Gospodarski	List
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
/.baja 10. in 25.	Velja za pol let.
vsakega meseca.	V--0--^	1 goidjnj,. „
Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška.
TEČAJ II. \ Gorici dne lO. decembra ISTO. LIST 23.
Kapopnilck t 1. Razpis službeni. 2. Razglas, o. Mošt in vino. 4. Kako se sc ima napravili gnojišče 5. Veliki zbor svilorejccv 6. Oznanilo.
Razpisuje se s tem služba ravnatelja učitelja deželne šole kmetijske v Gorici.
Dotične prošnje naj se podajo deželnemu odboru do 20. decembra t. I. P.-osivec mora naznaniti, klere jezike zna in dokazati, da se je izučil na kaki dobri, javu kmetijski šoli in sicer seda prednost tistim, ki so se izurili na takim učilišči, kjer je praktičen poduk v kmetijstvu naj primerniši naši geograflčni legi, našemu obnebju in naravnim razmeram naših zemlj šč.
Za plačo se da ravnatelju 1500 gold. na leto in mu bo šla tudi penzija kakor c. kr. uradnikom, če bo zadostoval v prvih 3 letih zahtevam deželnega odbora.
Deželni odbor v Gorici
dne 22. novembra /870.
Deželni glavar:
Ooronini 1. r.
— 177 —
rt a o Lin prevd.ar*liov zn 1* IHTI,
po predlogu finančnega odseka c. kr. kmetijske družbe in po sklepu centralnega odbora v seji dne 17. novembra 1871.
Dohodki:
|. 450 udov po 4 f. letnine	.	.	.	f.	1800
2. Podpore:		
a) od deželnega zaloga			500
b) od mesta Goriškega		♦ J	60
c) od kupejske družbe		>>	30
d) od občine Tržiške		)»	10
e) od drugih občin		tt	20
3. Posestvo.1		
Najemščina			n	320
4. Časopisi.		
Letnina		>>	240
5. Zaostale letnine in najemščina .	.	n	672
Skupej:	f.	3652.
Stroški. I. Društvena pisarnica.		
1. Najemščina za stanovanjc	f.	80
2, Plača tajnika		»	800
3. Plača pisarja		J)	180
4. Plača strežaja		n	100
5. Stroški pisarnico		»	100
II. Stroški za \ztirjatev zaostalih plačil	V	100
III. Društveni časopisi.		
1. Tisk italjanskega časopisa .	.	f.	408
2.	„ slovenskega	„	.	.	.	it	168
3. Vredovanje slov.	„	.	.	.	a	150
4. Doklada za oba lista		tt	72
5. Stroški za razpošiljanje .	.	.	.	tt	135
IV. Razni stroški pri tiskanji	.	.	tt	60
178 —
V.	Vrt.
1.	Davki	......................„	79:52
2.	Plača	za čuvaja (vrtnarja) .	.	.	„	180: —
VI.	Naročnina za časopise...................... 30:50
VII.	Stroški	zavarovalni............„	2:50
VIII Drugi	razni stroški...........„	100: —
IX. Kmetijska razstava v Trstu................ 200: —
Skupaj	f.	2945:52
Dohodki:	f.	3652
Stroški:	f.	2945:52
Ostaja:	706:48
IVIošt in. vino.
Govoril F. P. v DornberSJci C. I.
(dalje).
V moštu najdemo vodo, v vinu tudi; v moštu nahajamo sladkor, v vinu ne več; v moštu so beljakovci, kterih ni več v vinu; kakor v moštu, tako tudi v vinu najdemo vinskokislino; ravno tako najdemo v-obeh zagoltnic, barvino in pepelikaste soli. Le v vinu pa najdemo, vinski cvet, vinski eter, glicerin in dišeče tvarine, kterih mošt ni še imel.
Mi vidimo tedaj, da mošt zamore vreti vsled sladkorja, iz kle-rega postane pri vrenji, vinski cvet in ogeljnakislina.
