y lor.k. iatrtak imoloto izbija i" T*'J* T Mari-boru brei poailjanj* m dom ia IM Uto 8 »1. — k, .» pol leta . . 4 „ — ,. , * ictrt ltt» . S .. *0 ..
Po pošti
ga is« let« to fi. — k,
m pol leta it « — >• ,a četrt       * ..  00 „
Vredoiltro in oprjfni.it jp n» »tolnem tri{U(l>om '    plati:) hi«. It. lTO.
Oznnnlla i
la :i»»idno d>eatopn&-mto te platoje \ K kr.,,.i natisne I krat A kr. će ia tlaka .Vrit « kr. te a« lirike 3kr»t , pisnimi« »• plaću • jejo po prottorn.
Za eaak tiaak j« pletet-kolek (itrmpelj) M jok.
Kokopiai te n* rratajO, dopiei naj ne blagoeoljoo franknjejo.
Št. 65,
3. 4515 Ctlf.
\T Mariboru 55. Junija 1869.
Tečaj II.
.§etrn ^Intoit Tomšič NebnUeiir be$ MSloveiisky narod"
in OTarburg
I.
9Jtit bem Grfenntniffe br« boben oberftcn ©ericbt«l)ofe* uom 21.9lpril 1869 3. 4106 tuurbe uber Srjre Šerufurijj ba« Urteil beS boben f. f. Oberlanbe«gcricb,te« Dom 24. gebruar 1869 3. 2404 beftattiget.
llnter 51nfd)luf) ciner beglaubteu 9lbfd)cift bev (šrfcnntniffe jiueiter utib britter 3nftanj roerben Sie angeioiefen:
a) bie oolliii[)nlt[id)c (šinrucfuttfl biefer OrfentitltijfC in ben „Slovenski narod" ouf ber crften ©eite be«felben binnen :i Jnn.cn nuf 3brc Rofltjl ju Deran-loffen-,
b) bie ©elbftvafe pr. 50 fl. unb bctt Don bev ISaution UerfaUcnen *Petrag pr. 60 fi. foflleid) nn ben 5lvmenfonb ber ©tnbt SJtarburg abjufiiljreit;
c) ben ©olljug ud a binnen fiinf Uagen unb ben SJolIjug ;td li binnen 3 Jugen ber rjiefigm ©tant«anroaltfd)oft nu«juroeifen.
Gilli nm 18. 9Jlni 1869.
»eft.
^out f. f. $ret«gciid)le: © d) u j)
II.
Slavna e. k. okrožna sodnija
v Olji.
Anton Tomšii': vrednik „Slov. Naroda" v iMariboru prosi
1. naj se niti navedene  razsodbe izroči'1 v slovenskem jeziku,
2. naj 86 mu ob enem izroče razsodilni razlogi k navedenima razsodbama.
3. 5112 ©Irf.
Dem £err 23itt|'tcller tuirb eiue bcglnubte Slbfdjtift bev ©riinbe ju bcm bod)obevlnnbei»jVvid)tlid)en Gvfenntniffc Bom 24. gebvunv b. 3, .{.2404 juhi $eliufe Iti Seroffentltdmng im Slnfdjluffe mitgetl)cilt, ba biejc ©nttljcilung bet bev Cjrpebi-(ion 3- 4515 nu« ^cvfcljen unterblicben ift, unb c« luirb bcmerft, bnfi bcm CSt-fenntniffc britter Snftatt^, bn fid) bn«felbe otjncbfe^ nuf bit ©tiiube bev jiocitcn 3nftnn3 bcjierjt, eine beionbcre SBegriinbung nidjt beigegcben Nor.
3ur 9Iu«i»eifung ber mit bev bic«gcrid)tlid)cn SBerorbniMfl Dom  18. 9Jtni
I. 3. aufgctvogtnen Seroffentlidjung, bev Srfentlttllffc mirb bit gtift bicntit nuf 5 Sage »on 3uftellunfl biefer (Srlebiguinj evmeitevt, unb jur BtfeittflUng jebe« 5>lifi-ofrftiinbniffe« beigefcjjt, bnfi juerft bal tintcv 3. 4515 jUflefetliflte (Srfcnntnifl bev
II. 3nftnn^ fnmmt ben jejt mitfolgenben ©rftnben, unb unmitttlbnr bornuf bnet unter 3. 4515 in 8lbfd)rift milgctlieilte (Sifcnutnifi III. 3nftanj uolliudniilid) biniirii 3 Jngen in ben „Slovenski narod" nuf bee erfttti ©cile beejcldcn fiiijitiucffu ift.
©n« 5lnfud)en um §innue<iiabc ber livrcuntniflc iu flat>lftt)tr ©prodje luivb obflciuiefen, bn biefelben in beutfdjev ©pvndie gcfAUt muvben, bnbev a u d) in bcutfdjev Sprndje ju berbffentlidjen finb.
Dif ©tfud)$beilnge mivb riicfgefdjloffen.
M. f. .JtreiSneridit (i:lli om 1. 3uni 1869.
©d) u^.
III.
91r. 2404.
3ni ^ameit @r. ^njeftat m ftnifcrg!
Iltit bal f. f. Oberlanberjgfridjt ffiv žteiermnrf, ftlltnten unb flrniu, iiber ©etufung ber f. f. ©taat«oniunltfd)uft bn« Urteil bc« f. f. ftreišgcridjte« liilli uom 20.3Snnet 1869 3. 9334 inomit crfnunt tourbe:
5)er in ber periobil'djcn Dnicffebrift „Slovenski Narod- iMntt Str. 73 »om 22. September 1868 unter bet 9luffd)tift »tujčeva peta" nbgtbturftt Urtifel tntdfllte ben :Xl)iitbfftnnb be6 a?ergel)en«( gegen bie offentlidic fllulje unb žid)cvl).it nid)t; SIntou Tomšič Siebnfteur unb $erau*jgeber, unb (Sbunvb 3anfd]iH ©rntfei" bev Itenonnten 3citfd)vift feitu be* gcbndjten Serarb^enJ bev fitftfletiannte oud) bev ilim (Brntucll nnrjefdjiilbetcn Ucbcrtretung ber ©ematbloffiflUnfl p fl t d) t n i n n i n i- r Cbforgc unb aufmerffamfcit nad) %tt. III bee ©efe^e« uom 16. !)toticniber 1868 3 142 §§• 1, 4 unb 5 nidjt fdjulbig unb beibc Bom Gvfn(jc biv Rofte« be* ©tinfuafnl)-ren« IoSgcjnlt luuvben, tl)cibJ JU bcftntigen, tl)cilžs nbjtiiinbein, unb ju cvfciincn bcf utiben :
I. $)cr in bev periobifdjrn Dvuffduift „Slovenski Narod" sJtr. 73 uom 22. September 1868 unter bev 5luffd)tift „Tujceva peta- obfltbrutft« Mrtifel ent-balte ben Jljntbcftiinb bee fficrgcljcnei iiegcu bie ofjentlidje Slube unb Orbnung §• 302 ©tg. unb merbe bie meitevc JBerbreitunfl biefer Sln.tnmet oerbotbcu.
II. (tnton Tomšič 26 3nl)rc nit, tierntitiuortlidicv ))icbnftcuv unb fierau«-11'ber, unb gbunrb Janšič 42 3al)vc nit, nle Drucfcr ber g lunintcn 3fiifd)vift ifim be« gcbntbteit Berge&en« nid)t fdjulbig unb merben DO« bcm bie|falligcn ^oftcnerfajje lo*gej(ilt.
III. Dngegcn fei Slnton Tomšič ber llrbcrtvetuug bev 5Jernod)lfiffigung Pfliditmnfiigcv Obforrje unb Slufincrffamfcit Hrt III M ©tftftc« Dom 15, Oftobtr 1868 9lr. 142 9lb|. 1. 4. 5 fdjulbig, unb merbe bicferiuea.cn ju cinev ©clbftrnfe Bon fflnhig ©ulbcn fbentutll 10 Inge 3lvrcft jum liaulioneDeiliiitc Don GO fl. unb jum Grfa^e ber bicfefnlligcn ©trnfpvojefj unb nlltnlligen žttafoolljugefoftcn Dcruvtcilt.
