v	Si '
Stav, 48	T Mariboío, dne 30 novembra í«jKs	Teéaj XXXIX.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — /a inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do sredo opoldne. — Nezaprte
reklamacije bo poštnine proste.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Volilna pravica.
Dne 28. nov. se je otvoril zopet državni zbor in ministrski predsednik baron Gané je povzei kot prvi besedo, da govori o volilni pravici, zaradi katere se je zadnji čas vznemirjala cela Avstrija. Vlada še načrta za novo volilno pravico ni Izdelala, toda upa, da ga izgotovi vsaj do meseca februarja, a baron Ganč je vendar v zbornici razkril vodilne misli, po katerih njegovi uradniki izdelujejo volilno pravico za Avstrijo. V naslednjem po-dajemo čitateljem te vodilne misli.
Prosveta in narodnost.
Volilna pravica mora biti tako izdelana, da bo državna zbornica odstv prosvetnih in narodnih razmer v državi. Da jemlje vlada ozir na prosvetne* razmere, je krivično, ker s tem hoče dati le predpravice Nemcem. Zgodovinski razvoj prosvete med Nemci je seveda mnogo boljši nego med Slovani, tega pa niso Slovani krivi, ampak nemška premoč v državi, ki je zabranjevala in še zabraujuje slovanskim narodom prosvetna sredstva kakor so strokovne šole, srednje šole in vseučilišča. Sedajni prosvetni razvoj pa je med Slovani ravno tako ugoden kakor med Nemci; Slovani morajo pohajati po istih načelih urejene ljudske šole kakor Nemci, kdor koče postati uradnik, mora pohajati iste srednje šole in na vseučilišcn se eno in isto učiti, naj bo Nemec ali Slovan. Priprost Slovan v Avstriji je splošno ravDO tako izobražen, kakor priprost Nemec, študiran Slovan je razmeroma ravno tako ali pa še bolj izobražen kakor študiran Nemec. Slovani moramo torej odločno ugovarjati, da bi
prosveta - omika, izobrazba.
se Nemcem zaradi njih zgodovinskega prosvetnega razvoja dajale večje predpravice kakor Slovanom.
Čitanje, posestvovanje, bivanje.
Volilna pravica se ne bo vzela onim, ki ne znajo čitati. Celo umevno, kajti kdor ne zna čitati, zanj je odgovorna država, ki vkljub splošni šolski dolžnosti ni poskrbela zr njegovo izobrazbo, in nadalje tudi ni treba, da bi bil isti, ki ne zna čitati, politično manj zrel, kakor oni, ki zna čitati. Pri določevanju volilne pravice sc tudi ne bo oziralo, ali je kdo gospodarsko samostojen ali ne. Pač pa bo moral več kot šest mescev stalno bivati v onem kraju, kjer hoče voliti. S tem hočejo varovati meščanstvo, da ga ne bi preglasovali delavci, ki se pogostoma selijo iz enega v druge kraje.
Prostost volitve in varstvo manjšin.
Vlada bo skrbela, da bo volilna postava jamčila prostost volitev, da nihče ne bo šiloma prisiljen glasovati za to aii ono stranko in da bo lahko vsakdo varno šel volit. Posebna skrb vlade pa bo, da varuje v volilni postavi pravice narodnih manjšin pri zastopstvu v državni zbor. Ta stavek se glasi zelo lepo, toda Slovencem ob mejah se nam je bati, ali vlada ne bo ščitila po tem izreku nemških naselbin med nami, nas pa kot narodne majšine v deželi še spravila ob nekatera sedanje mandate. Ustvariti namerava vlada mnogo majhnih narodno enotnih volilnih okrajev ter se pri tem ozirati na to, da se polagoma narodom ustvari narodna s a -mostalnost. Ta vladna nakana bo, če je odkritosrčno mišljena, pri Slovencih vzbudila veliko upanja za bodočnost, kajti nič si bolj ne želijo nego postati kmalu narodno eamo-
stalni brez tuje nadvlade. Sedanje stanje, da smo razdeljeni Slovenci v dežele, kjer imajo drugi narodi večino, je vir vednih narodnih prepirov in ni ugoden niti za napredek v gospodarstvu niti za napredek v omiki.
Volilni okraji.
Volilni okraji se ne bodo razdelili po številu prebivalcev ali volilcev, ampak z ozirom na prosvetne in narodne razmere. Na ta način upa vlada kaj pridobiti za Nemce, zato se bodo morali slovanski poslanci postaviti odločno proti tej točki vladnega načrta Volilni okraji se bodo držali deželnih mej. če le mogoče, bo vsaka občina imela dom?« svoje volišče. Kraji, kjer je industrija razvita, morajo dobiti svojo zastopstvo.
Množinska volilna pravica.
Ministrski predsednik se sicer ni popolnoma jasno izrazil, vendar se je dalo spoznati, da misii na množinsko volilno pravico. Ta pravica je že upeljana v Belgiji in določa: vsak moški državljan gotove starosti ima en volilni glas; ; kdor ima posestvo, ima dva volilna glasa; \ kdor ima izobrazbo, katera se doseže na šolah j v postavi določenih, ima tri volilne glase. Tudi i tega ministrski predsednik ni jasno povedal, ' ali misli upeljati volilno dolžnost, da bo moral namreč vsak volilec iti volit. Volilna dolžnost bi bila pozdraviti, kajti zelo radi izostanejo pri volitvah miroljubni, razsodni ljudje.
Še druge spremembe.
Državna zbornica se bo morala vsled nove volilne pravice tudi preobraziti, in sicer da dobi tudi drugi opravilui red, po katerem bo obstrukcija onemogočena. Vlada misli tudj na preobrazbo gosposke zbornice, da bi nam.
LISTEK,
Tek na življenje in smrt.
(Povestica; spisal Branislav.)
(Konec.)
„Kakor smo se dogovorili, tega se držimo", zagrohoče Žagar, „v našo pest mora priti ta Breznikov modrijan na vsak način, kajti zaprisegel sem tej Mejačevi kukavici maščevanje, da se je predrznila mene, sina bogatega Žagarja, tako drzno odsloviti. Predno bo polnoč, mora Breznik poginiti, tako sem dane1* v jutro sporočil Mejačevi. Torej prijatelja, če mi pomagata izvesti moj načrt, obljubljeno plačilo vama nikdar ne izostane, pa tudi pozabil vaju nikoli ne bom."
„Prisegamo", pravita oba hkrati, „da ti pomoreva za pričeto delo zgotoviti."
„Glejta, prijatelja", de Nace, „dež je že malo pojenjal, moramo se požuriti, če še hočemo pred polnočjo izvršiti naše delo."
Jeden za drugim skobacajo iz dolbine in se napotijo po klancu navzgor proti Mejaču. Tudi naš Fran zapusti svoje zavetišče in kar sapa ntu zastaja ob mislih, da hočejo ti „jogn" še nocoj njegovega najljubšega prijatelja ugonobiti. Pa saj to ni mogoče, da bi mogel Breznika kdo sovražiti, saj ga je sama milina
in prijaznost. Besede pa, ki jih je ravnokar v svojo grozo slišal, potrjujejo, da se njegovemu najljubšemu prijatelju Josipu nocoj ne bo godilo kaj dobrega, če ga dobe ti brezvestni capini v pest in če ga on o pravem času ne obvesti in reši. „Da, rešiti ga moram, naj velja, kar hoče!" pravi sam pri sebi in s trdo stisnjeno pestjo zagrozi za odišlimi. „V jamo, katero kopljete za Josipa, padli boste, kakor Bog živi, vi trije sami!" — A kako ga naj reši; najbližja pot k Mejaču je ta, po kateri so odšli ti trije razbojniki, po tej poti jim ne more na noben način smukniti naprej, če jim noče tudi on priti v pest. Mora se torej poslužiti poti, ki pelje po dolu ob potoku in pride od nasprotne strani h Mejaču, a je za četrt ure daljša od one, ki vodi po gričih. Če torej hoče one tri prehiteti, mora teči, brz > teči. Fran so prekriža, vzdihne k nebu in v božjem imenu se spusti v tek, nekaj časa po stari poti nazaj, potem pa jo zasuče v dolino. Klobuk v roki, v srcu pa zavest, rešiti najdražjega prijatelja, dirja vrli fant kar so ga noge nesle in mu moči dopuščale. Tudi paziti mora, da se ne bi vsled hudega teka spodrsnil, ponesrečil in bi tako Breznika ne mogel rešili. Že je blizu Mejača, že sliši veselo ukanje in pevanje fantov, ki so voglarili pri gostiji, že mu udarja na ušesa glas godbe. Srce mu trepeče veselja, spet bojazni; že ga
skoro moči zapuščajo, a spet mu pravi nekaj : | Le naprej, le naprej! Kar zagrmi nad njjm močan gla3: Stoj! Fran se ustavi in spozna dva orožnika, ki sta prihajala od nasprotne ; strani in se jima je Francetov urni beg zdel | sumljiv. Na njuno poizvedovanje jima v kratkih potezah opiše opasni položaj, v katerem se nahaja Breznik in drugi svatje. Orožnika spoznata, da govori Fran istino, ker sta ga tudi osebno poznala kot poštenega fanta, a ona trojica je bila že itak na slabem glasu.
„Le stopajte brzo", mu veli postajevodja, ter koj obvestite ženina o vsem, drugim svatom pa skrbno prikrite vse, le kakih pet močnih fantov ali mož si izberite in s temi počakajte one tolovaje v Mejačevi kolarnici, skoz katero bodo morali iti. Vsak naj vzame dobro gorjačo za brambo; pripravite tudi močne vrvi. Pa pazite in glejte, da se vam noben tiček ne izmuzne. Midva prideva koj za vami. Tudi naj ima jeden pripravljeno kako leščerbo, katero naj koj užge, ko jih boste imeli na tleh. Pametno ravnajte. Najin prihod bo oznanil tanek žvižg. Naprej!"
In Fran zdirja proti Mejaču. Že je tam; fantje se ravno zopet zbirajo pred hišo, da bi kapeli eno. In v temno noč zaori tista znana:
4,...
&
¿Davi je pa slanca pala
lžr spet,::*'
Kmetje, širite svoj stanovski listi
reč tam dobili več zastopnikov isti stanovi, ki jih po novi volilni pravici izgubijo, n. pr. veleposestniki.
Utis Gavčega govora.
Splošči utis Gaučevega govora je bil ta, da nobena stranka v državnem zboru z Gau čevimi izvajanji ni bila popolcoma zadovoljna. Kar je neugodno za Slovence, smo označili, in slovenski poslanci bodo morali v tem oziru postaviti svojega moža. Časa za priprave je dovolj, ker vlada pride z izgotovljenim načrtom še komaj meseca februarja prihodnjega leta na dan.
Slovenska ljudska stranka.
