Mesto državne uprave v našem nadaljnjem socialističnem razvoju
Te dni Je svezna ljudska skup-Sčina sprejela zakon o državni npravi in zakon o zveznita uprav-nih organih. Prvi zakon vsebuje osnovna načela o položaju, funk-eijah, notranji ureditvi in med-sebojnih odnosih zveznih, repu-bliških, občinskih in okrajnih npravnih organov. Prav tako cveljavJja splošna načela za re -pubLiškc zakone o republiških upravnih organih. Drugi zakon določa organe zvezne uprave, njihove pristojnosti, delokrog, strukturo itd.
Del našega dnevnega časopisja je opisal te nkrepe za nadaljnjo organizacijsko urejevanje uprave kot nekaj bistveno riovega. Vse-bina spreietih zakonov, a poseb-no ekspoze, ki ga je eb tej pri-ložnosti imel podpredsedr.iK zvez-nega izvršnega sveta tov. Ejvard Kardelj, pa govore, da so bila s temj zakoni samo potrjena in po-drobneje izdelaiia načela o me-stu, pristojnostih, vlogi in delo-vanju naše uprave, na kateri slonijo v novih pogojih velike naloge. V soglasju s temi načeli računajo novi zakoni s potreb-nimi dopolnitvami, natančneje določajo pooblastila ter medse-bojne odnose, prav tako pa daje-jo potrebno samostojuost dolo-čenim upravnim organom.
Znano je, da so bili usmerjeni napori državne in družbenc gra-ditve T naši državi po izvedbi decentralizacije upravnih služb in ustrezajočih spremembah gle-de mesta in vloge države v na-Lem družbenem sistcma v prvi vrsti na graditev mehanizma družbenega upravljanja in samo-upravljanja. V zadnjih letih se je ta mehanizem nveljavil na vseh področjih družbenega živ-ljenja, od delavskih svetov v podjetjih do organov družbenega npravljanja v prosveti, kulturi, zdravstvu, soeialni zaščiti itd. V teh organih dcluje danes na stotine tisoeev državljanov.
Državna uprava, katere prejš-nja vloga v gospodarskem in družbenem življcnju države je bila za naše preusmcritve k gra-
diivi mehanizma socialistične demokracije spremenjena, se še ni dovolj prilagodila novim raz-meram. Zato io je bilo treba organizacijsko usposobiti in prav-no natančneje določiti njcno vlo-go in naloge v sedanjih razme-rah. To je osnovna naloga ome-njenih zakonov.
Pri nas pogosto slišimo kritike na račun napak in opustitev organov samoupravljanja. Ven-dar stvari ni mogoče rešiti samo s kritiko. Problem je namreč ta, kako te organe in delovne ljudi, ki delujejo v njih, naučiti, da bodo pravilno izkorislili pra-vice, ki jim jih daje zakon, ali kako preprečiti, da bi je po-manjkljivosti, ki jih ni malo, ne ponavljale. Razen tega ne smemo pozabiti Diti tega, da ne bi bilo pravilno pripisovati določeno po-večanje števila prestopkov, po-sebno glede družbene laslnine, predvsem večji stopnji kriminal-nosti pri nas. To ni točno. Vzro-kov je več, hkrati pa drži tudi dejstvo, da splošnodemokratska koutrola po organih družbenega upravljanja in samoupravljanja mnogo bolj uspešno odkriva ne-pravilnosti kakor katerikoli ad-ministrativiii aparat. Razen tega pa naši upravni in pravosodni organi odkrivajo prestopke danes mnogo bolj uspešno kakor prej.
II
Socialistična državna nprava lahko ima zelo važi-.o vlogo v na-daljnjem pospcševanju sociali-stične demokracije v naši državi. Da bi pa tnogla to doseči, mora biti organizaeijsko in kadrovsko pravilno postavljena ter pove-zana tako medsebojno kakor v odnosu do izvoljenih organov. Ne gre pri tein za nobeno vra-fanje državne uprave v položaj, ko bi poveljevala samoupravnim organom, teraveč samo za to, da bo stvarno sposobna bedeti nad zakonitostjo, da bi vodila ustrc-zajočo evidenco nad stvarmi in dogajanji v imenn drnžbe ter da bo nudila strokovno in drugo po-moč organam samoupravljanja tcr da bo tako zavarovala v sisle-mu samoupravljanja tisto naj-manjšo mero enotnosti principov, brez katere bi niti ne bilo siste-ma samoupravljanja. Prav tako ne gre za neko grobo podrejeva-nje nižjih upravnih organov viš-jim, kjer bi lahko »nadrejeni« upravni organ ukazoval »podre-jenemn«. Gre pa za moralno in politično odgovornost višjih apravnih organov glede kako-vosti, strokovnega napredka in enotnega delovanja niž-jih uprav-nih služb, prav tako pa tudi vseh javnih slnžb. V tem, to je v nad-zorni in organizatorski vlogi višjih erganov državne uprave, po^ebno pa v vertikalnem pove-zovanju inšpekcij vseh vrst, leži-jo solidni kriteriji in učinkovito orožje v prizadevanju za pravil-no funkcioniranje npravnega in samoupravnega mehanizma so-cialistične detnokracije.
