St. 37(2091) Leto XL Novo mesto, četrtek, 14. septembra 1989 Cena: 8.000 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 -1 * EBfall-Uimj IU g; BojtinijjTTfli EEE2E33 * s DOLENJSKI LIST CijBMMUlKU Jskra enovita duJ'ian.uaria 1990 jrlet''a: Teh dveh aktov niso odDrav„e ('e'av;ci v tozdu Elementi za ra takšen*?' Ker pa 50 ugotovilt. da bina^l ld referenduma ni kriva vse-stareWnnJenih aktov- 50 konec avgu, sprejprn “dum ponovili. Tokrat so se za itrtov *"tudi v vanjemk-i Podarjajo, da s preobliko- ■p Pa takratSe7aP»eSemb lotlh & PreJ-žal od' prodajali pa po 000 din bruto — neto. Jabolka drugemu kakovostnega razreda zlati delišes in jonata bodo odkupovali po 5.000 din, Prodajali pa po 9.000 din. Krompir bodo 7 /wf0Va*’ P° 5-000 din in prodajali po 'AW din, čebulo po 2.600 oz. 5.000 din, po 7.800 oz. 13.000 din, zelje pa po zazr d'n oz' -*000 din. Ozimnico vbodo eeli prodajati v svoji hladilnici v Žado-V1"ku 18. septembra. ene grozdja še niso določili, vendar o v skladu z ostalimi plačevali kilo 8 •drLP° 15 000 do 16 000 din' .Kupne in prodajne cene v KZ Krka, Novo mesto KZ Krka veljajo cene za odkup živi-eltct ,, ^P^rrrbra dalje in so sledeče: wtra klaso mesa plačujejo po 78.571 din. r Puje kilo žive teže te klase po 44.000 4 inoA klase 150 42000 din- 2- klase ^ 1 W0 din m meso izven klase po 40.000 Kot pravijo v KZ Krka, tu ni velike Prašičev, vendar jih plačujejo po 40.000 do 45.000 din kilogram žive teže. vinjske polovice pa prodajajo po 8.200 n; vendar bodo cene teh polovic že pri- "odnji teden precej višje. Sejmišča BREŽICE — Na sobotnem ■^‘jmu so imeli naprodaj 155 Prašičev, starih do 3 mesece, in - starejših. Mlajših so prodali J' '"*«* po 50.000 do 55.000 “'n kilogram žive teže, starejših Z 'h, in to po 50.000 din kilogram žive teže. V novomeški občini je še zmeraj najti primere nevarnih kužnih bolezni domačih živali, omenimo na prvem mestu govejo tuberkulozo, ki je nevarna tudi za človeka. Letos so veterinarski inšpektorji na območju Šmaijete odkrili tri primere obolelih živali, kjer obstaja sum za TBC. Dokončna diagnoza bo znana šele te dni, kajti za obolelo govedo je odrejen prisilni zakol. Nevama kužna bolezen se pojavlja tudi pri konjih. Gre za bolezen, imenovano IAK, kije skoroda zanesljivo v naše kraje prišla iz južnih republik. Primere obolelih živali je najti ne le v krajih ob Kolpi, kjer trgovina z živalmi najbolj cvete, pač pa so jih odkrili tudi na šentjemej-skem sejmišču. Naj torej kmetom ne bo odveč nasvet, naj se izogibajo kupčij s preprodajalci iz južnih republik, ki za živino največkrat nimajo niti najnujnejše zdravstvene dokumentacije, kaj šele potrdil, da gre za zdravo žival, s cepljenji zaščiteno pred boleznimi. In ko smo pri prekupčevalcih: še največji problem so preprodajalci s prašiči. S tovornjaki, naloženimi z živino, se vozijo od vasi do vasi, tam prodajajo Jabolk manj in še slabša šo Krški pridelek sadja bo sicer večji kot lani, a bo še vedno pod načrtom — Neznana cena jabolk KRŠKO — Letošnji pridelek sadja v krškem M-Agrokombinatu — tozd Sadjarstvo bo precej večji kot lani, ko je nasade močno prizadela toča, a še vedno ne bo dosegel načrtov, ker je letos nekaj pridelka oklestila toča. Vodja proizvodnje Ivan Kovačič je povedal, da so lani pridelali samo 2.200 ton jabolk, 540 ton hrušk in 12 ton breskev, zato se zdi letošnji pridelek precej večji. In tak tudi je, vendar še niso dosegli planirane pridelave. »Medtem ko je bil pridelek breskev in jagod v običajnih mejah, so se začeli slabši rezultati že s hruškami. Teh smo letos res pridelali 1.700 ton, vendar smo planirali vsaj 2000 ton pridelka. Na srečo kakovost ni bila tako slaba, tako da smo večino viljamovke izvozili v Italijo, pa tudi ostale sorte hrušk, kot so konfe-rans, pakhaus in druge, so bile primerne kakovosti. Tudi z jabolki nimamo pretirane sreče, saj bomo namesto 4.000 ton pridelali le 3.400 ton. Manjši pridelek jabolk lahko pripišemo slabši letini, pa tudi opuščanju nekaterih nasadov. Lahko rečem, da bo slabša tudi kakovost, saj je toča klestila v vseh naših nasadih. Zaradi toče bo tudi slabša kakovost sadja in s tem seveda tudi manjši iztržek,« je povedal Kovačič. Cene jabolk še niso znane, bržkone pa jih bodo precej povečali večji stroški Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Na ponedeljkovi tržnici so prodajali krompir po 7.000 do 8.000 din kilogram, solato po 15.000 do 20.000, paradižnik po 10.000 do 12.000, korenje po 12.000, zelje in bučke po 6.000, kolerabo po 10.000, kumare po 30.000 in fižol po 20.000 do 50.000 din. Za kilo sliv so morali kupci odšteti 8.000 do 10.000 din, jabolk 8.000, grozdja 30.000 in hrušk 14.000 din. Jajce je bilo 4.500 din. Cena ocvirkov je znašala 80.000 din za okrog 1,5 kg. Lonček smetane je stal 35.000 din in kilogram skute 50.000 din. Kilogram dežnikaric so cenili na 50.000 din. Kmetijski nasveti Asulox za orlovo praprot ne si ’ kl^e namnožijo ob enostranski rabi travne ruše, kjer kravjemu gobcu SVct -Ul K®83- To se dogaja predvsem v hribovskih predelih, kjer je travnat rnlaH k i° 08ro2en od gozda in manjvredne podrasti, manjka pa močnih Paš v’ k' opravile mehnično čistilno košnjo, kadar bi bilo treba, man na ?lv'n? na pašniku odbira bolj slastne rastline, ob strani pa pušča vse slih?■ "6’ k'se v rast' Krepijo in širijo. Neoskrbovan pašnik postaja tako izopjhi ■, m vse k°*J zapleveljen. Poznamo absolutne plevele, ki se jih žival žjVjn -le ln Ki povzročajo zdravstvene motnje, ter pogojne plevele, ki jih Podlesek6 V do!°i-eni razvojni fazi. Med prve štejemo na primer jesenski Prot Se^\ voli-ji bob, belo čmeriko in predvsem zelo razširjeno orlovo pravdi ali!°8° sK°raj vseh naših hribovskih pašnikov. Absolutni pleveli so ne j. P™3 Kislica, navadni gladež, osat, kopriva, torej rastline, kijih živali dru„grej0 “živati že zaradi njihove bodičave ali robustne zunanjosti. Med Kislico 150®°jne Plevele štejemo na primer veliko krebuljico in topolistno veljlfKo bi se znebili vseh teh neželjenih rastlin, ne da bi za to potrebovali njaki' °e a 'n truda? Bi šlo s herbicidi? To proučujejo zdaj pašni strokov-htevn'n, u80tavljaj°i daje uporaba herbicidov na pašniku mnogo bolj za-segij .t na njivi, kjer imamo opraviti samo z eno kulturno rastlino. Do-__ re prve rezultate, in sicer z uporabo herbicida zoper orlovo praprot, Pran!^ TV.DI BREZ HERBICIDA — Že doslej so priporočali orlovo z nek » • M113 00 neKih raziskavah celo kancerogene lastnosti, zatirati jevan* .nm' agrotehničnimi ukrepi; sem prištevamo predvsem dogno-|Qi m apnenje tal. Orlova praprot se pač širi v osiromašenih in kis-llranr *• c nese “ *U{1! Paša starejše živine, ki z gaženjem zavre rast ličink pij |Veda s ,em tvegamo, da se živina zastrupi, če poje večje ko- fjajbolj nevarno in razšiijeno pašno plevelno rastlino, ki povzroča za-Naiza’ °7?len-ia vimena ipd. Priporočljivejše sredstvo za zatiranje orlove praproti je asulox, kemični Pregno -Ki 8a priporočajo tudi za uničevanja ščavja, plevela z dušikom 12 iitrrJen|u 'ravnikov in pašnikov. Odmerek mora biti precej velik, 10 do Prime°nV n,a hektar ob uporabi 8001 vode. Za škropljenje velja izbrati naj-Popol ej81 čas, ko je orlova praprot bolj občutljiva, to pa je tedaj, ko so listi ma razprti, da lahko použijejo večjo količino herbicida. Inž. M. L. I za pridelovanje. Slabo vreme namreč terja večjo porabo zaščitnih sredstev, ta pa se tako in tako dražijo iz dneva v dan. Močno seje podražila tudi embalaža, energija, skratka, ceno jabolk bodo krojile splošne razmere na trgu. Ali bo domači kupec še imel toliko kupne moči, da bo ta jabolka kupoval, pa vodja proizvodnje Ivan Kovačič ne more reči, čeprav se močno boji, kako bo s prodajo. J. S. Ivan Kovačič Bo po želji: bikec ali telička Zarodku se bo dalo ugotoviti spol Kot smo na tej strani že pisali, v nekaterih razvitih zahodnoevropskih deželah na veliko presajajo goveje zarodke in s pomočjo te metode povečujejo uspešnost živinoreje. Kravam z vrhunskimi proizvodnimi zmogljivostmi dajejo celo hormone za povečanje števila jajčec v jajčnikih, jih umetno osemenijo, nato pa zarodke brez kirurških posegov odvzamejo in vsadijo v maternice krav prejemnic. Ker pa je z rejskega stališča zelo pomembno, kakšnega spola je tele, so si znanstveniki inštituta za uporabno biologijo na znani univerzi v Yorku v severni Angliji zadali nalogo, da bodo izpopolnili metodo za ugotavljanje spola zarodka še pred vsaditvijo v kravo, tako da bo uporabna v vsakdanji praksi. Pričakujejo, da bo to zelo povečalo prirejo mesa in mleka ter s tem zvečalo donosnost v živinoreji. Zaenkrat so na dobri poti, čeprav preizkušanje zahteva nekatere naj-preciznejše meritve, ki si jih v nekdanjem raziskovalnem delu niti zamisliti ni dalo. Premer zarodka znaša komaj desetinko milimetra, a ima že svoje fiziološke potrebe, ki jih je treba izmeriti in ki se pri spolu razlikujejo. (Tehnične in tehnološke informacije) -n odojke brez sleherne zdravstvene dokumentacije ali pa z zastarelo in neustrezno dokumentacijo. Kmetje potem bentijo, ker jim kupljeni prašiči že po nekaj dneh črkujejo, toda pomoči ni več. Tudi zaradi pomanjkljive zakonodaje. Odlok namreč le na sejmiščih prepoveduje prodajo živine brez ustreznih papiijev, za potujoče trgovce ta prepoved ne velja. Inšpektorji so tako brez moči, največ, kar lahko naredijo Je, da kmete na nevarnost opozorijo. Zal, se za to le redki zmenijo. B. B. KMEČKA ZVEZA IMA ŽE NAD 25.000 ČLANOV Od ustanovitve maja lani seje slovenska kmečka zveza organizacijsko močno razširila: deluje že nad sto krajevnih, občinskih in regionalnih odborov, članov pa je že nad 25.000. Še vedno pridobivamo nove, ustanavljajo pa se tudi nove podružnice. V tem času je dala kmečka zveza vrsto pobud za spremembo kmetijske politike in zakonodaje ter se tudi borila za višje cene in podobne zadeve, ki zadevajo kmeta. Mislim, da je velika večina kmetov sprejela kmečko zvezo za svojo avtentično stanovsko organizacijo in ji priznava, da se v resnici bori za njihove interese. (Prof. dr. France Zagožen, podpredsednik Slovenske kmečke zveze, v intervjuju za Novi tednik Celje) PRIDELEK HMELJA MANJŠI IN SLABŠI BREŽICE — Hmeljišča Agrarie iz Brežic so te dni že povsem opustela, saj so delavci proti koncu preteklega tedna obrali še zadnje najbolj pozne sorte v nasadih. Agraria razpolaga trenutno s 33 ha hmeljišč, medtem ko na preostalih osem in pol hekaterih poteka prenova. Proizvodnja hmelja na teh površinah je bila v preteklih letih zelo rentabilna in je dajala kvaliteten pridelek. Kar okrog 95 odstotkov vsega hmelja so v običajnih letinah prodali v prvem kakovostnem razredu in ga v veliki meri preko Hmezada tudi izvažali. Letos kaže z letino hmelja precej slabo. Povprečna kakovost pridelka je slabša kot lani, za povrh pa je hmelja tudi manj. • V vinu je zdravje in bolezen kakor v rožah med in strup. • Pij ga le, pij, ali pameti ne zapij. (Ljudska modrost) Slovenija Moja dežela. EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja- Tit Doberšek Zdaj bo čas za oznako jalovih trt Vinska trta je podvržena morfološkim in s tem v zvezi tudi gospodarskim spremembam. Iz izkušenj vemo, da imajo mnoge sorte vinske trte, zlasti tiste, ki so najbolj razširjene, v morfološkem oziru zelo različne lastnosti in da se te lastnosti v življenjski dobi trte spreminjajo. Te spremembe imajo zlasti gospodarske posledice, ki se nanašajo na rodnost in kvaliteto grozdja. Tu so spremembe zelo velike in so večkrat posledica naravnih katastrof, kot so pozeba, toča, močan pojav bolezni, neustrezna oskrba in podobno. V letošnjem za vinsko trto neugodnem vremenu so negativni pojavi glede rodnosti in razvitosti grozdja bolj vidni in močno izstopajo pri mnogih sortah trte. Številne trte v vinogradu, ki so pozimi leta 1985 pozeble do tal in so pognale mladike pri korenu, iz katerih smo vzgojili novo deblo, so zlasti letos ostale brez grozdja, so jalove, čeprav imajo lepe zelene rozge. Te močne trte zapeljejo na pomlad rezača, da jih ne krči, in namesto krčenja jih ponovno obremeni z rodnim lesom. Toda kljub obremenitvi v bodoče taka trta ne bo rodila, ponovno bo pognala lepe mladike brez grozdja. Tako iz leta v leto puščamo v vinogradu na videz lepe, toda nerodne, jalove trte. Jalovke zmanjšujejo pridelek Na Dolenjskem bolj, drugod manj prevladujejo mali vinograd- niki, ki želijo na svoji krpici vinograda pridelati čimveč. Od tod težnja po trtnih sortah, ki bogato rodijo (žametovka, kraljevina, plaveč). Pri tem se vinogradniki bolj malo ozirajo na kakovost pridelka. Te sorte so pa najbolj podvržene opisanim morfološkim spremembam, zato je med njimi še večje število jalovih trt. Jalove trte občutno zmanjšujejo skupni pridelek v vinogradu. Letos jalovke posebno izstopajo pri kraljevini, kar je delna posledica zimske pozebe iz leta 1985 in delno 1988. Pri žametni črnini letos močno izstopa (je dobro vidna) virusna obolelost rdečenja in zvijanja listov. Te virusne bolezni ni mogoče zdraviti, kljub primernemu nastavku grozdja po tej bolezni napadene trte počasi hirajo in se v 2 do 3 letih posušijo. Prestreljenost grozdja pri rumenem plavcu in šiponu ostaja pri nekaterih trtah v nasadih že kar stalna. Tudi laški rizling je letos ponekod odpovedal, čeprav je vrsto let bil med najbolj odpornimi trtami. Pri tej sorti (zlasti letos) najdemo med rodnimi trtami mnogo zakrnelih, slabo rastnih in malo rodnih trt, ki po izkušnjah počasi hirajo. Tako pri tej sorti letos velja, da tudi dobre lastnosti niso trajne. Negativna selekcija Pred trgatvijo je najbolj primeren čas, da vinograd pregledamo od trsa do trsa (v malem vinogradu je to izvedljivo) in pri tem s trakom ali oljno barvo označimo vse jalove, pa tudi shirane, krmežljave in po virusu močno prizadete trte. Le tako jih bomo spomladi pri rezi lahko izločili, posekali in jih kljub lepim rozgam ne bomo več puščali v vinogradu. To delo imenujemo negativno odbiro (selekcijo-; izvaja naj jo vsak vinogradnik, zlasti pa mali vinogradniki, za katere je še posebej pomembno, da jim vsaka trta rodi. Ko jih bomo spomladi posekali, bomo izkopali večjojamo in na mesto izkrčene trte posaditi cepljenko ustrezne sorte. V jamo bomo dali večjo zalogo hlevskega gnoja, da bo trta čimprej zrasla in rodila. Precepljanje takih trt ni zanesljivo in se delo s precepljanjem zavleče ponavadi dalje, kot pa traja rast zanesljivo posajene ustrezne cepljenke. T. DOBERŠEK .\V\\\\\\VWVWWW\\WVWWVW\\\VWWWW\N Razkorak med cenami boli Pri Bizjakovih, prašičerejcih v Zavratcu ZAVRATEC — »Mislim, da ni pravično, da je tolikšna razlika v ceni za osemenjevanje krav in plemenskih svinj. Za osemenitev krave je treba plačati 37, za osemenitev svinje pa okrog 13 starih milijonov. Pri tem pa moram poudariti, da je zanesljivost osemenitve plemenskih svinj, kijih kmetje zg leta vozijo k nam celo iz Leskovca, Škocjana, Nemške vasi in drugih krajev sosednjih občin, zelo velika,« pravi 32-letni kmet Drago Bizjak iz Zavratca 5 v sevniški občini. To, da imajo pri Bizjakovih kvalitetne meijasce je že dolgoletna tradicija, še izpred zadnje vojne. Vedno imajo dva, enega za pripust, enega pa rezanega. Včasih, še nekaj časa po vojni, so imeli tudi bika za naravno osemenjevanje krav. Osemenjevanje je na skrbi matere, čeprav seveda na 18 ha veliki kmetiji kakšne večje specializacije dela le ne more biti. Bizjakovi imajo tudi sami pet plemenskih svinj in se ukvaijajo s tako imenovano fazo prašičereje. V hlevu imajo še 9 krav. Navkljub temu da se res tudi kmetijski pridelki nenehno dražijo, Bizjakovi nikakor ne morejo biti zadovoljni z razmeiji cen. Cene za umetni gnoj, škropiva itd. se neprimerno bolj večajo kakor pa njihove odkupne cene za mleko in meso. Bizjak soglaša, da je mleko v trgovinah že dovolj drago, a kaj, ko ima od tega kmet še vse premalo. Bizjakove je zadnja ujma 24. julija zelo prizadela, saj jim je uničila poljščine, koruzo. Spomladi bodo videli, ali ne bo treba posekati še okrog 18 arov vinograda, kije obetal rekordno letino, a je toča vse uničila. Drago pravi, da je še dobro, ker je žena zaposlena, da pri- Drago Bizjak ) trn®, ZORA IMA TROJČKE — Pri Sajetovih v Dolnjem Karteljevem ne pomnijo, da bi imela v njihovem hlevu katera od krav dvojčke, pred mesecem dni pa jim je krava Zora povrgla celo trojčke. Na svet jim je pomagala kar sama. Gospodar Lojze je samo gledal in se čudil. Zvečer je imela pri sebi prvo tele, zjutraj pa še dve. Prvo je bilo nekoliko večje, danes, po mesecu dni, pa ni več razlike. Le eno vime si morajo sposoditi pri sosednjih jaslih, saj ima Zora za tri požeruhe premalo svojega mleka. (Foto: J. Pavlin) nese kakšen dinar. Če bo v kmetijstvu šlo tako naprej, si bo moral sam poiskati kakšno službo. P. P. CVIČKA GRE MNOGO MANJ BREŽICE — Cviček predstavlja danes 40 odstotkov v pridelavi posavskih vin v delovni organizaciji Slovin »Bizeljsko—Brežice«. Tehnologija predelovanja je zelo zahtevna in draga ter drugod po Jugoslaviji ni običajna, saj je prilagojena zorenju kiselkastih vin, ki so še posebno občutljiva. Pridelava oz. prodaja cvička je v nekaj letih močno padla, kar pripisujejo bistvenemu zmanjšanju povpraševanja po rdečih vinih na tržišču. Toda čeprav seje moda ozrla po beli kapljici, se na domovih vinogradnikov vsak dan vendarle pretoči precej cvička. Arondacije: nič novega pod soncem Kaj so priporočale Novice pred 135 leti Nihil novi sub sole, so rekli La-tinci. Nič novega pod soncem, ponavljamo za njimi, ko prebiramo, kako so ljubljanske Novice pisale o nujnosti arondiranja zemljišč pred 135 leti, natančno 3. junija 1854. Arondiranje je zložba zemljišč. Kmetovalec bi se moral zares s svojo pametjo kregati, ako bi ne hotel spoznati, daje bolj imeti svoje polje skupaj, kakor raztreseno, tu eno njivo, daleč preč drugo in spet v drugem kotu tretjo in tako dalje. Če je posestvo lepo vkup zloženo, je gotovo na vsako stran večji dobiček. Zoper tobi utegnil kdo reči: ni vsaka zemlja za vsak sad, torej je bolje, ako imamo kos sveta na bolj peščenem, drug kos na ilovčni zemlji: tam pridelujemo to, tukaj ono, in tako vsega kaj. Kdo drugi bi utegnil reči, če mi toča polje-pobije, mi bo pobila vse, če imam vse na enem kupu: če imam pa tukaj nekaj, tam nekaj, mi ostane vsaj to ali ono. Ako bi ti ugovori veljali, bi si nazadnje kmetovalci morali želeti križem sveta svoja zemljiša imeti, ravno tako tudi poslopja, da ne pogori vse, ako se primeri, da ogenj vstane na enem mestu. Dobiček, ki nam ga prinašajo vkupej ležeča zemljiša, preseže vse drugo. In kakšne so koristi od zloženih zemljiš? 1. Na večjem vkup ležečem zemljišu se da bolje gospodariti, kakor na raztresenih kosih; 2. Na delu z vprežno živino se da veliko prihraniti časa in truda; 3. Prihrani se tudi pri delu s posli in najemniki; 4. Koliko poljskih mej in griv ne bo treba, če bi zemljiša enega gospodarja skupaj bile, koliko rodovitne zemlje več bi se potem obdelovalo; 5. Skup ležeča zemljiša ostanejo vedno bolj v rokah enega gospodarja. Težko se bo gospodar pripravil njivo od arondiranega zemljiša prodat. Komentar k temu res ni potreben. IZ NNŠIH OBČIM lililill IZ NKŠIH OBČIN Bo podjetje rešilo vse težave? Izguba v Iskri Hipot, čeprav naročil več od proizvodnih možnosti — Hipot, Upori _______in tozd v Kostanjevici se pripravljajo na skupno podjetje ŠENTJERNEJ — Medtem ko je nekaj let za slabšega od obeh tozdov Iskrine delovne organizacije Elementi za isto tovarniško ograjo v Šentjerneju veljal tozd Upori, ki se je od leta 1986 otepal z izgubo, se je stanje letos, vsaj po finančnih rezultatih, obrnilo. Prvo polletje so Upori zaključili brez rdečih številk, medtem ko je 725 zaposlenih v doslej boljšem Hipotu prigospodarilo za dobrih 20 milijard dinaijev izgube. »Do tega so pripeljale razmere na trgu,« pravi direktor Hipota Franc Baznik. »Velik del primanjkljaja je iz naslova financiranja, gre za problem neplačevanja, svojih sredstev pa imamo • »V novem podjetju bodo posamezni programi organizirani v profitne proizvodne enote z vsemi funkcijami, ki jih proizvodnja mora imeti od razvoja naprej, poleg teh pa bodo vse strokovne funkcije, kijih potrebuje podjetje. Takšne službe delovne organizacije so bile doslej dokaj odmaknjene od šentjernejskih problemov, tako da smo marsikaj že delali sami kljub njim in bo »prehod« lažji,« pravi Baznik. Vezi s staro delovno organizacijo bodo potem le poslovne, pogodbene. Potrebujejo še nekaj investicijskih vložkov, predvsem za povečanje kapacitet za izdelke, kjer kasnijo s proizvodnjo. Projekt že čaka v banki, računajo tudi na razvojni dinar. Na srečo pa imajo novo, sodobno opremo in tudi sposobne kadre, za katere pa bi morali zagotoviti motivacijo z boljšimi plačami. premalo. Zelo je tudi zmanjšana prodaja izdelkov na domačem trgu, saj že tri četrine prihodka ustvarimo z izvozom, ki je praktično ves konvertibilen, za prihodnje leto pa se dogovaijamo tudi za okrog 3 milijone dolaijev izvoza v Sovjetsko zvezo, da nadomestimo sušo na domačem trgu. V prvem polletju smo izvolili za 2,7 milijona dolaijev. Znano pa je razmerje me$l gibanjem tečaja in inflacije pri nas. Že tu je razko- Dobite vse, od semena do opeke Prostorno prodajno skladišče v Podzemlju PODZEMELJ — Prejšnji mesec je metliška kmetijska zadruga v Podzemlju odprla novo skladišče za kmetijski reprodukcijski material. Ta prostorna stavba — v njej in okoli nje je kakih 2000 m2 prostora — pa ne bo služila le kot skladišče za kmetijske potrebščine. »V prvi vrsti je to prodajalna,« je povedal poslovodja Branko Brodarič. »Sedaj imamo na zalogi vsa potreba gnojila, tu pa bo moč nabaviti tudi vsa semena, vključno s semensko pšenico in semenskim krompirjem. Takoj ko smo odprli skladišče, smo v nekaj dneh prodali precejšnjo količino umetnih gnojil, ki smo jih dobili po zelo ugodni ceni. Tudi za naprej bomo imeli stalno na zalogi gnojila in druge kmetijske reprodukcijske materiale,« pravi Brodarič. Poleg tega pa bo moč v Podzemlju kupiti tudi drobno kmetijsko mehanizacijo. Poleg potrebščin za kmetijstvo pa imajo v novem prodajnem skla-diču v Podzemlju na zalogi tudi O Branko Brodarič gradbeni material. »V kratkem bo na voljo tudi stavbno pohištvo, keramika, izolacijski material, razne cevi in Še kaj,« obljublja Brodarič. Tu bodo odkupovali tudi krompir in v kleti so uredili primerne prostore, kjer bo odkupljeni krompir, ki ga zadruga ne bi mogla takoj prodati, lahko prezimil. »Skratka, sedaj lahko kmetje in drugi ljudje iz Podzemlja in okoliških krajev v tem našem prodajnem skladišču dobijo marsikaj, po kar so prej morali v Metliko,« pravi Brodarič, ki ga še posebej kmetje dobro poznajo, saj je prej skoraj deset let delal v trgovini kmetijske zadruge v Metliki. A. B. rak, večje od inflacije pa je tudi povečanje cen domačih repromaterialov. Pri nas precej uporabljan domači material smo v začetku leta dobili po svetovni ceni, zdaj je ta dvainpolkrat nižja od tiste, po kateri material plačujemo mi. So seveda tudi notranji problemi. Precej bolj ugodne rezultate bi dalo hitrejše obračanje zalog, ki so veliko breme. Dejanski izhod pa je v tem, da poiščemo še več kupcev za naše izdelke predvsem v tujini — to sicer intenzivno delamo že dalj časa —, čeprav delno le vidimo rešitev v novi pogodbi Iskre s Siemensom za nove telekomunikacijske sisteme.« S proizvodnim programom, ki ga imajo sedaj v Hipotu, so sicer v koraku s svetom in izdelkov pravzaprav ni težko prodati. V okviru tega programa pa stalno uvajajo še nove izdelke. Razen na posameznih manjših delih imajo večinoma dovolj naročil in celo kasnijo s proizvodnjo, ki pa zaradi vsega omenjenega zaenkrat ni dovolj donosna. Poleg iskanja oblike financiranja poslovanja, ki bo omogočila pokritje mesečnih finančnih zahtev s tekočimi prihodki (izgubo naj bi pokrili v lepših časih), je sedaj glavna skrb v šentjemej-skih Iskrah preoblikovanje v podjetje. O tem se bodo odločali na referendumu konec septembra. Iz Uporov, Hipota in tozda v Kostanjevici bo nastalo novo podjetje in predvidevajo, da bo po eno do dveletnem prehodnem obdobju, ko bo treba zategniti pas, delo za vseh okrog 1.500 ljudi, ki so sedaj zaposleni v teh tozdih. Z. L.