IV. iii fei biciee CJrfenntnift Mivd) Btutf ju ottoffentlidjen, unb ti l)ab( btep auf ftofien be* ajerurtciltcn brei lage nnd) iHed)t6trnft beefelbeu auf bev trften ©eiten M ..Slovenski Narod1' ju gefd)el)en.
sBoDon bal t f. ftreifgeriftl tiilli unter iHucffdjlufi bet 9lften •/. unb •nbug ber oberlnnbeegenrbtlicbfn ©runbe jur loeiteren ^erfugung oer tanbigt roirb
Oraj am 24. gebrunr 1869.
Dr ©enifd) m/p.
5JomT f. oereinten Oberlanbeefleriajte. SJlullcr m/p.
*>iir bie flidjtigfeit ber «bfd)rift: L. S. Sdju^.
ad 8, 2404.
IV.
0 r ii it b e.
Der in ber ,^u 3)tar6urg unterm 22. ©cptctnbcr 1868 9ir. 73 crfdjienenen Dvudfdivift „Slovenski Narod" ab()cbrucftc mit ber Sluffdjrift .Tujčeva peta" Der-fchene Slrtifcl entbolt folgenbe uon bci f. f. ©tnntlanionltfdjnft in tSilli ineriminirte Ctelltn.
1. SDie nngeblid) bcm ftlflorifet lioiiftnntiu sVovfiioneuit entnommeue 8(< bouptung, bnf) bie beiitfdicu '^vnnffti, a\$ ftc in bn« fublidje SlaDcnlnnb gefommen, fo unbnrmtjerjig geiutitljct bnben, bnfj fie Don ben iDiuttcvbviiften bie tfinber ri^tn, fie tobttten unb ben $unbtfl Donunifcn.
2. "bafi bie Deutfdjcu Dicl ilaDifdjen SBoben nn fidj geriffen, bn« ©labeu-tljum bi« nuf ben lejjtcn $alttl Dtrnidjtet baben,
3. bnp bie Dcutfrfj.ii bic flaDifdjcn Wamen ber Stnbtc unb sJl{nrfte ju tttinbt ncvid)ttt, Snibte unb žddoffcv mit jlnuifdjcn .^dtibcn gebnut, bm talf fmtt mit Baffei mit bcm Slu« unb bru StjrAnen brv ©lnncn Dermifdjt bnben,
4. ber jloDcnc fei burdi bic Dcutfdieu berart moralifaj ju ©runbe ge-ridjtft, bnf) cr mit iljnen gegen fciiicn ?Jiiitterftnmm gciuutljet, unb tl)ti ju bebrucfeu gtbolfen l)at,
5. Dic bcutfdic KltltUC babe ben ©InOcu ?llle* genommen, tun« fie eigtn-tbuuilid) grrjnbt Ijaben, iljrc mit bem hitite ber SBftttt erobertc .'peimntb, ibrt ge-i'biditlidje Ucberlieferunii, il)re nationnlc ©ntnputbic unb bcinnbe nud) iljre nntionale ■žpiMdjc, bafur jcicn fie Don jcljcr uod) obcnbrein bcbvucft, unb toic giftige Jbifre beljnnDelt luoibtn.
6. SSotl bcutfdjcii (flnt*l)tnn fcicu bic flnDifdicn SBaitcrtl bic cvfttn ©runb-(icvni btlSabbel gi-priigclt loorben roenn lic funf uTIInuten juipnt jurUtobntl) famen.
7. Deutfdje Vrtnren boben bn« si3lut bev flnDifajcn 3ugenb f ur beutfaje .Slične Dcrfdjlunaen, unb lucnn c« gnlt, bie lurfen Don ber §eimatb nbjutuebren, ntufiten bie ©InDcu bicfi nllein u oll b vin urit
8. Dcutfdic ^fnffcn bnben bcu ©loDencu bn« lil)riftcntl)um Derfiinbet, nid)t um iljve (žeclm bcm Jeufd ju eiitvnffoi, fonbern um il)re Dlntionnlitiit ju Derfdjlin-gen, unb bie prnd)iDollc UiiiDcvfal|prad)c ber 2laDrti, locldjc bie gropten flnDif^en -v>ciligen Gtjrill unb 9Jictl)iib auf beti lOunberfdjSnen Jljron bev flaDifdjcn 1'ittevntuv gcftcllt bobett« fei buvd) bcutfdje SBifd)5fc tintcvDvurft looibcn.
B, Drv fuvditbavc .,l'inor teutooicus" Ijnbc Don jcljcv gegen bic ©laben ger.tfct, l;nt c ibnen in bcu Jfopf gepfropft, bali allc« bafilid) fei tun« uvfprunglid) flnDifd) lunv, luifilid) bic flaDifaVu Wcbviiud)f, bafilid) bic flnoifdje ©pvndjc, jn foflar bic SDffuter bnben c« ibren .ftinbcvn cingelevnt, biift ti feinc IjafjlidKre ©pradje auf ber -sEBelt gebe, al« bie iljrige (flaDifd)c) unb bie flnDifd)cu 5}blfer in beutfdie« 3od) eingcfpnnnt, Ijnbcn gegen il)v eigcnc« Sleifd) gciuiitbct.
10. Der fiiror teutonicua bnbe ba« ©laDrugcfulil unb bie flaDifdje Gbv-lidjfcit untevbvucft, unb ilinen bnfiiv bic tjovuption, 23efted)lidjfeit, ben 8?ervatf) unb bie £ab|ud)t und) bcu jcviffcncu gcjjcn cingcpflaiijt, bic bcutfdic« ©elb genannt tuevben.
11. 9lllc« ©utc unb $cttc itn Banbe bnben bie Deutfdicn fuv fid) jufam-nicngcvnfft, unb bie ©laDfii juv Mvmutli bevabg-fur.ttct ic. mit ©tcuevn belnben bei ©eite gcfeBt (odstavili) bifdjntnt bur.ii bie SflnDtrci (Wi:cd)tfd)oft z robstvom) fidj iclbft Derniditenb.
12. Dic ftfageiieber bc* flobenifdjeu Didjter« Preširen iiber bie Ijocbrnutljige fierrfdjaft bev ©rutfdjen im Slabenlanbe, meldje« fiiv bie 8looenen fnum mcljr ein ©rnb iibrig [jot, merben angeftimnit unb merben bic Dcutfdien oom iDlarfc ber ŽloBcncn fe!t gciuorbcncii 3ccfen, nbg vunb tc SHuttge! unb iibereffene ©clfcn genannt, unb mit cinem unbnnfboren ©oljne berglidjen, bev feinent nlten 55atev, Don bem er 'sjlllc* Ijnbc, mit SSeradjtung eine ©diiifJM magevcv ©uppe, ftoft (Možnika) Dor bie Il)ure ftcllt.
3n biefcu ©tellcn fomol)! iu cinjclncn nI« itn 3ufnmmcnl)nngc mit bem ganjen ^rtifel ift bev gtbiite fia|, bie Cjvbittcvung unb bic S.<crod)tung be« 93erfnffer« gegen bie Dcutfdjcn unDrrfenubar unb ba ber Serfnffer ben SBcg ber ftuubgcbung jciiicv ben Deutfdicn grbalfigcn fficfiitniingcu burd) ba« au«id)Iicffenb ober bod) jum gvofiicn Ibcile nur Don SloDncn gelefene Slntt „Slovenski Narod" gctcnljlt Ijnt, }o ift molji mit ©runb niijuiielinien, bafi cv ieinc ©efinnungen gegen bie Deutfdjen, lucldic cr in ollcn ©tiinbcn (©utMjcivn, 93i'tvgcv. SMilitfl« unb ©ciftlidjfcit) angreift, aud) Den 1'cfcrn biefe« ^latti« cin^ufloffcn, unb blrfe baljer ju geinbfcligfiittn gegen bl< Dcutfdjrn ju Derleitcn, unb fo bic ftluft jiuifdjen bciben 9tationen nur uod) ju crmcitern fudjt.