Katoliško-uarodna stranka na Kranjskem je imela zadnji ponedeljek shod zaupnikov iz cele kranjske dežele. Njeni poslanci so poročali o svojem delovanju. Zaupniki so se prepričali, da so poslanci delali v korist ljudstva, izrekli so jim torej popolno zaupanje, zajedno pa so tudi- uvideli, da stranka mora zapustiti meje kranjske dežele ter svoje delovanje raztegniti na vse slovenske pokrajine, zato so dali stranki novo ime: Slovenska ljudska stranka. Program stranki ostane isti kot do-sedaj, a vsakdo je pozdravljen v novi stranki, ki je prepričan o koristi tega programa za slovensko ljudstvo, če se morda zasebno tudi do pičice ne soglaša z vsakokratno taktiko poslancev ali pa s pisavo kakega posameznega časnika v stranki. To ga naj ne ovira, vstopiti v stranko, dovolj je, da se le soglaša z velikimi cilji novoimenovane stranke.
Slovenski ljudski stranki ni treba proglašati sedaj besedila svojega programa, ona lahko pokaže na dejstva, ki so se v zadnjem času izvršila vsled njenega programa. V gospodarskih rečeh je brezobzirna braniteljica ljudskih pravic in teženj, v narodnem oziru stoji na najbolj radikalnem (odločnem) stališču, v verskih stvareh je neizprosna. Ljudstvo na Kranjskem ji je zaupalo ter se po svoji pretežni veČini zbralo v njenih vrstah. Le majhna peščica nezadovoljnežev stoji izven njenega tabora. Za voditelja si je izbrala stranka zopet svojega najsposobnejšega člana dr. Ivana Susteršiča. Dr. Krek je predlagal njegovo izvolitev ter rekel: „Če izvolimo mi sedaj dr. Šusteršiča za načelnika, storimo to iz prepričanja, da je on danes eden prvih mož politične javnosti ne le pri nas, ampak v celi Avstriji. Mi se ne klanjamo njegovemu terorizmu (trdno vladanje), kakor trdijo nasprotniki, ampak njegovemu duhu in njegovi
požrtvovalni odločnosti za našo ljudsko stvar."
Izvolitev je bila soglasna.
Dr. Šusteršič se zahvali ter pravi, da je ta izvolitev največja čast, ki se mu sploh more izkazati. Kot izvoljeni načelnik slovenskega ljudstva izjavl ja, da ostane tisti, kot je bil (Odobravanje) in se bo držal načel, ki jih bo stranka proglasila ter prepričanja, da je v politiki včasih ena kaplja odločnosti več vredua, kakor pa potoki „modrosti." Za tri leta hoče biti prvi sluga slovenskega ljudstva.
V vodstvo je bilo nadalje izvoljenih po pravilih 15 članov: A. Belec, Ivan Lavrenčič, Ivan Stanovnik, Anton Jeriha, Ivan Kregar, Luka Smolnikar, Oton pl, Detela, profesor Evgen Jarc, A. Kalan, A. Koblar, dr. Janez Ev. Krek, dr. E Lampe, dr. Vilko Schweizer, J Šiška, dr. Fr. Dolšak.
Slovenska ljudska stranka je na Kranjskem dokazala že svojo zmožnost za resno politično delo ter si s tem pridobila opravičenost za svoj obstoj. Sedaj, ko je po imenu postala stranka slovenskega ljudstva, naj tudi v dejstvu postane voditeljica našega naroda ne samo na Kranjskem, ampak po vsem Slovenskem ter naj brani krepko in odločno, kakor je bil ves dosedanji njeni nastop, pravice celokupnega slovenskega naroda.
Politični ogled.
Našega prestolonaslednika nemški listi zelo strastno napadajo, ker je pozdravil avstrijski katoliški shod ter mu želel uspeha. Čudno je, da državni pravdniki to dovoljujejo. Razlagamo si to lahko samo iz te okolnosti, da mnogi nemški državni pravdniki niso nič boljši nego prusaki v uredništvih nemških listov. Seveda, če bi slovanski list kakega uda vladarske hiše napadel zaradi njegovega nemško-nacionalnega mišljenja, potem bi imel kar državnega pravdnika na vratu.
Obhodi za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico so se vršili dne 28. t. m. po vseh večjih mestih. Največ ljudi se ga je seveda udeležilo na Dunaju; tam jih je bilo okoli 200.000. V Gradcu se je udeležilo obhoda 20.000 delavcev. Krščanski socijalci so poslali deželnemu namestniku odposlanstvo, ki mu je izročilo prošnjo za vol;lno pravico. Obhoda v Mariboru se je udeležilo približno 2000 delavcev, ki so tudi izročili okrajnemu glavarju po odposlanstvu prošnjo za volilno pravico. Jednak obhod je tudi bil v Celju in Ljubljani. Vsi ti obhodi so se vršili mirno in v redu.
Turška se noče ukloniti, vkljub temu,
„Kaj je men' za rožce moje, 6e jih slanca pomori, Men' je le za dekle moje . . .
Fran stoji nekaj časa nepremično, niti k sapi ne more, vsa obleka je do kože premočena od znoja; vsled prevelikega napora mu curlja iz nosa kri. A sedaj ni čas misliti na se, pravi sam pri sebi; stopi med fante, ki so ravno še ponavljali „vižo" one pesmi. Večinoma vsi so ga spoznali in čeravno ni bil domačin, vendar so ga spoštovali in koj so mu stiskali roke v pozdrav. On, želeč jim dober večer, koj veli, da ima za nocoj šni večer neko važno novico, naj torej tu počakajo, on pa da mora z ženinom govoriti. Ta se je ravno nahajal v prikleti, ko stopi Fran. Burno ga Josip pozdravi: „Dobrodošel! Kaj da te tako dolgo ni bilo, si še gotovo med potjo povasoval, kaj ne? Pa Jezus Nazarenski, kako izgledaš, Fran, ves si moker in kri ti teče iz nosa. Ali se ti je pripetila kaka nezgoda?"
„Ne, Josip", odgovori Fran, „ampak vsak trenutek je drag, ki ga tu potratimo sedaj. Tebi preti nesreča nocoj, dragi moj Josip." In koj mu razloži vse, kar je čul v klancu, kaj nameravajo ž njim in kaj sta mu naroČila spotoma orožnika. Josip spozna svoj opasni položaj, zato pravi: „Prosim te, Fran, stori kakor moreš in veš, izberi fante, tu-le, glej, e lesčerba, vrvi vise v kolarnici, za gorjače
i pa lahko rabite vozne ročice. Na, tu imaš žveplenke; pa prosim te, napravite kolikor mogoče mirno, da se svatje prej ne razburijo."
Hitro izbere Fran fante, razloži jim vse natanko, ostalim pa veli iti v vežo ali družinsko sobo in naj bodo pripravljeni, če bi bila sila. Akoravno ves trepeta vsled napornega teka in obilnega znoja, vendar hiti Fran prvi v kolaruico, poišče tam vrvi, fantje izmaknejo vsak svojo ročico in se postavijo na svoja mesta. Tako stoje kako minuto, kar zaslišijo zadaj za kolarnico orožnikov žvižg, katerega Fran tovarišem razjasni. Vsi ovesele, da z ^rožnikoma dobe moč, ki bo one capine gotovo premagala. Fran stopi k orožnikoma; po-stajevodjo takoj obvesti, da še onih treh ni tu ter da morajo vsak čas priti.
„Fran", pravi drugi orožnik, „vi se boste prehladili, tu imate moj plašč za nekaj časa." „Ste torej pripravljeni", vpraša postajevodja, j, midva se postaviva pri vhodu, da zgrabiva Žagarja, fantje pa naj se poslužijo ostalih dveh. Vi pa imejte pripravljeno luč in vrvi. Tako, sedaj pa mirno; tiho! po hribu sem nekdo prihaja. Pst. . . Oni trije so; pozor!" — Mirno stoje fantje; oblaki na nebu se tr-• gajo, nebroj zvezdic zamiglja in tudi bleda luna zašije izzo oblaka.
Proti Mejačevi kolarnici stopajo tri moške postave, mesec vrže svojo svitlobo nanje. „Pro-
j da je združeno brodovje že pred turškimi pomorskimi mesti. Vse brodovje stoji pod poveljstvom avstrijskega pndadmirala Riperja. Obsedli "so mesto Mitilene, glavno mesto ca otoku Mitilene. Vendar je vsakdo prepričan, da se bo Turčija nazadnje gotovo udala.
Nemiri na Ruskem. Veliki nemiri so se vršili v Sebastopolu ob Črnem morju, kjer so se pomorščaki uprli častnikom. Sedaj je že zopet zavladal mir in red. V Moskvi in Petro-gradu se vedno znova pojavljajo štrajki med delavstvom. Poljaki bodo menda le dobili svobodomiselno upravo in samostalnost. Na shodu zemstev se je sklepalo namreč v prilog Poljakov. Poljski knez Dolgoruki je zatrjeval, da samostalnost ne pomenja ločitve Poljske od ruske države.
Novi norveški kralj Hakon je s svojo soprogo že prišel v glavno mesto Norveške, v Kristijanijo. Prisegel je na norveško ustavo. Kronanje se bo vršilo dne 17. maja prihodnjega leta v Sundu.
Število pokatoličenih Rusov je precejšnje. „Peterb. Listok" poroča, da je po razglasu verske svobode stopilo 325.000 prisiljenih pravoslavnih v minskem, lublinskem in siele-skem okraju v združenje s papežem; 882 pravoslavnih svečenikov, ki so jim dosedaj pastirovali, je brez črede in brez kruha. Za nove katoličane se ustanovita dve novi škofiji, ki sta že nekdaj bili, a ji je zatrl Aleksander II.
Nekaj o katoličanih v Ameriki. — Nedavno se je razgovarjal Nugent, vodja katoliškega gibanja v Ameriki, z urednikom nekega lista na Angleškem. Hvalil je posebno mladi naraščaj. Marsikdo trdi, da ni prav, da se katoliški duhovniki vmešavajo v politiko. V Ameriki pa smo spoznali, da je to popolnoma krivo. Naša bodočnost je na kocki; ne smemo se zadovoljiti, da razširjamo svoja načela in dokazujemo njihovo vzvišenost, ampak pokazati moramo to tudi dejanski, da sodelujemo pri napredku narodov. Pokazati hočemo, da nas prošinja duh dolžnosti in napredka. Zato pa delujmo kolikor mogoče, da svojemu mlademu naraščaju zagotovimo stališče v družbi, ki mu omogoči vspevanjc in napredek. Sadu smo dosegli že precej. Da je kat. misel do sedaj vspevala in da smo prišli do ugleda, se moramo zahvaliti vzgledni Y7goji, posebno v tej dobi, ko se tako širita brezverstvo in pre-kucijski duh, nepoštenje in nenravnost z njima. Prigodi se mnogokrat, da se bogataši, podjetniki banke obrnejo kar do duhovnikov, vzgojiteljev, s prošnjo, da bi jim poslali ali priporočili kakega mladeniča. Tako pride najprej mladina v javnem življenju do ugleda: tam
kleta luna", zarohni Janez Žagar, „bolj nas ne more jeziti kot nocoj. Prej, ko smo jo želeli, je deževalo, sedaj pa, ko bi nam dež in tema boljše služila, pa nam ta nočni zlomek prisveti."
