Perspektivni plan kmetijskega razvoja v sremskomitroviškem okraju
Predsednik okrajnega lj**dskega odbotia tovariš Milan Stepanovic je v razgovoru z našim dopisnikoitt opisal dosedanji na-čin izdelave perspektivnoga plana raz-voja kmetijstv* sremskoniitroviškega okraja.
Pri izdelovanju perspektivnega plana razvoja kmetijstva so bili zaposleni siro-kovnjaki iz okrajne zveze in poslovnih zvez krnetijskib zadrug, okrajnega plan-skega zavoda, kmetijskega sekretariata, nadalje vodni skupnosti iz Sremske Mitro-vice in Zcmuna in gozd-BO gospodarstvo iz Sremske Mitrovice.
Najprej so izdelali plane po vejah kme-ttjske proizvodnje: poljedelstva, živino-reje, sadjarstva, vinogradništva, živilske industrije itd. Razen tega so ugotovili po-trebe pp mehanizaciji in kemizaciji kme-tijstva in melioraciji podvodnega pod-ročja. Posebej so izdelali plan razvoja gozdarstva, ki ga Stejejo že za dokonč-nega, ker so že prej razčistili z občinami vprašanje razinejitve gozdnega iR kme-tijskega zemljišča.
Bilancc povečanja donosov zaradi in-vcsticij, ki jih jo trcba sestaviti na terenu tcga okraja, bodo dostavljene občinam in gospodarskira organizacijam (kmetijskim poseslvom, kmetijskhn in kmeekini obde-lovalnim zadrugam), ki bodo na njihovi osnovi izdelale svoje plane. Težijo za tem, da bi izdelali pcrspektivne plane ne samo za občinc, temveč tudi za vsako kmetij-sko organizacijo in ludi za vsako vas. Po-trebno je na primer iočnn vcdeti, koliko potrebnje katera kmetijska organizacija traktorjov, koliko in kakšne pridelke naj doseže, ker bodo raziskali tudi zemljišča, kakšna umctna gnojila naj uporablja, na-daljc koliko in kakšno živino naj redi in podobno. Z drugimi besedami ta perspek-tivni plan naj bo gospodarska osnova ne samo knietijskik organizacij, temveč tudi vsake posamezne vasi.
Da bi dobili jasnejšo podobo o naporih. ki so potrebni za mislednje razdobje po-speševanja napredka kmetijsiva, nava-jamo samo nekaj podatkov: medtem ko so na primer letos donosi pšeniee znašali nekaj nad 11 stotov na oral, rnčunajo, du bi morali v 1. 1961 pridelati približno 15 stotov pšenicc na oral, koruzo 22 slotov in sladkome pesc 200 stotov. Za leto 1%1 računajo, da bi porabili po 403 kg umetnih gnojil na oral, medtem ko jt; zuašala lo-tos povprcčna potrošnja 53 kg. Globoko oranjo naj bi lcta 1%1 opravili na 220.000 oraiih, medtem ko je bilo v 1. 1956-1957 globoko preoranih 73.000 oralov. Razen 742 traktorjev, ki jih žc imajo, bodo v plani-ranem Tazclobju razvoja kmetijstva na-knpili še približno 2000 traktorjev. Ta ekraj je v ugodnejšem položaju gledo mehanizacijc, ker obratujeta na njegovem ozemlju dvo moderni remontni dclarnici, ki sedaj daleč presogata potrebe okraju, tako da so tii tudi mnogo boljše možnosti za organizacijo tečajev za traktoriste, od katcrili nekateri še sedaj dclajo.
Da bi mogli izvršiti vse te naloge, je po mnenju tovari.ša Stepanoviča potrebno najaktivncje vključiti ne samo v izde-lavo plana, temveč ludi v konkreten trud za pospeševanjcnapredka kmetijstva tako občine kakor kmetijske organizacije, kme-tijske zadruge in vsakega posameznega kmetijskega proizvajalca. Mnenja so, da je investiranje v kmetijstvo mnogo bolj
zopleteoo dek> kakor investiranje v in-dustrijo, ker se te investicije izvajajo na Siroki fronti, v katero je takorekoč vklju-čea vsak kmetijski proizvajalec. Razen tega ne smcmo pri tem obsežnem delu po-zabiti na nekatera konservativna pojmo-vanja dela naših knietovaleev in celo ne-katerih kmetijskih organizacij, ki jih je še vedno treba prepričevati, kako je po-trebno uporabljati mchanizacijo, sortna semena in več umetnik gnojil itd.
Da bi dodobra spoznali vso to problema-tiko in tekoče investicije, so te dui skli-cali konferenco, na kateri so bili razen partijskih, zadružnih, sindikalnih in dru-gih voditeljev okraja tudi sekretarji ob-činskih komitejev, predsedniki občin in referenti za gospodars^vo. Po tem sestan-ku so imeli podobne sestanke po občinah, kjei so bili navzoči tudi voditelji gospo-darskih organizacij. Okrajni ljudski od-bor je potnagal občinam pri pripravi teh sestankov. Prav tako so imeli sestanke tadi  v  vseh  gospodarskih  organizacijah,
na kaierih so skupaj z organizacijo Zvez-e komunistov ugotavljali današnje stanje iu perspektivo razvoja gospodarske ojgani-zacije v prihodnjem razdobju. Sestanki so pripomogli k ngotavljanju slabosti v investicijski politiki in k temeljitejši iz-delavi perspektivriih planov tako v okviru občin, gospodarskih organisacij kakor tudi v okviru samega okraja.
Vzporedno' s tem bodo imeli tudi se-stenke z vsako poslovno zvezo posebej. Na teh bodo obdelali njihove naloge, po-sebno glede nudenja pomoči kmetijskim organizacijam pri izdelavi perspektivnega plana. V okviru okrajnega ljudskega od-bora so formirali posebne elcipe, ki nu-dijo pri tem delu konkretnc pomoč ob-činam in gospodarskim organizacijam. Razpravljanja glede izdelave plana bodo prenesli tudi na zbore voliveev, tako da bo mnogo bolj učinkovito kakor način agitacije, ki so ga prakticirali doslcj. Ta se je večinoma omejeval na konference, kjer se je govorilo na splošno o gospodar-stvu in planih v okviru vse države. Vsc to delo v zvezi z izdelavo perspektivnega plana tako za okraj kakor tndi za vsakcj vas mora biti končano do konca letošnjega leta.