SKcnn ber SJerfaffer fid) aud) auf l)iftovii"d)c Dntcu, biefe mbgeu nun vidjtig obev unvidjtig fcin, beruft, fo be|d)iiititit cv fid) uid)t nllein mit bev S*crgnngenl)eit, fonbern ftcllt bicie in bie ©tgentuart, inbcjn cr beljanptct, bnfi bie ©laocn Don ben Deutfdjen bi« jum lieutigcn Sage, ba« ju leiben Ijobcii, lua« fie Dor 1000 3af)ren ju leiben batten.
Derlei offcnbnrc Ucbertrcibungcn unb Uniunbrljcitcn fonnen bci minber ge-bilocteu Befern bc« 18lottce> um fo letajtet Singang finbcti, °W bei fcljr Diclen ba«
Sertrauen auf bit gefej)liđ) au*gefprodjcue oollc ©leidjbacttigung allcr 9r>tifRCH nod) niđjt fefte 28urjcln gefatit liaben biufte, bnlicr bit DoriU'bracut.n ihntnidjen gan; gecignet crfdjeinen, in ibncii ben Sleib unb .s>afe gcgcu bie uermeintlidji bcoorjngtrn Dcu'tfdjen tjcruorjunifcn uub ju ftciubftligfeittN pjrgrn Icpterc )nuernnlejfini, nm« bet »bficrjt be« Šitfoffni MmMMaI feruc gcblicbcn frin fami.
ffienn am Sdjlufle MeM Httiffll nad) Vlufjaljlung ber ©raiijnmfciten bcr Deutfdjeu unb bcr l'eibcn bcr Slaven ba* batin BorgcbrocoN a!« ciuc Cntrjrgnung auf ben im iinibadjcr Šagblatte uom 11 September 1808 Wr. 33 crid)icncncn 9lr-tifel mit ber Sluffdjrift „$ie gcrfc bc« grcmbcn" barjuftcibn gcfudit mirb, fo fann ber Umftanb, bafi bcr ineriminirte Mrlifel prouocirt tuurbe, ben Aljatbeftaub be? Sficrgclicn« grgrti bie offcntlidic ittuljc uiiu Đrbnung §. 302 St. ®. indjt nufljrben, benn cincrfčit« ift bcr »rtiftl Rr.23 btl Baibatb« toflblotte« objtftiu gcljaltrn, unb untcrjicl)t cine Wummcr bcr Novice, luurin Dic bciitidicu Oefkrrcidjer al« gumbe bargeftellt morben jcin follcn, ciucr bic flaoijdjc ftationalitot fcitusmeg* ucrlcUrnbcn Jtritif, luddjc nur ben »otrourf bcr UntttbrMung bcr Slamu oon Sate ber Dcut-fdjen 'nbjuiualjtn unb bagegtu )u itigen fudit, bafi bcutfebf ftultur Don ffrain nlAl nbgefpcrrt lucibcu foniic. anbercrftitl ob r ubofdjrcitet ber iiicrimiuutc Mrtifcl be* „Slovenski Narod'' bic ©ranjen ciucr blotien golemi! (jefltn bie „'^erfe bc? jjttnt'
ben" im Soibadjer SogMattt bel ffititen.
SBabrcnb mic fdjon bemerft bic „Jverfc bt| greutbtn" im Ingblattc bcibcu 9intionalitatcn gcgcniiber uerfblinlid) gthnltcn ift, uub nlhiifoll* nur einc (Siitgegnuug ber Novice Ijeiuor.uirufcn gceignet crfdjien. bat bcr iloucuifdjr PJrtifel „Tujčeva peta' ficb nidit auf einc SBicberbgung bc« iagblottc« bcfdjmntf fonbern bic Deutfdicn im Slllgemcincn unter idjmdtjlidjru '?lniuurfcn bcr ©rnufomfeit unb \*>bfud)t ongefltiffen, unb fie ali llnterbrucfcr bcr SlnUcn banv ftcllt, aber aud) bcr letite fogcimnute pole-mifijc Sljeil bc« incrimiuirtcii Vlrtifcl« ift aufrcijcnbcr Notur, ba bic ^olciuif nidjt qcgrn bal Sagbiatt allein, fonbern im Vlllgcmcincu gffltn bic Deutfdicn mic bcr JHebaftcur fclbft' jugibt geridjtet ift, unb in bleftttl Sbcilc bic im ttingange bc? Vir-tifel« gegen bic Dcutjdjčn gcfdjlcubcrtcn Sdjmdljungcn imcbcrljolt merben.
Der ineriminirte 9litifcl entbdlt bemnad) OUerbinnl ben ibolbcitiinb be? ajergeljen« §. 302 St. ©. uub ti mupte bnljcr in biefeni Spunftt ber iBtrufung bcr f. f. <stoat«oniunlt|d)oft Statt argebeu unb bal crftridjlerlidjc llrtljcil ahgcdiib.it merben.
Da jebod) bcr fllebnfleur Pluton Tomšič ben ^crfafjer blffel fcrtiftll anju-gtbtn Ueriucigcrtc. unb beibe Vlngcflagtcu bcl)auptcn, benfclbcu gar nid)t gelefen 1U liaben, cin Stroell bil OStgtntbtill nid)t botbnnbtn, fo muften beibc iSngtflagt« bicfe«' S.?ergel)en« uid)t fdjUlbifl eifaunt unb in bicf.m 'pMiiiftc ba* cr|iiid)terlid)c Ur tl)cil bcftdt'iget merben.
23ei bcm norljaiibencu lljatbcftanbe cine* ^crgelieii* niufitc aber lUiiton Tomšič ni« Sltbaftcur lOcgtn si<ci'und)li'iffigung pflidjimnffigcr Dbforat b<\ beicu 9lti-luenbuug bcr ineriminirte flitiM uidjt aiifgciionuucu ludvc, nad) ?lrt. III. 1. 4. 6. be« @cfc)3c« uom 15. tOftob« L868 S, 142 U.'iurtljcilt unb bic Strofe bei bcm
SMonatl erfd)ioercnbec unb mllbtrnbtt Umft&nbt nuf 50 fl. tbeiitutO i<» log« Sln-eii ncbft ftautionltitriuft pr. 00 fl. §, 35 uub bem SBerbotb« ber ffieitttbtrbrtituiifl jj, .30 ^refigcfcjs banu Itofttnetfafl crfauut lotrbtn,
?iid)t minber mufitc gemafi §. 89 ^rciigcfcji iiber flutrag bcr Stant*nniunlt fdjaft bie kicroffcntlid)ung bc0(i"ifcuntniffc* augcorbiict merben.
©raj om 24. gcbrunv 1869. L. S.
L. S.
SR u 11 e r m/p. Jur bic ;Hid)tigfeit ber ^Ibidnift. 2 di u U.
8. 5378.
^ui yiatiieu Si. ilJinjcftilt bc^ ,Vtai|cii<!
Uebtr bic ^cnifuiig btl Pluton Tomšič gtfltn ba« 11 rtc* 1 bes f. f. Ober-lnnbc*gericbtc« in ©ra\ uom 24. ftebumr 180i» .i. 2404, luoMird) mit iltcilmeifcr ?lbdnb'crung be« llrteilc* bc« f. t. Mici«;icrid)tee- liilli 20. ^duucu iHOJi 3- 9384
crfauut rourbt.
I. Dcr in bcr Utriobifdjtn ©rilrffrljrifl „Slovenski narod'' Sir. 73 D. 22» Septb. 1808 unter bcr Vliifidjriit.,Tujčeva peta" aligcbruttc Vlrtifcl etitbnltc bcu ihat-
Leftm^ be« $erge&cn« gegen bic ofrentlidje !Rul>e uub Crbnung §. 302 Sit. ©. unb roerbe bie lueitcre $ctbrcitung biefer 'i'fummcr nerboteu.
U. Muton Tom>ič uernntioortlidjer JHebaftcur unb v>eiau«gcbcr uub (ibuarb ,I.iiim( al« Drucfer feicn be« gcbad)tcn ^ergebcii« nid)t |d)ulbig, unb lueroen oom biefifalligeu ftoftenerfa^e lo«gejnIt.