-D. Zahtevajo rehabilitacijo Novomeško mladinsko vodstvo o razpletu tako ime-novane gradbene afere in o nadaljnjih postopkih ga predsednika občinske skupščine. Mladinci menijo, da vrnitev v prejšnje stanje tudi tu, ni možna, ne nazadnje zato, ker ima Šali kot novomeški župan svoj mandat, za katerega gaje skupščina ponovno izbrala po izteku Kovačičevega. Mislijo celo, da bi odstop celo zameglil nekatere stvari, £ L.-D. NOVO MESTO — Gotovo je le naključje, daje o novomeški gradbeni aferi oz. o njenem razpletu v ponedeljek, 1L septembra, kot prvo od novomeške politične oblasti razpravljalo predsedstvo občinske konference ZSMS. Taje namreč imela pred dobrima dvema letoma vseskozi od sporočila o sumu storitve kaznivega dejanja do odstavitve predsednika občinske skupščine Boštjana Kovačiča in predsednika zbora združenega dela Jožeta Preskaija drugačno stališče od uradnega, skoordini-ranega med družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvom skupščine. Mladina je pozivala na strpnost m zahtevala, da se z moralnopolitičnimi ocenami in ukrepi počaka do sodnega epiloga. Člani predsedstva so v ponedeljek v živahni razpravi soglašali, da ostajajo pri takratnih opredelitvah. Vztrajali bodo (v okviru SZDL in skupščine), da je sedaj treba nadaljevati od izjave Nika Rihaija na skupščinski seji 2. junija 1987, ko se je zavzel za politično rehabilitacijo takrat odstavljenih, če se izkaže, da so nedolžni. Za to le opravičilo v skupščini z dodatkom, da lahko delajo • Predsedstvo OK ZSMS Novo mesto je razpravljalo tudi o odnosih v zveznftn mladinskem vodstvu po zadnjih dogodkih, ko je bilo preprečeno, da bi glasovali o slovenski pobudi, ali naj glasujejo o žaljivem nastopu kosovskega predstavnika pred meseci ali ne. S tem so bila kršena celo statutarna pravila. Novomeški mladinci obsojajo tako ravnanje, ko se legitimnemu delu ZSM J jemlje beseda in povsem podpirajo slovenske predstavnike in njihovo ravnanje ter odločitev, daje delovanje v zvezi zaenkrat »zamrznjeno«. naprej, po mnenju mladinskega vodstva ni dovolj, popolna rehabilitacija je še kaj drugega. Vztrajali bodo na ustanovitvi »neodvisne« komisije v občinski skupščini, ki bo vso zadevo še enkrat temeljito proučila. Čeprav razumejo, da družbenopolitične organizacije in njihovi predstavniki branijo svoja takratna stališča in postopke, pa mladinsko vodstvo meni, da so vsaj nekatere izjave v sredstvih javnega obveščanja v zadnjem času nesprejemljive, primer izgubljanja spomina, pa tudi primitivno obračunavanje s pozicije oblasti s posamezniki, na primer z Bojanom Finkom. Govorili so tudi o v tisku napovedanem odstopku Francija Šalija, sedanje- B. Andrijaniču podelili prvo kristalno minico Priznanje za pionirsko delo v turizmu NOVO MESTO — Predsedstvo Dolenjske turistične zveze je sklenilo, da podeli prvo kristalno vrtnico kot najvišje zvezino priznanje za zasluge pri razvoju dolenjskega povojnega turizma mr. ph. Borisu Andrijaniču, dolgoletnemu direktoiju Tovarne zdravil Krka. Boris Andrijanič je bil eden prvih, na področju turistične obnove in najaktivnejši že od prvih povojnih časov do danes. Bilje spodbud-nik ponovnega povojnega delovanja Turističnega društva Novo mesto, njegov dolgoletni predsednik, iniciator ustanovitve predhodnice Dolenjske turistične zveze, ki se je imenovala Stalna turistična konferenca za Dolenjsko in Kočevsko, in ustanovitelj Dolenjske turistične zveze, kije pod njegovim »ečletnim vodstvom dosegala vidne rezultate. Mr. Boris Andrijanič je zaslužen tudi za obnovo gostinsko-turističnih objektov, kot so: kompleks Hotela grad Otočec, Zdravilišča Dolenjske in Šmaiješke Toplice, objekta gostišča Na Loki, za ohranitev pred propadanjem gradov Hmeljnik, Struga in Stari grad. Poleg tega je Dolenjsko kot turistično pokrajino predstavil ne le v nat ! domovini, ampak tudi onstran meja. d S čim in kako drago se bomo to zimo greli Vplačila za drva še sprejemajo — Premoga in kurilnega olja dovolj Prvi gostje iz Langenhagna Osebno priporočilo najboljša reklama — Prva skupina iz prijateljskega mesta obeta že v Dol. Toplicah DOLENJSKE TOPLICE — Prejšnji teden so v Zdravilišču Dolenjske Toplice sprejeli prvo skupino gostov iz Langenhagna, zahodnonemškega mesta iz bližine Hannovra, ki tesno sodeluje z Novim mestom. Skupina je štela 37 članov, v glavnem upokojencev, vodila pa jo je predstojnica langenhagenskega društva za delavsko vzajemnost Anne-liese Rudolph. Z njo sta bila tudi podpredsednik društva Dieter Wurl in tajnica Rosemarice Barke. Društvo ima v Langenhagnu približno 900 članov, ukvaija pa se v glavnem s socialno dejavnostjo, pomočjo ogroženim družinam in posameznikom, skrbi za varstvo otrok, starejših občanov in tistih, ki so potisnjeni na rob nemškega blagostanja. Njegovo dejavnost podpira z dotacijami država, precej sredstev pa zbirajo tudi z dobrodelnimi prireditvami, prostovoljnimi prispevki in s članarino. Podobnih društev je v Zahodni Nemčiji še precej. Enotedensko bivanje v Dolenjskih Toplicah so člani društva izkoristili predvsem za oddih in za spoznavanje naravne in kulturne dediščine prijateljskega mesta in njegove bližnje ter da-ljnje okolice, seznanjali pa so se tudi s tem, kako je pri nas poskrbljeno za starejše občane in upokojence. Tako so obiskali Dom starejšjh občanov v Šmihelu, s katerim so že prej navezali prijateljske stike ih mu dali nekaj prispekov, pa tudi tokrat niso prišli praznih rok, saj so pripeljali s sabo večnamenski kuhinjski planetarni mešalec, ki bo kuhinji v domu kaj prav prišel. Povabili so predstavnike Doma, upokojenskega druš- tva, sociale in otroškega varstva, naj obiščejo Langenhagen in se seznanijo, kako je za tovrstno dejavnost poskrbljeno tam. Seveda so svojim gostom pripravljeni oskrbeti v Langenhagnu brezplačno bivanje. Gospa Rudolph pravi, daje ta skupina v Dolenjskih Toplicah sicer prva, nikakor pa ne zadnja, saj so se tukaj zelo dobro počutili. S svojimi člani bodo še prišli, je pa v mestu še veliko športnih in drugih organizacij, ki so tudi zainteresirane za prijeten oddih v tem zdraviliškem kraju. »Osebni stiki in izkušnje so najboljša turistična reklama,« meni gospa Rudolph, »vsak od nas pa ima mnogo prijateljev, katerim bomo vsekakor dali svoja priporočila.« Kaže, da je to dober način, da si Zdravilišče Dolenjske Toplice pridobi širok in zvest krog svojih konvertibilnih gostov. T. JAKŠE NOVO MESTO — Približuje se jesen in hladna zima ter s tem čas, ko je treba kupiti kurjavo. Pozanimali smo se, koliko stanejo drva, premog in kurilno olje in koliko imajo tega še na voljo. Vodja komerciale v novomeškem Gozdnem gospodarstvu Ludvik Starič je povedal, da prodajajo drva na petih prodajnih mestih: v Novem mestu, Straži, Podturnu, Črmošnjicah, Črnomlju in Trebnjem. V Novem mestu so sprejemali naročila za drva že od ja-nuaija naprej, zato teče dobava drv pri njih že vse leto. Trenutno morajo drva dostaviti še 200 naročnikom. Kupec drva plača po sprejemu. En kubik bukovih drv to je poldrug »meter«, ki sodijo v prvi kakovostni razred, stane 1.060.000 din, kubik bukovih drv drugega razreda pa 900.100 din. Na voljo imajo še trde listavce; kubik prvega razreda stane 816.000 din, kubik drugega pa 679.000 din. V Podturnu in Črmošnjicah bodo začeli sprejeman vplačila za drva konec tega meseca, v Črnomlju pa jih že sprejemajo. Nekako v desetih dneh po vplačilu jih stranki dostavijo na dom. V Trebnjem pa kupci plačajo drva šele, ko jih sprejmejo. Najmanjša količina drv, ki jih gozdaiji dostavijo na dom, je 8 metrov, v ceni drv je vračunan tudi prevoz do 12 kilometrov oddaljenosti. Zadnja leta ljudje že pred zimo poskrbijo za kuijavo, tako da tudi gozdarji laže oskrbijo z drvmi vse stranke. V Gozdnem gospodarstvu v Novem mestu so nam povedali, da se število naročnikov na drva povečuje. Leta 1984 so prodali 18.000 kubikov drv, lani pa okrog 25.000 kubikov. Pozanimali smo se tudi za cene premoga. V trgovini Kurivo prodaja v Br-šljinu prodajajo velenjski lignit po 1.663.710 din tono, senovski rjavi premog po 3.095.000 din in kocke prav tako iz Senovega po 3.005.860 din tono. V kratkem bodo prejeli še brikete iz Nemčije, vendar cena še ni znana. Pri Petrolu pa so povedali, da imajo na voljo še dovolj kurilnega olja, liter pa stanc 5.700 dinaijev. J. ŽAGAR • Socialistična zveza bo v prihodnosti dala podporo takim glasilom, ki bodo gledala na stvari z razdalje. Sicer pa se tudi ne vtikamo v glasila. Smo prav veseli, če nas opazujete z intelektualnega ozadja in kažete ogledalo politiki (Viktor Žakelj) ZA OGROŽENE NOVO MESTO — Na pobudo republiškega odbora Rdečega križa so tudi v novomeški občini pričeli z zbiranjem pomoči za najbolj ogrožene po letošnjih katastrofalnih ne-uijih v Sloveniji. Pri ORKS Novo mesto so ustanovili poseben odbor za zbiranje pomoči. Na občinskem sindikalnem svetu so sprejeli nalogo, da bodo zbirali gradbeni material. V Opekarni Zalog so že obljubili 10 palet gradbene opeke, na Gozdnem gospodarstvu 10 m1 gradbenega lesa, pomoč so ponudili tudi Krkin tozd Izolacije, Strešnik iz Dobruške vasi, Goijanci in še nekatera druga podjetja. Pri odboru računajo tudi na vestne aktiviste po krajevnih skupnostih. Ti naj bi v teh dneh obiskali vsa gospodinjstva, pobirali prostovoljne prispevke, od 18. do 20. septembra pa ngj bi za ogrožene zbirali tudi poljske pridelke in krmo za živino. Prav tako je mogoče, da delovne organizacije in posamezniki pošljejo pomoč za prizadete po letošnjih neurjih kar na žiro račun RK Slovenije: 50 101-678-51579. • Nihče ne toži zaradi tujega zobobola, nihče se ne pritožuje nad hudim minulih stoletij. (Unamuno) • Ni boljprostašega govorništva, kot je politično govorništvo. (Unamuno) • Domovine, resnične domovine ne more biti lam, kjer se državljani ne brigajo za politična vprašanja. (Unamuno) PRAZNIK KS CENTER — V spomin na prvo osvoboditev Novega mesta so v petek krajani Centra praznovali že peti krajevni praznik. Zbrali so se na družabnem srečanju v prostorih Šolskega gostinskega centra. V uradnem delu so podelili priznanja krajevne skupnosti Rudiju Pintarju, Ljubu Murnu, Dragu Hmelini in kolektivu osnovne šole Katja Rupena. Drugi del srečanja je minil v zabavnem programu, ki so ga pripravili mlada skupina folklornega društva Kres in člani Društva prijateljev mladine Center. Slednji so za mlade krajane pripravili tudi več nagradnih iger, med katerimi je bilo največ zanimanja za tradicionalno kolesarsko tekmo. (Foto: J. P.) Telefonija je kot jama brez dna V nasprotju s sprejetim programom je šel do sedaj ves metliški denar, ki se zbira METLIKA — V začetku leta so delegati zborov metliške občinske skupščine sprejeli odlok o plačevanju prispevka za rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav ter izgradnjo telefonskega omrežja. Za to se iz do- hodka zbira namenski denar, ki naj programu. Pred kratkim je komisija za spremljanje zbiranja in porabe teh sredstev pripravila poročilo o izvajanju tega odloka. Za letos so s tem denarjem načrtovali nakup stroja za zasipanje odpadkov na metliškem smetišču. Sedanji je namreč star 22 let, povsem izrabljen in neustrezen; že pred 10 leti je bil kupljen na odpadu kot staro železo. Nadalje je v programu gradnja 500-kubičnega re-zervoaija na Veselici ter namestitev potrebnih filtrov, za prinodnje leto pa še rekonstrukcija metliškega črpališča. S bi ga porabili za dela po sprejetem temi sredstvi naj bi letos delno uredili metliško kanalizacijo, obnovili vodovodno omrežje v starem delu Metlike, skoraj polovico od planiranih 1.230 milijonov dinaijev, kolikor se jih naj bi letos zbralo, pa je namenjenih za izgradnjo telefonskega omrežja v Metliki. Vendar bo tega denaija več, saj se je že do srede julija zbralo več kot 1,1 milijarde dinaijev. Kot ugotavlja komisija, svoje obveznosti iz tega odloka redno poravnavajo vse delovne in druge organizacije, ki imajo sedež v Metliki in ki spadajo pod »pristojnost« metliške SDK, ne pa ostale, kar pa predstavlja precejšen izpad sredstev, saj gre za skupaj okoli 300 zaposlenih. Vsa do sedaj zbrana sredstva so šla izključno za izgradnjo telefonskega omrežja, za to postavko iz programa pa je kvota denaija že močno presežena, medtem ko vsa druga dela iz programa zaradi tega stojijo. Zato komisija predlaga, da takoj prenehajo porabljati denar za telefonijo in vsa nadaljnja sredstva porabijo za komunalne programe. S svojimi ugotovitvami in stališči je komisija seznanila metliški izvršni svet, skupščino občine, komunalno skupnost in Komunalno gospodarstvo A. B. Novomeška kronika BOLNIČAR — Ženica je šla v mestno bolnišnico snet mavec z noge. Bolničar, k> to dela, ni bil najbolj spreten, pacientka * * je od bolečin skoraj onesvetila. Nakar jije silak rekel: »Pritoži se, komur hočeš, vendar ne boš nič dosegla, tukaj sem jaz bog in batina«. Toliko v vednost zdravniškemu zboru, da se ne bo (zbor) spet čudil, k° se bo zaradi podobnih »bogov in batin« M Dinosu spet znašla kakšna noga. JUGOBANKA — Bralci nas naprej seznanjajo z bleščečim poslovanjem J»' ' gobanke. Someščanka, po poklicu mane- | kenka in lepotica, je nameravala v omenjeni bančni hiši dvigniti nekaj čekov Uslužbenka je nekam telefonirala in J1 nato rekla, da s papirčki ne bo nič, ker jma na računu samo 9 starih milijonov. Cer nekaj dni je prišel izpisek in povedal, da ima stranka na računu pravzaprav 9 nov® milijonov. Banka seje torej zmotila samo za stokrat, ženski pa se je blago, ki gaJe nameravala kupiti z denaijem, ki ga Je imela, podražilo. Ne za stokrat, vendar p3 občutno. PRAZNIK — Med mestnimi posebneži, potepuhi, klošarji, lahkokruhaijL P1" jančki in podobnimi uporniki zoper vse ® vsakogar je močno narasel ugled novo- j meških družbenopolitičnih organizacij- j skratka oblasti. Recept je bil preprost. j prazniku KS Center so dali omenjenem« j segmentu novomeškega življa obilnojes« in tudi nekoliko piti. Ena gospa je rekla, da je dr. J*" nez Drnovšek na sumilu v Beogr«' du sicer res govoril slovensko-vendar to vratarja v Pionirjev*"1 servisu v Ločni ni napeljalo k da bi s slovenskimi stranikami ne' hal govoriti srbohrvaško. Kot smo naknadno ugotovili. * nam je prejšnji teden ena gospa /1*8* la in s tem povzročila nevšečnosti k°-lektivu brusniške osnovne šole, za k« se mu jav.no opravičujemo. , Uredništvo V1 ZA PRIZADETE V NEURJU NOVO MESTO — Krajevni organizaciji SZDL in RK Drska obv«s' čata vse, ki želijo pomagati prizad tim v neurju v severovzhodni Slove11 ji, da bo zbiranje denarnih prispevku in hrane v ponedeljek, 18. septembra-od 16 do 19. ure v prostorih krajev*1 skupnosti, Šegova 9. sreti V času od 31. avgusta do 7. septe*^ so v naši porodnišnici rodile: Nada La iz Petrove vasi — Renato, Vladimir* . mč iz Desinca — Katjo, Marija Ručm* Krmelja —Suzano, Bernarda Žnidar* Roj pri Šentjerneju — Jernejo, Anica . rič s Trebelnega — Suzano, Jana AVe« tinčič iz Mladic — Lana, Krista JQt*"° s iz Črnomlja — Tanjo, Jožica Zag1 -Gor. Karteljevega — Miha, Maijej* b ^ ger iz Vranovičev — Barbaro, Re .... Dular iz Dol. Toplic — Aljo, Brig*1* vačič iz Šentjerneja — Lucijo, Dalja ^ kulov iz Metlike — Tadejo, Stefica n* ^ Šentjerneja — Tino, Tončka Zupjf1*' ^ Malega Lešča — Nino, Antonija Bmg. ^ Trebnjega — Jerneja, Marinka KnJ^J, Mokronoga — Nino, Anica Blažič iz ^ vasi — Tomaža, Darinka Kobetič: s I Gore —Tadeja, Jožica Saje iz Male vasi — Katjo, Sonja Ravnikar tt Peči — Tadeja, Zdenka Šušteršič iz, (. Lakovnic —Majo, Polonca Kos m s jemeja — Tino, Marinka Tramte m ganja — Petra, Maijana Medved 'zJL|j Staniče — Jemeja —Ana Filak iz U Lj — Mateja, Cirila Vidmar iz Meniške: — dečka, Jožica Eijavec s Kitnega — dečka, Samira Mujkič iz Č rmošnj , deklico, Marija Martič iz Dolenjega. unja — deklico, Kristina Jakša z Zajci« Vrha pri Črnomlju — dečka. vt0y IZ NOVEGA MESTA: Marja"* šek, Ragovska 23 — Matica; 3 ^ Šmajdek, Na Lazu 28 — Majo;. Vlas . ran, Pod Trško goro 37 — Anjo; Jevšek, Lebanova 29 — Ireno; A m Kavšek, Brezov Log 32 — Žiga: -m Jaklič, Zagrebške 11 - Klaro; Dan« Irt, K Roku 76 — Tadeia; Cvetk* r čar, Šolske 2 — dečka. Čestitamo! Sprehod po MetlikjJ OB KONCU SEPTEMBRA B°S MANJE popularne otroške oddaj ^po tobogan v osnovni šoli PodzemeU-ljubljanskega radia1 so tja P^/^ice^ šnji osnovnošolci, ki bi radi Pos u' pj t? programa pokazali, kaj zmorejo vomem in glasbenem področju- ,)ji> meljski otroci so pritegnili k sode« (#-še vrstnike s Suhoija in iz Adlešu-^ijo'1 diu bo oddaja na sporedu zadnjo n septembra, in sicer ob 8.05. . le£ vr RUDI HRASTAR, izposoje^ilj-deokaset, je dobil pred dnevi ko. T ako sije moč izposoditi noVf(njji'*; različnih zvrsti, od komedij d°, 81. na5l' Še napotek, da boste Hrastarja 18*L)oVl>e hišo ima na Veselici, od metliške c® šole je oddaljena le dobrih sto m DOLENJSKI UST Črnomaljski drobir PASJE PERILO — Prejšnji teden so Po Črnomlju plakati vabili na revijo erotičnega perila. Enega teh plakatov so nalepili čez tistega, s katerm so gradaški lovci oznanjali razstavo psov. Tako seje bralo, da so na revijo erotičnega perila vabljeni vs> ljubitelj) lovstva in kinologije. METLIŠKA ČRNINA — Poslovodja črnomaljske prodajalne Elektrotehne Branko Gašperič že več kot 15 let živi v Črnomlju, a je po srcu še vedno Metličan. Po pokaže tudi tako, da od vina pije izključno metliško črnino. Prejšnjo sredo dopoldne je pri Kolbeznu, ko mu je natakar prinesel naročena dva deci, preden je kk&l piti, sumničavo vprašal, če je vino rcs samo iz metliškega grozdja, češ da od tjstega iz črnomaljskega ali semiškega konca dobi izpuščaje. Ta metliška zadrtost » £Jegovega črnomaljskega sodelavca Kalka tako razburila, da mu je takoj, menda po nesreči, prevrnil kozarec. Izgle-®“° P3 je tako kot prestarsko opozorilo nizancu. tf c n * m r 1 [t __ —______#4m>( ' M • ROPADAJOČA HIŠA — Odkar J® ljubljanska Elektrotehna pred mno-puu leti kupila hišo sredi Črnomlja, ®'Ia nezadržno propada. Razbita Kna, odpadajoči omet, zanemarjena uotranjost so kaj slaba slika Elektro-"ne, ki ima v sosednji stavbi svojo /nomaljsko trgovino. Seveda ta propadajoča hiša tudi močno kazi naj-je središče Črnomlja, slej ko prej pa Predstavljala tudi nevarnost za ■ntoidoče, če je ne že sedaj. Drobne iz Kočevja ie na ^ ^OV BUTIK — Butik »Feniks« od i Ljubljanski cesti nasproti knjižnice sehn a ."kiča Dejanovič. Njegova pojil, ča prodaja tudi preslikanice in “JE kjl'56 odtisne na oblačila. KiItxLJE ZA GOLOBE — Ko so v zelen’1 ulici uredili ceste, parkirišča in da hrla*’50 nasute zelenice zasejali s travo, uooospe1 ozelenele. Vprašanje pa je, če pridnih eni!V‘-*° kaj’ Ker so se po setvi tu elešl? .g0stl 1 golobi. Če bo namesto an- •»''iSVStM1’1'"1'"""" “Brin,0 * z^ravi*nim' zelišči. Imenuje se -Te hNA LESKAH IN POD NJIMI okoli,- v llIla tako rekoč vsaka leska v mohil' •°^evJa svojega obiralca. Avto-kiran,-'ln moPe račun ,nekc vrste Podjetji, odpreti d|nci na banki zataknilo. Mla- u°ata rv„i . Rosuiio jasno, da skoraj p Prirneriavi Jet/*.lh ti“di ne pomeni nič hVni Pretek|blr,(;>kralom’ ki Je nekoč v ^ašniinoS11 Pos‘avl1 neki predpis. Predpisu Uz”enc' se pač le ravnajo pod IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Kitajska je napolnila skladišče Zaradi odpovedi kitajskega kupca je v Črnomlju »odveč« kakih 120.000 kompresorjev za hladilnike in zamrzovalnike — Zmanjšali proizvodnjo__________ ČRNOMELJ — V prvih mesecih letošnjega leta je bila proizvodnja kompresorjev v črnomaljskem tozdu Gorenja na meji zmogljivosti. Zaradi izrednega povpraševanja in pogodbenih obveznosti do domačih in tujih kupcev so delali kar 3.400 kompresorjev za hladilnike in zamrzovalanike na dan. Ker ne zmore-o več, so morali zavrniti kar nekaj večjih naročil. črnomaljski tozd pomeni enoinpolme-sečno proizvodnjo. Seveda tako velike- Zaradi znanih dogodkov na Kitajskem pa se je stanje v tej črnomaljski tovarni tako rekoč čez noč spremenilo. Kitajski partner je odpovedal naročila in tako so v Črnomlju nenadoma imeli letošnjem letu kakih 120.000 kom-presotjev »odveč«. Ta količina pa za ga izpada naročil ni moč na hitro nadomestiti, kajti proizvodnja hladilnih naprav, za katere so potrebni kompresorji, je načrtovana in pogodbe za nabavo so sklenjene precej vnaprej. Hiranje bolnega zdravstva Rešitve ni dala niti trikrat povečana stopnja prispevka — Izguba se bo kopičila še naprej_______ ČRNOMELJ— V črnomaljski oblini so v letošnjem letu že trikrat povišali prispevno stopnjo za zdravstveno skupnost, a je ta skupnost kljub temu še vedno v zaostanku in ne more sproti poravnati svojih obveznosti Zdravstvena skupnost je že vse letošnje leto, kar se plačevanja njenih obveznosti tiče, v enomesečnem zaostanku ali drugače povedano: že ves čas ji primanjkuje enomesečni priliv. In kot sedaj stojijo stvari, nič ne kaže, da bodo do konca leta ta manjko lahko nadoknadili Lve štiri letošnje mesece je bila prispevna stopnja za zdravstvo pod povprečno republiško stopnjo. Ker pa je črnomaljska občina ena tistih, ki dobivajo solidarnostno pomoč, so to stopnjo morali dvigniti, kajti eden od pogojev za republiško solidarnost je tudi ta, da je v taki občini prispevna stopnja najmanj na republiškem povprečju. Tako so v začetku maja stopnjo povečali, vendar je črnomaljska občina medtem prav zaradi prenizke prispevne stopnje že izgubila del republiške solidarnostne pomo- Obrat za praznik Riko želi gospodarsko sodelovati, ne pa »vezati politične otrobe« RIBNICA, BROD MORAVICE, DELNICE — Za praznik občine Delnice so 8. septembra odprli v Delnicah novi zdravstveni dom, naslednji dan pa v Brod Moravicah industrijski obrat ribniške kovinske industrije RIKO. Proizvodna dvorana z menzo, skladiščem, kotlovnico in upravnimi prostori meri okoli 900 kvadratnih metrov. V njej delajo sklope za potrebe Rikovega tozda Rikostroj. Trenutno je v obratu zaposlenih 12 delavcev, po dobavi še ostale potrebne opreme pa jih bo 40 do 45. Gradnja tega obrata sodi v okvir razvoja malega gospodarstva v občini Delnici. Finansirali so jo: Poslovno združenje za razvoj malega gospodarstva, Sklad za razvoj manj razvitih območij občine Delnice in RIKO. »Odprtje tega obrata sodi v okvir Rikovega sodelovanja na področju gospodarstva z drugimi republikami. Tako imamo že obrat v Tesliču v Bosni, zdaj v Brodu Moravicah na Hrvaškem, začenjamo pa tudi s sovlaganjem in dolgoročnim sodelovanjem s Kompresorjem iz Čuprije v Srbiji, ki dela za nas nadgradnjo za kamione, prirejene za obiranje dateljnov, in montirajo še druge kamionske nakladalce,« nam je povedal djrektor tozda Rikostroj Ribnica Franc Sile ter dodal, da gre Riku le za sodelovanje na gospodarskem področju, katerega cilj je hitreje, bolje in ceneje proizvajati, da bi bili konkurenčni tudi na zahodnih trgih. V politiko se niso in se ne bodo vmešavali, saj gre pri tem v glavnem za vezanje otrobov, od česar pa ni koristi. J. P. ČL Če bi kdo od zunaj gledal na ta naš sistem, bi se mu videl povsem nelogičen, da ne rečemo nerazumljiv ali celo nepopravljivo bedast. Črnomaljska zdravstvena skupnost je izgubila del republiške solidarnosti, ker je bila njena prispevna stopnja pod republiškim povprečjem, vendar takrat v Črnomlju stopnje niso mogli dvigniti, ker je še veljal intervencijski zvezni zakon, po katerem bi denar, ki bi se zbral nad dovoljeno mejo, ležal blokiran in inflacijsko propadal Potem pa so se morali za vsako povišanje prispevne stopnje krepko boriti še v domači občini Kakorkoli že, prispevno stopnjo 8,10 odst. od bruto osebnih dohodkov so najprej dvignili za odstotek, potem za dva in konec avgusta še za enega, tako da sedaj znaša 12,20 odst. Sedaj je ta stopnja res višja od republiškega povprečja, vendar je pri prispevku za zdravstvo v črnomljaski občini že toliko zamujenega, da tudi s tem ne morejo nadoknaditi enomesečnega zaostanka pri poravnavanju obveznosti do izvajalcev. »Z enomesečnim zaostankom plačujemo tudi račun kar seveda naš dolg zaradi obresti še povečuje,« pravi Antonija Mrzlak, tajnic te interesne skupnosti. Da bi črnomaljska zdravstvena skupnost poslovala brez izgube, bi morala biti prispevna stopnja za njeno dejavnost po sedanji oceni še za 2 odsL višja in bi tako morala znašati kar 14,20 odsL od bruto osebnih dohodkov. A. BARTEU TREBELNO: ASFALTIRANJE CEST IN ŠOLA TREBELNO — Krajani te najmanj razvite trebanjske krajevne skupnosti se vneto prizadevajo, da bi z asfaltno prevleko