Zdaj še le nekoliko saj v poglavitnem poznamo vino, in na podlagi te vednosti nam bo mogočo umno ravnati z vinom v hramu.
Predolgo bi častito družbo mudil, ko bi hotel v natančno popisovanje vinohranilslva prestopiti, posebno ko je to jako obširno polje znanosti, Le v kratkem naj mi je dovoljeno, omeniti poglavitna opravila pri vinohranjenji, o kterih natančno in obširno govoriti nadjaje se, bode v pr bpdnjem še mi mogoče.
Gospoda! vinohranilstvo ali kletijstvo se veže z vinorejo, in ravno kletijstvo objame vse vednosti in opravila, po kterih so da vino
— 179 —
ohranili in obdržali. Našteli bomo le naj poglavitnejše točke naravo-postave, ki se vežejo z vinoobderžljivosljo in te so:
1.	Kolikor več vinskega cveta vino v sebi ima, toliko stano-vitnejše je vino.
2.	Kolikor več grenko zagoltnosti vino v sebi ima, toliko bolj trpeče je vino.
3.	Kolikor bolj je vino pred dohodom zraka obvarvano, toliko dalje časa ostane vino zdravo. To gospoda! je za zdaj poglaviten pogoj in naj tedaj saj prav kratko Vam živo na srce polagam, da varite vino pred dohodom kislogaza. Kislic se prizadeva vedno v vino drezati, in žedi z alkoholom se združiti; gnjilec pa ga podpira. Kolikor bolj pogo-stoma in v več; meri, kislogaz k vinu prihaja, toliko veča je nevarnost, da se vino skisa.
Nikdar ne pustimo sodov nepolnih, zalivajmo pridno in pogo-stoma sode in zamašimo jih dobro ; odločimo majdine sodce, iz kterili bomo vsaki dan ločili vino, in nikar ne ločimo vino za vsakdanjo potrebo iz velikih sodov. Ko pa je sodec prazen, zamašimo ga dobro in tako ga hranimo, ne pa, kakor se žali Bog ! prennvadno godi, da, ko je sod prazen, se ga nezamašenega iz hrama zavali; saj se misli, zdaj je že prazen, je tako hitro pošel, in to t’ako, kakor da bi tega sodček kriv bil.
4.	Kolikor v bolj hladnem hramu se vino hrani, toliko dalje časa so bo ohranilo.
Za to pa je treba dobrih hramov.
Dober vinohram je poglaviten pogoj naravnega vinohramlslva. Ge hočemo hraniti več let naše vina, gospoda! le dobre hrame si napravimo in imajmo dobro voljo, da jih znamo	tudi rabiti.
Dober vinohram naj leži proti severju, naj je saj 15 čevljev globok, da gorkota v njega prehitro ne piide; potem dragi Slovenci! nam se ne bo treba bati, da nam bode v poleiji naše vino šlo v pogubo. Poglejmo le, kako v nekterih deželah skrbijo za vino, da v vodi, namočijo plahte (rjuhe, in te položijo na sode, da se z puhtenjem vode gorkota, ki se v hramu nahaja, veže, in tako nekoliko poniža. Celo že pozimi se ledu naberejo, ki jim v poletji v hramih za znižanje toplote služi. Vprašam pa, koliko pa mi za to storimo?
180
Gospoda! učimo se, i krepko korakajmo tudi v tej znanosti potem bomo v vinoreji napredovali; to bo pravi napredek, ki je gotovo tudi naše posebno geslo. „Vse za napredek in blagostanje kmetijstva”.—
Način, po kterem se ima napraviti gnojišče.
(Spisal K. Ohlsen, v „ Alti e Memorie ”).
Namen kmetijstva je umetno zemljo prisiliti, da ona rodi, kolikor naj več je mogoče.