Postavija se vprašanje: kako naprej? TemeljHO la nadaljnjo graditev tnora vsekakor ostati načelo, ki je bilo že sedaj v osnovi sociaiisticne demokracije v naši državi. To naSelo se glasi: vsakemu državljann naše državc je treba zagotoviti pravice, ki mn jih daje zakon, In nlkomnr, niti posamezniku   niti kolektivu
niti družbenemn organo aprav-Ijanja ni mogoče dovoliti, da bi samovoljtio izkoriščal pravice, ki mu pripadajo, ali da bi brez od-govornosti opravljal dela, ki mu jih je poverila skupnost.
III
Prl vsklajevanju mesta, vloge in funkcije naše državne uprave s pogoji, ki so nastali z razvojem mehanizma socialistične demo-kracije, je bilo pujno razeistiti tndi nckatera napačna pojmova-nja v zvezi z nadaljnjo graditvijo in vlogo naše državne uprave. Navedel bom samo vprašanje tako Lmenovanegz vertikalnega povezovanja upravnih organov, ker je posebno zanimivo. Glede tega vprašanja je bilo mogoče slišati v naši javnosti še do ne-davna različna mišljenja in tol-mačenja. Nekateri so zastopali stališče, da bi vsaka odgovornost nižjih organov viš.iim rušila samoupravnost organov sarao-upravc, v katere pristojnost spada določeni upravnl aparat, ker naj bi to dozdevno pomcnilo odtegovanje upravc izpod oblasti ljudskib odborov ali republiških izvršnih svetov. Drugi pa so bili zouct mnenja, da je potrebno ccntralizirati vodstvo na podrof-ju državne uprave, ker so pri tera pričakovali, da bi lahko z »utesnjevanjeme hilrejc in laže preprečili določene pojave ne-zakonitosti in družbene nedisci-pline izvoljenih organov družbe-nega upravljanja.
Toda tako prvo kakor drugo stališčc se odbija od naše stvar-nosti, od bistva našega družbe-nega sistema in od perspektive nadaljnjega socialističnega raz-voja. Če bi šli po prvi poti, bl to pomenilo odpreti vrata naj-različnejšim težnjam lokalistič-nega samozadovoljstva, v katere-ga senci skoraj ni mogoče videti dlje od ozkih lastnib interesov. Druga pot pa bi pomenila vrni-tev na staro ter ohrabritev biro-kratskih teženj, ki težijo za tem, da z upraVnim ukazovanjem na-domcstijo mehanizem socialistič-nega samo\ipravljanja. Bazum-ljivo je, da bi Iahko tako prvo kakor drugo prizadelo nadaljnji graditvi socialistitne dcmokraci-je v naši državi veliko škodo. Zato izhaja zakon iz principa, da mora imeti državna uprava do-ločeno samostojnosl, da ji je treba omogočiti polno inicialiv-nost v okviru zakonskih poobla-stil, razmejiti prislojnosti, na-tančneje določiti razmcrje do političnih izvrSnih organov, prav tako pa tudi medsebojno. Verti-kalna povezanost naj bo sarao strokovna. To pomeni, da imajo »višji« upravni organi do »niž.jih« vpliv le glede strukture in stro-kovnosti aparata ter gledc zago-tovilve enotnosti funkcioniranja, posebno na inšpekeijskem pod-ročju.
IV
V tem sklopu moramo gledatl tudi na našo  okrajno  in  občin-
sko npravo. Od učinkovitosti ta aprave bo v znatni mcri odvisno, ¦ kakšnim tempom nam ba aspelo odpraviti sedanie slabostl In pomanjkljivosti v našera si-stemn. Pomanjkljivosti pa nl malo, kljub resnim aspehom, kl smo jih doscgli. Ne gre samo z» številčne šibkosti in organizacij-ske neurejenosti aparata mno-gih ljudskih odborov, posebno občinskih, nezadostno jasnost glede pristojnosti in nalog posa-tneznih organov. Tn najdemo tudi razne pojave omejevanj« samostojnosti upravnega aparats po lokalnih samoupravnih orga-nih in nepravilnega vmešavanja v zakonite npravne postopke. Tam, kjer se dopnšča tako sta-nje, razumljivo ni mogoče veliks govoriti o inicativnosti uprav-nih organov, napak pa bo verjet-no več kakor tam, kjer uprava ni samo tehnični privesek Ijud-skega odbora. Upravni organl sicer ne morejo in tudi ni po-trebno, da bi vodili neka! šno svojo politiko. Potrebno pa je medtem, da gledajo na problemo politično, ne »zko prakticislično in tehnokratsko, s polnim ob-čutkom osebne odgovornosti.
Zakon o državni upravi je rešil v načelu prav ta-ko to problema-tiko. Podrobneje jo bo obdelal zakon o republiški in lokalnl državni upravl ter drugi pred-pisi, ki bodo kmalu sledili.
TONE   SKALAR