prekrili kar največ cest. Trenutno nameravajo asfaltirati naslednje odcepe: Čužnja vas — Velika Strmica, Je-renga —Jelševec, Omuška vas — Češnjica in Lahko — Španov most. Zemeljska dela so povečini že naredili, najbolj pa se zatika pri denarju, kajti na vsakega krajana pride zelo velik znesek, ki pa ga le težko prispevajo. Ponavadi je to vedno žgoč problem v prostranih krajevnih skupnostih z raztresenim prebivalstvom. Trenutno preurejajo tudi prostore stare šole na Trebelnem. Popraviti nameravajo le spodnje prostore za potrebe krajevne skupnosti. Vodovodno in odtočno napeljavo so že uredili. Do spomladi pa računajo, da bodo prostori že nared. J. Ž. Spomin na partizanska leta v Radulji B. Osolnik odkril obeležje na nekdanji Za-krajškovi domačiji MIRNA VAS — Prejšnjo soboto so odkrili v Mimi vasi na nekdanji Zakrajškovi hiši spominsko ploščo, ki obeležuje, da so bili med NOB tu sedeža okrožnega vodstva OF in KPS in tabor Gubčeve brigade ter da je v tem delu Radulje vodila kurirska pot TV-5. Na otvoritveni slovesnosti je prisotne nagovorila Ivanka Basaj, ki seje prebivalcem tega dela sedanje trebanjske občine zahvalila za požrtvovalno sodelovanje z narodnoosvobodilnim gibanjem. Ko je primerjala vojna leta s povojnimi, je dejala, da je raduljsko območje do danes napredovalo. Podobnih misli je bil slavnostni govornik Jože Penca*Dečko, ki pa je poleg očitnega raduljskega napredka izpostavil še to, da so nekatere hiše po osvoboditvi postale prazne. Tudi Penca se je domačinom zahvalil za pomoč v času boja proti okupatorju. Sicer je nanizal precej spominov na vojni čas in pri tem med drugim povedal, da med vojno to območje ni bilo le zatočišče okrožnih vodstev partije in Osvobodilne fronte ter Gubčeve brigade, pač pa je v skriti dolini Radulje našla pozimi 1943—1944 varno zavetje tudi okrožna partijska šola. Spominsko ploščo je odkril Bogdan Osolnik, v varovanje in oskrbo pa so jo predali Marku Kocijanu, sorodniku pokojnih hišnih lastnikov Janeza in Terezije Zakrajšek in sedanjemu lastniku hiše v Mirni vasi št. 14. Na otvoritveni slovesnosti, kjer so brali besedila Bogdana Osolnika in Vide Brest, so nastopili Vesna in Niko Borštnar z recitacijami in Slavko Žnidaršič s harmoniko. Po proslavi je bilo tovariško srečanje pri gozdarski koči v Radulji, kjer so obiskovalce pogostili lovci s Trebelnega. L. M. »Še posebej žalostno pri vsem tem je to, da smo zaradi naročil iz Kitajske zavračali druge naročnike, ti pa so si potem seveda poiskali druge proizvajalce,« pravi direktor črnomaljske temeljne organizcije Gorenja Leopold Pucelj. Zaradi tega so zaloge v črnomaljskem tozdu močno porasle, in to ne samo zaloge kompresorjev, ampak tudi zaloge reprodukcijskega materiala za proizvodnjo teh kompresoijev. Prvi ukrep, ki so ga naredili v črnomaljskem tozdu, je bilo zmanajšanje proizvodnje. Od prvotnih 3.400 kompresorjev na dan so proizvodnjo zmanjšali na 2.500 kompresoijev. »Ze od maja proizvodnja v našem tozdu neprekinjeno upada, finančno pa nas bremenijo tako zaloge gotovih izdelkov kot tudi zaloge reprodukcijskega materiala,« je povedal Pucelj. Da bi te nenadejane težave kolikor se le da omilili, so najprej odpustili 11 delavcev, ki so bili zaposleni za določen čas, tako daje sedaj v tej črnomaljski tovarni zaposlenih še 174 delavcev in tudi od teh niso vsi polno izkoriščeni. Vendar vodstvo tovarne misli, da so te težave le začasne in da se bo že s sklepanjem novih pogodb za naslednje leto stanje izboljšalo. Že dalj časa dobro sodelujejo z veliko tujo firmo Danfoss, s katero imajo sklenjeno kooperacijsko pogodbo. Še več pa si od prodora na zahodna tržišča obetajo za naprej, kajti konec prihodnjega leta bo v črno-maljsksi tovarni Gorenja stekla proizvodnja novih, energetsko varčnejših kompresoijev. A. B. • Začetek modrosti je nevednost, ali bolje rečeno: začetek modrosti je v tem, da znaš ne vedeti. (Unamuno) Milena Selan Prenovljena Žaba Razširila ponudbo KOČEVJE — Milena Selan je pred 21 leti opustila poklic prodajalke v družbenem sektorju in odprla v Kočevju zasebno kemično čistilnico. Ko je pred nekaj leti začelo zanimanje za te usluge nekoliko upadati, pa je prisluhnila svoji trgovski žilici in odprla v istih prostorih poleg čistilnice še butik Žaba, v katerem je prodajala nogavice, tudi »žabe«, in razne drobne predmete. »Ljudem pa je treba vedno znova in znova ponuditi kaj novega, boljšega, lepšega, pa tudi v lepših prostorih. Zato sem pred kratkim dosedanje poslovne prostore temeljito prenovila in uredila tako, da imam tu še trgovino na drobno, da kupcem zdaj lahko ponudimo še moško in žensko perilo, moške, ženske in otroške trenirke, brisače, srajce, bluze, puloverje, kozmetiko in drugo drobno blago,« pravi Selanova. Potrebam in željam kupcev se prilagajajo tako, da imajo artikle za vsak okus in denarnico; da poslujejo dopoldne in popoldne (deljen delovni čas). Postrežba je dobra in ustrežljiva, prenovljeni lokal pa gotovo eden najlepših daleč naokoli. J. P. Največje težave so v Itasu Tudi v Trikonu se položaj slabša, vodstvo pa grozi z odstopom — V Opremi do konca leta brez izgube? KOČEVJE — Te dni razpravljajo v kočevski občini o rezultatih gospodarjenja v prvem polletju, ki pa niso razveseljivi. Tako je letos ustvarilo gospodarstvo 192 milijard dinarjev dohodka, izgub je bilo kar 57 milijard, akumulacije samo 32 milijard, amortizacije pa 29 milijard dinaijev. Največji izgubarje Itas (37,9 milijarde izgube), za njim pa Oprema (skoraj 7 milijard izgube). Med izgubarji so še Govedoreja, Trikon, Lik, Elektro, Kočevski tisk, Hotel Pugled in Varne'-* Med (naj)uspešnejšimi pa so Melamin, Gozdno gospodarstvo, Avto in Inkop ter More, medtem ko so ostali na »goli ničli«. Glavni vzroki za izgube so, da podjetja niso prilagojena in sposobna poslovati v pogojih tržnega gospodarstva. Podatki pa niso povsem zanesljivi, ker je pač naš obračunski sistem tak, da omogoča skrivanje tako slabega kot dobrega rezultata gospodarjenja. Najslabše kaže Itasu, ki ima največ izgube in posojil. V podjetju so sicer izdelali štiri proizvodne programe, ki pa bi bili donosni le pod pogojem, da ne bi imeli posojil in dolgov. Bianka pa jim gotovo posojenega denarja ne bo podarila. Rešitev se nakazuje v tej smeri, da bi banka postala delničar v Itasu. Kljub temu pa bodo še vedno težave, saj je težko verjeti, da ga bodo v glavnem isti ljudje, ki Itasa že doslej niso rešili (da ne rečemo: ki so ga pripeljali v težave), zdaj naenkrat popeljali v lepšo bodočnost. Ugotovljeno je tudi, da je v Itasu občutno preveč zaposlenih. Ocene so različne in znašajo za ta 830-članski ko- Tisoč zamisli Podjetnost Nenada Ste-kiča — Neša iz Glažute KOČEVJE — Na Kočevskem vsak ve, kdo je Nešo, le redki pa vedo, da se piše Nenad Stekič (ne gre za državnega prvaka v skoku v daljino!); po poklicu je trgovec. Že ko je bil poslovodja Trgoprometove trgovine na Trati v Kočevju, si lahko pri njem dobil vse. Potem je odprl zasebno trgovino na Mlaki, o kateri je takoj začel krožiti dober glas. Marca letos pa je vzel v najem gozdarski dom oz. hotel v Glažuti in ga preimenoval v Športno-rekreativni center Glažuta, ki je spet zaslovel. Nešo je prvi na Kočevskem začel redno vabiti na nastope v Glažuto najbolj znane jugoslovanske ansamble in pevce. Tako so pri njem v teh nekaj mesecih že zvrstili Novi fosili, Vlado Kalamber, Daniel, Romeo, Don Juan in drugi, ki nekaj pomenijo v zabavni glasbi. V Glažuti je še posebno živahno in lepo ob koncu tedna in če je lepo vreme. Pravega zaslužka še ni, pa bo, je prepričan Nešo, ki ima v glavi tisoč zamisli, da jih je res težko spremljati. Pravi pa, da jih bo uresničil, saj ima veliko podporo pri lastniku objekta GG Kočevje. Zdaj je ponudba Glažute še bolj skromna. Po želji obiskovalcev organizirajo v sodelovanju z rančem Okorn iz Drage šolo jahanja. Skupno z GG uvajajo gozdovniški turizem. Tu mimo vodijo izleti v Jelenov žleb in do Ogenjce. Tudi jahalna proga od Iga do Osilnice bo vodila preko Glažute. Od športnih objektov je tu urejeno le smučišče, prav zdaj pa urejajo še 8 do 10 km dolgo smučarsko tekaško progo, ki bo v letnih mesecih primerna tudi za običajno tekaško progo. Nešo pa sije zamislil, da bi tu zgradili še dve teniški igrišči, rokometno igrišče, na katerem bi lahko igrali še mali nogomet, košarko in odbojko, pa lektiv od 233 pa do skoraj 400 odviš-nih. Manjka pa jim strokovnega kadra. Za Opremo pa sedanje vodstvo pravi, da v tozdu Usluga ni težav, v Sintepu imajo dovolj dela, v Lesni predelavi pa je izguba. Najbolj kritično je na žagi, ki • KAKO JE BILO S PLAČAMI— Po podatkih SDK je bilo od januaija do julija letos izplačano za čiste osebne dohodke v občini Kočevje za 440 odstotkov (indeks 540) več kot v istem obdobju lani, v občini Ribnica pa za 468 (indeks 568) odstotkov več. Cene življenjskih potrebščin pa so v Sloveniji v istem obdobju porastle za 406,5 odstotka. V obeh občinah je le za malenkost pod občinskim povprečjem porast osebnih dohodkov v gospodarstvu. Občutno nad občinskima povprečjema je porast osebnih dohodkov v skupini tako imenovanih drugih udeležencev (organi in organizacije na občinski ravni ter SIS in njihove delovne skupnosti, banke, drugi finančni organi in zavarovalnice). Pri teh znaša skupni indeks porasta v občini Kočevje 655, v občini Ribnica pa 697. Najslabše sojo odnesle družbene dejavnosti v občini Ribnica (indeks 546), bolje pa v občini Kočevje (indeks 567). nima dela. Podjetje posluje s 60-odstotno zasedenimi zmogljivostmi, do konca leta pa bo s 70-odstotnimi, kar bo zadoščalo za odpravo izgube oz. za pokritje izgube znotraj podjetja. J. P. otroško igrišče, rusko kegljišče, šah na prostem in še kaj. Predvsem za tujce bodo uredili več peš poti. Za propagiranje Glažute pa se bo Nešo povezal z zasebnimi turističnimi agencijami. J. PRIMC KJE GRADITI? RIBNICA — V kratkem bo dan v javno razpravo osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, pod katerimi bo dovoljeno graditi in obnavljati hiše na območju Dolenje vasi in Sodražice (kjer ni potreben zazidalni načrt). Gre za gradnjo ali obnovo stanovanjskih hiš, javnih objektov, manjših gostiln in trgovin, obrtnih delavnic, pomožnih kmečkih objektov, komunalnih in industrijskih objektov. Razpravo o tem bodo organizirale krajevne skupnosti in SZDL, strokovno pomoč in razlago pa bodo nudile občinske službe. Zaželjeno bi bilo, da se občani z odlokom seznanijo že zdaj, pred sprejemom, in dajo nanj pripombe. V ribniški občini pa je žal taka navada, da prihajajo pripombe in kritike odlokov šele potem, ko so sprejeti, veljavni in jih je treba praktično izvajati. • Na splošno smo boljši, kot se da sklepati po naših delih. (Unamuno) V Trebnjem kmalu boljša voda? Poskusna globinska vrtanja v Radanji vasi — Šentpavelski izvir za rezervo — Zbiralnik za potrebe Trebnjega — Zmanjkuje denarja — Dotrajano omrežje TREBNJE — Potem ko so Trebanjci v zadnjih mesecih večkrat občutili motnje v preskrbi s pitno vodo, zdaj kaže, da bodo kmalu brez tovrstnih preglavic. Poleg tega, da v Trebnjem v Komunali in komunalni skupnosti s precejšnjo gotovostjo napovedujejo skorajšnjo zanesljivejšo dobavo vode, upajo, da bo v ceveh v bodoče kakovostnejša voda. Kvalitetnejšo vodo si obetajo-na podlagi raziskav v Radanji vasi. Po tamkajšnjih prvih poskusnih globinskih vrtanjih, ki dajejo slutiti bogate izvire, naj bi ljubljanski Geološki zavod še ta mesec naredil novo, 150-metrsko vrtino. Če bo dala vsaj 30 litrov v sekundi, bodo ta vodni vir že naslednje leto začeli uporabljati namesto sedanjega šentpavelskega zajetja, iz katerega dobiva v trebanjski občini vodo okrog 2.300, tj. dve tretjini porabnikov. On. jnjena nadomestna vrtanja v Radanji vasi bodo območni vodni skupnosti Ljubljanica-Sava in Dolenjske ter litijsko, grosupelj- sko in trebanjsko občino stala milijardo dinarjev. Radanjski izvir bi priključili na sedanji šentpavelski vodovodni sistem z okrog 4 kilometri novega omrežja. To bi hkrati pomenilo, da trebanjska Komunala začasno zapira oziroma daje »v rezervo« zajetje v Sentpavlu, ki sicer daje na sekundo okrog 35 litrov vode. Medtem ko bi iz globinskega zajetja v Radanji vasi dobivali porabniki kakovostnejšo vodo kot jo imajo iz površinskega v Šentpavlu, kjer so potrebni močni filtri, ne bi bili nič na boljšem glede količine. V Trebnjem so sicer že pred poskusi v Radanji vasi spoznali, da zgolj cevi, čeprav brezhibne, ne zadostujejo za nemoteno preskrbo. Zato na Cvibljah gradijo 500-kubični rezervoar, ki bi zadostoval za približno 8-urno napajanje mesta. Kdaj bo ta zbiralnik, prvi od treh enakih načrtovanih, gotov, je ta trenutek bolj ali manj neznanka. Jasno je le, da je za naložbo zmanjkalo denarja, ker je račun spričo nepričakovanih zahtevnejših del višji od predračuna. Ob teh dejstvih se načrtovalci oskrbe z vodo v Trebnjem zavedajo še tega, da bodo težko zagotavljali dovolj vode po sedanjih močno dotrajanih ceveh. Po mnenju strokovnjakov naj bi v omrežje vgradili merilce pretoka, ki sicer napak ne bi odpravili, a bi vzdrževalcem cevovodov olajšali odkrivanje okvar. M. LUZAR IZ N(vŠIH OBČIN rjBjw i lit II IZ NkŠIH OBČIN G TAKOJ POPRIJELE ZA DELO — Čeprav mnogim delavkam v obratu manjka delovnih izkušenj v industriji, je večina pri delu že tako napredovala, da že dosegajo norme. (Foto: J. S.) Nov obrat v Podbočju začel delati Za začetek 10 delavk * V PODBOČJE — Po slavnostni otvoritvi obrata Tovarne kovinske galanterije ob krajevnem prazniku KS Podbočje je obrat začel dejansko delovati 1. septembra. Tako seje dokončno uresničila dolgoletna želja tamkajšnjih krajanov. Vodja izmene v obratu ljubljanske Tovarne kovinske galanterije, Mirko Drobnič, je povedal, da je za sedaj v obratu zaposlenih 10 delavk. »Bilo je kar precej zanimanja za zaposlitev v tem obratu, saj so v TKG prejeli 30 prošenj za zaposlitev. Te delavke, ki so imele srečo, da so dobile zaposlitev, pa so večinoma iz okoliških krajev, s Planine, iz Šutne, Podbočja in od drugod. Nekatere med njimi so bile prijavljene na zavodu za zaposlovanje, nekaj pa jih je celo tudi dobilo prvo zaposlitev v življenju,« je dejal Drobnič, kije doslej delal kot učitelj tehničnega pouka na šoli s prilagojenim programom v Krškem. V proizvodnih prostorih, ki so jih uredili v nekdanji šoli v Podbočju, imajo sedaj 11 strojev, na katerih izdelujejo izdelke iz že utečenega proizvodnega programa TKG. Poskusno delo bo trajalo približno dva meseca, Drobnič pa meni, da bi lahko že prej začeli z redno proizvodnjo, saj so delavke že doslej pokazale veliko mero spretnosti. Drobnič pričakuje, da se bo proizvodni program še razširil in bodo dobile možnost zaposlitve tudi druge ženske, še posebej, če bodo v TKG začeli izdelovati nove izdelke. J. S. Za kulturno prodajo knjige Brežiška knjigarna ločeni prodajalni BREŽICE — Nekje v teh septembrskih dneh bodo Brežice zopet dobile poseben prostor za knjigarno. Na policah sedanje papirnice ne bo več take zmede, knjige ne bodo več naložene visoko pod strop, prodajalke se bodo lažje gibale za pultom, kupci pa bodo imeli večji pregled nad blagom. »Obe prodajalni smo pred petimi leti združili predvsem zaradi po- manjkanja kadrov in zaradi deljenega delovnega časa. Trenutno nas je v prodajalni Državne založbe zaposlenih šest in pravijo, da tudi v prihodnje ne bomo smeli nikogar več zaposliti. Upamo, da bomo zmogli delo v dveh prostorih,« pravi poslovodja prodajalne Nada Ci-zel, ki se kljub skrbem veseli preselitve. Prostor, v katerem je nekdaj že bila knjigama, je dobil novo opremo in Cizlova upa, da bodo vsak čas začeli seliti knjige. Zadovoljna je, da bodo kupcem lahko ponudili knjige na kultumejši način, kajti od prodaje tega blaga je danes težko živeti. Da bi zaposlili še enega delavca, kot je njihova želja, bodo morali povečati promet in knjigo približati tudi brežiškemu kupcu. »Mislim, da bo povsem drugače v prostoru, kjer si bodo stranke lahko same ogledale knjige, si mogoče za priročno mizico tudi kaj prebrale. Sicer pa razmišljamo o tem, da bi dejavnost knjigarne razširili. Ni redko, da podobne prodajalne ponujajo spominke, kasete, steklenino, prirejajo razstave, književne večere in drugo. Kupca je danes pač treba prepričati in pridobiti,« pravi Nada Cizel. B. D. Terme vztrajajo pri visoki ceni Domači gostje vse bolj letujejo v kampu, tuji pa v hotelskih objektih ČATEŽ — V vseh razpoložljivih objektih Term na Čatežu ob Savi je v prvih osmih mesecih letošnjega leta prenočilo 236.000 gostov. To je sicer za odstotek več kot v enakem obdobju lani in kaže dokaj uspešno poslovanje, kar pa delavcev v tem termalnem zdravilišču in v športno rekreacijskem centru nikakor ne bi smelo uspavati. Številke o prenočitvah namreč govorijo tudi o tem, daje za 3 odst. več gostov prenočilo v kampu, medtem ko se jih je ravno toliko manj odločilo za bivanje v hotelu. Zmanjšano zanimanje za prenočevanje v hotelu so pokazali predvsem domači gosti. Ti očitno niso več kos visokim cenam. Zato pa je več domačih gostov kot lani kampiralo, saj sindikalno počitnikovanje išče cenejše rešitve. V Termah bodo seveda povečan interes domačih gostov za kamp poskušali čimbolj izkoristiti. Usmerili se bodo v povečanje kakovosti in raznovrstnosti uslug ter ob tem izkoristili tudi stalne objekte v kampu, ki sprejemajo goste vse leto. Čeprav so si v Termah zadali nalogo, da v štirih letih povečajo število tujih gostov za 40 odstotkov, je bilo letos skupno število takih prenočitev za 10 SOLIDARNOSTNA STANOVANJA V KRMELJU SEVNICA — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sevnica objavlja natečaj za zbiranje vlog za sestavo prednostne liste upravičencev do solidarnostnih stanovanj za območje Krmelja. Vloge bo stanovanjska skupnost prejemala do vključno 22. septembra, vsa potrebna pojasnila pa dajejo tudi po telefonu na št. 81-086. PODPISOVANJE TEMELJNE LISTINE KRŠKO — Krajevna konferenca SZDL Senovo je sklenila, da v času od 16. do 17. septembtra organizira podpisovanje Temeljne listine Slovenije, ker je dosedanje podpisovanje potekalo v poletnih mesecih in ni zajelo velikega števila krajanov. Zgledu Senovčanov bodo na priporočilo občinske konference SZDL Krško sledile tudi ostale krajevne konference, tako da bi bilo podpisovanje listine končano do 20. septembra. RIBIŠKO SREČANJE KOSTANJEVICA — Ribiška družina Kostanjevica bo organizirala 23. in 24. septembra že tradicionalno srečanu-je slovenskih ribičev ob Krki. Prvi dan bodo pripravili odprto tekmovanje na trofejno ribo, drugi dan pa se bodo ribiči pomerili v lovu rib s plovcem za pokal Kostanjevice. odstotkov manjše kot lani v istem času. K temu je bistveno prispeval kar za četrtino manjši obisk tujcev v kampu. Po drugi strani seje število prenočitev tujcev povečalo v hotelskih objektih, kar je za Terme kljub vsemu dobro znamenje. Vse bolj namreč izgubljajo goste, za katere bivanje v zdravilišču plačuje družba in predstavljajo kar tretjino vseh. S tujimi partneiji vzdržujejo stalne odnose in letos so za propagando namenili kar tretjino več sredstev kot po- PRIZADETI NAJ BI POL PORABILI DOMA BREŽICE — V času, ko se razpravlja o na hitro sprejetem novem zakonu, ki bo določal obveznost dodatnega enodnevnega zaslužka za Sklad solidarnosti v Sloveniji, so o tem govorili tudi na medobčinskem sindikalnem svetu za Posavje. Strinjali so se, da se uvede še en solidarnostni dan in s tem premosti pomanjkanje sredstev za odpravo škode zaradi neurij. Menili so, da bodo delavci v prizadetih občinah bolje sprejeli novo obveznost, če bi za take občine obveljalo pravilo, da polovico zbranih sredstev nakažejo v sklad, drugo polovico pa porabijo za odpravo škode na domačem terenu. navadi. Čeprav neposrednih učinkov še niso zaznali, bodo propagando v enakem ali celo povečanem obsegu še nadaljevali. Upajo, da bodo s stalno prisotnostjo v raznih vodilnikih in priročnikih pri gostih zbudili zanimanje in • Načrti Term Čatež so pogumni. V dveh do treh letih nameravajo pridobiti še enkrat toliko postelj, pri čemer si bodo pomagali z vlaganjem tujega kapitala. Svoji želji po ponudbi visoke ravni storitev bi radi ustregli s hotelom de lux kategorije, prav tako pa tudi z novim hotelom, ki bi bil središče razvejene športno rekreativne in preventivno zdravstvene dejavnosti. zaupanje, ki ga kot jugoslovanska organizacija v tujini nimajo. B. DUŠIČ NAMESTO SREČANJA POMOČ PRIZADETIM V NEURJU BREŽICE — Kot kaže, se borci in aktivisti Kozjanskega letos ne bodo poveselili na svojem tradicionalnem srečanju. Prireditev, ki se odvija vsako leto v drugi izmed šestih občin, bi letos morala biti 24. septembra v Brestanici. Odbor skupnosti borcev Kozjanskega odreda je na občinsko konferenco SZDL Krško naslovil predlog, naj se udeleženci in organizatorji prireditvi odpovejo. Sredstva, ki bi jih s tem prihranili, naj bi, namenili za pomoč občinam Laško, Šentjur in Šmaije pri Jelšah, ki so bile na tem koncu Slovenije najbolj prizadete v poletnem neurju. Vse več ljudi si išče pomoč Kljub ostrejšim kriterijem za socialno pomoč, je v Brežicah vse več prosilcev — Rešitev v delu BREŽICE — Kakšno pot bo ubrala jugoslovanska socialna politika, je še velika neznanka. Protiinflacijski ukrepi bodo gotovo povzročili nove socialne nemire. Kljub temu da vse več ljudi potrebuje socialno pomoč, so v lanskem letu krčili socialne programe. Na žalost kaže, da bo tako tudi vnaprej. Brežičani so ob tem prizadeti po dveh plateh. Po eni jih tepejo nizki osebni dohodki, ki so pod republiškim povprečjem, po drugi pa nesposobnost gospodarstva, da bi vzdrževalo doseženo raven družbenih dejavnosti. Da bo Ujma vzela denar za obnovo cest V krški občini odpravljajo posledice ujm z denarjem za redno vzdrževanje KRŠKO — »S precejšnjo mero gotovosti lahko rečem, da letos v krški občini ne bomo uresničili plana modernizacije in obnove komunalnih in lokalnih cest, prav tako tudi ne plana na komunalnem področju,« pravi strokovni delavec za komunalno in cestno dejavnost pri krških sisih materialne proizvodnje Niko Somrak. Mirko Drobnič »Ko smo pripravljali plane za letošnja dela na krajevnih in lokalnih cestah, seveda še nismo vedeli, kako nas bodo prizadele letošnje vremenske ujme. Te pa so močno prizadele ceste v hribovitih predelih občine ter na območju Gorjancev, kjer ocenjujemo, da nas bo stala sanacija okroglih 25 milijard dinatjev. Ker za sanacijo posledic neurij nimamo posebnega denarja, smo morali denar dobiti iz sredstev za redno vzdrževanje,« je povedal Somrak. Od celotne vsote za redno vzdrževanje, kije za komunalne ceste znašala 10 milijard dinarjev in 14 milijard za lokalne ceste so doslej porabili le okoli 5 milijard ali komaj petino. Resda bodo dobili premostitveni kredit od republiške skupnosti za ceste v višini 7 milijard, a bo tudi ta denar le kaplja v morje in še zdaleč ne bo mogoče z njim pokriti vseh položaj še bolj jasen, navalimo še to, da v brežiški občini vse bolj nazaduje tudi štipendijska politika. V takih razmerah je normalno, da imajo v Brežicah vse več prosilcev za različne oblike socialne pomoči, zaposlenim pa se v prošnjah za pomoč pridružuje tudivse več brezposelnih. V lanskem letu se je obremenitev uporabnikov povečala skoraj v vseh družbenih dejavnostih, še posebn'o pa v zdravstvu, otroškem varstvu in izobraževanju. V vrtcih se je povečal delež staršev, v šolah krijejo stroške za podaljšano bivanje in za celotno ekonomsko ceno prehrane, medtem ko je izobraževalna skupnost sposobna prispevati le še za osebne dohodke kuharic. V zdravstvu razen borcev in otrok ter bolnikov s posebnimi boleznimi vsi plačujemo prispevke, ki niso več simbolični. Socialno najbolj ogroženi so sicer prispevkov oproščeni, vendar je treba ob tem pomisliti na izjemno težki položaj tistih, ki le za malo zgrešijo kriterije. B. D. Četrta stavka delavcev Betona Zaustavili dela na HTC — Zahteve po višjih osebnih dohodkih_ SEVNICA — Po dolgotrajnem sestankovanju in prepričevanju naj bi delavci sevniškega Betona, ki gradijo HTC (hotelsko-trgovinski center) v Sevnici, v torek, 12. septembra, prekinili stavko od srede prejšnjega tedna in spet začeli delati. Tako so sklenili v ponedeljek. Okrog 60 delavcev sevniškega tozda Betona, delovne organizacije, ki ima sedež v Zagorju, seje odločilo za prekinitev dela, ko jim je direktor tozda Karel Makari sporočil, da bodo začasno prenehali z deli na HTC (zgrajen naj bi bil do sevniškega občinskega praznika. 