Ta umetnost obstoji v tem, da zemlji damo dostojno množino redivnih stvari, to je mnogo gnoja; brez tega posredstva bilo bi vsa umetnost brezvspešna. Zemlja da le takrat naj vedo množino (maximum) če ima v enaki primeri tudi naj večo množino redivnih tvarin, to je gnoja. Ni mogoče misliti rodovitnost zemlje, ko njej pomanjkuje redivnih snov. Z vso pravico smemo tedaj gnoj imenovati podlago poljedelstva. Namen poljedelstva ima biti, kolikor mogoče mnogo gnoja napraviti po naj niži ceni, ga umno hraniti in vspešno porabili. Tam, kjer se na gnoj ne pazi, kjer še ne poznajo poljedelci veliko vrednost gnoja in ga ne umejo cenili, je poljedelstvo še na nizki stopinji.
Naj poglavilnejši gnoj je brez dvombe navadni hlevski gnoj\ njega poljedelci čislajo in z vso pravico velja on za izgledni, naj boljši gnoj.
Umen gospodar bo tedaj pazil, da bo dobil mnogo dobrega gnoja.
Množina In lastnost hlevska gnoja je odvisna od števila živine, ki napravlja izmclke, potem od kakšnosti, sploh od dobrote krme, ktero se živalim poklada, ker gotovo velja, da od dobro rejene živine dobimo tudi boljši gnoj. Tudi množina in dobrota stelje ima vpliv na vrednost hlevskega gnoja; gotovo tudi kolikor bolj je stelja sposobna, živalsko izmete povžiti, toliko boljši je hlevski gnoj.
Poglavitna naloga tedaj je, gnoju ohraniti vse redivne snove, in vsaklero pogubo odvrniti.
Zali Bog, da se dozdaj še premalo pazi na hlevski gnoj! Že mnogo se je pisarilo o velikih pogubah, ki se godijo pri slabem hranjenji gnoja. *)
*) Tudi v našem listu smo že dovelj o tem govorili; opustimo tedaj v tom članu č. g. pisatelja obširnejše dotične razprave popisati.
„ Vred.*
181
Da pa le zgube odstranimo, in da dobimo izvrsten gnoj, moremo
skrbeli:
1.	da jo hlev tako uredjen, da se vsa scavnica odteka po jareku v jamo,, ki je zvunaj hleva napravljena za k gnojnico. Tla, na klerih živina stoji, morejo bili tedaj trda, neprodirljiva in morejo nekoliko biti nagnjena da se vsa tekočina lebko odceja v jarek.
2.	Da imamo dobro in umno vredjeno gnojišče. Gnojišče more biti bhzo hleva; more biti dostojno široko in dolgo, vse se ve da v pravi primeri z množino gnoja; more biti obzidano. Sploh naj je gnojišče tako vredjeno, da ne spira voda gnojni kup, hodi si voda deževna, ali voda, ki iz zemlje izvira. Dno gnojišča mora biti na gnjeno, za en čevelj. Na nižji strani gnojišča so skoplje bolj plitvo jamo, v ktero se ima stekati vsa gnojnica, ki se odteka iz gnojnega kupa, in tudi scavnica iz hleva ima se stekati v to jamo. Po tleh jareka se položi dve vrsti vejevja, Z gnojnico so pridno poliva gnojišče. V prilogi je načrt gnojišča in v poslednjem je dolično pojasnilo načrta :
Pojasnilo načrta dobrega gnojišča.
(po dr. Ohlsen - u)
A. - črtež hleva.	13. črlež gnojišča.
A. - stranski vid (profil) hleva.	13. - profil gnojišča.
a)	jarek kamniti za izcejanje scavnice.
b)	podzemeljski rov za iztekanje gnojnice v jamo.
c)	jama, v ktero se steka scavnica iz hleva in gnojnica iz
gnojišča.
d)	prostor za gnojišče določeno.
e)	Tla pomostena in nagnjena.
f)	luknja zn odpelavanje gnojnice. g. dve vrsti vejevja,
h)	prostor za prihod zraka.
i)	pokrov gnojišča, ki je sicer premakljiv. k) pokrov jamo za gnojnico.