„Bolj tiho, Janez", ga kara Cene, „tvoj grohot nas se lahko izda. Stopimo lepo tiho v kolarnico, da si tam pripravimo revolverje in nože. Tam je temno in lahko počakamo ugodnega trenutka." — Fantje in orožnika v kolarnici si niti dihati ne upajo, ko stopajo oni trije proti njim. Vsak prime dobro svoje orožje, da telebne po nasprotnikih. Smelo stopijo vsi trije v kolarnico, že bi prvega, Načeta, orožnik l»hko podrl s kopitom na tla, a on čaka na Janeza. In sedaj je tudi že ta vštric postajevodje, ko ta z vso močjo zamahne s puško in — tresk, kot na povelje store isto tudi fantje. Janez, Nace in Cene leže na tleh ter se valjajo in stokajo. Hitro užge Fran leščerbo, poda orožnikom vrvi, fantje zgrabijo na tleh ležeče in pomagajo orožnikom jih zve-zati za potrebo. To vse se je zgodilo tako hitro, kot bi trenil. Se le sedaj se oni trije na tleh zavedo, v čegavih rokah se nahajajo. Bili so tudi precej pobiti od vdarcev, najbolj pa Žagar od kopita postajevodjevega. Pa sile jim tudi ni bilo; orožnika velita fantom, zamašiti zvezanim usta, da ne bi kričali in jih zanesti v Mejačev hlev. Kar se je potem s temi tolovaji zgodilo, ne bom natančneje opi-
pa lahko razširja katoliško misel. Tako smo začeli socijalno vzgojo v dobri šoli, sedaj pa napredujemo! Prepričani smo, da bodo katoličani tudi v svobodomiselni Ameriki vedno močnejši, dokler se ne izneverijo svojim načelom, prihodnost pa bo pokazala, da je cerkev za vse narode, za vse ljudi.
Dopisi
Sv. Anton v Slov. gor. (Veteransko društvo!) — Kljub raznim naravnim in nenaravnim zaprekam se je uprizorila zopet enkrat pri Sv. Antonu gledališka igra. Včasih se še vendar dobi prostor! . . . Igrali so tokrat posilinemci „Napoleonov samovar" brez odra, brez kulis in zavese, tako med seboj, za kratek čas v prostorih našega Alta. Kar dve predstavi je bil napovedal zadnjo nedeljo zjutraj farni oznanjevalec: „Dan<;s popoludne bo zboroval ob enih odbor vet. društva, ob treh pa se bo vršil občni zbor imenovanega društva. Prišel je agent iz Dunaja in že dva dni čaka, da bo pokazal danes veterancem vzorce za zastavo in obleko ..." Mož, ki bi imel že ob enih igrati glavno ulogo, namreč telečji kupec Vrbjak, tauasni predsednik društva, pride s svojo boljšo polovico šele ob treh. Seja se začne popolnoma dosledno, kakor v imenovani gledališki igri. Štajercijanci, večinoma zelo „lastni", skačejo po hiši in vpijejo: „Ptujski ,Štajerc' je za nas, tisti je za nas kmete! Z nemščino se pride po celem svetu! (Še v zimi brez črevljev?!) Bos dos bindiš! Dajč!. . ." Razgreti planejo na vsega spoštovanja vrednega g Janeza Kolmaniča, kateri je — vsa čast mu! — nastopil odločno proti grdemu zaničevanju materinega jezika. Župetinski krojač Čeh, ki je bil prišel obleke merit, kriči: „Ven ž njim, ven ž njim, jaz ga bom nesel ven — tega bindišarja!" Vrbjak hoče razodeti, kako bo zvezal antonjovško vet. društvo z apačkim in drugimi nemškimi vet. društvi, a sredi govora obtiči in ne more dalje . .. Cogetinski čevljar Kolmanič, dasi se ne zna niti pokrižati nemški, vpije: „Kaj slovenski! Mi smo Nemci!" Nič pametnejšega ne ve povedati mizar Hujs; neki časnik zmerja in zdeluje g. Kolmaniča: „Vi me napadate, Vi! Še jutri si naročim nemškega .Štajerca'! . . ." Vrbjak hoče čitati dopis o zadevi vet. društva, ki ga je bil priobčil neki slovenski časnik, a mož ne more več .. . Tesar Živko mu hoče pomagati iz sitne neprilike, a t ud: ne gre. Tuji agent stoji, gleda in strmi: kaj takega še ni videl žive dni. . . Glasovi so čedalje bolj glasni, drug drugega hočejo Štajercijanci prekričati. Predsednik Vrbjak je že tako zmešan, da še samo nekaj
saval. V hlevu so se vsi trije popolnoma zavedli, orožnika sta jih oklenila v močne verige in jih tirala v ječo, odkoder pa se razun Načeta noben ni več vrnil. — Fran se je takoj po srečni izvršitvi podal v hišo k svatom in sporočil Josipu dober izid. Da je pred vstopom v hišo slekel orožniški plašč in se pošteno umil, je samo ob sebi umevno. Svatje, ki so bili že dobra vinjeni, so veselo pozdravljali prišleca in mu ponujali kupice. Ta pa, pijačo odklonivši, se zravna, potrka z nožem ob kupico in spregovori tako-le: „Svatje, prijatelji! Oprostite, da vam nekaj spregovorim! Z veseljem sem se odzval povabilu mojega najdražjega prijatelja Josipa in sem došel semkaj, da se ž njim vred veselim današnjega dne. A predno sem imel čas mu čestitati, predno sem se mogel z vami prav po slovenski navadi radovati, izvršiti sem moral z vrlimi vašimi fanti nekaj, kar mora zanimati ženina, srečno nevesto, vas, dragi svatje, mene in sploh vse naše prijatelje! Rešiti sem moral Josipa njegovih smrtnih sovražnikov. In ravno pred dobro četrt ure smo ga rešili; nasprotniki pa, ki so hoteli naši nevesti Reziki ugonobiti njenega Josipa, oni nemčurski pristaši, ki so mislili našemu slovenskemu narodu odvzeti enega najzvestejših sinov, oni so prišli z božjo po-
nerazumljivega govori. V tej splošnej zmešnjavi se seja tudi kar sama konča, ne da bi se kaj sklenilo, kaj storilo . . .
Lepa hvala za tako društvo in tako plo-donosno delovanje! Nesposoben predsednik, rogoviljenje Štajerčeve žlahte proti materinemu jeziku, ljubezen do alkohola: vse to pač malo obeta, da bo vet. društvo Antonjevčanom v čast in korist.
Zgornja Poljskava. (Občinske volitve.) Dne 4. decembra se vrše volitve v občinski odbor v Zgornji Poljskavi. Že dolgo let se bojuje naša dična občina proti nemčur-skemu navalu. A vsikdar je še zmagala zavedna kmečka stranka. Zato poživljamo vse zavedne kmete in tiste, kateri imate v naši občini volilno pravico, da se volitve polnošte-vilno udeležite, ker velikokrat se je že zgodilo, da je odločeval samo en glas. Dogodilo se je že, da se je moralo žrebati, kajti ob nemčurski strani je agitacija velikanska. Ne dajte se od njih preslepiti. Kažejo vam ob času volitev prijazne obraze, obetajo zlate gradove, ko minejo volitve, vas niti ne pogledajo. Po vsej sili nam hočejo vriniti za župana usnjarja Hrastnika; tega moža mi ne moremo in ne smemo voliti, ker ta človek bi ne delal za nas kmete, ampak za povzdigo nemčurstva. Pokažimo jim, da smo zavedni kmetje s tem, da bomo prišli vsi na volišče in volili naše može. Pokažimo jim, da se zavedamo svojih pravic, da znamo sami vladati našo občino, da nam ni treba se pustiti komandirati in hlapčevati našim nemčurjem. Znano nam je, koliko stanejo volitve naše nemčurje, kako napajajo volilce z njihovim žganjem in navrh z vinom, da jih tem ložje omamijo in pridobijo za svoje može. Vsak naj agitira po svoji moči, da bo tem sijajnejša naša zmaga. O izidu volitve bomo poročali in hudo okrcali tiste, kateri bodo delali proti nam.
Iz Gotovelj. Kaj je bil program nem-čurske stranke v Gotovljah, če bi dobila občinski zastop? Pred volitvijo so bili zbrani v neki krčmi vsi „Štajerčijanei", nazadnjaki, demokrati in skrivni nemčurji, ki so si stavili v program sledeče točke: Najprej se sezida s pomočjo šulferajna nemška šola, zraven velika romarska cerkev, oziroma šentjederska se poveča, samostan za nemške menihe, kateri so se že pred dvema letoma tu naselili, a potem odšli, ti naj bi tudi pouk oskrbovali, zraven nemško trgovino, ustanoviti za okolico „fajer-ber" z z nemško komando, če mogoče, ustanoviti turnferein, župan mora uradovati popolnoma nemški in delovati na to, da tukaj postane središče vseh savinjskih Nemcev; da se to doseže, se ustanovi sčasom na Studencih pod Lucijekom za letovičarje mrz'a kopel po nekdanjem rimskem načinu, pot iz žalske po-
močjo v roko pravice. Torej povzdignem kupico in zakličem: Slava Boga, ki čuva svoje, živel moj najljubši, najdražji prijatelj ženin Josip, živela nevesta, živeli vsi svatje in fantje naši!" Vse je napivalo. Josip pa se ovije okolu Frana, poljublja ga in kliče: tisi moj rešitelj, ti si me otell Vsi svatje, tudi nevesta ostrmi in Fran jim mora natanko opisati vse nocojšne dogodke. Vse se čudi, vse hvali Boga, ki je na tako čuden način dal vteti ženina. Objemali so Frana, popraševali spet, ponujali mu piti, on pa poprosi za čašo kave ih postelj. Preveč se je utrudil, pravi svatom, a v istini je zbolel, hudo zbolel. Kmalu je v mehki postelji zaspal, gostija je trajala dalje v noč, fantje pevajo: Hej Slovani, in ukajo veselo.
