižnic in knjiž­ ničarstva v BiH v času med dvema vojnama in v času NOB, št. 4 po­ kojnemu Branku Čuliču, višjemu bibliotekarju Nar. in univ. knjižni­ ce BiH. St. 1/2 pa prinaša prispev­ ke VI. skupščine Saveza društava bibliotekara Jugoslavije, razen te­ ga pa tudi Zakon o bibliotečni de­ javnosti Bosne in Hercegovine. Vjesnik bibliotekara Hrvatske. Zagreb XXI/1975 (1978). Br. 1/4. Ta sicer kvalitetni časopis Hrvat- skega bibliotekarskega društva je v precejšnji časovni zamudi. Ze ne­ kajkrat je bilo omenjeno, da se Vj esnik ne drži strogo samo biblio­ tekarske stroke, ampak posega na širše kulturno področje. Tako ima­ mo tokrat članek T. Jakiča o bib­ liografu I. Kukuljeviču in članek Olge Maruševski s področja zgodo­ vine tiskarstva z naslovom Kako je zagrebački knjižar Franjo Zupan namjeravao osnovati tiskaru u Kar­ lovcu. Za nas je zlasti zanimiv čla­ nek Srne Vukovič-Mottla o domo­ znanskih zbirkah. Poudarja pomen take zbirke, ki je zaradi vsestra- nosti in težnje po kompletnosti ve­ likega pomena za znanstveno delo. Skoda pa je, da o tem predmetu ni dosti literature in zato posamezne knjižnice ne obravnavajo enotno takih zbirk. Prav zato si je ena od sekcij IFLA, »International Asso- ciacion of Metropolitan City Libra­ ries«, zastavila nalogo, razpravljati o domoznanski zbirki in ji postaviti znanstvene temelje. Avtorica poda nato nekaj ugotovitev: Po teritori­ ju, ki ga zajemajo, so domoznanske zbirke lahko lokalne ali regionalne. Po vsebini navadno obsegajo publi­ kacije, izdane na določenem pod­ ročju, publikacije avtorjev s tega področja, izdane kjerkoli, in vse, kar je publicirano o tem področju, izdano kjerkoli. Gradivo pa so knji­ ge, časniki in časopisi, rokopisi, zemljevidi, avdiovizualni material (gramofonske plošče, magnetofon­ ski trakovi, grafike, reprodukcije slik, risbe, fotografije, razglednice, film i...), drobni tisk (prospekti, plakati, vabila ...). Nato je govora še o nakupu in obdelavi gradiva, ki 176 Knjižnica 23(1979)1-4