III Dageijen ftl Slntou Tomiič bcr Uebeitretnng ber )BrtHO(bUffignng piiiditindiiigcr Dbforgt vm Dlufinerffnmfcit Brtiftl III. brlVtft|rl oom 15. Cftobcr 1808 8tr. 142 ?lb|nft 1. 4. 5 fdjulbig, unb locrbc oicfcnucgcn ju einer ©elbl'trnfe uou fiinfjifl ©iilben, eOciitucll deljn lage Slrreft, juni (inution«Oerlufte ton 60 fl, unb j u m Srfaj)t ber 'oiefifdlligcn Strafprojrp unb aiufADigtn 2trafuolljng«foftcii Der-urtcilt.
IV. 01 fei bicjee- ISrfcnntuin burdj Drucf )U Ueroffcntlidjcu unb c« lja6e btef nuf itoften bc? SJtrnrteilten brci tagt und) JHedjtc-frajt bc*felben auf ber erflen 3tit« bc« „Slovenski Narod" 311 gcfdjcrjcn, lint ber f. f. Tberftc ©eridjt«l)of ba-J Urteil be? r. f. Obcrlnnbc*o,crid)t'r« in («roj uom 34, Brbr. 186i» 3- 2404 nu« ben ©runbcn beffdbeii ju beftdtigcn bcfunben.
?i>ouou bal f. f. Rrtllgtricbt in (Jolge \)ol)ti\ obcritndjtcrlidjeii Grlaffc* uom 21. ?lpril 1860 8. 4loti unter Stucfiajlufi ber mit Vcrid)t uom 23. SRftrj 1869 3, 2502 OOrgtltgttll Vlftcu •/. jur luciteicu s^crfiigung iu -fteitutniH gcfe|)t luirb. ©raj nm 4. sJJlni 1869.
8 a 11 c r m o n n m/p.
Stalil f. f. Utrciutcu Cbcrlnnbe«gerid)te. ii Mer m/j).
gur bie Stidjtififcit bcr ?lbfdjrift i L. S. Sdjub
'//nI; L
in Vevče.
Slovanska osoda je , da naši nasprotniki, literim se no zdi nobeno orožje sramotno, vse dogodke med nami, kar jih ni njim po volji, njim na slavo preobračajo, večajo, lažnjivo sukajo, a ćo st> naši glasovi temu protive, potlej nam očitajo, da mi lažemo, hudodelski resnico kriveč. Tako se je vselej godilo; tako je bilo po .lužici lani; tako je zopet letos, in vrh naj-nesramnejših laži, najostudnejšega obrekovanja, dosegel je, kakor do zdaj ie vselej, zopet ljubljanski „Tagblatt". Slovanski značaj sploh ni sposoben, bojevati se z orožjem hrezozirne sile, smrdljive laži in krivičnega zasuka-vanja, dokler se ne izneveri svoji narodnosti; s takim orožjem se bore samo naši nasprotniki, posebno odpadniki.
Le so zdaj v naši zemlji godi mnogo, česar nam poprejšnja zgodovina ne pripoveduje, kdo je tega največ kriv V Odgovor ni težak. Nasprotna stranka z Dežmatiom na čelu, ter potem tudi vlada sama. To izrekamo brez bojazni, da l>i nam kdo laž očital. Dcžman vedno kriči, dela in piše, da je vsa kranjska dežela taka, kakoršna je nemškutarska Ljubljana ter še nekoliko odpadnih gDJezd po Kranjskem , in njegovi poganjiči prise-zajo na njegove besede. Kako ne bi V Saj njemu je znana dežela od konca do kraja, znan praktični Kranjec I Tem so torej no čudimo, ali čuditi se je vladi, da se tudi ona daje tako slepiti! Posebno „Taghlatt", neinškutarje v. brezozirnimi lažmi, sofismi in denunciranjem ščuje na Slovence, piha iskro narodnega prepira, kuri in drva nosi, a kader plamen švigne, ta čisti svetnik resnice na vse grlo zakriči s strehe svojega ,,'i'agblatta": to je zmajeva setev narodnih laži ; to je prokleti zob, kterega so v ljudstvo zasadili strupeni taborjil Dežurna je s svojimi tovariši in hlapci ljubljanske glupe za-pečkarje tako preslepil, da ako tudi med njimi uekteri ne znajo nemški niti pisati niti govoriti , vendar mislijo, da so mleko vlekli iz prsi velikanske Grmauije, ter ln;bot in pest kažejo svojemu narodu, od kterega imajo vse, kar imajo: kri v žilah, meso na vilicah iu srajco na telesu, in se družijo z
Kii (lan v »llovenski HiNfriei.
(Iz lastne skušnje.)
Pretekel je čas slovesnosti v Slovenski Bistrici, pa ni bilo treba niti eskadrona husarjev, da se ohrani red. niti 100 kmečkih fantov iz okolice, da varujejo ondotne narodnjake. 30. majnik je zbežal k svojim prednikom, zastav ni več videti in potujejo zopet v Maribor, kjer so se izposodilo, sme-rečje se izgublja s hiš. krčme se snažijo, marsikleri si mane otekle lase, jaz pa se vprašam, kakor Freširnova nezakonska mati : „Kaj pa je tebe treba bilo" pri nemškutarskem shodu v Slovenski Bistrici? Ali me je treba bilo ali ne, pri shodu in obedu sem bil, sem jedel in pil, kolikor se mi je ravno dalo in zdaj ko sem se vrnol domu, blagovoljnim bralcem, popišem celo to slovesnost:
Kakor jo pri tacih veselicah že od nekdaj, zlasti pa, odkar taboru-jejo Slovenci, hvalevredna navada, pripeljal nas je lilapon za pol cone na postajo Pragarsko, kjer nas je čakalo 30—35 voz. da nas spravijo V Slovensko Bistrico. Bilo nas je iz Gradca, Maribora in Celja. Sprejema posebnega na Pragerskem ni bilo, pa saj bi bilo tudi odveč, človek se kmalo naveliča. Od ondot smo so peljali po cesti, polni slovenskega prahu in smo v Slovenski Bistrici pri tako imenovani „šrangi" p:iskakali ra: voz. Hvaležni smo še sedaj, da nas nikjer niso nadlegovali s slavoloki ali pa celo s pozdravi, čemu pa tudi kaj tacega, ustavoljubnemu jo sam po sebi odprt celi svet. — Prva postaja za pešce je bil bližnji log, v kterem je gostoljuben krčmar za dober denar na prodaj imel celi sod piva. Kdor ga je hotel piti, ga je moral dobiti in plačati. Sicer pa se ondi ni pripetilo nič posebnega, tudi smo bili prav dobre volje, ker kmetje še niso tako ustavoljubni, da hi se mešali med nas in tako smo bili res prav „entre nous." Pa kakor je rekel Kranjec, ko jo Francoza zibal, da vsaka reč le en čas trpi, tako tudi pivo in naša potrpežljivost — pardon, naše brepenjenje po Slov. Bistiici. Pustili smo log in šli v mesto, ki prav lepo leži v krasni dolinici, in je bilo okinčnno ssvakoja-kirai zastavami, smerečjem, drevesci in mendu 3 napisi.   Videlo se je, da so
si SI. Bistričatli veliko truda prizadeli in mnogo novcev porabili, da vredno sprejinčj, svoje politične zaveznike. Nemških zastav in sicer odličnih sem naštel 10, drugo so bile manjše: avstrijske, bavarsko, štajerske i. t. d. Kaj pa pomenja zastava modro-belo-zelena, nisem zvedel, dasiravno je bilo tacih tudi nekaj. Do 1. popoldne se je vsak dolgočasil, kakor mu volja. Ob eni pa se je vso zbralo v jahališči na obed. Da nisem preobširen, ne bom opisoval mize in pojedino, marveč glavno reč, govore in govornike. — Slovesnost je bila mod družim namenjena, zediniti in potolažiti Xenu;e iu Slovence med seboj. Jako osupnilo me je tedaj , ko se posedemo in se okolo ozrem, pa ne vidim nikjer Slpvenoev, k večemu čo se vzame v račun 10—15 kmetov. Prvi govornik je bil Bistriški župan. Pozdravlja goste v imenu mesta in izrazi svoje veselje, da jo prišla talca množica skupaj. Meni se ta množica ni zdela tako silna. Stol sem jih iu našel, da je bilo takih 350. Sploh pa le malo vem kaj je hotel mož povedati. Samo to veni, da je nn zadnje pantomimično pokazal, da on gre in pride — Brundstiitter. Ta mož, kakor je majhen, vendar veliko o sebi misli; to kaže ves njegov govor, ki mu jako moško — rekel bi prevzetno gre od rok. Možu so vidi, da se čuti avtoriteto in da. kar pove modrost njegovih ust, jo kakor pribito. Govor se je sukal o tistavoljubnosti, svobodi in o zedinjeni Sloveniji. Sploh pa je bila pri vseh govornikih vsaka druga ali tretja beseda: ustava, ustavoljubno.it. visoka omika, in svoboda, tako da ni čuda , da gospodje vso te reči sami sebi verjenio. Slovenci, so so večidel le imenovali „dio klerikalen" ali pa „unsere gegner." Da smo narodni. se ni pripo/.uavalo. Govori pa so bili skozi in skozi slabi, brez dokazov, nobena misel dosledno razpeljana. Priljubljene fraze iz lagespošte so plavale, kakor spomladi ledene plošč po rekah — po motnih govorih in govorniki so se lovili po teh plošah, da so srečno dospeli onkraj — govora, kterega so uekteri, mimogrede opomnim, se dosti dobro brali. Gospod Seidl. se jo predstavil svojim volićem, kterih ni bilo, in jih prosil odpuščanja, ka ni utegnil se pripraviti, da hi svojo politično mnenje razodel. Po tom takem bo gospod Seidl v deželnem zboru , ko ne bo mogoče so tri tedne kakor sedaj pripravljati, večkrat rekel „noii paratus."   Volilci   pa   naj   si   zapišejo    za   uho,   da   se   mora gospod
SV
Nemci a še mnogo hujšimi nemškutarji, ki se ne boje javno izreći, da na Kranjskem poprej ne bode miru , dokler ni konec zadnjega Slovenca.