Fran je po šesttedenski bolezni spet vstal ter popolnoma okreval. Josip in Rezika sta srečno živela v zakonu in se vedno hvaležno spominjala Boga in Frana. —
Ljudstvo je postalo po teh dogodkih še bolj zavedno in ni je bilo več hiše, v katero bi še bil list „Iškarijot" zahajal; za nekaj časa je moral prenehati in je — poginil.
staje se elegantno popravi in posuje. Z jna-črti in pripravami se takoj prične, ko bo volitev dobljena in sicer na posestvu tik Sv. Jederti Janeza Nigole, s katerim je bila pogodba že deloma sklenjena. Dva vrla slovenska fanta, katera sta bila slučajno tudi v gostilni, sta konferenco toliko razumela, čeprav je bila v nemškem jeziku, da sta to stvar slovenskemu volilnemu odboru v Gotovlje takoj naznanila, kateri je tudi apeliral na vse Žal-čane, da so k taki sijajni slovenski zmagi pripomogli. Vidi se torej, da imajo gotoveljski Slovenci še mnogo nemčurske celine preorati, predno bodo mogli s takimi mračnjaki obračunati.
Iz Jnžne Dalmacije! Že dolgo se nismo oglasili mi trdnjavski topničarji iz boke ko-turske. Novic ni bilo ravno posebnih; da je bila v poletju velika vročina, ki je trajala še do konca oktobra, to ni nič posebnega za ta kraj. Ravno danes (dne 20. nov.) ob 11 uri 45 minut čuli smo zelo močen sunek potresa v smeri od juga proti severu, da smo prestrašeni čakali in gledali, kaj je to. Da me zdaj podirajoče hiše ne zmečkajo, me Bog obvaruj. Zdaj, ko že 38 mescev služimo, in v dveh dnevih konečno slečemo vojaško uniformo, mi je življenje drago, ko že tako dolgo nisem videl svoje ljubljene domovine.
Gori pri va3 je menda gotovo že sneg in mraz, tukaj je pa milo in toplo, samo morje je razburjeno in noče se pomiriti. Velikanski valovi se zaganjajo ob skalnate stene pri „Ostrem rtu", kjer stoji stolp z morskim svetilnikom. Veličasten je pogled na široko Adrijanako morje, kadar valovi drve slabe ja-drenice kakor orehove lupine. Mogočen parnik bljuva ogenj in dim, stroj pretresa celo ladijo, vijak se suče in poriva ladjo proti naskaka-jočim valovom. Od časa do časa zagrmi velikanski val na krov ladje, da preplavi vse, kar ni zaprto in zamašeno. Kadar pa je vreme lepo in morje mirno, je zares krasno in prijetno voziti se po morju.
Letina je bila še precej dobra. Rumene pomarančo že kimajo izmed zeleiya, nekatera drevesa so se zopet krasno razcvetela. Kraj in okolica bila bi prav izvrstna za one, ki radi bolezni v tople kraje hité, kakor v Opatijo, Lušinmalo, Nizzo, Gorico itd., tembolj, ker je tukaj primeroma ceno proti navadnim zimskim letoviščem. Trdnjavski topničar.
Easne stvari.
Iz domačih krajev.
Katoliško-politično društvo za vran-ski okraj ima shod na prvo adventno nedeljo, dne 3. dec. po večernicah v cerkveni hiši v Št. Juriju ob Taboru.
Spremembe pri finančni straži. Prestavljeni so: Vsled združenja finančnih oddelkov Maribor I in Maribor II v oddelek Maribor so prestavljeni od oddelka II: nadrespicijent Franc Menhart in dodeljen kontrolnemu okrajnemu vodstvu, nadalje nadpazniki Franc B o s i n a in Franc Povoden k oddelku I; nadpazniki: Anton Fuchs iz Celja v Lesko-vec kot vodja oddelka, Schoschner Tomaž iz Leskovca v Celje, P a š o n Janez iz Radgone v Ptuj, V o 1 a v š e k Jožef iz Maribora v Celje, P e t a n č i č Martin iz Konjic v Šmarje pri Jelšah, Kovač Martin iz Maribora v Ptuj kot vodja oddelka; pazniki: Janez G e č iz Maribora v Šoštanj, Janez Haas iz Maribora v Konjice, Janez J u r k o iz Ptuja v Slovenjgradec, Jakob Martin Kline iz Brežic v Slov. Bistrico, Alojzij Koren iz Šoštanja v Kozje, Tomaž Obran iz Št. Lenarta v Slov. gor. v Št. Jurij ob juž. želez., Franc Repolusk iz Žalca v Konjice, Lju-devit Š n u d e r 1 iz Ljutomera v Ormož, Karol Zupane iz Št. Jurija v Št. Lenart v Slov. gor. — Za nadpaznika je imenovan paznik Miha Oprani — Na novo sprejeta sta paznika Janez Haas in Franc O z i m i č. — Reaktiviran je nadpaznik Karol Rošer. —
Dovoljenje za ženitev so dobili: nadpaznik Martin Kovač z gdč. Terezijo C i 1 e n š e k, nadpaznik Janez Kopitar z gdč. Ivano Bonač in nadpaznik Janez Gošer z gdč. Marijo Pok.
Poročil se je dne 25. t. m. v Kamnika naš rojak g. Josip C i z e 1, e. kr. profesor na učiteljišču v Gorici, z gdč. Minko P r a š-nikar.
Iz šole. Trirazredna ljudska šola v Žeta 1 a h se razširi v štirirazrednico. — Nastavljena je stalno na nemški šoli v Vojniku učiteljica gdč. Marija Koschuttnigg in je dobila dovoljenje za omožitev. — V Brežice na utra-kvistično šolo pride kot štaba učiteljica gdč. Pavla Žitnik iz Jesenic.
Zborovanje za splošno in enako volilno pravico v Mariboru. Tudi mariborski Slovenci so priredili zadnjo nedeljo, dne 26. m. mes. javen shod, da se na njem izrečejo za splošno, enako, neposredno in tajno volilno pravico. Shod je sklicalo „Slovensko društvo" in otvord je zborovanje njegov predsednik dr. Iv. M1 a k a r. V predsedstvo sta se izvolila Ve ras in Stržina, zapisnikarjem Leskovar in Baland. Prvi je povzel besedo dr. Pipuš ter v daljšem govoru utemeljeval, kako upravičena je zahteva po splošni in enaki volilni pravici. Ugovarjal je, da bi se oziralo pri določevanju mandatov samo na neposredne (direktne) davke, ker se v državi trikrat več odrajta neposrednih (indi-rektnih) davkov. Govornik dr. Dimnik je dokazal, da moramo v državi imeti enake pravice, ker imamo tudi enake dolžnosti. Če dobimo splošno in enako volilno pravico, padla bo tudi v Avstriji umetno ustvarjena nemška premoč. Dr. Korošec pa je opozarjal na čudno stališče nemških strank, koje je zavzel tudi mestni svet mariborski, da v enem stavku dovoljujejo splošno in enako volilno pravico, kar v drugem stavku pa že svoje privoljenje omejijo s tem, da zahtevajo za se predpravice v narodnostnih, prosvetnih in gospodarskih stvareh. Tako ravnanje ni nič drugega nego pesek v oči ljndstva. Zato moramo ugovarjati proti stališču Nemcev. Sprejela se je nazadnje resolucija v smislu izvajanj vseh treh govornikov. Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu.
Koncert šoštanjske narodne godbe v Mariboru dne 26. t. m. ostane gotovo vsem udeležencem nepozaben. Tako dovršenega igranja mi nismo slišali niti od vojaške godbe. Presenečeni smo poslušali te krasne zvoke, katere je izvabljala mlada godba. Po vsakem komadu je bilo burnejše ploskanje. Vse se je čudilo, kako je mogoče, da tako mlada godba že tako dovršeno igra! Spodnještajerski Slovenci imamo sedaj godbo, s katero se lahko ponašamo, in to so nam ustvarili vrlo in požrtvovalno narodni Šoštanjčani. Vrlemu godbe-nemu odboru, gospodu kapelniku in mladim godcem pa častitamo k temu uspehu! Žal, da je bil obisk zelo slab! Seveda, ko bi bilo občinstvo vedelo, kakšna bo godba, dvorana bi bila natlačeno polna.
Mariborske novice. V zadnji seji se je izrekel občinski svet za splošno in enako volilno pravico, toda s pristavkom, da se ohrani Nemcem nadvlada. Ali je to potem enaka volilna pravica? Ta sklep je samo pesek v oči slovenskemu delavcu! — Služabnica Marija Husak iz Studenc je ukradla iz stolne cerkve več sveč in pregrinjal. Ko so preiskali njeno stanovanje, našli so tudi druge ukradene stvari, posebno srebrne žlice. — Pri občinski seji dne 22. t. m. se je poročalo, da nekdo v mestni klavnici krade kar cele svinje. Občinski svetnik Futter je rekel, da krade neki mesarski mojster. Sedaj je nastal med mojstri velikanski vrišč. Zahtevali so, naj imenuje dotič-nega, sicer sum leti na vsakega mojstra. — V torek, dne 28. t. m. so priredili socialdemokrati demonstracijski obhod, katerega seje udeležilo okoli 2000 oseb. Ko so došli do poslopja okrajnega glavarstva, poslali so k okrajnemu glavarju odposlanstvo, ki mu je izročilo zahtevo delavstva za splošno in enako, direktno
in tajno volilno pravico. Obhod se je vršil i popolnoma mirno.
Mariborske porotne obravnave. Franc Plohi, po»estnik v Gaberniku pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. je ustrelil, kakor smo takrat natanko poročali, dne 19. avg. t. 1. svojo ženo Evo, ko je šla zjutraj s svojo materjo k maši. Porotniki so ga spoznali krivega zavratnega umora in je bil obsojen na smrt na vešala. — V torek, dae 28. t. m. je bil obsojen hlapec Gregor Špes iz Tišja na 18 mesecev težke ječe. Špes je vrgel Antonu Ferku v gostilni Smogavca četrtlitersko steklenico v obraz, ter ga na obrazu močno poškodoval. Vrh tega je prerezala glažovina oko, ki je izteklo. Špes je bil žganja pijan. — Na to se je vršila obravnava proti delavcu Matiji Mrak iz Legaa, ki je ukradel mlinarju Lovrencu Fišinger-ju 700 kron. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe. — 16letna Ana Bauer, doma iz Št. Petra pri Gradcu, ki je štirikrat zažgala pri peku Grazerju v Ormožu, je dobila pet let težke ječe. O tem smo svoječasno že poročali. — Dne 21. oktobra je udaril delavec Matej K a c j a n iz Nove vesi delavca Mihaela Očišnik s ključem enkrat po glavi, vsled česar je drugi dan umrl. Dobil je 8 mesecev težke ječe.