12. novembra), ker investitor menda ni zagotovil denatja za nadaljevanje del. To resnico so nam povedali delavci, ko smo jih obiskali na gradbišču HTC. Dodali so še to, da jih je hotel direktor prestaviti na gradbišče na Blanco, kjer so betonovci že v precejšnji časovni stiski pri gradnji nove hladilnice Mercatorja — Kmetijskega kombinata Sevnica. Ta bi rad v hladilnico vskladiščil že tudi letošnji pridelek jabolk. Delavci so bili zavoljo namere, da bi se oni začasno preselili na blanco, ker so za to zvedeli zadnji hip, še bolj ogorčeni, še zlasti so se spraševali, od kod je potemtakem denar za številne Betonove kooperante pri HTC, če že zanje ni dovolj dela. Delavci so nam jezno razkazovali plačilne liste, ki naj bi se nanašali na polovico njihovega mesečnega osebnega dohod- ka, in so bili zneski na njih res bedni. Drugo resnico smo slišali na delavskem svetu tozda, ko je le-ta obravnaval sedem zahtev stavkovnega odbora. Poglavitne so bile zahteve po stoodstotnem povečanju zaslužkov; po ukinitvi terenskih dodatkov (namesto teh naj bi delavci dobili 3 tople obroke hrane); po zamenjavi vodstva tozd, ako zahteve ne bodo uresničene; po zmanjšanju režije na ravni delovne organizacije itd. Vodstvo tozda je zagotavljalo, da bo storilo vse, da bi izpolnilo, kar je v njegovih močeh. Nikakor pa ne pristaja na nestvarne zahteve, ki bi pomenile zanesljivo likvidacijo sevniškega Betona. Direktor Makari je povedal, da so izračunali, da bi znašal povprečni osebni dohodek kvalificiranega delavca Betona (če bi upoštevali zahteve stavkovnega odbora in močno subvencionirano stanovanje delavcev v samskem domu) že okrog 13 milijonov dinarjev. In kaj naj si mislijo delavci sevniških podjetij, ki imajo zdaj že slabše plače od Betono-vih delavcev, o takih delovnih »navadah«, se je vprašal Makari. Sekretar občinskega sindikalnega sveta Janez Košar je sicer soglašal z očitki vodstva Betona delavcem, češ da stavke niso napovedali skladno s stavkovnimi pravili oziroma 7 dni prej, opozoril pa • Epilog stavke po ponedeljkovem dogovarjanju s stavkovnim odborom, z delavci in po sestanku delavskega sveta, ki so se ga udeležili tudi predstavniki delovne organizacije ter sevniške občine, je izzvenel v sklep, ki smo ga navedli uvodoma. Za delavce Betona je še pomembnejše to, da naj bi dobili poldrug milijon draginjskega dodatka in tako, kot je sklenil že osrednji delavski svet Betona, bodo osebni dohodki večji za 30 odstotkov. Od L oktobra bodo skušali slediti predlogu za najnižji OD, kot ga predvideva slovenski sindikat (zdaj je ta že 5,4 milijona). je, da vodstvo delavcem Betona (od lani je to že njihova 4. stavka) še vedno ni odgovorilo na nekatera konkretna vprašanja, in sicer v pisni obliki prav vsem delavcem. Delavcem bodo za čas stavke izplačali 70*odstotne osebne dohodke. P. PERC BO KAJ DENARJA OSTALO DOMA? KRŠKO — Občinski svet Zveze sindikatov Krško podpira pobudo, da bi polovica enodnevnega zaslužka, namenjenega odpravljanju posledic škode zaradi neurij, ostalo doma. Tak predlog sindikata podpirajo tudi druge družbenopolitične organizacije v krški občini, še posebej, ker krška občina glede na višino svojega narodnega dohodka ponavadi ni deležna solidarnostnih sredstev iz republiških skladov. Vendar je zelo malo upanja, da bodo Krčani to dosegli, kajti zbiranje in delitev solidarnostnih sredstev ureja zakon, ki pa gaje seveda treba spoštovati. Niko Somrak potreb. »Glede na to, se na sisih materialne proizvodnje povsem strinjamo s politično pobudo, naj bi del denarja, ki bi sicer šel za odpravljanje posledic neurij drugam, ostal doma.« Nič boljša usoda se ne obeta že pričetim komunalnim delom, med katerimi je treba na prvem mestu omeniti kolek-tor na Senovem, ki tudi letos še ne bo dograjen, ker zanj preprosto ne bo denarja. Tam bi namreč potrebovali vsaj milijardo dinarjev, pa bo na voljo le 300 milijonov. Na srečo so še pravočasno končali gradnjo kanalizacije na Poišči, medtem ko bodo morala druga dela počakati na boljše čase. »Seveda pričakujemo večji pritisk iz krajevnih skupnosti, še posebno tistih, kjer že dalj časa čakajo na začetek teh ali onih del na cestah. Toda sprijazniti se bodo morali s stanjem, kakršno pač je, in počakati, da se razmere vsaj malo uredijo,« meni Niko Somrak. J. S. BIG BEN IN ROMEO NA SEVNIŠKEM POKOPALIŠČU SEVNICA — Zaključna prireditev ob nepreklicnem koncu kopalne sezone na sevniškem kopališču bo v petek, 15. septembra, ob 21. uri. Vodja kopališča Kristijan Janc ml. sicer ne more biti zadovoljen z letošnjo kopalno sezono, saj je bilo kar 12 kopalnih dni manj kot lani, lahko pa so bili Sevničani in drugi obiskovalci kopališča precej bolj zadovoljni s pestrim sporedom zabavnih in družabnih prireditev, ki so se zvrstile na kopališču. Kot rečeno, bo zadnja ta petek, na njej pa bosta za zabavo in ples igrala dva znana slovenska ansambla Big Ben in Romeo, Ker je malo preveč hladno, da bi izbirali miss topless, kakor so sprva načrtovali, bodo organizatorji presenetili obiskovalce z nagradami za izžrebane vstopnice, gostinci pa z dobro kapljico in jedačo. Novo v Brežicah ZGLEDNI IZDELKI DOMAČE OBRTI — Terme Čatež si na vse kriplje prizadevajo dvigniti raven svojih storitev in gostom ponuditi kar največ. V tem svojem prizadevanju pa so na neko malenkost le pozabili. Gre za kiosk pred vhodom .v odprte bazene, kjer si gostje, kopalci in obiskovalci lahko kupijo cenene izdelke iz plastike, pločevine in drugih »domačih materialov«. »Prešvercano« šaro in kič, ki ga lahko dobite po stojnicah širom po domovini, prodajajo tu pod zvenečim nazivom »izdelki domače obrti"-Naj se ve, kaj je jugoslovanska obrt! NEPOZNANE OMEJITVE — Brežiška obvoznica od blagovnice do tovarne IMV, za katero le malo ljudi ve, da se imenuje Titova cesta, se za marsikaterega voznika konča z neprijetnim pogovorom z miličniki. Kontrole hitrosti s pomočjo radarja so ob njej namreč precej pogoste m kar učinkovito polnijo blagajne. Na tem odseku ceste ne pomaga niti solidarnostno mežikanje nasproti hitečih vozil, saj ni malo takih, ki niti ne vedo, da spada cesta pon naselje Brežice in je zato na njej hitrost omejena. V dobri veri, da ne kršijo predpi; sov, se vozniki podijo po tej cesti z nekaj večjo hitrostjo. Dodatna označba za omejitev, kolikor je ta sploh potrebna, gotovo ne bi bila odveč. POST FESTUM — Še dobro, da seje nekdo spomnil tega čudovitega izraza, s katerim so opisali vse razgovore, razburjenja in obtoževanja na raznih občinskih forumih po odhodu predsednice izvršnega sveta iz občine. Na svojih sejah, sestankih in zasedanjih so ga namreč pogosto uporabljali, z njim pa so hoteli povedati le h; sto staro domačo resnico, da je po tw prepozno zvoniti. 11 BRAŽIŠKA PORODNIŠNICA m AIIV. Sevniški paberkij ČESTITKA — Med 44 planinci*^ niškega planinskega društva Lisca, k ^ bili v nedeljo na Vogarju pri Bohinj < srečanju slovenskih planincev, je bn . nadvse vneti zagovornik zdravega, P ^ vsem pa nekadilskega življenja J* Blas. In ker je bil Blasu, sicer tajniku . niškega društva nekadilcev, g.9v0j ^fje*8 sednika predsedstva Slovenije vog»'; V času od 25. avgusta do 8. septcnujP so v brežiški porodnišnici rodile: Ivančič Cikač s Senovega — Martino, Zdenka? Stanišak iz Marije Gorice Juraja, Brig1" ta Prahin iz Breganskega sela — lv*n*' Marijana Batkovič i/_ Male Rakovice Ivano, Ida Brabec iz Šcnkovca lg°r|a' Apolonija Horvat iz Kremena Matjaž* Anica Tašič iz Kraj Donji Nina, ZckiJ* , Prah s Senovega Alana, Arh Nada i* Selc — Boštjana, Bojana Mešiček / Blance — Tejo, Anica Zarn iz Nemške G(llt —Katjo, Nives Černee iz Brežic ma, Marija Ulčnik s Križan Vrha Ni a te- ja, Helena Plešej iz. Brežic Maleja, Muka Glušič iz. Noršič sela Ivano, !’<** Pezelj iz Jesenic na Dol. Marino, bf*3 Kaljikovič s Senovega Irmo, Perca B1" jič iz Boštanja Rado, Verica Zlobko1 Dol. Skopic — Martino. Čestitamo! Krške novice __ PRAVICA MOČNEJŠEGA - Ponovi teniški igrišči v Nerezinah na Malem Lošinju sta bili zasedeni od jutra do no®*-kajti tenis je sedaj za Krčane šport št- • Tako seje domala vse dni julija in avgmv dogajalo, da so morali igralci čakati v vr» od 6. do 7. ure, če so hoteli sploh igral: Vendar take vrste težav niso imeli neka® tovariši iz TCP Djuro Salaj, ki so si vnaprej rezervirali termine in jiin zato bilo treba stati v vrsti, tako kot seje tod gajalo navadnim smrtnikom. Kaj h°e« mo, ta krška tovarna je pač največ prlsPe’ vala za gradnjo igrišč, DOHTARJI NISO ZASTONJ < Medtem ko so vsi delovni kolektivi v kmj občini tako ali drugače prispevali, d®J® > la tako imenovana šola zdravega ži'“Je-’jj v Nerezinah čim cenejša, je zdravstv dom Krško vse svoje storitve lepo P° ral. V prvi spomladanski šoli so zna5? stroški za zdravniško pomoč okoli 10 ®‘ ^ jonov dinarjev, v jesenski pa bodo nem 5t ROKOMETAŠI DELIJO NAGR^j DE — Krški rokometni klub se je dom. zelo izvirne poteze za privabljanje 8*®?-^ cev na tekme. Zdaj namreč gledalci do L hkrati z vstopnico tudi nagradni kupom jim, če je seveda izžreban, lahko Prin lepo nagrado. Za sedaj ne poročajo o jem številu gledalcev in torej o uspe" ^ akcije, bržkone pa bi bilo več gledalce > bi rokometaši dosegali večje lekmov uspehe. Stanovnika ob dnevu planincev na' -- ^ ju tako silno všeč, ker je omenil, k** zastrupljamo z marsičim pa še s čestital. Ker o tem dogodku sveUl agencije, kaj šele naš Tanjug, ne bod vj, ročale, lahko ekskluzivno sporočimo, ^ Stanovnik in Blas v nekaj >zmec!]di-stavkih niti z eno besedo nista omenn* f-loševiča, ampak je bil to povsem ne ^ zen klepet ekološke narave, tako ko govor predsednika Stanovnika. . : pi VOŽNJE — Delavci Betona, ki do letošnjega občinskega praznik*, končali gradnjo HTC (h do letošnjega občinskega praznik* dnjo HTC (hotelsko;®*® „■ center), so med stavko postavili hlev. Najostrejša je bila tista, pokate ol. bi delavcem zvišali plače za 100 °^rCn-kov, delavcem pa naj bi namesto (0plt skega dodatka raje zagmovih ®' jjv-obroke prehrane na dan. Če vod5' 0 j v niškega tozda tega ne bi bilo sposo .g ge polniti, gaje treba zamenjati, so n® pi tonovci. Nekateri so zahtevali tudi, jim firma plačala prevoze domov > [9J- (zvečine gre za delavce iz BiH). I* “ tornih virov smo zvedeli, da se v vodst 7^. da bolj ogrevajo za vozovnice v eno NOVA RAZSTAVA V »KRKI« — Po počitniškem premoru so v četrtek, 7. septembra, v Galeriji Krke odprli prvo slikarsko razstavo v jesenskem delu. Z deli se to pot predstavlja akademska slikarka Alenka Sotler iz Ljubljane (na sliki v sredini), razstava pa bo odprta do 27. septembra. Prva otvoritev je minila ob precej manjšem obisku, kot smo ga vajeni s prejšnjih otvoritev, in brez tradicionalnega kulturnega pro-Ijvama. Kot kaže, so nekateri kljub kislemu poletju še na dopustu. (Foto: J- Pavlin) Muzika viva tudi na Dolenjskem V Novem mestu in Šentjerneju ustanavljajo »šolo« za glasbeno izpopolnjevanje na različnih instrumentih — Ponudbe bodo veseli tudi ansambli LJUBLJANA, NOVO MESTO — V Ljubljani deluje od lani Evropska kultura, delovna organizacija, ki sojo ustanovili samostojni kulturni delavci, njena dejavnost pa obsega pripravo in izvedbo najrazličnejših avtorskih del in projektov s področij informiranja, izobraževanja, znanosti, kulture in umetnosti. Dejavnost Evropske kulture poteka prek enot in ena od teh se imenuje Muzika viva, obsega pa področje glasbe. J>pet gledališki abonma Novem mestu v novi sezoni sedem gledaliških _ predstav — Poseben spored za otroke__________________________ NOVO MESTO — V novomeš-tQBn°mu kulhire bodo tudi v sezoni »89/1990 nadaljevali z abonmanj-**“m gledališkimi predstavami. pro-|Yam’ ki so ga sestavili iz ponudbe s'ovenskih poklicnih gledališč, obse-? S€dem del. Poudarek je na novejši slovenski dramatiki. . Novem mestu bodo gostovala na-™nJa gledališča: Drama SNG iz Ljub-z-lančaijevo uspešnico Zalezujoč jrota> Mestno gledališče ljubljansko predstavilo s Partljičevo komedijo 0'kova žena prihaja in s kabaretno tedstavitvijo satirične in zajedljive tra P0^)6 Pod naslovom Mile » v®'je, Primorsko dramsko gledališ-iz Nove Gorice tudi z dvema deloma, ri«v'Cer Sta t0 drami Smrtna past ame-j-, ega avtoija Ire Levina in »Voranc« li^ete Zajca, Slovensko ljudsko gleda-‘z Celja pa bo na novomeškem O ru.„v gosteh z Anouilhovim delom ™lf,e ,alisapica- v Novem mestu bo lišč °VaT tud' Stalno slovensko gleda-del6 1Z IrSta> ne ve pa * ^e’s katerim °m, ker še nima sestavljenega pro- grarna za novo sezono. Nnv °bno kot Prej5nja leta se bodo v D ,efn mestu tudi v novi sezoni zvrstile nm ,Stave M otroke. Predvidenih je pet P eustav ln tudi te so v Domu kulture skit,31lz gostovanjske ponudbe sloven-H^l S^dališč. Tako bo Prešernovo gle-4 '. 'Z kranJa uprizorilo Malikovo g'co Nogico, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z van Delfto-vo igro Hura soncu in dežju in Dekle-vovo Lenčo Flenčo, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s Harrisovim delom Androkles in lev ter Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Vandot — Partljičevo igro Kekec je pač Kekec. Načrtujejo pa še štiri lutkovne predstave. Organizatoiji se nadejajo, da bodo Novomeščani tudi v novi sezoni kupili gledališki abonma in da bo ta sezona po obisku vsaj tako uspešna, kot je bila lanska, ko so za abonmajske gledališke predstave (za red A in B) prodali 482 vstopnic. I. Z. Z AVTOBUSOM NA KONCERT NOVO MESTO — V četrtek, 21. septembra, bo ob 20. uri v Cankaije-vem domu v Ljubljani otvoritveni koncert glasbene sezone 1989/90. To bo večer z operno pevko Maijano Lipovšek in simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije. Program bo obsegal priljubljene arije iz svetovne operne literature. Novomeški Dom kulture bo organiziral omenjenega dne obisk tega konceta. Na voljo ima 50 vstopnic po 40.000 in 50.000 din, prevoz pa bo stal v obe smeri 120.000 din. Vozilo bo odpeljalo izpred Doma kulture ob 18. uri. Na voljo je še precej vstopnic, vendar naj jih interesenti v Domu kulture čim-prej dvignejo. Muzika viva ima na svojih predstavitvenih papirjih napisano, da jamči za kakovost pripravo in izvedbo vsega, kar ponuja s svojimi programi, saj vse zastavlja in udejanja v sodelovanju z vrhunskimi strokovnjaki glasbeniki. Takšni so tečaji za izpopolnjevanje glasbenega izražanja in se lahko tisti, ki se ukvaijajo s klasično glasbo, še bolje naučijo igrati na klavir, klasično kitaro, violino in druge instrumente. Muzika viva pripravlja podobne tečaje tudi za področje zabavne glasbe in na njih se interesenti usposobijo v igranju na trobila, pihala, v ritmiki pa v solo in zborovskem petju. Podobne izobraževalne oblike izvaja Muzika viva za zborovodje in dirigente pihalnih godb, ob tem pa omogoča tudi pridobivanje teoretičnih znanj o glasbi. V »pristojnosti« te enote Evropske kulture so še aranžiranje, komponiranje, strokovno usposablja- TREBANJSKE URE PRAVLJIC TREBNJE — V tukajšnji knjižnici Pavla Golie v tem šolskem letu nadaljujejo z lani začetnimi urami pravljic, ki so vsako sredo od 16. do 17. ure in jih vodi knjižničarka Katja Režun. Delo imajo na teh druženjih zastavljeno tako, da se otroci o predstavljenih pravljicah pogovaijajo in vsebino zgodb pogosto izrazijo v svojih risbah. KRŠKO: 5. OTROŠKI FESTIVAL VEDRE PESMI KRŠKO — V soboto, 16. septembra, bo v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja tradicionalni, že 5. otroški festival vedre pesmi. Mladi izvajalci bodo ob spremljavi Big banda RTV Ljubljana pod vodstvom Mojmira Sepeta zapeli dvanajst skladb prav tolikšnega števila skladateljev. Ob 16. uri bo javna generalka, festival pa se bo začel dve uri kasneje, ob 18. uri. Program, ki ga bosta snemala ljubljanski radio in ljubljanska televizija, bo povezovala Miša Molk. Spesniki v mestu pasje kamilice Črnogorsko mesto Bijelo Polje enkrat na leto zaživi s poezijo — Na Ratko-— vičeve večere so povabili pesnike iz vse Jugoslavije in iz tujine I; *^ck>, PoUc je zraslo tam, kjer se . ''' Prcbije iz ozkih globokih tesni in iJ” p*>^raj*na razširi v podolgovato do- n:r^iin° zcm|j°- praviJ°- daJe 'csto dobilo ime po beli radi, pasji sn, ' ,ICI,’.k‘l ma bele cvetove, in kadar l' ’m!adl «*cvete, so polja kot narah-s snegom. Ime po tej znani rastlini so mu dali Že Turki, ki so bil o Cn°Vah Akovo- v ‘'Stih časih je nos, " mcsll) tudi ena od pomembnih Nas!a3ek eleibrovniških trgovcev. na ■ p l" '!Tla Bijelo Polje, danes tretje črnogorsko mesto in sedež temenske občine, bogato zgodovi-in i • , k'm Posluhom goji kulturo črno CntjvrsgJt*ja' tuja/ ŠOLA V NARAVI Smrt prizadene le tiste, ki ostanejo. To I boleče dejstvo občutijo ne le sorodni) m Franca Požeka iz Sevnice, ampak tucu S številni prijatelji, znanci, soborci, ki so se IA cer vedeli za njegovo bolehnost v zadnje® qj času, a so vsi le upali, da bo Francijevo U Od 20. do 30. avgusta je bil 3. razred v Umagu. Tam so imeli učenci šolo v naravi. Učili so se plavati in spoznavali posebnosti obmorskega sveta. Ker je šla moja mamica z njimi, sem šla z njo tudi jaz. Tam sem uživala v slanem moiju ter se sončila. Nekega dne sem šla v vodo z žogo ter se nekaj časa z njo igrala. Naenkrat so zapihali vetrovi. Valovi so odneslli žogo k obali, kjer so bile ostre skale. Zaplavala sem za njo. Stopila sem na tla in na stopalu leve noge začutila bolečino: stopila sem na ježa in nekaj njegovih ostrih bodic je ostalo v moji peti. Prišepala sem do medicinske sestre, da mi je z iglo odstranila bodice. Na ježa sem stopila prvič v življenju. Sedaj vem, kako to boli. SAŠA OSVALD, 5. r. novinarskodopisniški krožek Oš dr. Anton Debeljak Loški potok ARTIŠKI plemenito srce dlje zdržalo. Franc Požek je zavekal na svet 2. ntfJ® 1923 v Hrastju pri Bistrici ob Sotli tnJ' svojo mladost preživljal na domu star»v Po končani osnovni šoli so stalšt dff Francija v uk v Maribor, kjer se je izučil» sodaija. Kot narodno zaveden slovensB fant seje ob začetku vojne navkljub tub' doletnosti pogumno priglasil k proste-............................ iskevoj- voljcem v enote bivše jugoslovansk v UlJCVHl v CUCHC UITOV JUgUOlU'***"--.1 I [ ske. Po razpadu in okupaciji JugoslavjJ |yj »KROMPIRJEV CI« Včasih pravijo, da imaš krompir, če imaš srečo. Za artiške petošolce velja tudi obratno. Imajo krompir, zato so lahko srečni. Kot člani šolske zadruge Lastovka, kije nastala lani, so lahko srečni, ker so se izkazali kot najuspešnejši poljedelci. Na svoji njivi so posadili krompir in ga pridelali skoraj dve toni. Kar smejalo se jim je, ko so gledali kisle obraze sosedov, ki jim poljščine niso uspele. Seveda so bili deležni tudi pikrih pripomb, češ ali ne veste, da ima bedast kmet vedno debel krompir. Skratka, bilo je zabavno, najbolj pa koristno, saj so petošolci krompir prodali šoli, z dobljenim denarjem pa gospodarijo samostojno. _ , NATALIJA VAHČIČ, 7. r. nov. krožek, OŠ Artiče se je iz Bosne prek zasedenega ozeffllj prebijal nazaj v Slovenijo in se vn“.r? mov k staršem. Doma pa ni ostal pnkn ^ okupatorskim oblastem, saj so ga krn** ^ odkrili. Ko so Nemci še ugotovili, daje & Požek prostovoljec jugoslovanske vojs» si in njegovo narodno zavednost, so P internirali. ^ Ob priključku spodnje Štajerske k N mčiji je bila razglašena mobilizacij* venskih fantov v nemško vojsko. Tej * Franci ni mogel izogniti, ker so ga vpo*T | cali naravnost iz internacijskega tabonse*- ^ S to prisilno mobilizacijo se globoko'-'T |g. bi ni nikoli sprijaznil, zato je ob pribo®! ‘ na vzhodno fronto iskal sleherno p®®, ^ nost prebega k Rusom. Na jesen leta 1*7. . se mu je to posrečilo in je postal ' ris ujetnik. Kot vojni ujetnik je v tabonšf®. ide Sovjetski zvezi doživljal razne tegobe, am vsem kljuboval pomirjene vesti, da m v iym pripadnik proslulega wermachta. . ide Ko je bila v SZ ustanovljena l.ju80^ On; vanska brigada, seje prijavil, da bi po®' er gal pri osvoboditvi zasužnjenih in okup ■ ranih dežel in tudi svoje domovine. Boj . > enote L jugoslovanske brigade z en0® 1 Rdeče armade so prek Romunije v »k fen tembru 1944 pri Beli Crkvi v Banatuv* Jn; rakale na jugoslovansko ozemlje. Pot&L 'bo sodeloval v vseh bojih te enote, vse tja ^ brij Zaječatja, Niša, Gornjega Milanove*. 0 r posredno tudi pri osvoboditvi Beog®^, DOBIL SEM PAPAGAJA Že dolgo sem si želel papagaja. Dobil sem ga med počitnicami, zato je bil to moj največji dogodek teh počitnic. Moj Jaka je papagaj posebne vrste, ki se imenuje nimfa. Na glavi ima rumeno čopko in dolg rep. Vsak dan se z njim igram, ga spuščam iz kletke in ga učim govoriti. MATEJ MONTANIČ, 5. r. Novinarsko dopisniški krožek OŠ dr. Anton Debeljak Loški potok 4 Nato ga je vojna pot vodila v zakiju^ boje prek sremske fronte, Slavonskega Broda, Zagreba, vse do Celja, kjer je čakal osvoboditev domovine. z l.° Franc Požek je pridno sodeloval P « ; obnovi domovine, predajal seje delu v je bil njegov nasvet in življenjska izKUJT. j j dobra popotnica za marsikaterega ttu*č .. ca. Tako kot sta z ženo vzgajala svJ. ^ otroka, strogo in pošteno, a spet.po^ ^ plati življenjsko prizanesljivo, je plemenitil še druge. p p, y "8 Zdrav duh v zdravem telesi! Trebanjski kulturniki so bili skupaj na morju ki so se med drugim izkazali pri kop9^ /' Zdrav duh v zdravem telesu pravi stari pregovor, takega mnenja pa so tudi člani Komornega zbora, ki deluje v okviru KUD Pavel Golia iz Trebnjega, in trebanjski godbeniki, ki so si po naporni in Jiovni sezoni privoščili nekaj dni oddiha morju. Člani navedenih trebanjskih greznične jame. Ena najtežjih nalog je zadela jjfj kulturnih skupin, nekateri tudi z družinskimi člani, so taborili v taboru VIO Trebnje v Pavičinah pri Pulju. Letovanje je bilo solidno izvedeno, saj so imeli člani Komornega zbora v tej smeri že izkušnje, saj so letos že drugič letovali v Pavičinah. Vodstvo tabora je prevzel Mitja Prijatelj, predsednik zbora, kije bil istočasno tudi taborni ekonom, za prehrano pa sta skrbela upokojenca Rezka in Janez Majer, ki sicer nista redna člana Venclja in njegov banjo, saj sta ®' j„ vseskozi skrbeti za družabno življenj ro veselo razpoloženje. Stanetu so pn ^ 'Us pomagali fantje zelo znanega ansalJLa The Callboys, ki deluje v okviru p*vs ib zbora. jg 'On Milan Kranjc, ki je bil gost pe^.Mr S. ] godbenikov, je kot pni vi komunist ^ ^ ye opravil zaupano dežurstvo v ta®^, Franc Jevnikar, nekdanji predsedn® 8^ Ti be, je kot siva eminenca spremljal JJ% fr; je Nacetu S*®" tji pevskega zbora ali godbenika, sta pa s prefinjenim okusom dokazala, da je dobra dogodkov, občasno pa je Nacetu « ^ 'Ji novemu predsedniku godbe, daja' r te membne napotke. Vodstvo tabora J*^ Na jim podrejenim naložilo še orgam^r |£ ^ BOLJŠE CESTE V POLJANSKI DOLINI RAJNDOL PRI KOČEVJU — Vaščani te vasi so bili nadvse zadovoljni z asfaltiranjem cestnega odseka med Rajndolom in Kočevjem. Zdaj so začeli posodabljati tudi cesto proti Knežji Lipi, kar je bilo načrtovano, vendar neuresničeno že v prejšnjem srednjeročnem obdobju. V. D. kuhinja lahko tudi prava umetnost. Tudi ostali letovalci, ki so dobili svoje naloge, so jih sprejeli z največjo resnostjo. Godbenik Lojze Gracelj je prevzel taborni bife, Polde Krevs je skrbel za mesarska dela in se pri tem odlično izkazal. Miro Krevs je bil vodja strojnega parka, skupaj s sinom Miranom pa sta mimogrede popravila tudi kak avtomobil. Dirigent Jure je skrbel za kulturno življenje, bil pa je tudi meneger trebanjske godbe, kije opravljala svoje kulturno poslanstvo po okoliških istrskih vaseh. Jure je skrbel tudi za fizično kondicijo trebanjskih glasbenikov. kaU^ ^'y modne revije in make up tečaja, z* »j j skrbela simpatična gostja Klara ® M y ,y, ljane, organiziranje bil turnir v taro j, r ^ gaje vodil Herman, plesni turnir, g®5 spanje (smrčanje) itd. , ^.tiv Janje rsmrumjej uu. ^v- Na koncu naj omenimo tudi r aajp0' ^ membnejša rekreacija trebanjskih hj^j, Jk ce». Nad plavanjem so bili tako nayu k da se mu tudi ponoči niso odrekli- pi “*« Da pa vsa ta enkratna doživetja šla prehitro v pozabo, je poskrbe' p Primožič, ki jih je vestno posnel na » trak. M. PRIjA ZDAJ BI SE MORALI IZKAZATI KOČEVJE — S potrošniškimi sveti naj bi kupci dobili pravno zaščito, ki bi bila zlasti v sedanjem času zmede na trgu še kako potrebna. Vendar v Kočevju ugotavljajo, da sveti še naprej spijo spanje pravičnega in bi bilo prav, da bi jih kdo spodbudil k delu, ki ga ne manjka. V. D. Še spominski posnetek za spomin. (Foto: R. Primožič) 11 NAGRADA , V ŠENTJERNEJ Žreb je izmed reševalcev 33. na-križanke izbral NEJCA STA-, iz Šentjerneja. Za nagrado mu r^lil knjigo Franca Cerarja Par-~an nekoliko drugače, v kateri pisec Joti o svojih izkušnjah partizan-A ki je bilo zares drugačno, kot W :W: 1 NAGRADNA KRIŽANKA 35 | I bili doslej vajeni spoznavati. L-- lJencu čestitamo in mu želimo "fno branje! idanašnjo križanko in pošlji-J*®ev najkasneje do 25. septem-na naslov: Uredništvo Dolenj'-«a lista, Germova 3, brana v vodoranih vrsticah, Jld&: P00L> KAMP, obrt, S&HF radev> »4 pS,™' z’ ob> ate- ie®0Nl t*PA’ ilorin> moni, evo a }JA’ LASTOVKE, KRAP, , 1VARARCO POLO- AA- ARA’ muu «»• i;.,,. voj-. , se ubijajo iz strahu, ratlu pa tudi ostajajo dp- ikflt nalo e bil >jsk« > P Ne- . slo-ej s« oklr & . vse- F. DOSTOJEVSKI fe*no ljubezen si še lahko vsakdo pri- D. ZAJC BLED 59 KDOR POJE TENOR ČEŠKA PRITRDILNCA ALKALUSKA KOVINA DRUŽBENA PLAST r. RIM. HIŠNI ZAVETNIK KEM. SIMBOL ZA BOR GRŠKA FILOZOFSKA ŠOLA TRŽAŠKI PISA-TEU1ITA101 SESTAVINA ZEMELJSKEGA PUNA VNETJE ČREVESA RDEČI KRIŽ NEM. FIZIK IZUMITELJ TELEFONA LEVI PRITOK SAVE IDEALNA POPOLNOST IGRALKA VETRIHOVA SESTAVIL J. UDIR LEviPRrroK OBA TRAVNATA RAVAN RIŽEVO ŽGANJE NASILNA TATVINA ROČNO ORODJE ZA OOREZOVANJE KOVIN AVT. OZNAKA TURČIJE ŽLEBIČ V DESKI PISATELJ OFLAHERTY MENIČNI POZVANEC Zlo se ponuja iz otroških rok J.g ^Pečevalci mamil so zvabili otroke v umazan posel — Svetovna vojna napo-1943 >—yed mamilarstvu — Kaj je to klokinganje? — Zlo se širi tudi v Evropo jonov prebivalcev ZDA uživa mami- kokain in turbocharge, mešanica ko- fjfcv -idelav VC^e d?89dke, povezane s s,»j| amil u; PrnčnJC\, da se je razviti svet do-er j.0 dramil in da so v državah, , sep- ii$h Prsle' Ameriški predsednik vkT e namPrCr dnev‘ napovedal, da bo-žekje ,1^. snih celih 8 milijard dolarjev tja tj0 bnihP °, ! mamilom, za krepitev po- 0 nr^llc‘JSk,h oddelkov, za grad-FjtZ ijk ,. Sporov, za krepitev vseh sS !n> Proda' ukvariaj0 s prepričeva- ffo- zdrav?