Da, tako so po dogodbah na Janjcem in v Vevčam govorili Nemci iu nemškutarji. Te besede smo slišali, ker so bile zato govorjene, d., imo jih morali slišati! In ti ljudje, oskrunjeni z lažjo in obrekovanjem, itmejo po novinah vse Avstrije trobiti, da so apostoli resnice, apostoli miru in sprave! Ta neutrudno delavna, vedno podkopujoča peščica nemških innetn-škutarskih trakov širi razpoklino med slovenskim in nasprotnim prebivalstvom naše zemlje, a potem divja in cvili, ako jo udarijo besede njenega nemškega prigovora: kdor burjo seje, vihar žanje.
Ni slovanskega lista v Avstriji, kteri je zakrivil deseti del tega, kar ljubljanski „Tagblatt", a vendar kako se je godilo ter se še godi slovanskim novinam V in kdaj se je na „Tagblatt1, ozrl kak paragrat kazenskega zakonika, pod čegar obrambo ščujc in ogenj neti ? Kdaj se je bilo pred sodbo odgovarjati kteremu lažnjivemu dopisniku, ki po nemških novinah črni Slovence, pali razdražene strasti z nesramnim obrekovanjem? Mi to pišemo, da se zve resnica, a no kakor bi hoteli ovaditi (denuncirati) nemškutarje, kajti ovado prepuščamo njim, preslavnim mojstrom tega policijskega dela, njim, ki se sami po „Tagblattu" hvalijo, da so ovadili tisti broj „.Ilirija s puso," kteri se jo na kalškem taborji mirno prodajal in še le le dni po Dežmanovem ukazu kontisciral, najbrže z roko slavnega, iz Ljubljane v Trst poslanega policijskega komisarja Videa. In ta četa, vendar okoli sebe otopijo z rokama in nogama, ako jej kdo v oči vrže zvezo s policijo!
Kak hrup so ti strupenjaki po vsem svetu zagnali o poslednji praski na Janjčem in v Vevčem ! Poklicali so v Ljubljano celo Palfijeve konjike, kteri so z roko na sablji straboma prestopili kranjsko mejo, kakor sami pripovedujejo, ter vedno čakali, od kod nanje plane črna vojska. A ko so videli, da je vsa dežela mirna, spogledali so se in vprašali: teremtete, kje je Švaba V Preprosti sinovi ogorsko zemljo so namreč menili, da so poklicani na Švabe, a no Švabom na pomoč, Uazkričalo so jo po vseh dunajskih novinah: Nemci so na Kranjskem v veliki nevarnosti! A vendar mirnim tujcem, kterih je obilo med nami, še nikoli nobeden ni nič prizadel. Mahoma so laži vsake vrsto letele od vstoka do zapadu, od juga do severja po cesarstvu ; točile so se ter med točilom rastle, kakor snežni plazovi, da se je po Trstu celo govorilo o velicem boji v ljubljanskem mestu , v kterem jo pobitih do 200 ljudi. Preplašeni Trst je brzojavno vprašal, ali jo res, in zvedel, da je vse bosa laž. Dunajske novine so sem ter tam teptale, kakor bi imelo pod nogama razbeljeno železo.
Nemci in nemškutarji so po Ljubljani raztrosili, da so kmetje v Litiji razbili pisarnice; da so v Novem mestu planili na nemškutarje; da se okrog Planine zbirajo v ogromnih četah, ktere vse merijo na Ljubljano — in pokazalo so je, da je tudi vse to sama laž I
A kaj je vendar zbudilo ves ta hrup? S kratkimi besedami to: šlo je 23. maja 05 neinškutarjev (turnarjev in družili, celo babe vmes) z bobni in tumarsko zastavo na Janjce, kamor so jim z bobni in zastavo iti ves teden odsvetovali ondukajšnji župani, duhovniki, prosti ljudje in tudi s kmečko roko pisani, po hišah iu drevji prilepljeni listki ; brez politično do-monstracije jim ni branil nikdo iti, kamor jim je koli drago. Vladi je bilo znano vse to, a vendar se ni gonila. Metistofeljski „Tagblatt" nedolžno vpraša, zakaj niso kmetov pomirile nobene slovenske novine, ako so vedele, kaj turnarjev čaka V Ko bi mi bolje ne poznali svojih nasprotnikov in slovenskega političnega položja! Nemškutarji bi bili ovadili, ter na zatožno klop vlekli vsake slovenske novine, ktere bi o tom bilo kolikoj zinile, rekoč, da jim je bilo že poprej vse znano, da so med narodom imele morda celo svoje ščuvaje, ter da so samo na videz po hinavski svarile žo poleni, ko je
Konrad Seidl pripravljati prodno ve — svoje politično prepričanje. Nam je prav! — Govorili so pri obedu še Hammer - Purgstall, profesor Marek, Leitmeier in še drugi z večo ali manjšo srečo. „Hoch-'' klicev je bilo mnogo, pa nadejali smo se večega navdušenja, vse je bilo nekako mlačno, skoro polovica pri obedu zbranih je vedno le sedela in premišljevala, kako bi se za plačana 2. gold. s tem kar miza ponuja bolj okoristila, nego s suhoparnimi govori, ktere že vsak na pamet ve. Gospod Marek je neki profesor v Celji. To je prav verjetno, kajti govor je bil odmerjen za (lijako v prvem razredu. Rekel je, da Slovencem ne da in ne privošči ničesar, dokler nemajo take kulture, kakoršno Nemci. Gospodu profesorju hi pa mi rekli, da kdor se s kulturo b a h a, jo sam veliko nima. Gospod Leitmeier je govoril slovenski, pa prav nepotrebno, prvič ker ni ni <ogar prepričal, drugič ker se jo Gradčanom in Mariborčanom skoro zdehalo pri njegovih govorih, in tretjič, ker Slovencev ni bilo , ki bi bili prišli njega poslušat. Govorniki so bili vsi edini v tem , da se Slovenci ne smrtjo združiti in da naj bode Štajerska še vedno tako zelena kakor je bila. pa lepa in bogata. Rekli so, da Štajerski deželi ni enake. Pripoznavamo, pa spo •mnju nas to na moža, ki je rekel „pod mojim klobukom mi ga ni para.' Da bi se slovenski jezik vpeljal v šole in urednije, gospodom ni po volji, ampak rekli so, da ker smo že 1000 let tako skupaj, naj pa šo tako ostanemo, scilicot, naj se do dobrega ponemškutarimo. Klerikalci in pa konkor dat sta bila vmes „Priigelbnbe" govornikom in poslušalcem, in celo spodnje Ntajarsko tako grozovito popisano, kakor bi bil za vsacim grmom samostan poln uun, menihov in bi že kmetje hodili v duhovniški opravi in kakor bi se od samih paternoštrov voč solnce no videlo. — Po govorih o „raztrgatvi" Stajarske je godba igrala „Naproj" iu potem znano Bhoch vom Dachstoin." v znamenje ravnopravnosti.