Občinski predstojniki, pozor! Vse-nemška stranka izgubi z nadgeometrom Ema-nuelom Martiny, ki je prestavljen v Brežice, zelo delavnega pristaša, zato deltije na vse kriplje, da bi se prestava preklicala. Vaenemci pošiljajo zato tudi županstvom prošnje za Martinyja, da jih podpišejo. Župani naj tega ne store, kajti takega geometra kakor je Martiny, bodo v nasledniku tudi dobili, na vsak način ph izgubi okraj enega hudega Nemca. Tudi vsi trezni in miroljubni Nemci so veseli, da Martiny vendar enkrat odide iz Maribora. Sploh pa bi bilo smešno in greh zoper naš program, ako bi se Slovenci pote-go#li za nemške uradnike.
Predrznost nemških trgovcev v Mariboru. Trgovska in obrtna zbornica v Gradcu je razposlala volilne listke za novo volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Ker* so bili ti listki dvojezični, poslali so jih nemški trgovci v Mariboru nazaj, z opombo, da zahte-! vajo popolnoma nemške. Vidite, slovenski kmetje, tako 8e morate vi postaviti v bran, če dobite od kake oblasti nemško ali dvojezično naznanilo. Oko za oko, zob za zob! Kakor ti meni, tako jaz tebi! Predrznost pa je to od teh nemških trgovcev, ki živijo samo od grošev slovenskega ljudstva! Saj bi morali vsi lakote poginiti, če bi jim ne nosili slovenski kmetje denarja. Med slovenskim ljudstvom se dani, in kmalo bo prišel čas, ko bo tem nemškim napihnežem njih strastno nemško srce v hlače zlezlo. Že zdaj se laskajo in sli-nijo pred svojimi prodajainicami slovenskemu občinstvu, da bi ga spravili v svojo prodajalno. O kako dobro znajo takrat slovenski! V resnici pa so strastni sovražniki vsega, kar je slovenskega!
Radvan je—Tezno. Kraj Tezno se loči od občine Radvanje in postane samostojna občina.
Št. Peter pri Mariboru. Od žganja pijani fantje so napadli dne 26. t. m. ob polnoči Matija Knuplež, viničarja iz Celestrine, ki je šel s svojima sinoma Janezom in Jožefom z neke gostije domu. Zdelali so jih " noži tako, da so težkoranjeni obležali. Dne 27. t. m. so jih pripeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so zdravniki rekli, da Matija Knuplež bržkone ne bo okreval.
V Bistrici ob kor. žel. je umrl gosp. Jakob Rotner, dolgoletni poštar in župan, oče č. g. župnika pamečkega. Velikanski pogreb dne 26. t. m. vodili so mil. gosp. stolni prošt mariborski.
Sv. Jakob v Slov. gor. Na Dunaju je umrl pred enim mescem naš rojak polkovnik v pokoju (obrst) g. Josip Steiner pl. Stein-statten; rojen pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 1. 1833 kot sin ubogih starisev, kazal je že v svoji prvi mladosti veliko veselje do vojaškega
stanu, tako si je n. pr. kot pastir na paši postavljal palice v eno vrsto ter ž njimi ekser-ciral. Kot 18 letni čevljarski pomočnik je stopil prostovoljno v vojaško službo; s svojo pridnostjo in neumornim trudom je postal oficir ter se udeležil kot tak vojsk v letih 1859, 1864, 1866 in 1878. V vseh se je pokazal kot jako pogumen, neustrašen in srčen vojak; za svoje zasluge je bil odlikovan z mnogimi redi, ki so dičili njegova prsa; od cesarja je bil povzdignjeu za njegove velike zasluge v plemeniti stan s prislovico pl. Steinstätten. Prvotno je služil pri lovcih, potem pri žendar-meriji; nazadnje je bil kot polkovnik, polkovni poveljnik prvega cesarskega lovskega polka v Inomostu. Zapustil je 3 polusinove, od katerih so vsi v vojaški službi; eden je že štabni polkovnik, drugi ritmojster pri ulanih in tretji računski nadporočnik. Njegovi drugi sorodniki žive še tukaj; vendar se je spomnil ranjki žalibog le malokdaj na nje.
V Trbegovcih župnije Sv. Jurija ob Sčavnici se občinske volitve dae 21. novemb. niso vršile, ker je bil razglas pomankljiv, niso bile naznanjene ure, ob katerih posamezni volilni oddelki volijo, kakor to tirja §. 17 obč. volilnega reda za vojvodinjo Štajersko. Zato je c. kr. okrajno glavarstvo predstojniku naročilo novi razpis. Nove volitve so razpisne na dne 4. decembra. Ker so 3e pri prvi volitvi godile nepravilnosti, ker je za drugo volitev že razpis bil pomankljiv, in se je bati, da se pri novi volitvi spet godijo kake nepravilnosti, zato bi bilo želeti, da pride k volitvi dne 4. decembra vladni komisar.
Slovenska kmetijska šola. K poročilu „Slovenska kmetijska šola" v „Narodnem" in „ Slovenskem Gospodarju" opozarjamo naše vrle poslance, naj bi se oziralo pri ustanavljanju te prepotrebne šole na vse panoge gospodarskih pridelkov po Slovenskem Štajerskem, torej tudi na — vinorejo. Slovenski kmetje namreč ne zmoremo, da bi svoje sinove pošiljali k Sv. Juriju ob juž. železnici, učit se po eno leto enih navedenih panog kmetijstva, potem še posebej v Maribor učit se vinoreje. Posestnik vinogradov v Slovenskih goricah v imenu mnogih vinogradskih posestnikov.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Pišejo nam : Danes, dne 29, t. m. je umrla gdčna Alojzija Brezočnik, sestra velečislanega tržana, veleposestnika in cerkvenega ključarja Antona Brezočnik. Pogreb bo v petek ob 10. uri dopoludne od doma.
Oruig, kje si? Ornig se je skril! Deželno sodišče v Ljubljani je zahtevalo od deželnega zbora štajerskega, naj mu ga izroči, da bo v neki zadevi sodilo. Ornig ni želel priti pred sodišče in nemški deželni zbor ni privolil v izročitev! Pred ljubljansko sodišče se Ornig ne upa!
Kaj pomeni to? Nemški listi pišejo v poročilu o celjskem socialdemokraškem shodu za splošno in enako volilno pravico, da si je g. dr. S e r n e c ml. dovolil v svojem govoru tudi napad na šolske sestre. Želimo izvedeti, ali je to res in zakaj se je izvršil ta kavalirski napad? v
V Šmarju pri Jelšah se za poskušnjo ustanove vzorni nasadi za breskve in marelice.
Celjske porotne obravnave. Prvi dan so sodili porotniki zelo zakrknjenega grešnika, starega tata, 61 letnega Franca Wurm iz Gornjegaštajerskega. Mož je potoval po svetu in kradel. Ednajst kazni je že presedel zaradi tatvine, od teh je bila zadnja dolga sedem let. Toda tudi ta kazen ga ni poboljšala, kradel je naprej. Posebno rad je kradel iz pušic za milodare po cerkvah. Tako je tudi dne 9. julija skušal z limom namazano šibico loviti denar iz pušice v Novištifti. Prisodili so mu zopet šest let težke ječe. — V Kleku pri Trbovljah so pili dne 15. oktobra t. 1. pre-mogarji It,nac K 1 a n č i ž e r , Janez in Anton Bočko in Blaž Pire. Kakor je že navada pri pivcih, začeli so se prepirati. Naenkrat potegne Klančižer nož in začne ž njim divje okoli sebe mahati. Pire je dobil rano v trebuh, na kateri je drugi dan umrl, Anton Bočko je
m
30. novembra 1906.
BLOTXNBKI ggbpodak.
8tea 5.
bil samo na rami ranjen. Klančižer bo zato j sedel dve in pol leta. — Mihael K e b e r iz Golovabuke, ki je stal dne 22. novembra pred porotniki, ima tudi mnogo grehov na svoji vesti. Zločinstvo zoper nravnost, ubeg, potepanje in tatvine. Keber je kradel v marnber-škem in sosednih okrajih ter je stanoval v neki duplini. Pri sodniji sa je hotel narediti blaznega, toda tam znajo s takimi tički ravnati in so ga kmalu ozdravili. Šest let so mu dali časa za premišljevanje čez njegove grehe. — Nesrečna navada fantov, da ne morejo videti fantov iz druge vasi v domači vasi, je že mnogokrat zahtevala svoje žrtve. Dne 23. t. m. so bili obsojeni fantje iz Sp. Sotenske: Križnik Franc na eno leto, Markus Karol na deset, Arzeušek Jožef na devet in Cerovšek Jakob na osem mesecev težke ječe, ker so s kameni napadli fanta Jerneja Čakš in Karola Brešak. Čakš je zbežal, Brešak pa je dobil kamen v glavo, ki mu je zdrobil^lobanjo. Čez ednajst dni je umrl. In kaj sta jima naredila ta dva? Nič drugega, kakor da sta prišla v sosedno vas na obisk. Stariši, ne pustite sinov ponočeva«,! — V petek, dne 24. t. m. je stal pred porotniki poštni uradaik Nemetz Rudolf, ki je kradel v poštnem vozu iz pisem denar. Obsojen je bil na 15 mescev.
V Mali Nedelji je aretiral orožnik posestnika Antona Majcen, ker je obdolžen hudodelstva požiga.
Sv. Marko pri Ptuju. Soproga prej Snega g. nadučitelja gospa M o ž i n o v a je umrla.
Pri Sv. Barbari v Halozah je umrl vrl in priden mladenič Josip P i s a n e c iz Slatine, komaj 18 let star.
Cesta Maribor-Ptuj-Zavrč, ki je bila dosedaj okrajna cesta II. razreda, se je uvrstila med okrajne ceste I. razreda.
Sprememba občinskega reda in občinskega volilnega reda. Do prihodnjega zasedanja deželnega zbora mora sestaviti deželni odbor načrt za nov občinski ter občinski volilni red. Volitev mora biti tudi tukaj tajna!
Za avtonomne uradnike namerava državni zbor vendar enkrat nekaj storiti, namreč jim osigurati preskrbljenje za starost. Državne poslance prosimo, da se gorko zavzamejo za ta stan, ki je za naše avtonomne zastopa tolike važnosti, a tako izvrstno slabo plačan. Tudi uradniki sami se naj obračajo do naših poslancev Robič, dr. Ploj, Berks. Prihodnjič o tej stvari več!
Sv. Jernej nad Muto. Dne 21. t. m. je umrl g. Matija Raj h, tukajšni šolski vodja, v 26. letu svoje starosti. Zbolel je na tifusu. N. p. v m.! Rajni gospod je prinesel kal bolezni tifusa s seboj. Umrl je lepo krščansko, previden s svetimi zakramenti. Nastopil je službo dne 1. novembra 1905. — Ker je ta obmejna postojanka važna za Slovence — se iskreno želi, da bi bil naslednik naroden učitelj. — Šola je od 1. jan. v I. plačilnem razredu.