^ JC mami.l> ln seveda tudi zasvoJencev. Američa-al prtj /J.f npravlJen' z vojsko poma-j v te- faeiio fazvejeno mafijsko orga- izao? liu J • lma v svojih rokah »dir h (jr-;,*1 ',n Predelavo mamil v dru-i i fi ir . .^' Predvsem v Južni Ame-■’ nrin rle seveda vlade teh dr-5$ HaC ,r"V JCne sPustiti ameriške :rs#t) NnaKaj(, fJe “emlje. Zaenkrat pa i* rwK..^C,,^aJe Pr°blem zlorabe agoft. ‘V ^9 vr°č. da ga ni več lil I' niiniH>l,S^Catl r*a r°t> >n da 5e mo-L. j> sP°pasti kar državno vod- 1 kr,,i,-"aS razmcre sicer še niso ta- __-- klili ,|ae’ Totili pa bi se, če bi -oajjju M(,v’ ,sc bo naša država ognila ^ bz?iLkspanzUi mamilarske mafiji* h teo„ "°8a ameriškega tržišča, ki nof^ Ji v Jhir>Slaja M trgovce z mamili ’°>e l! ronn vJLVro«. se mamila selijo v **** 'blemi fP°Padajo z vse hujšimi rt* i» 'atino ’ P°Vezanimi z mamili, ne-s NavPe7Irtake težave dakaj0 tudi »bora- zelo stno dežela- ki leži ikg°dj:iakas(xl,a!e n',pot'’ P° kateri se Hrien bn°Zl°' NoveJ5i podatki P % nei‘‘rnark°manije v Jugos-Soje IP °sm- Svetovno zlo si J. aCijo ^ajhuie n e7^° tud‘ Pri nas. ‘■farje fi»vah Jf paJf gotovo v Združenih i Lj^ * Uporahnrib ei.Amer'£an‘ 50 naj-0ki,k' 'valci'abn,k' dr°8 vseh vrst. Po-asba1*r 60 ZEkA potrošijo .v. "ivodnip tkov ^'otne svetovne Je mamd- Skoraj 30 mili- 5SŽ v ja j? la, nekatere plasti prebivalstva pa so z mamili že globoko prizadete. Ze dolgo ne velja več, da je narkomanija najbolj razširjena v srednjem sloju, vdrla je tudi v revnejše sloje, v črnske četrti, med šolarje. Najbolj pretresljivo pa je spoznanje, da so mamila vdrla tudi med otroke. Obsežna reportaža, ki sojo spravili novinaiji ameriškega tednika Newsweek, je skozi vrsto življenjskih usod in primerov razkrila tragično podobo mestnega vsakdanjika, podobo, ki odslikava resnično bedo mamilarstva. Kot primer so vzeli mesto Phila-dephia. Tu se, podobno kot v premnogih ameriških in v zadnjem času tudi evropskih večjih mestih, kot poulični prodajalci drog pojavljajo otroci. Preprodajalci drog, kijih mamilarska mafija oskrbuje s stalnimi zalogami klasičnih in novih sintetičnih mamil, med katerimi se v zadnjem času najbolj bliskovito širi jemanje cracka, so že pred leti ugotovili, da je v poostrenih razmerah in močnejšem nadzoru prodaje težje ponuditi drogo stalnim in naključnim uporabnikom »robe«, zato so se domislili prav peklenskega načrta: za poulične prodajalce so začeli snubiti otroke, stare od 9 do 12 let. Otroci sami niso uporabniki mamil, zato jih policija veliko težje preganja, poleg tega jih je mogoče pridobiti za razmeroma majhen denar, hkrati pa ostreje držati v krempljih. Šolarček, ki ga premamijo medene obljube prodajalcev drog, seveda kaj hitro ugotovi, da se da z ulično prodajo na hitro priti do denatja in da si lahko privošči tiste drobnarije, po katerih je hrepenel: športne copate Ad-didas, modno jakno, dobro uro, kolo. In potem seveda ni potrebno prav veliko časa, da otrok opusti misel na šolo, na pošteno delo in običajno pot doraščanja. Prepusti se »clockingu«. Izraz clocking je nastal v zadnjem času in ga ni mogoče prevesti, saj nima nobene pomenske zveze z uro (clock). Klokinganje pomeni dobiti od razpečevalca zavojček droge (najbolj gredo v prodajo crack, sintetični kaina in marihuane), se potem postaviti na ulico ter odmerke prodajati mimoidočim. Pravila klokinga so enostavna: nikoli ne smeš imeti prevelike količine droge, ne smeš se pustiti ujeti policiji, mamila sam ne smeš uživati in redno' je treba plačevati razpečevalcu. Kršenje pravil se običajno konča tragično, s hudimi pretepi in tudi z umorom. Nekateri otroci nosijo male zlate amulete, ki so videti kot ume številčnice. To so znamenja posameznih razpečevalcev. Od teh amuletov je najveijetneje tudi izšel izraz clocking. Dileiji dobijo največ otroških pouličnih prodajalcev iz družin, ki jih je razdejala zloraba drog enega ali kar obeh staršev. Ti otroci so bolj ali manj prepuščeni ulici, zdi se jim celo, daje zelo cool (tudi pri nas poznan izraz za nekaj, kar je »ta pravo«), če nosiš zlat amulet in prodajaš drogo ter imaš dovolj svojega denatja. »Opustimo skrb za 18-letne uživalce droge in posvetimo vso skrb otrokom,« je novinarjem zgroženo povedal eden od članov prostovoljne organizacije NAC, nekakšnega sveta sosedske pomoči, ki skuša omiliti hude socalne probleme, ki jih je droga prinesla v mestne četrti. Te besede so dovolj zgovorne. Dejansko je odpisana kar cela generacija, zlo bo treba začeti izkoreninjati pri otrocih, da ne bo podivjalo in resno poškodovalo družbe. MiM 9-letni morilec V ZDA so postavili še enega od bolj žalostnih rekordov. Te dni bo, kot vse kaže, moral stopiti pred sodnika doslej najmlajši obtoženec v zadnjih sto letih ameriškega sodstva, in sicer bo sodišče ugotavljalo krivdo in dodelilo kazen 9-letnemu Cameronu Koc-hetju, ki ga obtožnica bremeni, da je lani ubil sedemletno Jesico Anno Carr. Po zakonih zvezne države Pennsylvanije, v kateri se je dogodil umor, mora vsakomur, kije obtožen umora, soditi redno sodišče, sodišče za mladoletne prestopnike tako ne pride v poštev. Do umora je prišlo lani marca pred hišo Richarda Rattija v Kunkletownu. Malo pred tragičnim dogodkom je lastnik hiše pograjal otroke zaradi hrupa, kar je razjezilo mladega Camerona. Besen je odvihral domov, kmalu nato pa je prižvižgala krogla in ubila sedemletno Jessico, ki se je igrala z drugimi otroki pred Radijevo hišo. Nekaj trenutkov zatem je na mesto zločina prišel tudi Cameron, nad obrvjo pa je imel nalepljen obliž. In prav ta je raziskovalce pripeljal do storilca. Medicinski strokovnjak je namreč ugotovil, da polkrožna poškodba nad očesom ni nastala zaradi ureza z nožem, kot je trdil fantič, marveč jo je povzročil daljnogled na lovski puški. Fantič je streljal z očetovo lovsko puško, katere vzvratni sunek ga je pri strelu poškodoval. Cameronu grozi po veljavnih zakonih dosmrtna ječa. Do denarja s starinami Kulturna dediščina Indijancev je v nevarnosti — Zbiralci starin delajo veliko škodo Zbiralce starin je popadla nova strast. Ogreli so se za izdelke avtentičnih prebivalcev Amerike, kijih iz-kopujejo iz indijanskih grobov. Zbiranje indijanskih relikvij je tako postal dobičkonosen posel. Ropaiji grobov se pogosto kar sami odpravijo na pokopališča in iz indijanskih grobov izkopujejo lončevino, preproge, ogrlice, loke in puščice ter prečudovite mozaične maske iz žada. Arheologi z grozo ugotavljajo, da lovci na tovrstne umetnine delajo ogromno škodo. Po nekaterih podatkih so se nezakonita izkopavanja v zadnjem desetletju podvojila. Plenilci iščejo zaklade celo s helikopterji in satelitskimi posnetki. Strokovnjaki pravijo, da v naslednjih petih do petnajstih letih ne bo več mogoče najti nedotaknjenega indijanskega jroba, če se bo ropanje nadaljevalo. Ze sedaj nekateri zatrjujejo, da je 90 odstotkov pokopališč poškodovanih. Vrednost starin pa iz dneva v dan narašča in s tem še bolj privablja roparje. Nekateri plenilci izkopljejo tudi preko tisoč grobov na leto, pri tem pa zaradi nestrokovno opravljenega dela naredijo ogromno škodo. Na pokopališča se odpravijo kar s traktorji in buldožerji, samo da bi čimprej prišli do starin. Najdbe potem preprodajajo, največ pa jih pokupijo zbiralci umetnin iz New Yorka, Los Angelesa, Evrope in Japonske. Med ropaiji je tudi veliko novincev, ki hočejo s pomočjo starin na hitro obogateti. Ker se plenjenje iz dneva v dan povečuje, so posamezne ameriške zvezne države spremenile zakone, ki urejajo pravico do izkopavanja. Leta 1979je Kongres sicer sprejel zakon o zaščiti in ohranitvi arheoloških najdb, vendar se je nanašal zgolj na izkopa- Italija se stara Ob koncu tisočletja 3,5 milijona nad 75 let starih Prebivalstvo razvitega sveta se stara. Višji življenjski standard, boljše zdravstveno varstvo, ukročene hude epidemije in odsotnost vojn, vse to je pripomoglo, da je v razvitih deželah sveta povprečna življenjska doba moških že presegla 72 let, žensk pa kar 78 let. Naša soseda Italija je lep primer starajoče se države. Italijanski statistiki so našteli že 11 milijonov 200 tisoč oseb, starejših od 65 let. Na vsakih 100 prebivalcev jih pride kar 14, ki so prekoračili to življenjsko mejo. Značilno je, da je razvitejši sever v povprečju »starejši« od manj razvitega juga. Demografi pravijo, da se bo ob takšnih smereh demografskega gibanja Italija v naslednjih letih še bolj postarala. Ob prelomu tisočletja bo štela 3 milijone in pol ostarelih, to je nad 75 let starih ljudi, kar bo v skupnem prebivalstvu predstavljalo vznemirljivo veliko — 6,14 odstotka. Ker je v tej plasti prebivalstva že več kot polovico bolj ali manj huje obolelih in potrebnih stalne nege, znano pa je, da je zdravniška in siceršnja nega ostarelih precejšen strošek, se seveda postavljajo tudi povsem ekonomska vprašanja, predvsem pa, kje vzeti denar za dostojno in ustrezno nego tolikšnega števila ostarelih. nine na državni zemlji, ne pa tudi na zasebna zemljišča. Na ropanje kulturne dediščine so opozorili tudi predstavniki Indijancev. Njihov pogled na življenje in smrt je drugačen, z oskrunitvijo grobov prednikov nakoplješ potomcem nesrečo in bolezen. Vendar stvari se spreminjajo na boljše. V Nebraski so izdali zakon, ki določa, da morajo muzeji in zbiralci starin vrniti vse posmrtne ostanke indijanskim plemenom. Prve posmrtne ostanke so že vrnili Indijancem, ti pa sojih ponovno pokopali. Njihov svet je drugačen in boj za ohranitev kulturne dediščine je- boj za njihovo preživetje. J. ŽAGAR (Vir: Newsweek) Ne hodi iz sebe, ker resnica biva v tvoji notranjosti. AVGUŠTIN Strahu se naučimo enako kot predsodkov, ljubezni in matematike. P. HAUCK Pesnik, ki slavi čudovitost in strahoto življenja v plesnem koraku svojih verzov, je nosilec luči, množi veselje in svetlobo na zemlji, čeprav nas najprej vodi skozi solze in bolečo napetost. H. HESSE Nadležna priseljenka Slepi potnik je povzročil pravo biološko razdejanje Na otoku Guam seje začelo dogajati nekaj skrivnostnega. Biologi, ki jih ta odmaknjeni košček sveta zanima zaradi posebnosti, so se vznemirili. Podatki so namreč kazali, da ptice na otoku hitro propadajo. Se pred nekaj desetletji je na njem živelo 30 ptičjih vrst, med njimi kar 22 avtohtonih. Po letu 1970 pa se je število ptic začelo zmanjševati. Zadnja opazovanja so pokazala, da so se številne vrste znašle pred izumrtjem, dvoje vrst, ki so živele samo na Guamu, pa je že izumrlo. Nalogo razkriti, kaj se dogaja s pticami na tem otoku, je dobila biologinja Julie Savidge. Ko je prvič obiskala otok, je preveijala zdravje ptic; iskala je parazite, bakterije ali druge vzroke možnih bolezni, ki naj bi redčile ptičje jate. Vendar odgovora na tem področju ni našla. Pač pa so jo domačini opozorili, da so za izumiranje ptic najbrž krive kače. In res. Nadaljnje raziskave so pokazale, da seje po drugi svetovni vojni na otok Guam priselila drevesna kača Boiga irregularis, sicer doma na Novi Gvineji, v severni Avstraliji in na Solomonovih otokih. Na otok je drevesna kača prišla s katerim od številnih vojaških tovorov, namenjenih za ameriško vojaško bazo. V nekaj desetletjih seje kača udomačila in se začela gostiti s priljubljenimi stvarmi, kot so ptičja jajca, ptičji mladiči in tudi manjše odrasle ptice. Še več: biologinja je ugotovila, da je kača kriva tudi za izumiranje dveh vrst netopirjev na Guamu. Zdaj biologi iščejo naravnega sovražnika kače, ki bi na otoku ponovno vzpostavil ravnovesje. v v Igor Fabjan: REKA IN PUŠČAVA številkah SL0UENSKI DELEŽ □ odstotki 18- }S tK J*. v. t | V&VEČJ n p n n ; P! '1 ; ' i i n n n P . i i ■ 1 ; j H N 75 K 81 82 83 84 85 88 «7 88 'J1 SloVi> r®Publikah najmanj v Srbiji, najbolj pa v Makedoniji atltihenp ' RUub lemu se je delež Slovenije v jugoslovanskem 5?Porei|l|rnIPr.0'zvodu ponovno zvečal. Slovenija tako že nekaj let i l®hki,e*’ ve^a"je svojega deleža, kolje lepo videti na grafu. 'rmari s P?menL da v kriznih časih naša republika nekako najbolje j “J® barko, za nekatere je to dokaz o slovenskem izkoriš-'^Zno pjpl 1 rt‘Publik, zanesljivo pa pomeni tudi to, da se bo us-Vt'čala davčna obveznost naše republike. Tako postrojem poslušajo govor (menda iz Korana), sledi dviganje zastave in nato ob glasbi iz hreščečega zvočnika disciplinirano odidejo v razrede. Prometna sredstva v oazi so v glavnem avtomobili s kesonom, na katerega sta pritrjeni dve leseni klopi, vse skupaj pa je pokrito s cerado. Vozila so nekakšni veliki taksiji. Ustavijo kjerkoli in vsakomur, dokler je na kesonu vsaj še centimeter prostora. Z Maričo sva se namenila, da si ogledava tople vrelce v okolici mesta. Nekaj časa sva zaman čakala na malo manj natrpan taksi, potem pa sva poizkusila z avtostopom. Že, kar prvi dvig roke je bil uspešen, toda zadovoljiti sva se morala s prostorom na kesonu med raznovrstno zelenjavo, ki jo je na luknjasti cesti premetavalo sem in tja z nama vred. Najin šofer je imel cel kup opravkov okoli mesta, z njim pa sva se hočeš nočeš vozila tudi midva. Končno naju je le pripeljal do vrelca, kamor sva bila namenjena. Tu naju je debeli voznik malega tovornjaka še enkrat presenetil. Za vožnjo je zahteval plačilo, in to ne majhno. Ni se nama dalo kaj prepirati in sva mu plačala, samo da je bil mir. Kasneje sva se tako ali tako navadila, da v arab- skih deželah od štoparjev vozniki pričakujejo plačilo oziroma delitev stroškov. Topli vrelec je naju tudi razočaral. Voda je bila speljana po betonskih kanalčkih na bližnje polje, del pa je je odtekal v bazenček. Nobene idile ni bilo v zabetoniranem izviru, za nameček pa je bila voda še sumljivo rjave barve in čudnega vonja. No, po zatrjevanju domačinov je to le zaradi železa, ki ga vsebuje voda. V iskanju bolj romantične oaze, sva se čez nekaj dni vkrcala na razmajan avtobus. Nekaj ur je trajala mučna vožnja do oaz Dakhla skozi puščavo, razgreto od tiranskega sonca. Večidel je bilo videti le morje peska. Oaze Dakhla tvori preko 600 naravnih izvirov večinoma termalne vode, ki omogoča prebivalcem, da so delček puščave spremenili v nasade za gojenje sadja in zelenjave. Zdi se, da tisti z redno službo ne žive nič bolje kot ostali, ki se ukvarjajo s poljedelstvom. Povprečen zaslužek je namreč slab (okoli 100 egipčanskih funtov, kar je približno 80 nemških mark). Zaradi slabega zaslužka se mnogi popoldne trudijo povečati družinski proračun s kakšno trgovinico, stojnico s ceneno egipčansko hrano ali s čim podobnim. Oaze imajo pestro zgodovino. Tu so našli grobnice še iz časov faraonov. Ljudje torej že od nekdaj kljubujejo pesku in vročini. Mirno vaško življenje je tu kot nalašč za vse, ki želijo ubežati hrupu velikih mest. Prebivalci na tujce niso navajeni, saj običajne turistične poti še ne vodijo v oaze. Navdušena sva bila nad prijaznostjo domačinov. Neznanci so naju pozdravljali na ulici, kot da že od nekdaj živiva tu. Posebno poglavje pa so bili otroci. Takoj so naju obstopili, kjerkoli sva se pojavila. »Alo, alo,« so naju pozdravljali in gledali z neprikrito radovednostjo. Na žalost sva imela s seboj le nekaj bonbonov in sva morala tistim, ki so ostali brez njih, razložiti, da nimava več. Takoj so pograbili novo besedo in začeli v zboru vpiti: »Nimava, nimava!« Z malo sreče nama je uspelo najti prostor na avtobusu, ki trikrat tedensko vozi do Fara-fre, najmanjše med skupinami oaz. Šofer z belim turbanom, oblečen v galabejo, se mi je zdel prava podoba moderniziranega beduina, ki skozi prostranstva puščave namesto kamele vodi razmajani avtobus. Še preden smo prav zavozili v puščavo, je postalo na avtobusu tesno. Sproti smo pobirali liiidi ki so pripešačili iz kdove katere vasice. Kaj je prava gneča, pa sem spoznal šele, ko se je na avtobus zrinil možakar z ogromnimi culami. Nametal jih je v prehod med sedeži, da so mi segale do glave. Potem se je udobno zleknil na vrh kupa in mi s širokim nasmeškom dejal: »No problem, mister! (Ni problema, gospod).« Od nekod se je znašla še kletka z raco. Prestrašena raca je divje zafrfotala vsakokrat, ko je avtobus poskočil na neravni cesti in so notranjost vozila napolnili oblaki prahu. Vsa zaprašena sva izstopila v Farafri. Ob pogledu na gručo preprostih hiš brez zelenja daleč naokoli so se mi prebivalci kar malo zasmilili. Toda, ko sva se povzpela na griček, se je pred nama odprla prava podoba raja sredi puščave. Na vrhu griča je močan topli izvir, ki se v številnih potočkih razliva po drugi strani pobočja. Vsena-okoli. vrtovi, polni dateljnov, banan, mandarin, pomaranč. Farafra je bila dolgo precej osamljena in odmaknjena. Gesto so zgradili šele pred dvema letoma. V naselju sta le dve nadvse majhni trgovinici, kjer lahko dobiš toplo kokakolo, stare konzerve in kakšno slaščico. Začuda ni mogoče dobiti niti felafel oziroma taamije, ki jo drugje ponujajo za vsakim vogalom. POTA Ii\ STi{y Blago prodajali mimo odrede V novomeški Standard konfekciji so še pred dnevi prodajali blago na brezobrestno posojilo — Veliko dela za inšpektorje UIS Novo mesto NOVO MESTO — Običajno so poletni meseci, ko večina delovnih in drugih organizacij zaradi dopustov pač dela s polovično paro, za inšpektorje, pa najsi gre za tržne, sanitarne, veterinarske ali druge, med najnapornejšimi. Tudi letošnji niso bili izjema. Kontrol in pregledov je bilo nič koliko, ugotovitve pa, če seveda izvzamemo nekaj pričakovanih izjem, dovolj spodbudne. Znano je, da so bili trgovci in potroš- svoje izdelke na brezobrestno posojilo. dežurni poročajo ODNESEL VEZI — Nekdo je v noči na 6. september iz RTP Bršljin odnesel tri tokovne vezi s sponkami, last Savskih elektrarn Ljubljana. Lastniki so oškodovani za 3 milijone dinaijev. MED NESREČO OB FRANKE — 46-letni Esad Duljaj iz Ogošta je imel 9. septembra okoli 12. ure prometno nezgodo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom, pri Otočcu. Ob nesreči se je vozilo vnelo, med tistimi, ki so najbolj vneto gasili, pa je bil tudi nekdo, ki je iz predala armaturne plošče zmaknil tri potne liste in 400 švicarskih frankov. OB MOTORNO KOLO — V noči na 8. september je nekdo zmaknil kolo z mo- niki 15. julija šokirani z odredbo, kije prepovedala brezobrestno prodajo na kredit, ki je dotlej imenitno cvetela; po njeni zaslugi so si zadovoljno meli roke tako eni kot drugi. Potem pa odredba, ki je večini kupcev zaprla vrata v trgovine. Tržni inšpektorji so med kontrolo ugotovili, da so se dolenjske trgovske organizacije dosledno držale predpisa, izjema je bila novomeška Standard konfekcija, kije navzlic prepovedi še do pred dnevi mimo prodajala svoje izdelke na 4-mesečno brezobrezno posojilo. Inšpektorji so kršiteljem takoj izdali ustrezno odločbo, hkrati pa napisali kazensko ovadbo temeljnemu javnemu tožilcu. Minuli četrtek sta iz Bele krajine prišli še dve prijavi o pojavu prodajalcev z juga, češ da prav tako ponujajo torjem APN 6, last 27-letnega Stanega Veščaia iz Čn Veščaja iz Črnomlja. Veščaj je vozilo pustil odklenjeno na hodniku stanovanjskega bloka. GROZIL GOSTOM — Črnomaljski miličniki so 10. septembra pridržali do iz-treznitve 21-letnega Jerneja S. iz Črnomlja. Mladenič se je v tamkajšnjem disko klubu neprimerno obnašač, grozil gostom s pretepom in se prerival. Pojasnilo za takšno početje je dolžan še sodniku za prekrške. MED SPANJEM OKRADENA — 46-letna Marija Mihelič iz Ljubljane seje 7. septembra z vlakom peljala iz Ljubljane proti Črnomlju. Med vožnjo je zadremala, to pa je izkoristil neznanec in ji z jakne ukradel zlato broško v obliki bukovega lista. Miheličeva je oškodovana za 10 milijonov dinarjev. Predrzneža še iščejo. IGRA Z NOŽEM KOČEVJE — 29-letni S. H. iz Trate v Kočevju seje 5. septembra igral z nožem v upokojenski gostilni. Potem je začel groziti in se prepirati ter med prepirom z nožem porezal po nogi 26-letno Z. L. Ženski so nudili v ambulatni prvo pomoč, zoper S. H. pa so miličniki podli kazensko ovadbo. S kozolcem zgorelo kar 200 milijonov Velik požar prejšnji teden na Brezovici BREZOVICA — V noči na 5. september okoli 1. ure je prišlo do požara na gospodarskem poslopju 63-letne Marije Per iz Brezovice. Vzrok nastanka ognja še raziskujejo, požar pa je po prvih ocenah povzročil za 200 milijonov din škode. Pod kozolcem, starim kakih 40 let, grajenim iz hrastovega lesa in pred leti obnovljenim, je bilo spravljenih 25 vreč cementa, 15 vreč apna, 5 kubikov smrekovih desk, 2 do 3 kubike hrastovih desk, 8 gum za traktorsko prikolico, drobilec kamna, puhalnik, motorno kolo, trosilnik za gnoj, dve prikolici za traktor ter 8 do 10 kubikov steklene volne. Z izjemo traktorske prikolice in trosilnika za gnoj so vsi ostali predmeti zgoreli, skupaj z njimi seveda tudi kozolec, sreča pa je bila, da se požar ni razširil še na bližnjo stanovanjsko hišo in ostala gospodarska poslopja. vendar ugotovitve inšpektorjev, ali sploh gre za registrirane prodajalce, še niso znane. Tako tržni kot sanitarni in veterinarski inšpektorji so med poletnimi meseci temeljito pregledali tudi gostinske in turistične objekte ter obrate družbene prehrane. Začuda kakšnih pretresljivih ugotovitev ni bilo, na takšne malenkosti, kot so slaba higiena v kuhinji, zaradi česar je veterinarska inšpektorica napisala dva predloga sodniku za prekrške, in oporečna ter živila s pretečenim rokom na prodajnih policah, pa smo že tako navajeni. V ilustracijo navedimo, daje bilo v minulih tednih v novomeški občini vzetih v analizo 36 vzorcev živil, v trebanjski pa 19. Dobljeni izvidi so v devetih primerih sestavljali vsebino kazenskih ovadb, poslanih temeljnemu javnemu tožilcu, šest kršiteljev je bilo iz novomeške, trije pa iz trebanjske občine. Ob tem je potrebno zapisati, da v naših najznamenitejših turističnih objektih, kot so zdravilišča Šma jektih, kot so zdravilišča Šmarješke in Dolenjske Toplice, hotel Otočec ter trebanjski motel Putnika, napak in pomanjkljivosti ni bilo, tudi kopalne vode so bile letos neoporečne. Dolenjski turistični delavci bojda razmišljajo o tem, OB KOTEL ZA ŽGANJEKUHO REBER — Slive so letos očitno dobro