Tako se je srečno dokončal obed, kterega se je udeležilo 350—3G0 oseh, raznih stanov. Okolo 4 popoldne zapusti večina soparno jabališče, da Sl malo oddahne in se vredno pripravi za ljudski shod.
(Daljo prihod.)
bilo vse dogovorjeno z debelimi kmečkimi pestmi. Ako bi se bil kak Slovenec drznil osobno iti pred Janjškeiu dogodkom tešit in mirit ljudstvo, sedel bi na Zabjaku zdaj in morda cele mesece, predno bi se zvedola resnica, češ da jc ščuval in prigovarjal. Izglede imamo iz lanske dogodbe pri Jezicah. - Na Janjčem so kmetje po hlačah natepli nemškutarje — samo oden je bil po naključji nekaj malega na glavo ranjen, a no hudo udarjen, kakor trobi „Tagblatt" in njegova čreda, kajti liudje, kteri so Mahrovega sina videli vsak dan po dogodku na Janjčem, pripovedujejo, da mu ni bilo nič, da šo celo ni hotel ležati itd. Oe tudi so bili turnarji oroženi z revolverji, ker drugače bi jih na Janjčem ne bil mogel Laiblin svariti, naj uc streljajo, ne bil mogel na kolodvoru neki srdit Nemec z Janjčoga pribežavšoga nemškutarje vprašati, zakaj niso streljali, ne hi mogli turnarji sami pripovedovati, da so revolverje res imeli: vendar so jim kmetje vzeli zastavo, zapodili jih s hriba, drevili do Vevčoga. Tukaj okoli njih, okoli častnikov tor okoli tur-narskih tovarišev in tovari.šic, pozneje semkaj iz Ljubljane prišedšib, stopi mnogo breaorožnegfl ljudstva, na ktero Avstrijski častniki, junaški branitelji cesarstva, plemeniti kavalirji po viteški vzdignejo gole sablje in brezoroženi (?) turnarji palice z debelimi svinčenimi kroglami, a to ne poprej, nego ko so za trdno zvedeli, da je žo blizo iz Ljubljano v pomoč poklicana žandarmarija. V tem vrteži naši inteligentni častniki — vočna slava jim! — junaški posekajo, noki žandar v srce zahode in turnarji že mrtvega s svinčenimi kroglami svojih palic po glavi nabijajo nevarnega mladeniča, kteri ni imel nič orožja, ter ni razsajal, ni psoval, ni napadal neinškutarjev, ni tepel turnarjov na Janjčem, kakor se je lagalo, kajti v nedeljo ob '/,9 mi še bil dopoldne je v Ljubljani v Prmctovi gostilnici. Potem nemškutarji in nomškutarice — smotana ljubljansko inteligencije — s častniki Iluvnovcga iu domačega polka, ter s podpornimi žandarji vred z mrtvim Jak. ltodetom in šestimi v Vevčem nagloma polovijenimi kmeti na sredi, odrinejo na Ljubljano, ter od Fužin proti mestu kakor nesmrtni heroji sto-pujo po taktu vesele turške muzike. Kes veličasten prizor, kteremu je sijajno lice samo nekoliko pokadil prozajični dim originalnega kresa, ki so mu ga z ajdovieo in starimi črevlji na Mostih kmetje zakurili.
Torej zaradi 05 neinškutarjev, njihovih kavalirskih ter drugih prijateljev in prijateljic je vznemirjena vsa kranjska dežela? zarad tega seje toliko laži raztrosilo po svetu? Zarad 05 neinškutarjev je brezorožen človek ubit in so v deželo pridirjali skokonogi konjiki, ter slišati je bilo, da še priteče tudi cel polk „Deutschineister ?" Zaradi njih jo zaprtih toliko kmetov, da jim je žo premalo prostora ? Zaradi njih so je ljubljanska mestna gosposka v skrivni soji razgovarjala, ali se Ljubljana vrže v izredno stanje ali ne? Zaradi njih jo deželna vlada prepovedala nositi svotinje vižmar-skega taborja? Zaradi njih junaški vitezi, plemeniti častniki, 23. maja zvečer v Ljubljani med čitalnico in kazino kmečkega mladeniča krvavo ranijo, roko mu presekajo ino v krvi ga na tla vržejo, ko so pijanega videli nesli improvizirano zastavo in slišali kričati: živi Slovenija? Zaradi njih jo Huvnov major g. Maver v. lastno visoko roko zgrabil mladega črevljarja, ter ga potegnil v kazino, slavno tevtonsko trdnjavo, ko jo ubogi mladonič rekel, da je krivično sekati pijanega človeka za to, čo vpije: živio V Zaradi njih je drugi dan ta slavni g. major šol k očetu rečenoga mladeniča, kterega so bili naposled vendar prostega izpustili iz kazino, ter priporočal, naj se nekaj časa umakne iz Ljubljane, ker se je bati, da bi ga njegovi ljudje zopet ne zgrabili? Krasen major, kteri ne more svojih ljudi ustrahovati! Tudi mi, ne samo „Tagblatt", imamo pravico zakričati : daleč smo prišli! Kajti 65 neinškutarjev sme vso deželo na glavo postavljati ; pest vojaških bra-marbov smo mirnega rokodelca zaradi njih riniti od posla in zaslužka.
Mi odločim grajamo kmete, kteri 80 surovo napadli turnarje iu nemškutarje, ker naša hramba je zakon, a ue sila, ktero bodo sodba gotovo brez milosti pokorila. Mi bridko žalujemo o teh žalostnih prigodbah, ter o njih mislimo, kakor vsi izobraženi ljudjo vsega sveta; vendar smemo vprašati ; ker so zdaj stvari med nami take, kakoršno so, ali je ljubljansko tur-narsko društvo, ktero srčno obžalujemo, da se ne sme nikjer na kmetih pokazati v društveni obliki, vladi ljubšo nego javni pokoj vsega slovon.skega naroda na Kranjskem ? Zaradi enega mnogo meuj pomenljivega, mnogo manjšega hrupa, kterega se je bilo udeležilo samo nekoliko So-kolovcev, bil je brez milosti razdražen ves južni Sokol; a zoper turnarje, ki so — vsaj posredno (mittelbar) - krivi že toliko nesreče naši deželi, ki so že dvakrat v ječo pripravili po toliko kmetov, zdaj v deželo privabili celo vojaško orožje, — vlada nima nobene besedico v ustih, nobeno moči v roci? Ali naša vlada, ki tako po očetovski pokori slovanske novine, z gledajočimi očmi noče videti nevarnosti, ktero delajo nemški dopisi in časniki, kor iz smetišča praznili babjih pripovedek v slast pobirajo gnusno tvarino svojim spisom in muho nnpihavajo v strašnega slona, ter z obrekovanjem, z lažmi in zasramovanjem, s presukavanjem resničnih činov podkopavejo in kurijo ogenj, kterega potoni gase s slamo in oljem? Toži se, da pri nas kvaro trpi obrt in trgovina. Ce je to res, ni li nemško novinarstvo tega mnogo krivo? Kdo je bil po svetu raznesel laž, da se po Ljubljani zvečer brez revolverja ne more hoditi? V zaporo in globo se obsojajo slovenski časopisi, ali vprašamo : zakaj — posebno zadnjo čase? Ali no samo zato, ker odbijajo nemške napade s takim orožjem, s kakoršnim nas mahajo nasprotniki, kteri si vendar pri tem poslu nikoli ne zaderejo nobenega trna?