Vlada naša mačeha. V bližini Celja, kjer se križata državna cesta in potok Sušinca, je most, ki je tako ozek, da «ri narastli vodi ne more požreti vse vode, vsled česar se začne voda jeziti in preplavi vso okolico nad cesto. Komisije, ki so že bile na licu mesta, so spoznale potrebo, da se most razširi. To se je zgodilo že leta 1889. Takrat je vlada stavila to nepostavno in krivično zahtevo, da morajo prizadeti razširiti most, kar bi stalo 5000 kron. Država je obljubila samo 422 kron podpore. Prizadeti so odločno odklonili to zahtevo države, da bi zidali most državne ceste, za katerega ima ona skrbeti. Na to je ostalo vse pri starem. Povodnji, ki so naredile vsako leto več škode kakor bi stalo povečanje mosta, so se še nadalje ponavljale. Gospod poslanec dr. Dečko je stavil o tej zadevi v deželnem zboru laoi interpelacijo, na katero pa ni dobil niti odgovora. Letos je zopet stavil isto interpelacijo in zahteval nujno ugodenje. Radovedni smo, kedaj se bo kaj ukrenilo v tem oziru. Kadar se gre za varstvo slovenskega kmeta, zavlačujejo oblasti kolikor mogoče rešitev. V tem slučaju je bila
država celo tako drzna, da je zahtevala, naj ji drugi popravljajo most, katerega je ona dolžna, saj je cesta državna. Kakor v zasmehovanje je obljubila 422 kron podpore. Torej niti tako beraške svote kakor je 5000 kron noče izdati za korist naših kmetov. Nemcem se pa daje podpora na sto tisoče za vse mogoče zabave in priprave, za nas pa nimajo niti najmanjše svote, da bi obranili slovenskega kmeta pred škodo!
Na Dobrni pri Celju bodo v kratkem razpisane nove občinske volitve. Okrajno glavarstvo je končno razsodilo vse pritožbe in nemškutarji že pridno stikajo glave zaradi novega odbora. Slovenski volilci pozor! Ne dajte se slepiti od nemčurskih podrepnikov!
Dobrnski občinski zastop je dal na praviti samoslovenske table za okolico in v svarilo proti nagli vožnji. Tabla, ki je stala najbližje pri toplicah, je biia zadnji tedeu šiloma strgana in ukradena. Slovenski napisi niso všeč našim nemčurjem, zato so pokazali svojo — omiko.
Iz Brežic se je zatekel nek zdražbar v ljubljanski „Narod" ter se huduje nad „arogantno famoznostjo", (kdor tujih izrazov ne razume, naj jih ne rabi!), s katero se je pisalo v našem listu o političnem shodu na Vidmu. Cel dopis v „Narodu" je nov dokaz za m i-roljubnost nekaterih Brežičanov, ki še povrh niti volilci niso v kmečki skupini, za katero se v zadnjem času toliko brigajo iu kateri bi sedaj naenkrat radi komandirali. Pristaše-volilce pokojnega Žičkarja psuje zdra-žbarski dopisnik „Žičkarce" ter odkriva s tem tudi plemenitost svoje duše!
Možu čast. Naš dopisnik iz brežiškega okraja ni bil dobro obveščen in zato je v jednem zadnjih dopisov imenoval vrlega narodnega moža gosp. Šetinca štajercijanea. G. Šetinc je stara slovenska, korenina, ki je bil vedno zvest svojemu narodu in imenovani ptujski list takoj obsodil, ko ga je prvokrat dobil v roke, zato ho mu je zgodila pomotoma krivica, katero s tem odkritosrčno in brez pridržka popravimo!
Pri občinski volitvi na Vidmu so katol. narodni kmetje sijajno zmagali. V tretjem razredu so dobili po 116 glasov, nasprotniki nič, v drugem naši po 28—35 glasov, nasprotniki po 8. V prvem razredu se naši niso udeležili volitev. Hvala vrlim volilcem iz Artič in Brežic, ki so se v tako obilnem številu udeležili volitev in pripomogli k sijajni zmagi!
Kat. politično društvo „Sava" v Brežicah je dne 19. t. m. sklenilo več važnih stvarij. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni gg.: predsednik J. Potovšen, župnik v Artičab; prvi podpredsednik dr. Ivan Ben-kovič, odvetnik v Brežicah; drugi podpredsednik J. Zalokar, posestnik na Blanci; tajnik i. Cerjak, župnik v Rajlienburgu za sevniški okraj; K. Preskar, župnik v Kapelah za kraje ob Sotli; J. Agrež v Brežicah, za Brežice in okolico; blagajnik J. Mešiček, župnik v Brežicah. Odborniki so gg.: Andrej Levak, veleposestnik v Brežicah, dr. J. Strašek, zdravnik v Brežicah in F. Ban, župan na Vidmu. Ko so se v splošno zadovoljstvo poravnale diference, nastale po zadnjem občnem zboru, sklenilo se je v principu glede dopolnilne volitve v deželni zbor v kmetskih oečinah brežiškega okraja, da se ob primernem času skliče velik shod zaupnih mož in celega političnega okraja, h kateremu se povabijo vsi župani in občinski odborniki, vsi člani političnih društev v okraju, vsi poverjeniki družbe sv. Mohorja in even-tuelni kandidati; ta shod naj definitivno odloči kandidata, da se pri volitvah prepreči cepljenje glasov in da se vsak „štajercijanski" atentat v kali zaduši. — Društvo „Sava" je dalje sklenilo, da hoče v bodoče večjo pozornost posvečevati lokalnim razmeram brežiškim in energično poseči v vsake politične volitve v okraju. Končno se je sklenila resolucija v prilog splošne, tajne, enake in direktne volilne pravice v vse javne zastope. Ker društvo na novo prerojeno stoji pred važnimi nalogami in
ga čaka mnogo gmotnih žrtev, poživljamo vse zavedne Slovence brežiškega in aevniskega soonega okraja, da številno pristopajo k društvu. Prijave in doneski naj se pošiljajo na naslov: „Kat. politično društvo ,Saval v Brežicah" najbolje kumulativno za več članov. Udnina znaša na leto 1 K, za revnejše 40 v.
Sevniški občinski odbor se je enoglasno izrekel v svoji seji dne 26. t. m. za enako in tajno volilno pravico.
V Kozjem je umrla soproga tamošnjega sodnijskega pristava gospa Marija P e i 11 e r roj. Hreu v 29 letu.
Cerkvene stvari.
„Cecilijino društvo za lav. škofijo"
priredi prihodnjo sredo, dne 6. decembra ob šestih zvečer v stolni cerkvi v Mariboru v proslavo svoje zavetniee sv. Cecilije sijajen koncert, pri katerem bo sodelovalo nad 120 pevcev in 30 glasbenikov. Med drugimi skladbami, ki se bodo proizvajale, naj omenimo le dramatični „dies irae" zložil R. Ribi, bivši dvorni kapelnik pri Sv. Štefanu na Dunaju, in mogočni „Te Deurn" zložil dr. Fr. Witt. Obe skladbi sta namenjeni za mnogoštevilni mešani zbor in velik orkester. Kolikor moremo sklepati iz neumornih vaj, bo nudil ta cerkveni koncert izvanredni užitek. V3e prijatelje cerkvene glasbe iskreno vabimo, da pridejo v sredo h koncertu.
Sv. Lenart nad Laškim. V dneh od 3. do 11. grudna se bo obhajal pri Sv. Lenartu nad Laškim sv. misijon. Vodili ga bodo čč. gg. od Sv. Jožefa pri Celju.
Društvena • poročila.
Miklavžev večer v Mariboru. &e enkrat opozarjamo na ta večer, ki se vrši prihodnjo nedsljo, dna 3. decembra. Začetek ob pol 8. uri. Darila naj se oddajo koleko-vana z narodnim kolekom pri hišniku v Narodnem domu.
r
Čitalnica v Slovenski Bistrici imela je svoj letošnji občni zbor dne 19. novembra. Udeležba je bila povoljna. V društveni odbor so se na novo izvolili gg. Milau Vršič kot načelnik, Alojzij Pinter in Alfonz Požar, a zopet so so izvolili gdč. Otilija Feigel in gg. dr. Urban Lemež, Mijo Schwarc in Ignacij Založnik. Društvo je letos priredilo veliko narodno slavnost v prid družbe sv. Cirila in Metoda; na vspeh te slavnosti sme biti ponosno. Upati je, da bo tudi novi odbor deloval v tem smislu, da Čitalnica ne bo hasnila samo onim, ki Čitajo časopise, marveč kot naše edino še delujoče slovensko društvo vzbujalo narodno samozavest tudi v širjih krogih.
Čebelarska podružnica pri Sv. Bene-' diktu v Slov. gor. ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 10. decembra po večernicah v benediški šoli. Razun poročila in volitve odbora sta še na dnevnem redu 2 govora. Govoril bo o čebelarstvu čebelar Matevž F r a s iz Radvenc, predsednik podružnice, čebelar Tomaž Kralj pa bo z vzgledi dokazoval veliko prednost današnjega čebelarjenja od prejšnjega. Pridite gotovo!
Čitalnica v Rajhenburgu si je izvolila sledeči odbor: predsednik Ant. Kunej, podpredsednik Srečko Rajner, tajnik Pet. Janko-vič, blagajnik Miha Butkovič, knjižničar Ant. Berk, Fr. Kacjan, dr. Šmirmaul, odbornika.
Podporno društvo organistov. Dne 22. t. m. to je na dan sv. Cecilije vršila se je odborova seja v Grižah pri g. J. Škrabarju ob 1 uri popoludne. Prišlo je 5 odbornikov. Predsednik g. K. Bervar pozdravi odbornike, konštatuje sklepčnost in preide k dnevnemu redu. 1. Kaj ukreniti, da se društveno stanje izdatno zboljša? Sklene se, da se da natisniti j 600 komadov tiskovin, s katerimi se bo vabilo : k pristopu in prosilo za podporo. 2. Katerega organista naj odbor priporoča za izpraznjeno j službo, ako se jih več ob enem oglasi? Odbor je pooblastil g. K. Bervar-ja, J. Škrabar-ja in
F. Jarh-a, da priporočajo v prvi vrsti samo dotične organiste, kateri so udje „Podpornega društva org.", dalje naj se ozirajo nato ali je dotični prosilec zmožen opravljati službo za katero prosi in ako je lepega vedenja. 3. Koliko podpore se podeli obolelemu, podpore potrebnemu rednemu udu, ako prosi zanjo ? Sklene se, da se da rednemu udu, kateri je vsled bolezni dalj časa nezmožen opravljati svojo službo, mtsečio 20 K Ta določba velja tako dolgo, dokler odbor o tem drugače ne ukrene. 4. Slučajiosti. Sklene se, da se društvo naroči na list »Cerkveni glasbenik". Ker se nihče k besedi ne oglasi, predsednik sejo zaključi. Naj bi vendar še oni organisti, ki še niso pristopili k temu društvo, izprevidili, da društvo ne spi, smpak vztrajno napreduje. Kateri organist še ni ud, naj torej ne odlaša več, ampak takoj pristopi. Pristop se lahko naznani predsedniku K. Berrar-jn, vodju orgljarske šole v Celju, ali pa tajniku Francetu Klančnik-u, organistu v Rečički rasi ob Paki (Štajersko). Pri vstopu v društvo je plačati 4 K vpisnine, mesečnine 1 K. Vsaki ud dobi svojo knjižico z društvenimi pravili. Tudi se mu v knjižico vpisnje vplačana mesečnina ali izplačana podpora.