— 182 —
A/elilti	sviloi-ejoev.
v Gorici dne 28 in 29. novembra 1870.
Po prvem načrtu imel bi biti zbor le za svilorejce naše (h žele’ obilno število vdeležnikov iz drugih pokrajin je pripomoglo, da je bil ta zbor mednaroden. Dil je v resnici značaj mednaroden, ker sklepi so vsi bili za občno in obširno sprejeti.
Vdcležilo se jo b!izo sto udov, ki so bili iz raznih dežel; z da In o množino vdeležnikov je poslalo južno Tirolsko; pa tudi Trst Istra, Dalmatinsko, Krajnsko, Moravsko, vse te dežele s.o bile zastopane po poslancih. Iz Italije je prišlo tudi mnogo gostov, posebno iz sose-dnčga Furlanskega.
Veliki zbor je pričel predsednik kmetijske družbe gospod deželni glavar grof Cpronini z prav srčnim pozdravom in krasnim govorom. Bil je enoglasno z navdušnostjo izvoljen za predsednika čast. gospod deželni glavar grof Coronini in ravno njegovi skrbi, izurjenosti in izvrtnosti se ima zahvaliti, da je zborovanje z pravim vspehom so Vršilo.
Sledeča vprašanja bila so pri obravnavi:
1.	Kakšne skušnje so se napravile do zdaj z semenom po celičnem načinu v Goriški deželi?
Sporočevalca o tej točki bila sta v sviloreji slavnoznana gg. d.r Chiozza in d.r Levi.
2.	Kako bi se moglo po celičnem načinu napravljeno seme splošno razširiti.
O tej točki je sporočal občno spoštovani gosp. Haberlandt, vodja c. kr. poskuščevališča za svilstvo v Gorici.
3.	Kake skušnje so se izvršilo z čiščenjem izrejevališč; sporo-čevavec je bil g. dr. Verson.
4.	Kteri načini izreje dajo naj večo zagotovilo dobrega vspeha, sporočal g. prof. Susani.
V prihodnjem listu obečamo obširen popis teli zanimivih razgovorov, za denes pa omenimo le to, da vsi nasveti so bili natančni
183
in vestno sklenjeni, in nadjali se je, da bodo to zborovanje zdatno pospeševalo svilorejo; ki ima biti izvirek blagostanja za naše dežele.
Slednjič se je skleiiulo, v prihodnjem letu zopet sklicali mednarodni shod svilorejcev, in odločilo se je mesto Videm, v ktercm sc v prihodnjem snide svilorejski zbor. —
C. kr. paskušvevališče za svilorejo v Gorici je prejelo od gosp. grofa Alfreda Coronini-ja 30 linč semena domačega sviloprejskega plemena
Preiskavalo se je to seme od c. kr. poskuščevališča, in preiskava kaže, dc je popolnoma zdravo -1 unča velja 14 fr
Tudi od gosp. Galiussi-ja iz Trsta ima c. kr. poskuščevališče prodati 33 unč zdravega semena domačega plemena po 14 fr. in 25 unč - Japan - semena po 12 fr. —
Častite gospode naročnike „G. L.” kakor tudi č. gospode družbenike naše kmetijske družbe, podpisano predsedništvo vljudno vabi, da dotične še zaostale zneske izročijo ali podpisanemu predsedništvu ali pa dotičnim predstojnikom kmetijskih podružnic, da se še v teku lega leta zamorejo dovršiti vsi računi in da se vredi premoženje in sploh oskrbništvo naše družbe.
C. kr. kmetijska družba
v Gorici dne 2. decembra 1870.
Predsednik:
Coronini.
Zal c. k. knet. družba. — Odgovorni vrednik Fr. Povšo, — Tiskar Seitz v Gorici