obrodile in kmetje se že pripravljajo na kuhanje žganja. V ta namen je nekdo obiskal tudi gospodarsko poslopje Alojza Grma na Rebri in mu pred dnevi neznano kam odpeljal bakreni 50-litrski kotel za žganjekuho. Na Dinosu bo zanj iztržil vsaj kakih 300 starih milijonov. • Nesmiselno se mi zdi, da vojaki sestavljajo sodišča in se lotevajo sojenja, kakor (e bi se uradniki in civilni sodniki in tožilci vojaško organizirali, da bi šli na vojno. (Unamuno) • Prav ima Chagas: v vojaškem režimu je beseda pravica pretirana beseda, vojaški zločini se ne sodijo, marveč kaznujejo. (Unamuno) Lahkomiselno ob stanovanje V »Krki« je za ohranitev stanovanjske pravice potrebnih vsaj 10 let službovanja pri njih — Nadi R. iz Izole se račun ni izšel — Raztegljiv zakon_______ NOVO MESTO, IZOLA — Zakon o stanovanjskih razmerjih je vsaj na videz sila jasen: stanodajalec lahko imetniku stanovanjske pravice odpove stanovanjsko razmerje, če je delavec samovoljno prekinil delovno razmerje. Izjema so tisti imetniki stanovanjskih pravic, ki so dopolnili 10 let delovne dobe, od tega najmanj pet pri stanodajalcu. Nobena skrivnost ni, da je marsikdo z izpolnitvijo teh dveh pogojev obdržal stanovanje tudi, ko je menjal zaposlitev; nekaj podobnega je hotela tudi Nada R. iz Izole, vendar se ji račun tokrat ni izšel. delavec, ki ima pred prenehanjem delovnega razmerja več kot 10 let skupne delovne dobe, od tega najmanj 10 let pri stanodajalcu, torej Krki. In sedaj h konkretnemu primeru. Nada R. je 23. julija 1987 dobila od Krke enoinpolsobno stanovanje v Izoli Uvodno določilo zakona o stanovanjskih razmerjih je velika večina delovnih organizacij dobesedno vnesla v interne samoupravne akte, v novomeški tovarni zdravil Krka pa so zakon razumeli tudi drugače. Slednji govori namreč o tem, da mora imeti delavec za to, da obdrži stanovanjsko pravico tudi po prenehanju delovnega razmerja, najmanj 5 let delovne dobe pri stanodajalcu. Nikjer torej ne piše, da mora biti ta meja ravno 5 let, kot ima v svojih aktih zapisano večina delovnih organizacij, pač pa je zakon to številko ponudil zgolj kot spodnjo mejo. V Krki so zategadelj kot pogoj za ohranitev stanovanjske pravice v svoj interni akt zapisa-i, da stanovanja ni dolžan vrniti tisti in se seveda vanj vselila. Letos pa je svojo delovno organizacijo obvestila, da že- li prenehati z delom. V Krki soji seveda ustregli, hkrati pa jo obvestili, da mora dodeljeno stanovanje vrniti. Nada R., ki je imela skupaj že več kot 10 let delovne dobe, od tega več kot 5 pri Krki, je bila prepričana, da stanovanjske pravice ne more izgubiti, zato seje ves primer pred dnevi znašel na novomeškem sodišču združenega dela. Slednje je seveda odločilo, daje Nada R. dolžna stanovanje izprazniti in ga vrniti Krki, še prej pa ji mora ta zagotoviti vsaj najnujnejše prostore za bivanje. Takšno razsodbo novomeškega je v celoti fiodprlo tudi sodišče združenega dela SRS v Ljubljani. Sklep je tako že pravnomočen. B. B. ZBILA PEŠCA VINICA — 44-letna Mira Hudorovac z romskega naselja Kanižarica se je 10. eptembtra ob 20.15 peljala z osel '_______________i 5 peljala z osebnim av- ;om po regionalni cesti proti Črnomlju. Pri odcepu za viniški kamp je zagledala >cšca, kije prečkal cesto. Hudorovčeva je icer zavirala, a je bila hitrost očitno preve-ika, tako da je Janka Čepurana iz Pri-canjcev zbila po tleh. Ranjenega jrešca so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. NISO JI MOGLI POMAGATI NOVO MESTO — Drugega sep-mbraje v novomeški bolnišnici umrla \malija Vlahek (67 let) iz Novega me-% ki je bila hudo ranjena v prometni '.esreči, ki jo je povzročil Andrej Vovko iz Smolenje vasi. Vovko je 30. avgusta vozil po Partizanski cesti proti IMV in pri trgovini Novotehne na prehodu za pešce opazil Vlahkovo. Začelje zavirati, vendar mu zaradi neprimerne hitrosti ni uspelo ustavili pred prehodom za pešce in je Vlahkovo zadel, daje padla na jrokrov motorja ter z glavo razbila vetrobransko steklo. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnico, kjer pa ji niso mogli pomagati. Vlomilec medijska zvezda 42-letni Mariborčan P. K. obtožen vloma v brezcarinsko trgovino — O njem je obširno pisalo NOVO MESTO — Letošnjega 13. julija ponoči je bilo vlomljeno v brezcarinsko prodajalno reškega Brodokomerca v Smatjeških Toplicah. Kot smo takrat poročali, je neznani storilec iz duty free shopa odnesel dva videorekorderja, tri vi-deoplayetje, barvni televizor, dva fotoaparata, dva radiokasetofona, več moških in ženskih ur, da zlatih verižic, prstanov, uhanov, obeskov in zapestnic niti ne štejemo. Novomeški kriminalisti so bili pred težko nalogo, toda klobčič seje vendarle pričel razpletati. Za rešetkami se je naposled znašel 42-letni Mariborčan P. K., ob njem pa še njegova prijateljica. Vsa zadeva ne bi bila prav nič nenavadna — dodali bi ji lahko le še to, da je ta čas zoper P. K. vložena tudi obtožnica — če taisti P. K. ne bi imel za seboj zanimive preteklosti. Nanjo je med preiskavo sam opozoril. Preiskovalcem je namreč ves čas trdil, daje nedolžen in skušal to dokazati na več načinov, eden je bil tudi ta, da jim je pod nos molil eno od številk štajerskega tednika 7 D. Kmalu je bilo jasno, zakaj. V njej je namreč obširno razodeta njegova zgodba, pokazalo seje, da možakar ni prvič za rešetkami. V priporu je ^ bil že v Mariboru, in sicer kar 10 mesecev, kriv naj bi bil tatvine nakita, prenosnega barvnega televizoija, fotoaparata in še precej drugih stvari. Vsa zadeva je bila celo tako daleč, daje P. K. sedel tudi na zatožno klop mariborskega sodišča, kjer je bil obsojen na 3 leta zapora. Po treh letih preverjanj, sodnih odločb, njihovih razveljavitev in ponovnih sodb pa se je izkazalo, da za izrek sodbe vendarle ni dovolj dokazov. P. K. je bil naposled oproščen, prav oprostilna sodba pa mu je dala pogum, da je zgodbo izpovedal tudi novinaiju. P. K. v svoji izpovedi korajžno tolče jx> kriminalistih, inšpektorjih in sodnikih; bojda je tudi novomeškim preiskovalcem obljubil enako popularnost. Kot vse kaže, se ti takšnih groženj niso ustrašili, očitno je bilo dokazov zoper P. K. in njegovo prijateljico tokrat dovolj. Napisali so kazensko ovadbo, navedbe in dokazi v njej pa so tudi temeljnemu javnemu tožilcu ob dodatni opravljeni preiskavi zado- stovali, da je zoper P. K. že vložit obtožnico. Na vsako drugo sodbo z izjemo oprostilne se bo P. K. zanesljivo pritožil. Vprašanje je le, ali enako uspešno kot v mariborskem primeru. B. BUDJA da bi ta spoznanja vnesli v propagandne kataloge za naslednjo turistično sezono. B. B. MAZUT V KRKO NOVO MESTO — V torek, 12. septembra, okoli 11. ure so v naselju Ceste herojev pod trgovskim centrom Mercator opazili večjo količino mazuta, kije stekel iz sistema za napajanje kotlovnice. Mazut seje nabral nad kanalizacijskim jaškom in pričel odtekati v Krko. Da ni bila nova ekološka nesreča še večja, so uspešno posredovali člani poklicne gasilske enote, ki jim je uspelo poloviti okoli 100 litrov mazuta. Oljni madež je bil čez nekaj ur že viden na površini Krke pri čistilni napravi v Ločni. TRČENJE VLAKOV NOVO MESTO — Še neugotovljena, zagotovo pa ogromna je škoda, do katere je prišlo 10. septembra ob 11.20 na šestem tiru novomeške železniške postaje. Strojevodja Stane Golobje z lokomotivo pripeljal enajst vagonov, naloženih z osebnimi avtomobili Renault, vodja premika Franc Klobučar pa mu je dal znak, naj kompozicijo zapelje na šesti tir. To je Golob tudi storil, vendar je na šestem tiru že stala komjjozicija šestih vagonov, naloženih s katrcami. Prišloje do trčenja, v katerem se je več avtomobilov (»škodovalo. Kaznovana nagradna igra Ljubljansko sodišče obsodilo Novoteks zaradi nelojalne konkurence z nagradno igro I LJUBLJANA, NOVO MESTO — Domala vse slovensko časopisje — med njimi tudi naš tednik — je lansko jesen pisalo o početju nekaterih delovnih organizacij, ki so preko sredstev javnega obveščanja vabile kupce k nakupu svojih izdelkov in jim v zameno obljubljale sodelovanje v bogatih nagradnih žrebanjih. Edini pogoj je bil, da so kupici v firme poslali račune, s ka-termi so izkazali nakup njihovih izdelkov. Nagrade niso bile od muh, na voljo so bili osebni avtomobili, piotovanja v tujino, barvni televizor itd. Kot je verjetno znano, je lanskega septembra glavni urednik Mladine Robert Botteri poslal ljubljanskemu temeljnemu tožilstvu več kazenskih prijav, v postopku sta bila tudi Novoteks in Novoles. Te dni je vsa zadeva dobila epilog pred senatom gospodarske enote temeljnega sodišča v Ljubljani. Na zatožni klopi se je znašlo šest organizacij med njimi Novoteks. Novomeški tekstilci so bili zaradi organiziranja takšne nagradne igre, v kateri naj bi šlo za premijski posel in torej nelojalno konkurenco, obsojeni na 5 milijonov dinarjev kazni, enako kot novogoriški Meblo, ker pa so obema delovnima organizacijama nagradne igre reklamirali, so bili obsojeni še ljubljanska televizija in radio ter časopis Delo. Televizija s plačilom 3,5 milijona dinarjev kazni, radio in Delo pia z 2,5 milijona dinarjev. Med vsemi obtoženimi je sodišče oprostilo le Kolinsko, češ da je njeno nagradno igro organizirala beograjska Borba in da je zatorej potekala na ozemlju Srbije, saj so morali kupci račune pošiljati v Beograd. Za organiziranje igre so Be; ograjčani izdali tudi dovoljenje, k1 pa v Sloveniji, kjer Borbo tudi pro- 1,i veljati. Nic « dajajo, seveda ni moglo vc-,. čudnega torej, če seje zopier takšno jpy^ razsodbo ljubljanski tožilec pritožil. 1,^. Sodišče se je pri svoji odločitvi L, ^ oprlo na mnenje katedre za civilno ypj0| pravo pravne fakultete v Ljubljani. ^ po kateri so premijski posli nedo- j pustni, če je nagrada zaradi svoje ^ vrednosti, uporabnosti in videza sposobna vplivati na potrošnikov® odločitev, da bo izdelek kupil pre®; vsem zaradi sodelovanja v nagradni igri. To pa pomeni seveda oškodovanje tistih proizvajalcev, ki se trudijo fiotrošnike pridobivati s kvaliteto blaga in storitev. Spomnimo o® tem le, daje Novoteks svojim kup cem namenil nagrade v oblik' osebnega avtomobila BMW, poči*" niške prikolica Adria, barvnega^ levizorja, da drugih dobitkov v žrebanju ne omenjamo. ■ IP Te Tel 9ai Sicer pa sodba še ni pravnomočna, obsojeni napovedujejo pritožbe, kajti nejasnosti in nedorečenosti Je prav na področju gosjrodarske reklame še veliko, v drugih republikah, denimo, potekajo takšne in * razvpitejše nagradne igre z blagoslovom pristojnih upravnih organov Nelojalna konkurenca je drugi® lahko pač jiovsem lojalna. B. n Odmotan klobčič vlomov Uslužbenci krške UNZ prijeli štiri mlade Sevničane, osumljene serije vlomov po Posavju — Vsi v priporu IZSILJEVAL JE PREDNOST M: Kem znam Cvilk name repre ">šnj, cosk( btno Krka varja. te bo odlo( tfalci 'egad stopa Pono. na sati k :lno, sarsk KRŠKO — Sevniški miličniki in kriminalisti UNZ Krško so te dni vendarle dokončno razvozlali kar zapleten klobčič: v njihovih rokah so se znašli štifje mladeniči, osumljeni večjega števila vlomov in tatvin. Skozi celo leto so se na območju Posavja pojavljali vlomi in tatvine, največ v osebne avtomobile, vendar so se storilci spretno izmikali roki pravice. Največ teh dejanj je bilo v juliju in avgustu, zato so v krški UNZ sklenili temeljito zavihati rokave. Rezultat ni izostal: te dni so bili skupaj s kazensko ovadbo preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča izročeni 22-letni Z. N. ter 21-letni J. K., S. T. in B. H., vsi doma iz Sevnice. Po doslej zbranih podatkih so mladeniči vlamljali in kradli na območju Brežic, Laškega, Dobove, Sevnice, Brestanice, Bizeljskega, da ne naštevamo naprej. Jemali so predvsem gotovino, zlasti devize, potne liste, avtoradie, vrtalne električne stroje in skobeljnike, razna oblačila, skratka vse, kar je bilo v vozilih vrednega. V raznih kombinacijah so skupaj izvedli 30 vlomov in tatvin; škoda na ukradenih predmetih je ocenjena na 150 milijonov dinaijev, medtem ko skupna še ni znana. 65-letni Anton Va®1^ Otoka pri Metliki seje 6. SL'Pl®l^,,lnil,| ‘ OTOK 14.20 ,x:ljal s traktorjem, b k<*,cljJJj?! f* imel pripet vprežni voz, po regi(>na , p* med Metliko in Črnomljem. Na . okS> pri vasi Otok ni upošteval znaka( .-----x -------1t —i„,vOnn o- ./j,-,- temveč je zapeljal na prednostni’ ojpripn trenutku, ko je po njej z osebni®! pripeljal 23-lctni Anton Jakovčič J^ višča. Slednji je zadel vprežno voz'1 nri tem laže ranil Materialne škotk-e ,. pri tem laže ranil. Materialne š za 40 milijonov din. Streljal na vrane, zadel človeka Dodajmo za konec, daje eden od te mladoletniške skupine, 21-letni S. T., skušal roki pravice ubežati s pobegom čez mejo, vendar so ga med ilegalnim prehodom prijeli, koprski miličniki pa so ga potem predali novomeškim kolegom. Vsi štiije sedaj čakajo v priporu na razplet preiskave. • Nič ni vojaškemu duhu sprotno kot načelo svobodne p1 H mu Priprt Proga bolj VzP°n rtmje. pa tak VLOM V HIŠO Franca Gerdešiča je ši-bra zadela v roko ROSALNICE — Metliški miličniki so 8. septembra dopoldne obiskali 75-letnega Janeza Slanca v Rosalnicah in mu zasegli puško bokarico, za katero ima njegov sin ustrezno dovoljenje. Vzrok za zaseg je v dogodku, ki se je pripetil tistega dne nekaj po 9. uri. Za vse so bile krive vrane, ki so množično napadle s koruzo posejano njivo Slančevih, oddaljeno kakih 250 metrov od tovarne Komet. Da bi vrane prepodil, je Janez Slane doma vzel puško in v smeri njive tudi ustrelil. Vrane so se resda razbežale, zbežala pa je tudi ena od šiber, ki je zadela 57-letnega Franca Gerdešiča iz Doblič, ko je stopil iz avta pred tovarno Komet. Šibra gaje zadela v roko in laže ranila. SMOLENJA VAS — 21-letni F. G. je utemeljeno osumljen, da je 8. septembra vlomil v stanovanjsko hišo Mojce Andolj-šek iz Smolenje vasi. Po zbranih podatkih naj bi bil F. G. iz hiše odnesel fotoaparat Practica, daljanogled, dva zlata prstana, zlato verižico in nekaj drobnjarij za fiod : klobasi m pivo. An- zob; med drugim dve 1 doljškova je bila z vlomom in tatvino oškodovana za 30 milijonov din. --- .skupi ■uiiiiui^l33i^a DEŽELI najdii fačun POŽAR NA ELEKTRIČNI OMARI • Proces zoper Azema Vlasija in soobtožence je politični proces, degradacija pravne države in sramota za Jugoslavijo. (Ljubo Bavconj NOVO MESTO — V tovarni zdravil Krka je prišlo 2. septembra ob 12.35 do požara, ki je po doslej zbranih [»datkih povzročil za 150 milijonov din škode. Preiskava je (»kazala, da se v oddelku kemijske priprave vode nahaja šest rezervoarjev s kationom, anionom, deanatoijem in demi vodi, zraven pa še hidrofor, do katerega prihaja deminalizirana voda preko neijavečih cevi. Očitno pa je ena od cevi vodo spuščala, tako da je ta kapljala na komandno električno omarico, kjer je prišlo do stiska in vžiga izolacijskega materialna na žicah. Požarje komandno omarico popolnoma uničil. • Tudi sprehodi po parku ni*0g,l|(Q tisto, kar so bili včasih. 37-letn\- , Cviblja je bil 5. septembra parku na Grajskem trgu v ^*^W,nu'ra ku ob denarnico z dokumenB.^^adic tisočaki. Po njegovem žepu nf v ® Hec brskala 46-letna E. B. s CvibJ^1® K, • Časi so res hudi. Danes se ^Pa b, splača vlomiti v kiosk že »rag0tCne. vrečk arašidov ter litra v!lW',nsffi'' storil neznanec, kije v nočinatu tember obiskal kiosk no Bin, • V novomeškem G1P \°"staO[?'al imeli 5. septembra na h°<žntK j^Prca bi v Kettejevem drevoredu Kettejevem drevoreou 3.000 papirnatih trakov. Na* ali namerno pa je mimo kinja Biserka B., pakete jx>br ,.xlI ....f znosila na novomeški Či®0*; J zanje iztržila lepe denarce. .([} vanje pionirjevcev na jc • ►j prepozno, ob njihovem obis 11 papir že sprešan. . j0ob • Eno minulih noči je nek ^ kal zidanici v Rodinah, laS prve®,*~-— Vranešiča in Antona ®uta'fll.eega'TiČf je storilec le vse razmetal,®'? j£r, .. prikrajšal za veliko tega. Bu' mreč pustil prazno zmrzova .pL kokoši (zaklanih seveda), ^ sl ne, 10 suhih salam in dve c®"^n>ei ---------------------- J?1 pi *n Alta TRČENJE NA ŽELEZNIŠKEM PRELAZU KOČEVJE) 5. septembra okoli 15. ure je prišlo do trčenja med mojiedom in de- rezino na nezavarovanem železniškem prelazu pri Kobletjih. Derezina je vozila iz smeri Ribnice proti Kočevju, na prelazu pa je vanjo trčil 16*letni M. P. iz Konca vasi, ki je vozil kolo z motoijem. Mladi voznik je bil hudo poškodovan in prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Uničen je prednji del mopeda, manjša škoda pa je tudi na derezini. VOZIL UTRUJEN — 29-letni italijanski državljan Ettore Baracchi je 7. septembra ob 7.10 peljal tovornjak po magistralni cesti proti Zagrebu. Zaradi utrujenosti je med vožnjo po klancu navzgor pri Mačkovcu zapeljal na desno na neutrjeno bankino, nakar je z vozilom sunkovito zavil nazaj na cesto, pri tem pa se je priklopnik prevrnil. Na vozilu jc bilo naloženih kar 60 glav govedi; trije biki so ob nezgodi poginili, trije pa bili poškodovani. Skupne škode ie za 100 milijonov dinarjev. TRČIL V NADVOZ — 9. septembra ob 18.10 se je 23-letni Dušan Grdič s Prevalj peljal z osebnim avtom proti Ljublja- čkal magistralno cesto, p°. 4®"7 <*lc čkal magistralno cesto, p® takrat z osebnim avtom Vladimir Stupavsky iz S vzlic zaviranju zadel pešca,£avi Hil nn 1<* laže ranicn. bil na srečo le laže ranjen. jSe: vomeški bolnišnici. ..mi 7 ,Jlve| VOZIL VINJEN - 36-1*1)e 531,5 Bartolič iz Stubičkih Top'1^, z (S1 j Bartolič iz StubiCkin 1 , z o*-. tembra ob 20.20 vinjen P k,Je zaradi očitkov 0 renr nm 0ds,opu našlh kolesarskih mn,Zenlanm na Posamični dirki le-cosk~el0megaPrvenstva vfran-m ^ namheryju suspendiral ce- KrL V‘°’ med njimi tudi člana KD - tarjn Sandija Papeža in Srečka Gli-;zet končna usoda Biličevepote- sbfisssissaK: Zfj,. Je’ Pač pa je zaradi iz trte načet njihov ugied in ' na l,ma naie kolesarske vrste n s»ti kr,°Znen! prvens,vu ne gre pripi-E %n kar se d°gaja v kole-j H inve r!??nizaciiL Tekmovalci so le K Pr^n0kazovza,ojeničkoliko. la jveioleJePreZentan,ov za nastop ...iln"-- od3o j, i- em Pnenstvu so potekale a ^ kakšni ‘Ja naPrej v Kočevju. Toda le je bil°’ ^ hali Vzponi /„ Lhamberyju ozka. da so Jkoran^bkako se kar Utico med — skuninav kolesarji prebiti do vodilne rt n°^PrepZŽn!esZiisS0bbmP0P01' J, __ na ooljse uvrstitve, vozile po skrbno pripravljenem načrtu. Tempo v prvih krogih je bil ubijalski, preko 42 kilometrov na uro (profesionalci so dan kasneje vozili s poprečno hitrostjo 36 km/h, op. p.), zdaj je »vlekel« eden, zdaj drugi; jasno je bilo, da želijo močnejše ekipe razbiti glavnino, naši pa so temu sledili, kakor so vedeli in znali Hud tempo jih je izčrpal; ko je odstopil prvi in zatem zaradi okvare še drugi je morala padla. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi Po svoje o skrbi zveze za svoje kolesarje govori podatek, da so bili naši kolesarji prijavljeni kot zadnja ekipa, organizator jim je zategadelj bivanje odredil nekje v planinah. Tam možnosti za trening n i bilo, fantje so zadnjih 6 dni pred odločilnim nastopom mirovali! Brez dvoma bi bilo neprimerno bolje, če takšnih skupnih priprav ne bi bilo, če bi fantje na prvenstvo odpotovali iz klubov. Takšnemu polomu zanesljivo ne bi bili priče. Chambery moramo vzeti kot šolo in streznitev. Daleč smo od kolesarskih velesil, v Franciji in Italiji je Papežev nekaj sto, pri nas je kolesarski vrh zreduciran na lOdo 12 imen. Na srečo jih je skoraj polovica v Novem mestu. V klubu se dobro dela, potrdil temu je bilo že več, tudi letošnji svetovni amaterski prvak Poljak Piasecki je doma iz kluba, s katerim Krka dobro sodeluje (mimogrede: njihovi kolesarji so nastopili na letošnji VN Krke v Novem mestu, op. p.). Srkiplje torej v zvezi, škriplje v delu z reprezentanco. Ni dovolj reči le, naj Bilič odstopi, potrebno je imeti program in metode dela, ki bodo obetale. Predvsem pa organizacijo, ki ne bo sama sebi namen. B. BUDJA dovoljila kakih 200 gledalcev; še posebej to velja za odločilni dvoboj med bodočima tekmecema v I. b zvezni ligi. Čeprav je bilo očitno, da tako Novomeščani kot Mariborčani niso pokazali vseh kart, je bilo srečanje vseeno dovolj kvalitetno, predvsem pa razburljivo. Blejčani so bili namreč za oba prvoligaša lahek zalogaj, vendar vseeno dober trening pred odločilno tekmo za prvo mesto. Mariborčani so dvoboj z gostitelji pričeli bolje, vodili so že z 2:0 v nizih, vendar Novomeščani niso PREMOČ KRKINIH PLAVALCEV DOLENJSKE TOPLICE — V tukajšnjem bazenu je bilo pred dnevi v okviru delavskih športnih iger novomeške občine prvenstvo v plavanju. Pri ženskah je na 50 m prosto zmagala Vavpičeva (Krka), ekipno pa njena vrsta. Med moškimi je na 50 metrov prosto slavil Uhl (Krka), na 50 metrov prsno Bencik (Novoles), v štefeti 4 krat 50 metrov pa Pionir pral UNZ in Krko. V skupnem ekipnem seštevku je bil vrstni red naslednji: 1. Krka, 2. Pionir, 3. UNZ, 4. Novoles, 5. IMV, 6. Novoteks in 7. Iskra Hipot. vrgli puške v koruzo. Predvsem po Jovi-čevi zaslugi so zaigrali neprimerno bolje in na koncu zasluženo slavili. Pokal SRS so si priigrali Jovič, Brulec, Povšič, Smrke, Petkovič, Bergar, Prah, Kosmina, Goleš, Travižan in Černač. Še rezultati: Stavbar MTT — Bled 3:0 (4,0,10), Pionir — Bled 3:0 (0,5,9) in Pionir — Stavbar MTT 3:2 (-6,-8, 11, 10, 12). V ženski konkurenci pa so na podobnem turnirju v Kočevju merile moči vrste gostiteljic, Nove Gorica in Celja. Kočevke so razveselile kakih 250 gledalcev s prepričljivima zmaga: gostujočima ekipama domače igralke niso oddale niti enega niza. Brez dvoma je osvojeni pokal Ko- Ste^eniia ~ Moja dežela. LEP USPEH V PRESERJAH NOVO MESTO — Na kvalifikacijskem tumiiju centralne regije v namiznem tenisu za pionirje in pionirke — bilje zadnjo soboto v Preseijah — je nastopilo 180 tekmovalcev, med njimi 10 iz Novega me-sta. Na republiški turnir seje uvrstilo le prvih 11, med njimi trije Novomeščani. 3. do 4. mesto sta si priborila Kralj in Vertuš, 5. do 8. pa je bil Retelj. čevkam velika spodbuda pred pričetkom prvenstva v II. zvezni ligi, kajti že po neka-terh lanskih igrah si dekleta zaslužijo precej več kot zgolj borbo za obstanek. Poglejmo še rezultate kočevskega turniija: Nova Gorica — Celje 3:0 (4,0,9), Kočevje — Celje 3:0 (4,7,3) in Kočevje — Nova Gorica 3 : 0 (8, 3, 5). NOVOMEŠČANI V ITALIJI NOVO MESTO — Članska ekipa novomeškega namiznoteniškega kluba v postavi Jakopčič, Jamšek in Vidmar se je zadnjo nedeljo udeležila mednarodnega namiznoteniškega turnirja v italijanskem mestu S. Donna Piave. Zmagali so domačini, Novomeščani pa so bili 4. Organiza-toiji so se izkazali kot dobri gostitelji, za vse ekipe so pripravili darila, za najboljše pa pokale in lepe nagrade. ■ VB V SREDO ATLETSKI MITING BREŽICE — Atletski klub iz Brežic organizira v sredo, 20,'septembra, v počastitev občinskega praznika tradicionalni atletski miting Pričel se bo ob 15. uri na stadion uV Brežicah, moški se bodo pomerili v tekih na 100, 400, 1.500 in 200 metrov z ovirami, skoku v daljino in višino, skoku s palico ter metu krogle in kladiva, dekleta pa v tekih na 100 in 800 metrov, skoku v daljino ter metih krogle in kopja. Zaključek mitinga je predviden ob 17.30. Mlajši mladinec ugnal vse Uspela dirka za Veliko nagrado Vidma — Majde najhi-trejši — Premoč KD Krka — Krnčeva prvakinja ^o?0L!SARSKi TRIM vMtorSI01(r Trim klub Krka " hiK^^ionaTnf 7 9i,S?ptembra' ob 16' f^edKrkn ,kolesarski trim na U^Krko Kr^"0' Otočcem, Rate- '%'VS1 aktivni/ia b,?i0 trima udeležili sSt ~~ soboto start rokometnih ‘&Jjsgsev iiši ■^SK ODLOČITEV — Tole je odločilni trenutek nedeljskega srečanja 3. kola v slovenski nogometni ligi med novomeškim Elanom in trboveljskim Rudarjem. Po pravilno dosojeni najstrožji kazni zaradi prekrška nad Mesojedcem je Božo Horvat v 16. minuti srečanja takole z bele točke ugnal vrataija gostov Mudriniča. Elanovci so tako zmagali z 1:0, njihov uspeh pa bi bil lahko še prepričljivejši, če 5 minut pred koncem tekme imenitnega strela Stojana Mesojedca ne bi zadržal okvir vrat. Novomeščani so tako najprijetnejše presenečenje letošnjega prvenstva: po treh kolih so še neporaženi in s štirimi točkami zasedajo 4. mesto na lestvici. V nedeljo gostuje Elan pri doslej prav tako še neporaženem Rudaiju iz Titovega Velenja. (Foto: B. Budja) KRŠKO — Krški kolesarski delavci so se vnovič izkazali. Drugo tekmovanje za Veliko nagrado Vidma v nedeljo je namreč minilo ob odlični organizaciji, za nameček pa so se izkazali še dolenjski kolesaiji, tako da so posavski ljubitelji tega športa resnično prišli na svoj račun. Vse je v nedeljo potekalo brezhibno, pa najsi je šlo za odlično zavarovanje prog, bogat kultumo-zabavni program na startnem prostoru, kar je redkost na takšnih tekmovanjih, ali bogate nagrade, ki jih je prispevala glavna pokroviteljica, tovarna celuloze in papirja Videm. Dodajmo še, daje tekmovanje v ženski konkurenci štelo tudi za državno cestno prvenstvo v ženski konkurenci, kjer je med članicami naslov pripadel Novosadčanki Hatali, pri mladinkah pa Novomeščanki Mariji Krnc. In še ena zanimivost nedeljskega tekmovanja: Veliko nagrado Vidma je, podobno kot lani, za najvišjo poprečno hitrost prejel mlajši mladinec Majde iz novomeške Krke, ki je bil boljši od vsaj na papiiju močnejših starejših mladincev in članov. Sicer pa so vse zmage odšle v Novo mesto: pri članih je prepričljivo slavil Božič, kije zmagal tudi v točkovanju leteč;h ciljev, med starejšimi mladinci je bil daleč najboljši Eržen, pri mlajših, kot smo že zapisali, Majde, pri starejših pionirjih pa Murn. REZULTATI: državno prvenstvo, ženske, 44,8 km: 1. Hatala (Mladost, Novi Sad) 1:47, 29, 2. Trebižan (Soča) — 3:38,3. Uršič (Dol) isti čas, 4. Martina Sajevec, 5. Marjeta Sajevec (obe Krka), — 7:55, itd.; mladinke: 1. Krnc (Krka) — 7:55; ... 