Društvena naznanila.
P«v»ko društvo v Braslovčah vabi na svoj XIII občni zbor dne 3. grudna 1905 ob 4. uri popoludne v gostilni gosp« Vrankovič. Dnevni red: 1. Pozdrav na-ielnikor in račun, prigledovalcev. 3. Volitev društvenega načelnika in novega odbora- 4. Vpisovanje novih adov. Kar se tiče zadnje točke, se prosi, da se kolikor Mogoč« v«liko novih udov oglasi, k*,jti treba nam je norih pevikih moči. Čim več sotrudnikov in podpornikov bo nale društvo imelo, t«m ložje in tem uspešnejše bo iavrievalo »roj program v prospoh petja v prid in porzdigo naš«ga milega naroda. Pomagamo torej vsak po *r«jih močeh, da se to društvo okrepi. Zanašamo ■• tor«j na zavedne Braslovčane ter jim kličemo na •videnj». Odbor.
Miklavžev večer slovenjebistriške čitalnice bo v torek zvečer. Nastop Miklavž», angeljev, belce-buba in luciferja. Obdarovanje otrok. Sviranje pohorskih šrameljnov. Slovenski stariši iz mesta in okolice, pripetit« ta dan svoje otrok« v Narodni doml
Listnica uredništva. Sesterže: Prihodnjič! Hvala! — Okolica Slatina: Evo danes! In še bomo pisali I Pozdravljeni! — Škale, Stranice, Frankolovo, prihodnjič, za danes prepozno došlo. — Sevnica: Ime častnega občana ste pozabili zapisati. Prosimo!
Loterijske številke.
Line 25. nov: 36, 21, 15, 22, 20. Trst 25. nov:	3, 43, 46, 68, 71.
Tr-žii© čeme v Mariboru od 19. nov. do 25. nov. 1905.

za mešan zbor z orgijami. Ign. Hladnik op. 50.
Cena partituri in 4 glasovom 2*40 K, posameznim glasovom 20 h.
777 3 1
Živil
Pšenica rž. . ječmsn oves . koruza yroso , ajda . seno . slama .
fižola. .
- •
l«6a . .
krompir . sir . . aurovo maslo maslo. . špeh , . üelje, kislo repa, kisla
mleko
»metana, sladka „ kisla .
zelje . . .
lajee
100 kg
1 kg
od.
16 60
14	60
16 I-
15	40
16
17
18 14
4 50 j 4 8 SO; 4
14 j 10
do
K h
17 ¡40
15	40
16	! 80
I lit.
JOO 1 kom.
10
_; "'■'Ji^US"'**.	.rfSft. -
Kupujte
NARODNI KOLEK!
Razglas.
Deželni odbor štajerski je sklenil v svrho dobre izobrazbe viničarjev v sadenju amerikanskih trt in sadonos-nikov tudi v 1. 1906 ustanoviti Viničarski tečaj in sicer: 1. na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru, 2. na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici, 3. na deželni viničarski šoli v Ljutomeru, 4. na deželni viničarski soli v Gornji Radgoni in 5. na deželni centralni šoli v Spod. Pobrežu pri Ptuju.
Ti tečaji trajajo od 15. febr. do 1. decem. 1906.
L. 1906 se bo sprejelo: v Mariboru 14, v Gornji Radgoni 26, v Ljutomeru 12, v Lipnici 24 in v Spodu. Pobrežah 20 sinov posestnikov in viničarjev. Ti dobe tam prosto stanovanje, vso hrano in tudi 8 K mesečne plače.
Poučevanje na teh tečajih je v prvi vrsti praktično in samo toliko teoretično, kolikor je neobhodno potrebno za samostojne delavce in samostojne viničarje.
Po dovršenem tečaju dobi vsak obiskovalec spričevalo o svoji sposobljenosti.
Prošnje za sprejem, ki so koleka proste, morajo poslati prosilci vsaj do 1. jan. 1906 dežel, odboru štaj.
V tej prošnji se mora navesti, v kateri zavod želi pro«ilec vstopiti in priložiti: 1. dokaz o dovršenem 16. letu; 2. nravnostno spričevalo, katero mora biti potrjeno od župnijskega urada; 3. zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni; 4. odpustno spričevalo ljudske šole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, vse tečaj (od 15. febr. do 1. decem. 1906) neprenehoma obiskovati in kar se tiče izobrazbe, ubogati vsa povelja poljedelskih strokovnjakov.
G r a d e e, dne 3. nov. 1905.
Od deželn. odbora štajerskega.
300 iiektoi. st. Mildavška nedelja
T1M v Breznu drugo ^ adventno nedeljo.
prav dobre kakovosti proda
■ Gregorič -dediči, Majski Cerkv. predstojn. Brezno.
I vrh v Halozah, p. Št. Vid pri! Ptuju.
751 5—1
B. Talento,
prodajalna drv in premoga ' Maribor, iellinger3irasse 12 j
se priporoča. Naročila se tudi sprejemajo ' v trgovinah J. Janšek, F. Hartinger, C. j Weingerl v Tegetthoffovi ulici, M. Berdajs' i Sofijni trg, Filiala Weigert Bismarkova I ) ulica in v hočki mlekarni Sammerlingova j I ulica.	62 26—24 '
Kuverte
jg^ffg- m t i i* m o
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
1
Krasue
I
krajevne razglednice
lično in fino izdelane
priporoča
tiskarna sv. Cirila
Zahvala.
Med dolgotrajno boleznijo in ob prerani smrti nam predragega očeta gospoda
Jakoba Rotner
dosl. poštarja in posestnika r Bistrici
došlo nam je od vseh strani toliko raznovrstnih dokazov iskrenega sožaija, da nam ni mogoče, se vsakomur posebej zahvaliti za nje. Bodi torej tem potom izrečena naša najiskrenejša zahvala. Posebno se zahvalimo mil. gosp. stolnemu proštu za njihovo vseletno naklonjenost do blagega rajnega, za spremstvo na pokopališče in za tolažljive besede ob grobu; mil. g. proštu ptujskemu za milo sožalje, domačemu g. župniku za vso duhovno postrežbo med boleznijo, vsem ljubim sosedom za njih pomoč, za vse obiske in bedenje, za krasne vence; slavn. uči-teljstvu iz Lembaha in Peker in vsem brezštevilnim spremljevalcem k zadnjemu počitku.
Nepozabnega očeta pa priporočamo pobožni molitvi.
' 7lr j MALA OZNANILA I" I
Najmanj» l	t Večkr. objava I
objav» 45 »■
Vgaia beseda stane 9 vin.
p» dogovora.
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na npravnifrtra «a mora znamka zaodgovor pridejati.
780 1—1
Žalujoča rodbina.
oooooooooooo
5E<tr«vje je največje t>©g-ast.v<¡>!
ST.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, od-? vijo naduha, bolečine in krče. Pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri ^ čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. . iujejo izborno proti hrioavosti in prehlajeniu. Ležijo vse bolečine na jetrih . slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico, in vse iz n-!e izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na mater-S?ci in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
obiva se samo: Tlpstna lekarna* Zagreb, zato se naj naročujejo točno pod naslovom:	483 20— i6
Mestna lekarna, Zagreb, MaM trg št, 68, poleg cerfcn s?. Marta
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat	steklenic; 4 Ki. J 4 duoate (48 steklenic114 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8 K. 5 ducatov (60 steklen.) 17 — KL
3	ducate (86 steklenic) 11 H. j
Imam na tisoče priznalnih pisein, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kaprice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, čivilja; Josip Seljanič, seljak itd.	EMC" Ustanovljena 1. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo !
Enonadstropna hiša, 10 let dače prosta, b'izo šole in cerkve z mesarijo, da za klati 600, sto gl. plačajo stranke na leto, je za 7200 gl na prodaj. Lahki plačilni pogoji. Naslov Nekrep Jožef, tesarski mójate)1 Maribor, Koroško predmestje. *	«91 6—5
Harmonika) popolnoma nova, nepokvarjena, fino, trpežno, praktično izdelana, polugramatičD», na štiri vrste, se po ceni proda. Natančneje se izve pri Jožefu Zeinec v Spodnji Kungoti, pošta 70'.! 5-4
En», vili podobna hiša, 10 let
dače prosta, pri lepi razgledni cesti s 5 sobami, 4 kuhinje, klet, kuhinja za perilo, trije svinski hlevi, dva le a vrta; stranke plačajo na leto 800 gld., je za 3'.00 gld. na prodaj. Naslov: Jožef Nekrep, tesarski mojster v koroškem predmestju, Maribor.	738 4-2
Harmanika, popolnoma nova, nepokvarjena, fino, trpežno, praktično izdelana, polugramatična, na štiri vrste, se po ceni proda. Natančneje se izve pri Jožefu Zernec v Spodnji Kungoti, pošta Pesnica.	702 3-2
Viničarja, ki se razume na sajenje ia cepljenje novih trt in ima 8—4 delavske moči, od katerih eden zna nemško, sprejme na dobro viuičariji Jurij Fregl, Fram. 769 2—1
Trije dijaki se sprejmejo na stanovanje in brano, lepa soba, zanesljiva postrežba in krščanska hiša. Vpraša se pri Juli Kopič, Pfarhofgasse št. 5, Maribor. 761 2-1
Lepo posestvo pri Sv. Juriju ob
Pesnici, 2 hrama z celim gospodarskim poslopjem, viaograd, njiv«, sadonoinik, travnik in les, skupaj 18 do 19 oralov se takoj po ceni proda za 86C0 gld. Več se izve pri g. Janez Vrezner v Št. Jurija ob Pesnici_76« 2-1
- čevljarskega učenca, sprejme ta-
| koj Friderik Nerat, Koroška cesta it. 18 Maribor.__768 1—1
Malo posestvo, okoli 4 orala, je
takoj na prodaj Ciršak št. 88. Št. Ilj v Slov. gor.	775 3—1
Tamburaško brdo, še celo novo, proda Hadner Alojzij v Kamnici it. 80 pri Mariboru.	770 2—1
Dve zidani hiši v Novicerkvi pri Celju, z opeko kriti, prva enonadstropna, druga pritlična, obe v dobrem stanu, proda županstvo istotam. Pri vsaki je vrt za zelenjavo. Pinter, župan.	746 8-?;
Služba organista in cerkovnika v Ribnici na Pohoiju je raípisana t do 1. decem., nastop ob novem letu. Od i duhovnika priporočeni ceciljauci imajo pre-; dnost. Priporoča se osebna predstava. Cer-; kveno predstojništvo v Ribnici na Pohorju.