Če jc res, kar se govori, da je cesarski namestnik g. Konrad pl. Evhesfeld rekel nemškutarjem: „ker sto v manjšini, torej se vedite, kakor je spodobno manjšini v deželi!" zakaj tudi no dela po teh svojih besedah. Ali „Tagblatt" ne divja od dneva do dneva huje? Ali turnarji ne govore, da mislijo skoraj iti v ljubljansko 0bližje na Vič k Ločnikarju ? In ako pojdejo, ali se ni bati zopet nove Btrašnejše nesrečo zdaj, ko jo ljudstvo tako razkačeno, če ne pojdejo pred njimi, za njimi ter na desni in levi strani z njimi vojaški bajoneti in sabljo? Mi sicer lurnarjeni nikakor ne zavidamo tega veselja, v kterem vendar ne moremo videti nobone časti. Naša dežela je ^ivenska, in vladi jo skrbeli za slovensko ljudstvo tc dežele, ne pesto-
vati, zibati in pitati turnarjev, njih tovarišev in „iahnenjungfrau", ter skuta nositi nemškutarjem na škodo in nesrečo vse dežele. Potegnite črva izza nohta, potem ne bode treba cele roke odsekavati.
Preverjeni smo, da bi so v Vevčem ljudstvo bilo dalo razkropiti brez krvolitja, kajti slišati je, da so iz temnice puščeni že vsi kmetje, kolikor jih jc bilo tam polovljenih ; a plemeniti častniki so z vlado vred hrup na tur-uarje iu nemškutarjo tako sodili, kakor bi se napadala sama vlada, kakor bi narod drl na elegantne viteze uaše nesrečne vojske, in ta brez-taktnostjo kriva smrti nesrečnega mladeniča, kajti nečemu spoštovanja vrednemu častniku, kteri se je z narodom z lepa menil, odgovarjali so od vseh krajev ljudje: vam nečcmo nič! — Zakaj se ne potrudito spoznati situvacijo, kteri hočete gospodovati?
Javni mir in rod.
Ljubljanski „Tagblatt" je imel prav, da je zagovarjal g. okrajnega glavarja Pajka, ki si je prizadeval Slovencem s svojo pajčevino na vseh krajih pot do vižmarskega tabora zagraditi. G. Pajka kot okr. glavarja dolžnost je namreč za javni mir in red skrbeti. Javni mir in red na Kranjskem in sploh na Slovenskem obstoji pa v tem, da leže na cesti, po kteri so Slovenija do ravnopravnosti narodne pelje, cele skale nemškutarskih uradnikov, doktorjev in profesorjev, ktere od želodonosnih turnarjev in brkastih oficirjev zavarovane, branijo, da Slovenija do varnega zavetja dospeti in pravic , ktere jej gredo, doseči ne more. — Ravno zdaj so nam Nemci , kot glavni skrbitelji za mir in lepi red, spet eno novo veliko skalo na cesto zavalili, zoper ktero so ne lo Slovenci in Poljaki v deželnem zboru in odboru in v sedanjem tako imenovanem državnem zboru, ampak tudi Čehi v edinem avtonomnem zastopu, ki jim je še ostal — v mestnem zboru praškem slovesen protest napravili. Da! še Nemci se mnogi nad to skalo spodtikajo in to ne le tirolski, ampak tudi drugi Nemci. Kakova je ta nova skala na cesti in kaj imamo Slovenci od nje pričakovati, se lehko že iz tega posname, da jej sta na Kranjskem med drugimi tudi g. France Lesjak in dr. Klofu-tar za čuvaja odločena, ko da bi uboga kranjska para klofut že sita ne bila.
Tako nam gospodujoči Nemci čedalje bolj za „lepi red" skrbe s tem, da nam v svoji preveliki modrosti množe skalovjo na cesti do narodne ravnopravnosti. Da ta „rcd" po tej cesti potujočim Slovencem nič kaj ne diši, in da se ga, ker v njem največi nered spoznavajo, rešiti prizadevajo — je znano. Ker pa Slovenci tistega skalovja na cesti, ki jim napofje dela, pri miru no puste in ga v stran spraviti žele, je očitno, da so grdi rogovi-leži, ki javni mir, v kterem skalovje leži, motijo in obstoječi red razdirajo. Slovenci so torej sovražnik javnega miru. In med take stekle sovražnike miru in obstoječega reda spadajo v prvo vrsto — tabori slovenski.
Zatorej ima oni list prav, da čast in hvalo poje obče spoštovanemu g. Pajku in drugim slavnim čuvajem javnega miru, ki so ljudstvu slovenskemu tabore odsvetovali, jim kolikor mogoče nasprotovali, taborske plakate s zidov trgali itd. itd. Pokazali so s tem ti slavni možje, da so pravi angelji miru in sprave. Kavno tako miroljubni so tudi vsi drugi „Tagblattovi" ljubljenci, ki se po nobeni ceni iz svojega nemškega reda premakniti ne dajo, temuč nepremakljivo kot živa skala narodu slovenskemu — na poti stoje, da do ravnopravnosti zlate dospeti ne more.
Obče spoštovanim tem slavnim miroljubom pa ravno nasprotno ravnajo ti grdi „rogovileži" slovenski, ki so tako peklensko hudobni, da skalovja na cesti pri miru ne puste, ljudstvo zoper njega „šuntajo" iu v deželi brez potrebe že toliko let zdražbe iu razprtije delajo. Brezvestni ti rogovileži so bili že lansko leto ljudstvo tako našuntali, da je bilo pri Jezici ljubljanske Ncmco preteplo. In zdaj si so ti nemirni duhovi še tabore /mislili , da v njih med surovo kmečko drhal seme strupenega sovraštva do Nemcev sejejo. Strupeno seme vižmarskega tabora je žo v osmih dneh na Jančjem in v Vevčem strupeni sad rodilo, ko so bili nedolžni ljubljanski Nemci od surovih kmetov tolovajski napadeni in nemške zastave obropane. To dela kranjski deželi sramoto pred vsem svetom. Vse te grdobije pa imajo na vesti dr. Blcivveis. dr. Gosta in drugi brezvestni rogovileži slovenski, kajti brez dvoma so lo oni surove kmete za to podšuntali in iz njih tako tolovaje in „lintverne" napravilii, ki mirnim meščanom še nedolžnega veselja pod milim nebom ne privoščijo.
Vsled tega vpije „Tagblatt" kolikor more: Dajte nam izjemni stan! dajte nam obsedni stan! dajto nam vojske , dajte nam žandarje , dajte nam policaje, dajte nam brice, da se miroljubno nemško skalovje brani in nemirni rogovileži slovenski eksemplarično kaznujejo in da se spet zlati mir in lepi red v deželo povrne. Za strupenske rogovileže slovenske, ki po taborih ljudstvo zoper toliko miroljubno nemško skalovje ščuvajo, ni nobena „zuclit-ruthe" (šiba) prevelika, nobena kazen preostra, kajti edino pravo jedro taborov je, da bi se vsi Nemci, kar jih je v deželi, pokončali ali pa iz dežele pognali.
Kar „Tagblattovič" o taborih in o uovem v vsakem obziru obžalovanja vrednem ekscesu piše , bilo bi vse res, če ne bi bilo skoro brez števila laži vmes in če bi se pravilo ljubljanskih neinškutarjev, ki se glasi: „Der Slave ist ein thier — i in deutscheu jagtrevir ; — er fliehet vvie der bas' — gehetz vom deutscheu spass" — dandenes še uresničevati moglo ali smelo. Toda peslejnarskemu pravilu temu, hvala Bogu, že klenka in deloma mu je že odklenkalo. — Kar se pa praznih sofističnih kvant, zvijač iu laži tiče, moramo pripoznati, da se jc „Laibacher Tagblatt" v poslednjem času sam sebe prekosil.