749 3—2
! Glasovir, lep in močan, šest in pol ; oktave širok, se takoj po nizki ceni proda. 1 Več o tem pove Ivan Srebotnik, organist i v Zavodnji, pošta Šoštanj. Štajersko.
759 2—1
Mlin, s tremi teki pri državni cesti blizo j Vranskega s posestvom vred se da v na- j ' jem. Pogoji se zvedo pri g. Ivanu Blatnik, i veleposestniku na Ločici. P. Vransko.
736 8—2
Službo organist« in cerkovnika
išče ceciljanec, jako izvežban v vseh predmetih, posebno v igranju na orglah (Bachovih Fug) in v Clioralu, dober pevec, oženjen, z jako dobrimi spričevali, tudi lahko nastopi na nemškem in zna tudi dobro k cerkvi spadajoče rokodelstvo. Več se izve pri uprav.	774 8—1
Priporočilo. Alojz Vrzel, posestnik v Seliščih, nsznanim, da mi je g. Svojmir Nemec, podobar pri Sv. Juriju ob ščav-nici umetno izdelal podobi Kristusa in Marijo žalosti. Iz hvaležnosti ga priporočam za umetno delo g. duhovnikom in drugim občanom.	782 1 — 1
»♦♦♦»♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦S
štampilje iz kavčuka, mo- ' dole za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Karaer, zlatar j in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15.
757 52-1
! -Tz?
Pomočnika, dobro
. ....._____„—„ izurjenega in enega .
učenca sprejme Anton Štefančič, krojaški f mojster v Hrastniku.	758 2—1
Kuharica, ki se razume na gospodar-stvo, išče službe v kako župnišče. Naslov i v upravništvu.	754 8 — 1
ooooo ©o ooooo
Najemnik za gospodarstvo na deželi se išče v okolici mesta Maribora. Kje pove uprav, lista.	766 2—1
Gostilna se išč« na račun ali pa v
najem na deželi. Ako je malo posestvo zraven, 3« tudi kupi. Kdor ima, naj piše na upravuištvo lista pod G. L. M.
776 1—1
Velik prašič je na prodaj pri Barbari Muršec v Cirknici, Sv. Ilj v Slov. goricah.	781 2—1
Mladenič, vestnega značaja, že več
let kot samostanski cerkveuik, se priporoča kje na Štajerskem tli Kranjskem v službo z ¿. januvarjem prih. leta. Naslov pri upravništvu.	779 3—1
Kovačnica se da takoj v najem radi
prodne posestva na več let z orodjem vred. Kovačnica je za pet delavcev velika, med dvema glavnima cestama, dostdajni najemnik je bil črez 20 let, tudi svinjski hlevi in en vrt je zraven. Vid Dobii, trgovec z apnom na Bregu pri Ptuju. 778 8-1

T iskarna sv. Ciril a
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a. m notisku,
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. rz^zz^:
¡Coiijak
iz starega, domačega vina, prodaja franka 4 steklenice 12 K, 2 1. 16 K, novo na ravno Franc žganje 2 1 K 9 60, žpanj iz drožja, tropin in vinskih ostankov 2 i t	K 5-60. 85 48—11
BENEDIKT HERTL,
posest, graščine Golič pri Konjicah. Sta-jersko. — Zaloga pri Alojzu Quandastu v Mariboru, Gosposka ulica.
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljub* na edino hrvatsko varovalno zadrugo
,CR0ATIA
pod pokroviteljstvom kralj glavnega mesta Zagreba.
lata zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnino, živino in pridelke proti ognju po najoiž,ih cenah.
Vsa pojasnila daje: Ol&rni aastop j.Cro^Uo'' » fiE&ri-boru. K roSfea centa it. 50	713 51—5
Zastopniki se iščejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške
Cepljene trte na suho
«o ms pro«liti !
Podlaga edino Kip. Portalis čez 10.000 komadov in sicer : 2500 sipon rumeni, 2500 Laški rilček, 2000 Tramiaec, 1500 Silvanec, 1300 Burgunder beli in 100 Nemški rilčrk
1.	Dveletne trte, katere niso bile izkopane ter izvanredno močne, dobro zaraščene in vkoreninjene; cena je 1000 kom«(lov 160 K	747 4 3
2.	Enoletne I. vrste 140 K za 1000 kom.
Za čistost sort se jamči. Pri naročilu je poslati 20 % are. Trte se bodo izkopale spomladi ali pred odcvetjem, kadar jih naročenee želi imeti.
Ivan Oiiš in Anton Šegula v Hlaponcl h
posestnika in uda novoustanovljene trtničarske zadruge pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., pošta Juršinci pri Ptuju.
Razpis stavbe nove župne cerkve.
Stavbeni odbor za zgradbo nove župnijske cerkve na Teharjih oddaja konkurenčnim potom gradbo nove farne cerkve na Tebarjib po od oblastij potrjenih načrtih in sicer za:
a)	Zemeljsko delo	314-32 K
b)	Zidarsko delo	71883 98 „
c)	Tesarsko delo	5006 92 ,
d)	Kleparsko delo	1540 40 „
e)	Streharsko delo	4826 03 „
f)	Mizarsko delo	2194 — „
g)	Kamnoseško delo	532035 „
h)	Razno in dobavo	6221 66 „
i)	Les za odre in nadzorstvo	4167 68 „ k) Poprava kapele sv. Lucije	1000— „
Skupaj 102475 34 K
Ponudbe se vlagajo zapečatene pri „stavbenem odboru za gradbo nove župnijske cerkve na Teharjih" do ekskluzivno 1. prosinca 1906. Natančni proračun, načrti kakor tudi splošni in posebni stavbeni in ponudbeni pogoji so na razpolago v dvorani nove kapelanije. Vsak oferent mora položiti 10% ponudbene svote kot varščino.
Janez Čemaiar, 772 3—1	načelnik stavb, odbora.
Vinogradniki, pozor!
Imam letošnjo jesen, in prihodnjo spomlad 30.000 na suho cepljenih arae-rikanskih trt na prodaj, cepljene na Rip. portalis, in sicer: 10.000 silvaner, 5000 rclender, 5600 laški rilček, 1000 beli burgundec, 1000 šipon rameni, 1000 traminer, 600 muškat rumeni, 600 žlahtnina, 1000 izabela, na solonis: 800 tra-miner, 700 silvaner. Te enoletne trte so dobro zaraščene in vkoreninjene prodajam I vrste 1000 kom. 140 K.
2000 kom. laški rilček, dveletni, cepljene na Rip. portali3 cena tem po dogovoru.
Pri naročilu blagovolite poslati 10% »re od naročene svote. Trte se pošiljajo le v od trtne uši okužene kraje.
Naročila za v jeseni odvzete trte sprejemam do 16. novembra 1.1. — Naročila za spomlad pa, dokler bo kaj zaloge.	737 6—2
>✓
•Janez Segnla,
veleposestnik v Illaponci li,
p. Juršinci pri Ptuju.
Mazprodaja.
Vsled oddaje lokala proti» vse blago, obstoječe iz zgotovljenih oblek za moške in dečke, perila, obuvala itd. pod kupno ceno Harija Sleaiíliayr, Maribor, Glavni trg štev. 1 in 4.	783 4—1
••»••••«•••••••«»•»••it)
te.	T» •	®	5D3F
#	OI^JLjmo l	#
Naznanjam, da prodajam izvrstno špecerijsko in ple- A
gijL teno blago kakor tudi železno posodo po najnižii ceni, n. pr.:
Surova ksva v žakliičkib po pošti 4'/« kg samo TL 11 — ^	Izvrstna kava po imenu J*va 4s/< „ „ „ 13'—
m»	Vtiak teden novo žgana kava 1 „ „ „ 3 —
Najboljši čaj „Soucheng"	'/, „ „ „ 150
— Vzorci za špecerijsko blago brezplačno. — W	Z najboljšo postrežbo se priporočam	712 13—3
Anton Korošec.
m
trgovina mešanega blaga v Radgoni ||
samo na Griesu pri murskem mostu,
v lastnem poslopja.
Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje!
440 52-18
Pozor! Citaj! Slabemu moč!
^i^ue.SLABo^
Pakraške kapljice in sla-^„ngica zel, to sta danes dve uaj-+ priljubljenejši ljudski zdravili med ♦ narodom, ker ta dva leka delujeta! X gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse Btrani sveta.
Pakraike kapljioe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstirati ujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na
madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu štv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničio (1 ducat) 5 K, 24 stekleničio (2 ducata) 8 K 80 v, 36 stekleničio (3 ducati) 12 K 40 t, 48 stekleničio (4 ducati) 16 K, 60 stekleničio (6 ducatov) 18 K.
Manj od 12 stekleničk se ne razpošilja.
Slavonska sel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kaši ju, bolečinam v prsih, zamolklosli, hripavosti v grlu, te?keinu dihanja, astmi, proti bodenju, kataru in odatarjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsake, pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice S E 80 1; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija.
J
Odda se
s 5. učnimi sobami, eno sobo za učila in konference, z caučiteljevim stanovanjem, sestoječe iz ene večje in dveh manjših sob, kuhinje, jedilne shrambe, kletmi, ene sobe za učitelja in s potrebnimi hodniki v Laporju pri Slov. Bistrici pod izklicno ceno 48.520 50 v.
Pismene ponudbe, katerim se mora pridejati varščina v znesku 4852 K, sprejema krajni šolski svet v Laporju do dne 10. decembra 1905 1. ure popoludne.
Stavba se odda le enemu glavnemu podjetniku.
Stavbeni načrti, stroškovnik, stavbeno dovoljenje, stavbeni in dražbeni pogoji so vpogled pri šolskem vodstvu v Laporju.
Krajni šolski svet Laporje,
dne 14 novem. 1905.
764 2—1
Simon Mastinšek, načelnik.
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
m v molitev priporočene ranjke, Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. | £00 fcopor od 80 kr. do 1 gld, 80 fcr.
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru,
fedajatelj b založnik ,K»tol. tisk. droftvo*.	Odgovorni omobJV: Fcrde Laškem.
Danainjl list ima „N a i T) * m" kot prilogo.
'fiais tisUrsM »v. Oirtl».