Grda, nesramna laž je, kar on kvasi, da so Slovenci v taborih ali kje drugod sklepali Nemce pokončati ali iz deželo jih pognati. - Vsak božji človek ve, da Slovenci privoščimo Nemcem vse dobro, da srčno želimo v ljubezni in prijateljstvu ž njimi živeti iu to ne le z Nemci na Nemškem, ampak tudi z onimi, ki so se v uaši slovenski deželi naselili.   Ali kakor mi
Kočevarjem in drugim Nemcen narodnega prava ne kratimo, tako si ga tudi ini kratiti no pustimo. Mi želimo Nemcem srečo in zdravja , čast in slavo ; tega pa ne trpimo, da bi nam oni pot do narodne omike, svobode in ravnopravnosti zapirali, kar velja tudi Lahom in domaćim renegatom. Da z nami ves narod slovenski, ne pa le posamezni vekači, kakor so se BTagblattarji'< neprenehoma lagali, narodno omiko, svobodo in ravnopravnost zahteva iu da želi, da bi mu se vsi tisti, ki mu so dozdaj pot pravice zapirali, vmak-nili: to je pravo jedro našega taborovanja, ne pa .pokončanje" Nemcev, kakor se strupenski .Tagblatt" strupensko laže. Mi od sebe odbijamo le tisto Nemce, kteri imajo na svoji zastavi zapisano: „Deutsch bis zurAdrial" in ki so mnenja Anastazija Zelenkoviča, da so se Slovenci dozdaj še premalo ponemčevali. Takovi Nemci, med ktere se jo žalihog tudi naš nekdaj toliko ljubljeni in čislani pesnik .prokletih grabelj" podal in njih glavar postal, kličejo narod naš na boj za življenje in smrt. Prav čudno so neki delali kmečki možje in fantje na Jančjem in v Vevčem z Dežmanom in turnarji njegovimi, toda še veliko grje delajo že leto za letom „Tagblattarji" in Ze-koviči z narodom slovenskim. Že njih petje : „Deutschland muss grbsser sem" in njih geslo: „Deutsch bis zur Adrial" kterega se marljivo drže v šoli, uradu, pri vojaščini in kjer god je mogoče, kaže, da ti „harralose stiidter" z narodom slovenskim v narodnem obziru tako ljubeznjivo ravnajo , kakor sestradani volk /. ubogoovčico, kader jo v parklje dobi. Kje za Boga svetega! so Slovenci v stanu take nasprotnike ljubeznjivo kot svoje brate objemati in ž njimi v miru in lepi slogi živeti, ko so prisiljeni neprenehoma zoper njih bojevati se, ako nečejo, da bi narod slovenski, ki si jc kljub toliko strahovitim napadom vek za vekom vsaj dozdaj življenje ohranil v sedanjem času, ki se čas svobode imenuje , pod udarci nemških liberalcev tužno poginil, kakor dobri Abel pod udarci svojega hudobnega brata Kajna. V kaj tacega, ako Bog da Slovenci nikdar privolili ne bomo, ker hočemo životi, ne umreti pod tujčevo peto. Zatorej se upiramo in se vedno upirali bodemo zoper tiste Nemce, ki hočeje v naši deželi gospodariti in na poteptani Sloveniji nemško slavo širiti, če se prav zarad tega nad nami lažnjivo dero, da vse Nemce fanatično sovražimo, da jih želimo pokončati in da smo strupeni rogovileži in peklenski sovražniki javnega miru in lepega reda. Naj se oni list ljubljanski togoti in repenči, kolikor mu drago, Slovenci se, hvalu Bogu I narodnosti svoje sploh že toliko zavedamo, da še pravim Nemcem no bodemo nikdar več dovolili pravice naše zatirati in ravnopravnost nam ovirati, koliko manj še turnarčkom ljubljanskim in njih nemškim patronom, ki hodijo demonstrativno kot nemški vitezi z nemško zastavo slovensko naše ljudstvo po deželi dražit, ki so pa, ako jim se kaj neljubega pripeti, izgovarjati hite, da se komaj štirje Nemci med njimi nahajajo.
I) opis i.
Iz Ljubljane, 1. junija [Izv. dop.j   (Trebanjska volitev.) Ne smete misliti, da so jo Konrad pl. Eibisfold morebiti iz samega rodo-Ijubja kandidaturi odpovedal, da ne bi se za g. dr. Zamika glasovi razcepili. Nepopisano rad bi bil on poslanec postal in že zdavnaj.   Pekli so mu privrženci njegovi, naj se dado v veiikem posestvu voliti, pa rekel je, da to nima nobene veljave, ako ni človek od „naroda" v zbor poslan. Tega mnenja sta tudi gosn. Jombart in dr. Jul. pl. VVurzbach, ktera bi tudi rada v zbor prišla, ali od svojih prijateljev iz velikega posestva nečeta te časti sprejeti. Za Konrada sta okrajna glavarja grof Auersperg i/. Litije in pl. Ilbnern iz Krškega imela nalogo, pri najvplivnejših volilcih poprašati, ali je kaj upanja za zmago, da ne bi so prva politična oseba v deželi tako blamirala, kakor se je njega dni grof Strassoldo v Savinski dolini proti dr. Razlagu , ker ni ne enega glasa dobil.   Odgovorila sta ta poprašana poverenika, da ne bi Konrad niti enega glasa dobil, kajti naš kmet na Kranjskem nima v nobeno kasto tako malo zaupanja, kakor ravuo v uradniško. — Viši če je uradnik, bolj jo našemu kmetu sumljiv, torej bi bil tudi Konrad gotovo propal, ako se ne bi bilo od naše strani nič agitiralo.   Rečemo tu, da je gosp. Konrad jako pametno ravnal, da se jo poprej kandidaturi odrekel, nego da bi se ;bil več kot gotovi blamaži razpostavil. V Litiji jo posebno proti dr. Zamiku nek uradnik Rutkofskv tako razgrajal, da so se mu volilci zmerom v lice smijali.   Rekli so litijski volilci: nko bi gosp. komisar Rutkofskv dr. Zamika hvalil, gotovo bi si poprej lOOkrat premislili, ali hi ga volili, ali ne; — ker ga pa g. Rutkofskv tako graja, mora biti g. dr. Zarnik gotovo izvrsten mož in mi bi ga zdaj tudi kljubu društvu „Sloveniji" volili!   To je faktuni. to sem na svoja ušesa čul!   Signore „Tagblatt", to je faktum!   Tako zaupanje vživajo pri našem ljudstvu stebri  in matadorji „konšt. društva!" To tudi učeni možje „Tagblatta" dobro vedo  in niso nobenega javnega kandidata postavili.   Ako bodo zmerom tako pri zdravi pameti ti možje zarad kandidatur  kakor so bili do zdaj, ne bodo nikdar v 16 kmečkih volilnih okrajih Kranjske kandidirali. Po Konradovem odstopit so na tihem kot svojega kandidata postavili ljublj. župana dr. Suppana, za kterega je novomeški odvetnik dr. Škedl neizmerno v Mokronoškem in Boštaujskem okraji delal. Od volilca do volilca je ves teden hodil, dr. Suppana do nebes povzdigoval in obetal, da se bo  najbolj za pravice sv. katoliške cerkve po-tezal, ako ga volijo!!   Liberaluhi „Tagblatta", kaj pravite k teniu, kaj'' Molčali hote, kakor je že vselej vaša navada, ako vam kdo z istino na rep dobro stopi.   Dr. Zamika je pa dr. Škedl tako opisoval, da je sopet tak rezultat prouzročil, kakor g. Rutkofskv v Litiji.   To so sredstva čednih-krepostnih „Tagblattovcev"!   Lepo se je v tej zadevi dr. Zarnik od njih razlikoval, kajti rekel jo v svojem govoru pred volitvijo:  „dr. Suppau, nioj protikandidat jo neki jako pošten in izvrsten mož, ali on jevrojen Nemec i* Tirol, mislim da ne bi mogel  tako dobro vaših potreb poznati, kakor j»7-ker sem Kranjec, Slovenec, in vašega jezika popolnoma zmožen,—ako pa le vendar mislite, da bi bil dr. Suppau boljši od mene, pustite me, in volit6 njega." — Ta način priporočanja in govorjenja je volilcem neizrečeno dopa-del in po končanem govoru je bila dr. Zamika zmaga že „fait accomph"