4. Pavlič (Krka) — 12:35, itd.; člani, 89,6 km: 1. Božič (Krka) 2:40,29, 2. Šmerc (Mera Celje) — 2:58,3. Šebenik (Krka) — 6:57,5. Ravbar (Krka) — 7:40; Trije naslovi Lukšičevi Izreden uspeh mlade atletinje iz Dol. Toplic _____venstvu v Celju — Zmaga B. Simuniča na pr- rvenstvo re-Dolenjske s ino nvefilo :%Sa$svS£ državnih*^ nadaiieno gene-- ’ SPtano Z ni Prvakov kadetov, /gtesjfissj*1** i* ,JL^ gvtte10 >eCgr^dj° K.°čeV' V A PosuG Vd°malane- ; M^Semeiske1;. v domala ne-•m.- i - P°dobno kot bi K7^e skre- Nič preše- ;ral ' ^nski v 8°steh ekipo d°ma o1nkurenci igrajo Ko-~tv5Don„ ?p,J0' IMV Novo err°tehno dvoran'nr^ v°rani pod Maro- i^ann DOLENJSKE TOPLICE — Da mladi topliški atletski rod res veliko obeta, ni več nobenega dvoma. To so potrdili tudi v soboto in nedeljo na republiškem pionirskem prvenstvu v Celju, kjer so osvojili kar šest medalj, nekaj starejšega datuma pa je prva mednarodna zmaga mladega Boštjana Šimu-niča. Boštjan je namreč minulo sredo nastopil na mednarodnem atletskem mitingu v Stari Gorici, kjer je kot pionir v kategoriji mlajših mladincev v troskoku presenetil vso konkurenco. Zmagal je z rezultatom PRIČENJAJO SE PLESNI TEČAJI NOVO MESTO — Plesna šola Novo mesto obvešča, da se te dni pričenjajo plesni tečaji. Tako se bo celoletna plesna šola za mladino in otroke od 3. leta naprej pričela v ponedeljek, 18. septembra, vpis zanjo pa bo v četrtek, 14. septembra, od 15. ure naprej. Plesni tečaji za odrasle se bodo pričeli v nedeljo, 17. septembra, začetni bo ob 16. uri, nadaljevalni dve uri kasneje, izpopolnjevalni pa ob 20. uri. Dodajmo še, da se bo tečaj aerobike pričel v ponedeljek, 18. septembra, ob 20. uri. PARTIZAN DOBRO POSLUJE SEVNICA — Kljub temu da je za telesno kulturo nasploh, in tudi sevniška občina pri tem ni nikakršna izjema, vse manj denarja, pa v sevniškem TVD Partizanu ob sofinanciranju občinske ZTKO in pomoči nekaterih sponzorjev dobro poslujejo. Dobro je organizirano delo v sekcijah za namizni tenis, karate in gimnastiko, medtem ko močno šepa v rokometni sekciji. Kot smo poročali v prejšnji številki, je tajnik ZTKO sporočil vodstvu TVD Partizana, da bo blokiran žiro račun, dokler se razmere v rokometni sekciji ne uredijo, se pravi, dokler ne dobi nove uprave. Pri tem pa moramo pojasniti, da nikakor ne gre za klasično blokado enotnega žiro računa TVD Partizan, kajti s to potezo bi bile prizadete tudi vse omenjene sekcije. 12,98 metra in le za 4 centimetre zgrešil svoj republiški rekord. Omenimo ob tem, da je njegov oče Milan prav tako v troskoku dosegel rezultat 15,11 metra in bil drugi. In sedaj k republiškemu pionirskemu prvenstvu. Kot že rečeno, je v Dolenjske Toplice odšlo šest medalj, od tega tri zlate, dve srebrni in ena bronasta; največ po zaslugi imenitne Vanje Lukšič, kije bila najboljša udeleženka tekmovanja, saj je kar trikrat stala na stopnicah za zmagovalke. V metu krogle je zmagala z rezultatom 11,91 m, prav tako je bila prva v metu kopja s 34,18 m, tretjo zmago pa sije priborila v metu diska z rezultatom 29,60 metra. Tako imenitno topliško bero je zatem dopolnila še Irena Špelič, kije bila druga v skoku v višino s 153 cm, prav tako druga pa je bila v metu kopja z rezultatom 33,82 m. Šesto topliško odličje je v skoku v daljino dosegla Gordana Djurič, kije bila z rezultatom 512 cm tretja. Dodajmo ob tem, da bosta Špeličeva in Lukšičeva nastopili v reprezentanci Slovenije, ki se bo 15. septembra pomerila v Italiji na troboju ekip Avstrije, Italije in Slovenije. Dodajmo za konec, da je v moški konkurenci nastopil tudi Boštjan Šimunič, ki je bil v skoku v daljino peti, med najboljšimi pa bi bil tudi v metu kopja in diska. TURNIR OB DVAJSETLETNICI RIBNICA — V počastitev 20-letnice NK Ribnica bo v petek in soboto, 15. in 16. septembra, organiziran priložnostni turnir, na katerem bodo nastopile enajsterice Kočevja, mladincev Olimpije, Bratstvo iz Bu-žima in gostitelji. Turnir se bo pričel 16. septembra ob 10. uri, dan poprej pa bodo srečanje odigrali pionirji ter veterani Kočevja in Ribnice. Organizacijo proslave tega jubileja so omogočili: Riko, Inles, Eurotrans, ITPP, Mercator KZ, Mercator Jelka, Donit, Sukno, ZTKO, Obrtno združenje, Kavabar Šolarček, GG Jelenov žleb, Trgovina, turizem, gostinstvo in inženiring Ribnica. > M. G.-č. Trener, ki »dela« prvake Prvoligaški krst novomeških odbojkarjev z novim trenerjem, Poljakom Dorosom Leszkom NOVO MESTO — Če bi sodili po imenu in ugledu trenerja, ki od minulega ponedeljka naprej vodi vrsto novomeških odbojkarjev, potem bi lahko skoroda zanesljivo rekli, da pio-nirjevci še zdaleč niso rekli zadnje besede. Poljak Doros Leszek je ne le v Jugoslaviji, pač pa tudi izven nje dobro znano odbojkarsko ime; gre za vrhunskega strokovnjaka, ki se je za nekaj časa ndomil v dolenjski metropoli. »Do tega je prišlo bolj ali manj naključno. Na nekem seminarju v Arandjelovcu sem se spoznal z Lojzetom Babnikom, vodjo novomeških odbojkarjev; beseda je dala besedo in sedaj sem tukaj,« pravi Doros Leszek in vseskozi pogleduje na uro. Do treninga je le še 10 minut, točnost in disciplina pa sta pri njem doma. Leszek je že nekaj časa v jugoslovanski odbojki, nazadnje je bil dve leti trener novosadske Vojvodine, ekipe, ki jo je pripeljal do naslova državnega prvaka. Pred tem je delal v zagrebški Mladosti, s katero je prav tako že osvojil naslov državnega prvaka. Brez dvoma gre torej za enega najboljših odbojkarskih strokovnjakov, kar jih ta čas premore Jugoslavija. Sicer pa je Leszek v odbojki tako rekoč že vse življenje. V mladih letih je bil aktiven igralec v akademskem klubu na severu Poljske, kasneje je zagrizel v trenerski kruh. In njegove ambicije v Novem mestu? »Prezgodaj je še govoriti o tem. Ekipo šele spoznavam. Prvi vtis je dokaj dober. Tudi pogoji za delo so primerni, kaj več pa je po teh nekaj dneh bivanja v Novem mestu težko reči. Nemara le to, da ekipe, s katerimi bomo igrali, dobro poznam, saj gre pač za prvoligaške vrste, in da bo liga izredno izenačena.« Novomeški odbojkarji se na prvenstvo, ki se bo pričelo 28. oktobra, ko Novomeščani gostujejo v Brčkem, pripravljajo že en mesec; priprave je vodil dosedanji trener Marko Za-dražnik. Cilj ekipe je zaenkrat obstanek v ligi, igralci pa obljubljajo, da priložnosti za kaj več ne bodo kar tako izpustili iz rok. Po besedah Lojzeta Babnika naj se bi ekipa v tem prvem letu prvoligaškega življenja dodobra uigrala — Novomeščane sta v prestopnem roku okrepila Mestnik iz Šempetra in Martič iz zagrebške Mladosti — šele potem pa naj bi se skušali tudi resneje spogledovati s 1. A ligo. Sicer pa ne gre dvomiti, da igralci Pionirja prvenstva ne bi pričakali pripravljeni. A ne le zaradi novega trenerja, pač pa tudi zaradi vrste dogo-votjemh prijateljskih preglednih tekem. Pionirje danes ekipa, kije tudi drugim merilo njihove moči, zato je ponudb za igranje tekem dovolj. V klubu pa niso pozabili tudi na navijače. Do prvenstva so jim pripravili kar dva zanimiva in kvalitetna turniija. Prvega že 24. septembra, ko se bo na Tumiiju prijateljstva v Novem mestu pomerilo kar 12 moških in ženskih ekip, tradicionalni Pionitjev turnir pa bo 14. oktobra. Poleg gostiteljev bodo na njem nastopile še nekatere prvoligaške ekipe in klub iz Italije. Ljubitelji odbojke na dolenjskem bodo torej zanesljivo prišli na svoj račun. B. BUDJA Doros Leszek: »V Novem mestu sem šele nekaj dni, tako da ekipo in njeno moč šele spoznavam.« starejši mladinci, 67,2 kilometra: I. Eržen (Krka) 2:00, 56, 2. Kuček (Portorož) — 5:58, 3 itd., mlajši mladinci, 44,8 km: 1. Majde (Krka) 1:19,10 itd.; starejši pionirji, 22, 4 km: I. Murn, 2. Filip (oba Krka) itd.; mlajši pionirji, 11,2 km: Kelner (Ptuj)... 3. Grmšek (Videm). ODBOJKARICE DRUGE LANGENHAGF.N Skupina novomeških športnikov se je pred dnevi udeležila dveh mednarodnih turnirjev v /ahod-nonemškem Langenhagnu. Mladi nogometaši Elana so med okoli 60 ekipami i/ Zahodne Nemčije, Danske, Poljske in Jugoslavije v svoji predtekmovalni skupini zasedli četrto mesto in sc niso uvrstili v finale. Novomeščani so zabeležili eno zmago, dva remija in en poraz, finale pa izgubili zaradi slabše razlike v zadetkih. Bolje so se odrezala odbojkarice, ki so v izredno močni konkurenci zasedle odlično drugo mesto. ZMAGA UNITEHNE TREBNJE — KK Unitehna iz Trebnjega je minulo soboto pripravil turnir v počastitev občinskega praznika, na katerem so poleg gostiteljev in vrste Old Boys z Mirne nastopili še košarkarji Moravske Slavije iz Brna in tako Trebanjčanom vrnili obisk. Pokrovitelj njihovega bivanja je bil trebanjski Trimo. Rezultati: Unitehna—Moravska Slavija 69:52, Moravska Slavija—Old Boys 74:69 in Unitehna—Old Boys63—58. Vrstni red: I. Unitehna, 2. Moravska Slavija, 3. Old Boys. PRIHODNJO SOBOTO LEVSTIKOV TEK LITIJA — V soboto, 23. septembra, priredi Center interesnih dejavnosti mladih iz Litije »Levstikov tek« med Litijo in Čatežem. Start bo ob 9. uri na železniški postaji v Litiji, proga bo dolga 25 kilometrov, potekala pa bo med Litijo, Šmartnim, Bajemikom, Jelšo, LibergOj Gobni-kom, Moravčami, Tlako in Čatežem. Prijaviti seje moč najkasneje do srede, 20. septembra, na naslov: CIDM Litija, pp 32, 61270 ali po telefonu (061) 881-269. Udeleženci teka bodo razdeljeni v štiri kategorije, prijavnino v znesku 40.000 din pa je potrebno nakazati na žiro račun 50100-620-107-05-1023110-292567 s pripisom »Za tek«. Prevoz s Čateža nazaj v Litijo bo organiziran s posebnim avtobusom. KRATKE IZ KOČEVJA IN RIBNICE • V okviru priprav na sobotni pričetek prvenstva v republiški rokometni ligi so igralci Inles rika odigrali več prijateljskih srečanj. Premagali so Mokerc z 32:26, izgubili pa z Aero Celjem z 22:25, reprezentanco Italije s 15:16 in Grosupljim 20:24. • Nogometaši Kočevja so uspešno pričeli boj za točke v ljubljanski nogometni ligi. V 1. kolu so gostje igrali na Vrhniki in zmagali z 2:0. Dobro so se Kočevci odrezali tudi v pokalnem srečanju v Ribnici, kjer so istoimeno ekipo ugnali kar s 6:0. • Na priložnostnem rokometnem turnirju v počastitev trebanjskega občinskega praznika so bili doseženi naslednji rezultati: Trebnje—Itas 21:24, Itas—Krmelj 27:21, Krmelj—Trebnje 23:23. Zmaga je tako pripadla igralcem kočevskega Itasa. • V četrtek, 28. septembra, bo v Ribnici igrala malonogometna ekipa Zlate selekcije. V športnem parku Gaj se bo pomerila z vrsto kočevskih košarkatjev. Kot je znano, je prihodek od srečanja namenjen društvu slovenskih paraplegikov. M. G.-č. PUŠ PONOVIL USPEH METLIKA — Mladi metliški kolesar Gregor Puš je ponovil lanski uspeh. V tekmovanju za kriterij slovenskih mest je med starejšimi mladinci v skupnem točkovanju tudi letos zasedel prvo mesto in si tako prislužil pokal, ki mu ga bodo podelili v Celju, drugo mesto pa je zasedel mladinec novomeške Krke Igor Kranjec. septembra 1989 DOLENJSKI LIST £P P I TELEVIZIJSKI SPORED1 % M PETEK, 15. IX. 9.45 — 12.30 in 16.15 — 24.00 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK 10.10 TEDNIK 11.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 11.30 ELLIS ISLAND, ameriška nadaljevanka, 2/7 12.20 VIDEO STRANI 16.30 VIDEO STRANI 16.40 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.15 OBUTI MAČEK, lutkovna serija 18.30 DELFIN FLIPPER, 4. del ameriške nanizanke 18.55 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 NAŠE AKCIJE 20.15 SVET NENAVADNIH SIL ARTHURJA CLARKEA, angl. dok. serija, 10/13 20.50 KRIMINALNA ZGODBA, ameriška nanizanka, 14/20 21.40 DNEVNIK 3 22.05 HIP, HIP, HURA, švedski film 23.50 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 19.00 An- sambel Vilija Petriča (ponovitev) -19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Iz koncertnih dvoran: L. Bernstein dirigira West side story —22.05 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 ■ 9.00 Šolski program — Kdo, ali jaz? -12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Pro- gram plus (ponovitev) — 17.15 Dnevnik -------- .... - - -g^evfll 1 — 17.35 Kdo, ali jaz? —18.05 Številke in črke —18.25 Narodna glasba — 19.18 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 —20.00 Dvanajst ožigosanih (ameriška nadaljevanka, 2/13) —20.50 Večer v klubu (zabavna oddaja) — 21.35 Dnevnik 3 —21.55 O sole mio (oddaja o kulturi) — 23.00 Program plus —1.30 Poročila SOBOTA, 16. IX. glasbe- 7.45 — 12.55 in 15.40 — 0.20 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.10 OTROŠKA MATINEJA 10.15 CIGANI IVANOVIČI, na oddaja, ponovitev 10.45 OMIZJE: NEUVRŠČENI — KAM PO VRHU?, ponovitev 12.45 VIDEO STRANI 15.55 VIDEO STRANI 16.05 DRUGA GODBA 89 16.40 DNEVNIK 16.45 POSLOVNE INFORAMCUE 16.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE RADOVEDNI TAČEK 17.00 ŠEST MEDVEDOV IN CIBUL-KA, češkoslovaški mladinski film 18.30 N A PRAGU 21. STOLETJA, avstralska dok. serija/FK 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.20 ŽREBANJE 3 x 3/FK 20.30 DELO NA ČRNO, ameriška nanizanka, 13. del 21.20 ZAGREBŠKE ROCKOVSKE SILE 22.10 DNEVNIK 3 22.35 VOJNE NEVESTE, kanadski film 0.10 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.00 Satelitski programi — 19.00 Kako biti skupaj — 19.30 Dnevnik 20.10 Filmske uspešnice: Prgišče čudes (ameriški film) — 22.20 Športna sobota — 22.40 EP v balinanju — 23.40 Kronika Bitefa TV ZAGREB 8.45 Poročila — 8.50 TV koledar — 9.00 Izbor izobraževalnega programa — 10.30 Prezrli ste, poglejte — 14.30 Buster Kea-ton (2. del angl. dok. filma) — 16.15 Kritična točka — 17.00 Dnevnik — 17.15 Ta mala dušica (ponovitev TV drame) — 18.30 »Švenk« (dok. oddaja) — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Smrtni greh (ameriški film) — 21.55 Na pragu dobe informatike (1. del dok. serije) — 22.25 Dnevnik 3 — 22.45 Program plus — 1.15 Poročila NEDELJA, 17. IX. 8.45 — 22.50 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 OTROŠKA MATINEJA 10.30 DELO NA ČRNO, ponoviterv 13. dela ameriške nanizanke 11.30 VIDEOMEH, narodnozabavna glasba 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 SAŠKI BLIŠČ IN PRUSKA SLAVA, L del nemške nadaljevanke 15.45 SEDEM MLADIH 16.30 DNEVNIK 1 16.50 SPOZNAJTE JOHNA DOEA, ameriški film 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 IZLET, zadnji del nadaljevanke TV Priština 21.05 ZDRAVO 22.40 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM TV ZAGREB PONEDELJEK, 18. IX. in 16.05 23.35 9.45 — 12.55 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK 10.10 UTRIP 10.25 ZRCALO TEDNA 10.40 TV MERNIK 10.55 OČI KRITIKE 11.25 POLETJE REVOLUCIJE, ponovitev 2. dela filma 12.45 VIDEO STRANI 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19 30 DNF VNIK 7 20.05 KRIV ZA VSE, švicarska drama 21.30 OSMI DAN 22.10 DNEVNIK 3 22.35 SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA, 3. del 23.25 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 17.50 Sirija: Zgodovina in umetnost (dok. oddaja) — 18.15 Svet športa — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Po sledeh napredka — 21.05 Televizija (8. del angl. dok. serije) — 22.00 Svet na zaslonu — 22.40 Videogodba TV ZAGREB TOREK, 19. IX. in 16.05 22.50 9.45 — 11.15 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK — ŠOLSKA TV 11.05 VIDEOSTRANI 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.50 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev 17.50 VIDEO STRANI 17.55 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 TUJA KRI, 1. del ameriške nadaljevanke 21.00 MEDNARODNA OBZORJA 21.45 DNEVNIK 3 22.05 NOVI ROCK 89 DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 18.00 Beograjski TV program —19.00 Mladinski pevski festival Celje 89 — 19.30 Dnevnik —20.05 Žarišče — 20.35 Žrebanje lota — 20.40 Umetniški večer: Borges in jaz (angl. dok. film) — 21.55 Satelitski programi TV ZAGREB 10.00 Danes za jutri in Vrnitev odpisanih (nadaljevanka) —13.00 Športno popoldne — 19.30 Devnik 2 — 20.00 Da ne bi bolelo — 20.25 Organizirani kriminal (zadnji del dok. serije) — 21.20 Premagana gora (dok. oddaja) — 20.00 Športni pregled in reportaže z nogometnih tekem 8.15 TV koledar — 8.25 Poročila — 8.30 Oddaja za otroke —9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in črke — 18.25 Znanost — 19.18 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Loto —20.05 V velikem planu : kontaktni magazin — 22.05 Dnevnik 3 —22.25 Igrani film — 23.35 Program plus — 1.35 Poročila SREDA, 20. IX. 9.20 Poročila — 9.30 Nedeljski program za otroke — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalna oddaja — 13.00 Se- 16.05 23.25 rijski film — 13.50 Nedeljsko popoldne — 16.30 Potopis —17.05 Igrani film — 18.45 Risana serija — 19.08 TV sreča —19.30 Dnevnik — 20.00 Dramska nadaljevanka — 21.00 Igrani film — 22.30 Dnevnik — 22.55 Program plus — 0.50 Poročila 9.45 — 12.20 in TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK 12.10 VIDEO STRANI 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 TV MOZAIK 18.15 VIDEO STRANI 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.55 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: VERA, brazilski film 21.30 KRATEK FILM 21.50 DNEVNIK 3 22.15 SVET POROČA 23.15 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 19.00 Sto let Mestne hranilnice ljubljanske (doK oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 L’amour de la vie — 22.05 Satelitski programi TV ZAGREB 8.25 Poročila —8.30 9.00 Šolski program 8.15 TV koledar- Oddaja za otroke ___________r. _____ — 10.30 Poročila — 10.35 Šolski program —12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.15 Program plus (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarni program — 19.18 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Filmski večer — 22.35 Dnevnik 3 — 23.00 Program plus — 1.00 Poročila ČETRTEK, 21. IX. — 8.25 Poro Oddaja za otroke —9.00 Šolski program — 10.30 Poročila — 10.35 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.15 Program plus (ponovitev)—17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Izobraževalna oddaja — 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarni program — 19.18 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Dramski program — 21.05 Resna glasba — 21.50 Dnevnik 3 — 22.15 Program plus — 0.15 Poročila 9.45 — 11.45 in 16.05 — 23.45 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK 11.35 VIDEOSTRANI 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE onovitev 16.50 MOZAIK, ponovi 18.15 VIDEOSTRANI 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 ELLIS ISLAND, 5. del ameriške nadaljevanke 21.00 TEDNIK 21.50 DNEVNIK 3 22.10 RETROSPEKTIVA FILMA ALI DRAME 23.35 VIDEO STRANI TV ZAGREB -8.30 Iški program Šolski p gram — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.15 Program plus (po- 8.15 TV koledar — 8.25 Poročila Oddaja za otroke —9.00 Šolski p — 10.30 Poročila — 10.35 Šolski pro- 17.35 novitev) — 17.15 Dnevnik 1 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in čr- ke — 18.25 Serijski film — 19.18 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Politični magazin — 21.05 Kviz (zabavnoglasbena oddaja) — 22.05 Dnevnik 3 — 22.35 Program plus — 0.35 Poročila PETEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice. Minute s klasiko, 1.7.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. PONEDELJEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica na-rodno-zabavne glasbe, 17.10Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. ČEST1 ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SOBOTA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedni, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. TOREK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z .... 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko, 17.0p Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. NEDELJA: 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev SREDA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Prispevki iz gospodarstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena ura, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu. Vrtec spet dražji Starši bodo septembra tudi plačali dve položnici — Drugačen obračun NOVO MESTO — S 1. septembrom so se vrtci in prispevki staršev za otroke v njih podražili za četrtino. Sedaj je ekonomska cena za bivanje dojenčka, starega do 2 let, v vrtcu 3,178, za otroka od 2 do 3 let 2,669 in za otroke od treh do sedmih let 2,235 milijona dinarjev. Oskrbni stroški, ki jih plačajo starši delno ali v celoti (takih je precej malo-, so za najmlajše 1,353, za srednje 1,236 in za največje 1,118 milijona dinarjev. Prehrana v njih znaša 456 tisoč dinarjev, če pa otroka ni v vrtcu, potem mu za vsak dan odštejejo stroške živil v znesku 19.000 dinaijev. Vendar podražitev še ni vse. V septembru bodo starši prejeli kar dve položnici za plačilo oskrbnih stroškov za otroka v vrtcu. Prvo, obračun za avgust, so že dobili, druga, obračun za september, bo sledila v zadnjih dneh septembra. Vzgojnovarstvena organizacija Novo mesto zaradi velike inflacije namreč prehaja na obračunavanje stroškov za tekoči mesec. Za vse otroke bodo po novem »sproti« obračunali 20 dni, razlike glede na dejansko otrokovo prisotnost v vrtcu pa bodo potem poračunali v naslednjem mesecu pri novem »sprotnem« obračunu. V VVO obljubljajo tudi obračun zamudnih obresti za vsak dan zamude s plačilom, ki mora biti opravljeno do zadnjega v »tekočem« mesecu. V VVO k uvedbi tega, sedaj razen pri plačah tako popularnega načina plačevanja za naprej oz. za sproti dodajajo, da je izvršni svet od izvajalcev v druž-. benih dejavnostih zahteval skrajno racionalizacijo in skrb za nemoteno poslovanje. Z. L.-D. VELIKA RAZSTAVA OTROŠKIH RISB LJUBLJANA — V Narodni galeriji v Ljubljani je od torka, 12. septembra, odprta druga didaktična razstava Mi mladi. Na ogled je 213 risb predšolskih otrok in učencev prvih razredov osnovne šole. Risbe so nastale ob ogledu razstave Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk, ki jo je pred meseci pripravila Narodna galerija, nato pa je potovala še po drugih krajih in je bila med drugim na ogled tudi v Dolenjski galeriji v Novem mestu. Razstavljene pa so tudi vizualne naloge, uganke in dopolnjevan-ke nagradnega natečaja Pionirskega lista Mi mladi — galerijski kotiček. Narodna galerija je ob tej priložnosti izdala delovne liste Odkrivajmo, raziskujmo za učence nižjih razredov osnovne šole. Z njimi želijo nadomestiti klasična vodstva po razstavah s prijetnejšo obliko. Učenci naj bi s pomočjo teh delovnih listov samostojno odkrivali in neposred-neje spoznavali umetnine. . KAJ PA JEZIK? RIBNICA — Oblino Ribnico vedno pogosteje obiskujejo posamezniki in skupine iz pobratene občine Arcevia v Italiji Gostje so navdušeni nad naravo, čistim zrakom, nabirajo gobe, lešnike, prihajajo na lov itd, vendar marsikaj pogrešajo. V občini ni nobenega hotela. Prenočišča v gostišču Jelka v Ribnici so vedno zasedena že z drugimi gosti Pri zasebnikih pa ima ta sobe, druge pa hrano. Nasploh pa manjka zabave, saj Italijani nimajo radi samote. Gostje iz Italije ne prihajajo le iz Arcevie, ampak tudi iz drugih občin, ki z njo mejijo, in bi se seveda radi z domačimi pogovorili o tem in onem, saj jih vse zanima Tupase zatakne, ker znata v vsej ribniški občini le eden ali dva domačina kolikor toliko italijansko. Vse breme prevajanja tako običajno odpade na Ivana Petriča iz Sodražice. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 16. septembra, bodo v Novem mestu do 19. ure, drugod pa do 17. ure odprte naslednje dežurne prodajalne živil: • v Novem mestu: Market na Ljubljanski cesti • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Samopostrežba KZ • v Straži: Market Dolenjka. • V nedeljo bo v Novem mestu od 8. do II. ure odprta prodajalna Špecerija na Glavnem trgu 21. • Viniški klub prijateljev televizije je na koncu prireditve podelil tudi priznanja v akciji najboljših TV in radijskih napovedovalcev Studia D. Že 16. julija so na Vi- niškem poletju podelili kristalne * Črtu Kanoniju, Miši Molk kozarce! in Barbari Jerman iz ljubljanske televizjje, Sandi Pirš pa je prejel priznanje kot urednik in voditelj Studia D. To pot so priznanje podelili Mojci Blažej-Cirej iz ljubljanske televizije ter Renati Mikec in Veri Marušič iz Studia D. oc OJLTURA EUROPAEA Pod strokovnim vodstvom poučujemo igranje na inS- o trumente za: • zabavno glasbo • narodnozabavno glasbo • jazz • klasično glasbo Možnost začetnih, nadaljevalnih in visokih programom Informacije po telefonu (068) 25-179. d JELOVICA lesna industrija, ŠKOFJA LOK/^ v NOVEM MESTU OB POTOKU 5, (GOTNA VAS) tel.: 068/22-772 (3 km iz Novega mesta proti Metliki) n n to £ ' ,-m« to/a informacije, nasveti po , •// # - vsak dan od 8" do 1«” /////£// - *""o P™ ^■£1? S soboto od 8" do 1Ž lili 9» KMETOVALCI! r Obveščamo vas, da sprejemamo naročila in vplačil3$ ves naš proizvodni program po starih cenah do 3 Lej septembra 1989 Proizvodni program: • kultivator z ježem ali valji • sadilnik sadik, tudi z napravo za zalivanje • planirne deske za vse vrste traktorjev • nakladalni drogovi • travniške brane in brane za krompirišča • razne okopalne motike • rezervni deli m.s 'Del; Proj fsassivitszsavr*''-*' I.''og. Uveljavljeni in priznani kultivator je naprodaj z ježi ali ko^f.jloc ‘ . I.. - .. / . ^ 11 - ‘"iMrllfi ran z ježi in valji. Samo valje pa lahko namestite na že r&m "ajp kultivator. Naši stroji so izdelani iz kakovostnih materialov, kar omo9 grW odlično storilnost in dolgo življenjsko dobo. * NOVO! PODALJŠALI SMO GARANCIJSKO DOBO DVEH LET NA TRI LETA! 1;;,... obrni#** Za vse podrobne informacije nas pokličite po telefonu, ali se vašo zadrugo; naš celotni proizvodni program pa lahko kupite prodajalni kmetijske mehanizacije Sloga v Kranju. IZDELAVA KMETIJSKE MEHANIZACl^ j m gorenc LUDVIK ST*111 Sp. Brnik 81,64207 Cerklje, tel.: 064/42 mmmm ■ ................. .........^ ^ ŠKOF STANKO PRODAJA TEHNIČNEGA BLAGA KOVINSKA GALANTERIJA IN INSTALACIJE CENTRALNE KURJAVE 68254 GLOBOKO - BOJSNO 31a Tel (0608) 69-3®^ -vse za ogrevanje -vodovod -solarna oprema -elektro material -gradbeni material -orodje f % DOLENJSKI LIST H tiskarna novo mesto objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta, z dne 7, 9.1989 javno licitacijo za odprodajo osebnega vozila ZASTAVA 101 letnik izdelave 1984 ^ za izklicno ceno 15.000.000 din j, Vozilo bo naprodaj na licitaciji, dne 18. 9. 1989 ob 9. uri, ___| v prostorih Tiskarne - Ragovska 7a Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo pravne in m ^ične osebe, ki bodo pred licitacijo vplačale 10 % kavcije A od izklicne cene. Vozilo bo na ogled v petek, 15. 9. 1989 od 6.-14. ure na naslovu Ragovska 7a KA^- (Tj SLOVENI JALES-STILLES Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme sblles SEVNICA Klavski svet delovne organizacije Razpisuje prosta dela in naloge * finančno-računovodskega ^ SEKTORJA kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnje- ' 0 naslednje:1 W ,(višja) ali V. (srednja) stopnja ustrezne smeri I ___ 4 do 5 let delovnih izkušenj aelovm program sektorja O -J' -1 nedoločen čas. v 1*5 a6 Z dokazil' 0 izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo razni 'ned po obiavi na zgoraj navedeni naslov z oznako »za ven I Dn p„,n° komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh d i6" Poteku razpisnega roka. 514/37 ila7-3 hovoles 0 kombinat NOVOLES E £i'?’’ Straža’ Na ža9° 6 ‘Prosta de?Ve' T®ZD Primama predelava lesa Straža razpisuje ■J (Straža*e obrata vezane9a in slojastega lesa Soteski obrata žaganega lesa in predalov vj obrata priprave surovin Straža ^Straža obrata tehnično energetskih storitev - M'Ppd1,2 in 3: Oziroma s'r°kovne izobrazbe lesne ali druge ustrezne smeri * 4^5iptH i el°m pridobljene delovne sposobnosti - 'o ovnib izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del M"uoDijene aeiovne sposoonosn ' nalog 6 °Vn'h izkušeni Pri opravljanju enakih ali sorodnih del °r9ar|izacijske in vodstvene sposobnosti. ?od 4: ^smeri S s,rokovne izobrazbe strojne, elektro ali druge ustrezne '— C I *n naklg'elovnib izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del jffitfH/i^Jl^izacijske in vodstvene sposobnosti rabr najp07r?0kazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati oddajo J^ni i(S?v 8 dr|eh po objavi razpisa na naslov: NOVOLES, -icCI^ipisokadrovsko-socialna služba, 68351 Straža, s Straha 23 razP'sn° komisijo TOZD Primarna predelava lesa rfO1 520/37 Gostinsko podjetje HOTEL PUGLED, p.o., sedež: Kočevje, Trg zbora odposlancev št. 64 Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge: 1. vodja splošno kadrovske službe Pogoji: — višja izobrazba pravne ali upravne smeri — 3 leta delovnih izkušenj na enakih delih in opravilih — org. in vodstvene sposobnosti 2. vodja finančno-računovoske službe Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na enakih delih in opravilih — org. in vodstvene sposobnosti Kandidata morata izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kočevje. Imenovana bosta za dobo 4 let. Kanadidati naj pisne ponudbe in ustrezna dokazila pošljejo priporočeno v 8 dneh po objavi Komisiji za delovna razmerja DO. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 519/37 e Al) emona dolenjka novo mesto Delavski svet DSSS DO Emona Dolenjka razpisuje dela in naloge vodje splošno kadrovskega oddelka Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: da imajo —. visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne ali upravne smeri. — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pravicami in odgovornostmi, — organizacijske sposobnosti, — splošne družbene kvalitete. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO Emona Dolenjka, DSSS, 68000 Novo mesto, Glavni trg 23. 515/37 (P* KOMUNALA DO KOMUNALA NOVO MESTO p.o. Cesta kom. Staneta 2 Novo mesto OBJAVLJA po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge: 1. ELEKTROTEHNIŠKO VZDRŽEVANJE AVTOMATIKE IN ELEKTRONIKE ivim i ir\c. im L.i_L_r\ i 2. ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE KANALIZACIJE IN NAPRAV ZA ČIŠČENJE ODPADNIH VODA Za kandidate veljajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednji pogoji: Pod 1: — obvladan program za V. stopnjo smeri elektrotehnik elektronik — 1 leto delovnih izkušenj — vozniško dovoljenje B kategorije — 3-mesečna poskusna doba Pod 2: — obvladan program za IV. stopnjo kemijske, strojne ali druge ustrezne smeri — 6 mesecev delovnih izkušenj — 2-mesečno poskusno delo Kandidati za objavljena prosta dela in naloge naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu splošno kadrovskem sektorju DO Komunala, Novo mesto, Cesta kom. Staneta 2. 518/37 DOM KULTURE Novo mesto vabi k vpisu gledališkega abonmaja v sezoni 1989 — 1990 Program: SNG DRAMA LJUBLJANA Drago Jančar: ZALEZUJOČ GODOTA MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Tone Partljič: PESNIKOVA ŽENA PRIHAJA FESTIVAL LJUBLJANA Claude Confortes: MARATON PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Ira Levin: SMRTNA PAST Nikolaj Robertovič Erdman: SAMOMORILEC SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Jean Anouilh: ORNIFLE ALI SAPICA Ena predstava bo izbrana naknadno. Vpisovanje abonmajev bo vsak delovni dan od 15. do 22. septembra 1989, od 9. do 16. ure, kasneje pa samo dopoldne. Hkrati bomo vpisovali dosedanje in nove abonente Cena abonmaja, ki vključuje 7 izbranih gledaliških predstav, je 500.000 din. Plačilo je možno tudi v dveh obrokih; prvi obrok (300.000 din) je plačljiv ob vpisu, drugi pa do 30. januarja 1990, s tem da bo vsak mesec višji za 30%. Dijaki in študentje imajo 50% popusta. Cene vstopnic v prosti prodaji bodo odvisne od cene posamezne predstave. Predstave bodo predvidoma ob ponedeljkih za abonma red A in ob torkih za red B. Predstave bomo najavljali s plakati, abonenti pa bodo obveščeni tudi pismeno. Podrobnejše informacije lahko dobite na telefon 21 -210 ali 22-370. Pridržujemo si pravico do morebitne spremembe programa, do katere lahko pride predvsem zaradi našega izredno majhnega odra. MASIVNA VHODNA VRATA PRI NAKUPU STAVBNEGA POHIŠTVA IN PREGRADNIH STEN NUDIMO: — 10% popust za plačilo z gotovino — 10% popust za nakup na potrošniško posojilo (možnost 3 oz. 6-mesečnega odplačevanja) PRI NAKUPU MONTAŽNE HIŠE NUDIMO — 15% popust za plačilo z gotovino — možnost plačila v dveh obrokih s X JELOVICA lesna industrija, ŠKOFJA LOKA predstavništvo NOVO MESTO, OB POTOKU 5, tel. (068 22-772 OBIŠČITE NAS NA MEDNARODNEM SEJMU OBRTI V CELJU OD 8. do 17. SEPTEMBRA -HALA D si kipi bor Prireja ______________________________ bombažna predilnica in tkalnica i tržič akcijsko prodajo "j ?a Posteljno perilo (vezeno, tiskano, beljeno in barvano), namizne prte in °Polnilne programe za gospodinjstvo Kdaj? Od 13. do 20. septembra 1989 uPolnilne programe za gospodinjstvo ROPUST 40% in več! Salon pohištva TlOVOleS cKCslaSK5£rS“'~0Tmes,u' .. ■■■■■■■ - septembra 1989 DOLENJSKI UST II TFM TFflNII UAQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJ! ¥ I cm I curau VMD prodam - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 14. septembra — Danica Petek, 15. septembra — Albin Sobota, 16. septembra — Ljudmila Nedelja, 17. septembra — Hilda Ponedeljek, 18. septembra — Sonja Torek, 19. septembra — Svetlana Sreda, 20. septembra — Suzana LUNINE MENE 15. septembra ob 12.50 — ščip kino BREŽICE: 15. in 16. 9. (ob 20. uri) angleški kriminalni film Kurir. 17. 9. (ob 18. in 20. uri) ameriški glasbeni film U 2 — velika predstava. 19. in 20. 9. (ob 20. uri) angleški film Mačka. ČRNOMELJ: 14. 9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Krvavi viski. 15. 9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Smrtonosno orožje. 17. 9. (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Žrelo IV — maš- čevanje. 19. 9. (ob 20. uri) hongkonški film Kung-fu pobalini. KRŠKO: 14. in 15. 9. (ob 20. uri) hongkonški ackijski film Akcija terorizem. 15. 9. (ob 22. uri) ameriški erotični film Zaljubljena sirena. 17.9. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Strupenjača. 19. 9. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Pričo je treba ubiti. 20. 9. (ob 18. uri) ameriški glasbeni film Moonwalker. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 14. in 15. (ob 18. in 20. uri) ter 16. 9. (ob 16. uri) ameriški pustolovski film Krokodil Dunde — 2. del. Od 15. do 17. 9. (ob 22. uri) ameriški erotični film Grešna zadovoljstva. 16.9. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Priče nasilja. 17. 9. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Maščevanje v ulici brestov—2. del. 18. 9. (ob 18. in 20. uri) predpremiera —Ameriški nindža — III. del. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 15. do 17.9. (ob 17. in 19. uri) ameriška komedija Policijska akademija — 4. del. Od 18. do 20.9. (ob 17. in 19. uri) ameriška komedija Kje so fantje. SEVNICA: 14. in 15. 9. italijanski avanturistični film Vrnitev Navaho groma. 16. in 17. 9. ameriška komedija Nazaj v šolo. 19. in 20.9. italijanski erotični film Strasti za Djulijo. službo dobi ZA DOBRO prodajni artikel iščemo zastopnike. Plačilo takoj. Dobimo se v torek, 19. septembra, ob 18. uri v hotelu Kaadija. (P37-44MO) ŠOFERJA C in E kategorije takoj zaposlim. Tel. (068) 47-749. (P37-36MO) DEKLE za delo v prodajalni, po možnosti z izkušnjami, zaposlim. OD po dogovoru. Informacije na tel. (068) 43-765, od 19. do 21. ure. (3075-SD-37) ZA PRODAJO tehničnega artikla vabim k sodelovanju pridne in poštene pomike. 30-odst. provizija, izplačilo takoj. Tel. 26-600, popoldne, ali 22-711 int. 456, do 14. ure. (P37-39MO) DEKLE za delo za šankom in čistilko iščem. Tel. (0608) 33-044. (P3648MO) DELAVCA v galvanotehniki zaposlim (Trebnje-. Tel. 85-034. (P37-53MO) DEKLE za delo v novem bifeju zaposlimo. Tel. (0608) 31-407. (P37-62MO) TAKOJ zaposlim dva KV in enega NKV delavca kovinske stroke (zaželeno znanje varjenja s CO2). Jože Novak, Ob potoku 10 (Gotna vas-, Novo mesto. (P37-84MO) Ivan Pirc, Hudo Brezje 25, Studenec, tel. (0608) 89-134. (P37-38MO) VW passat, letnik 1976, prodam. Tel. (068) 28-408. (P37-30MO) MOTOR CTX 80, nov, prodam. Tel. (0608) 61-526. (P37-31MO) JUGO 1,1 GX (Z 101), letnik 1987, registriran do septembra 1990, dobro ohranjen, ugodno prodam. Jože Malna-rič, Črešnjevec 8, Semič, tel. (068) 58-768. (P37-33MO) Z 101 GTL 55, julij 1986, prevoženih 42000 km, prodam. V račun vzamem manjši avto. Tel. (0608) 32-732. (P37-34MO) JUGO 55, 5 prestav, star štiri mesece, prodam. Tel. (068) 47-749. (P37-37MO) R 9, letnik 1983, prodam. Jože Počer-vina, Jurka vas 24, Straža. (3066-MV-37) GOLF JX diesel, letnik 1986, prodam. Tel. 23-948. (3065-MV-37) JUGO 45, nov, prodam za 15% ceneje. Tel. 28-118. (3065-MV-37) ZASTAVO 101„ letnik 1986, prodam. Zdravko Džukič, Šegova 18, tel. 26-848. (30781-MV-37) JUGO 45/E, november 1986, garaži-ran, prodam. Informacije po tel. (068) 25-511. (3072-MV-37) službo išče SPREJMEM honorarno delo na dom, pripravljen sem tudi finančno sodelovati. Naslov v upravi lista. (P37-72MO- stanovanja STANOVANJE v Novem mestu vza- do- me v najem učiteljica. Tel. 21-473, 1 poldne. (3060-ST-37) STANOVANJE v najem ali hišo v oskrbo v Brežicah ali okolici vzame mlad izobražen par. Tel. (0608) 62-457, popoldne. (P37-49MO) STANOVANJEv Brestanici prodamo. Kličite na tel. (0608) 79-401. (P36-I2MO) ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v okolici Krškega, Brestanice ali Brežic iščeva s fantom. Možnost predplačila. Naslov v upravi ista. (P37-5MO) STANOVANJE (54 m2) v Kočevju prodam. Košorog, Koblarji 27, Stara Cerkev. (P37-21MO) MENJAM dve novi komfortni garsonjeri s centralno v Novem mestu za eno večje stanovanjc. Tel. (068) 28-306. (P27-22MO) TOMOS AVTOMATIK prodam. Tel. 23-230. (P37-51MO) Z 101 GTL, letnik 1987, cena 100 M, čoln maestral 9 S in motor Tomos 4 ugodno prodam. Rudi Vidmar, Prečna 86, Novo mesto, vsako popoldne. (P37-52MO) Z 101, letnik 1984, prodam. Tel. 49-098. (P37-55MO) Z 101, letnik 1986, prodam. Alenka Turk, Mali Cerovec 2, Stopiče. (P37-56MO) VVARTBURG karavan, letnik 1985, lepo ohranjen, priključek za wartburg in golf, starejši tip, prodam. Tel. 44-313. (P37-60MO) GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Tel. (0608) 60-207. (P37-65MO) Z 101 GTL, letnik 1984, dobro ohranjeno, in harmoniko — C, F, B dur — prodam. Tel. 85-406. (P37-67MO) LADO 1200, letnik 1984, prodam. Tel. (068)49-172. (P37-68MO) AX 11 TRE, letnik 1987, metalik barva, 5-stopenjski menjalnik, prodam. Tel. popoldne (068) 25-321. (P37-85MO) motorna vozila PRODAM z 128-1.1 GX, letnik 1987. Informacije na tel. 26-416. Mini 1000, letnik 1976, motor skoraj nov, prodam. Telefon 068-23-611, popoldan 21-798. (MO-MM-89) ŠKODO 105 L, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Tel. (068) 58-234. (2951-MV-35) Osebni avto HONDA PRELUDE prodam. Tel. (068) 51-515. (P28-26MO) 126 P, letnik 1985, prodam. Registriran do junija 1990. Tel. 42-444. (P37-28MO) 126 P, julij 1986, 16000 km, prodam. PRODAM ali menjam 126 PGL, letnik 1988. Šime, Črmošnjice pri Stopičah 6. (3080-MV-37) GOLF bencinar, letnik 1981,prodam. Kraševec, Jelše 4, Otočec. (3083-MV-37) Z 101, letnik 1988, ugodno prodam. Mirko Kraševec, Vel. Brusnice 19. (3083-MV-37) PRODAM ali menjam fiat 126 P, letnik avgust 1987, in videorekorder. Tel. 42-020 int. 263. (3084-MV-37-CITROEN GA, letnik 1982, garaži-ran, odlično ohranjen, prodam. Tel. (0608) 32-464. (3095-MV-37) SKORAJ NOVO LADO RIVO1300 prodam po zelo ugodni ceni. Tel. (068) 22-020. (3096-MV-37) Z 101 confort, letnik 1979, prodam. Rajko Jevič, Ul. 21. maja 25, Brežice. (3097-MV-37) DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar. ČASOPISNI SVET Je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey In Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 8.000 din, naročnina za 2. polletje 150.000 din; za delovne in družbene organizacije 320.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 150.000 din, na prvi ali zadnji strani 300.000 din; za razpise, licitacije ipd. 170.000 din. Mali oglasi do deset besed 120.000 din, vsaka nadaljnja beseda 12.000 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. AVTOMATIK za izvoz, letnik 1988, in 126, letnik 1982, prodam. Tel. 43-693. (3099-MV-37) 126 P, letnik 1980, prodam po ugodni ceni. Tel. 43-570. (3099-MV-37) JUGO KORAL, star eno leto, prodam ali zamenjam. Tel. 24-376. (3100-MV-37) Z 101, staro tri leta, prodam. Ivan Ko-račin, Dol. Težka voda 31, Novo mesto, tel. 43-736. (P37-80MO) R 4, letnik 1974, prodam. Robert Pavlič, Nad mlini 41, Novo mesto, tel. 25-254, popoldne. (P37-79MO) GOLF JXD, letnik 1987, prevoženih 36.000 km, prodam. Tel. (068) 49-107 ali 49-137. (P37-78MO) 126 P, letnik 1984, prodam. Tel. 86-179. (P37-77MO) MOSKVIČ 1,5 SL, letnik 1987, september, ugodno prodam. Tel. 44-224 -dopoldne ali 44-332 — popoldne. (P37-82MO) TOMOS AVTOMATIK, letnik 1986, in gramofon Thorens ugodno prodam. Prisojna pot 18, Novo mesto. (P37-70MO) GOLF JX diesel, letnik 1986, prodam. Franc Tomše, Dobeno 4, Čatež. (P37-71 MO) LADO 1300 S, letnik 1986, lepo ohranjena, prodam. Slobodan Milenkovič, DilanČeva 1, Novo mesto. (P37-74MO) LADO KARAVAN, staro dve leti, ugodno prodam. Tel. 22-308. (P37-75MO) JUGO KORAL 45, rdeč, nov, ugodno prodam. Tel. 27-434. (3094-MV-37) Z 750, letnik 1984, in fiat 131 mirafjo-ri, letnik 1978, prodam. Tel. 21-928, Vr-hovčeva 5, Novo mesto, vsak dan od 16. do 19. ure. (3101-MV-37) GOLF diesel, letnik 1984, prodam. Tel. 52-320, popoldne. (3092-MV-37) 126 P, letnik 1981, prodam. Turk, Velike Brusnice 58 a, tel. 85-406. (3087-MV-37) ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Brane Uhemik, Otočec 48. (3088-MV-37) ZASTAVO 128, letnik 1988, prodam. Tel. 26-694. (3089-MV-37) GOLF, letnik 1977, prodam. Hrastar, Šmarješke Toplice 10. (3090-MV-37) Z 101, letnik 1979, kompletno, obnovljeno, registrirano do 15.2.1990, prodam. Piletič, Dol. Prekopa 19 A, Kostanjevica. (P37-50MO) LADO NIVO, letnik 1982, poceni prodam. Tel. 27-473. (3078-MV-37) ZASTAVO 128 1,1 GX, letnik 1987, prodam. Jože Umek, Uršna sela, tel. 65-676. (3081-MV-37) JUGO 45, letnik 1982, prevoženih 30.000 km, prodam. Ogled od 15. ure dalje, tel. 20-222. Alojz Pavlič, Vel. Bučna ' vas 39, Novo mesto. (3102-MV-37) AVTOMATIK, malo rabljen in čelado BIEFFE prodam. Tel. 27-925. (3053-MV-37) TOMOS BT 50 prodam. Silvo Perko, Lukovek 2, 68210 Trebnje. (3055-MV-37) OPEL REKORD karavan, registriran do januarja 1990, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 24-986. (P37-13MO) GS 13, letnik 1979, zaleten s prednje strani, registriran do spomladi 1990, ugodno prodam. Telefon dopoldne (0608) 31-294, zvečer (0608) 67-148. (P37-10MO) Z 101 GTL, letnik 1985/3, in nov cvrtnik »Roventa« ugodno prodam. Tel. (068) 52-102. (3063-MV-37) Z 128, letnik 1987/6, prodam. Tel.: dopoldne 43-705, po 12. uri 22-798. (3066-MV-37) YUGO 45, letnik 1986, 23000 km, prodam. Tel. 21-398. (3073-MV-37) R 4, 1978, prodam. Miklavčič, Roje 11, Šentjernej. (3074-MV-37) GOLF bencinar, letnik 1981, prodam. Tel. 42-546. (P37-43MO) JAWO 350 ccm, letnik 1988, prodam po ugodni ceni. Tel. (063) 781-134. (P37-42MO) JUGO 1,1 GX, letnik 1987 september, prevoženih 16000 km, rdeče barve, ugodno prodam. Tel. (0608) 75-734. (P37-41 MO) Z128, letnik 1987, nujno prodam. Tel. (0608) 77-102. (P37-40MO) Zastavo 750, staro 10 let, prodam. Hančič Alojz, Nad mlini 19, Novo mesto, tel. 25-173. PRODAM avto MOSKVIČ, brako prikolico ter avtoprikolico. Informacije vsak delovni dan popoldne na naslovu: Stjepan Kadič, Bršljin 46, stanovanje 2, Novo mesto. (3049-MV-37) 126 P, letnik 1980, registriran do julija 1990, prodam. Ogled v popoldanskem času od 16. ure dalje na Glavnem trgu 6, Novo mesto. (3051-MV-37) Z 101, letnik 1987 m 126 P, letnik 1979, prodam. Kastelic, Šegova 18, Novo mesto, tel. 26-448. (P37-2MO) Z 101, starejšo, prodam. Tel. (0608) 75-509. (P37-8MO) NOVO ZASTAVO 101, prodam 10% ceneje. Tel. (0608) 32-134. APN 6, letnik 1986, dodatno opremljen (nevožeb), kot nov, ugodno prodam. Peter Špringer, Cegelnica 55,68000 Novo mesto. prodam VINSKE SODE od 100 do 7001 prodam. Prodaja bo v nedeljo, 17. septembra, ob 9. uri. Gostilna Vovko, Ratež. (3073-PR-37) PRODAM 2 toni drobnega krompirja. Jože Zupančič, Gor. Nemška vas 13, tel. (068) 44-839. (3068-PR-37) HRASTOVA SODA (501,361), plastično kad (7501) in hrastove lege (5 m) za pod sode prodam. Fabjan, Cesta herojev 33/a, Novo mesto. (3019-PR-36) OTROŠKO KOLO poceni prodam. Tel. 25-986. (P37-47MO) AMERIŠKI polbiljard prodam. Tel. 26-185. (P37-47MO) OPEKO (strešnik) Vesna, grafitno sivo, prodam. Tel. 42-411. KAD (1100 I), malo rabljeno, hrastovo, prodam. Tel. 22-349. (P37-45MO) SPALNICO, starejšo, ohranjeno, prodam za 300 SM. Tel. (0608) 81-064. (P37-35MO) TERMOAKUMULACIJSKO PEČ Elind (3 KW), malo rabljeno, prodam. Tel. 25-986. (P37-47MO) HRASTOVO KAD (900 1) in sod (340 1), rabljena, prodam. Tel. 86-165. (P28-25MO) DRVA prodam. Informacije po telefonu 23-874. (3070-Pr-37) ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH (3801), novo, prodam za 20% ceneje. Tel. (068) 65-540. (3048-PR-37) GARAŽNA VRATA 260 x 275, rabljena, in čistilec žita prodam. Telefon (068) 76-259. (3052-PR-37) PSA — mladega kodra prodam. Vprašajte na telefon (0608) 62-648. (P37-6MO) PRODAM rabljena lesena dvokrilna garažna vrata z okvirjem 240 x 230. Tel. (068) 24-646. (3061-PR-37) GROZDJE pavinjan, rebula in merlot prodam. Tel. (065) 67-392. (P37-9MO) DVOMANU ALNE orgle Yamaha YC 45 in lesli dinacord DCR 200 ugodno prodam. Tel. (068) 52-293. (P37-12M07 USNJENO SEDEŽNO GARNITURO, novo, ugodno prodam. Tel. 51-951. (P37-17MO) YAMAHO DSR 100 prodam po ugodni ceni. Tel. 21-229, Marjan. (3004-PR-37) TELEVIZOR, čmo-beli, ugodno prodam. Kruljac, Vrhovčeva 10, Novo mesto. (3058-PR-37) PRODAM 80 in 120-basno harmoniko. Tel. 22-669, zvečer. (P37-82MO) NOVO PRIKOLICO za osebni avto prodam. Tel. 28-314. (P37-57MO) KORUZO v strokih, semenski krompir in drobni krompir prodam. Tomič, Loke 10, Straža, tel. 85-370. (P37-59MO) PHILIPS-barvni televizor, 55 cm, nov, raven zaslon, prodam. Tel. (061) 448-475. (P37-65MO) HARMONIKO Železnik, bas bokse turbo sound 200 W troblje lektrovoice 150 W in mikrofon Sehure ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Jože Maver, Dol. Nemška vas 54, Trebnje. (P37-66MO) ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare tri mesece, prodam. Informacije od 16. do 18. ure na tel. (0608-89-149. (P37-69MO) BRAKO PRIKOLICO in moped APN 6 prodam. Informacije popoldne ali zvečer na tel. (068) 27-047. (P37-76MO) POROČNO OBLEKO, belo, dolgo, velikost 38-42, prodam. Telefon 20-432. (3079-PR-37) PRODAM 3 KW termoakumulacijsko peč, dva kavča in pralni stroj v okvari. Jože Košiček, Koštialova 30 a, Novo mesto, tel. 22-108. (3082-PR-37-GUME za tovornjak 8-25, komplet, prodam. Tel. (068-42-502. (3085-PR-37) 10 g ZOBNEGA ZLATA prodam. Informacije po telefonu (068) 22-895. (P37-83MO) NOV 1200-litrski ovinjen sod in 100-litrsko 7 let staro ročno izdelano stiskalnico (prešo) prodam. Tel. (068-58-192 od 8. do 15. ure. (P37-63MO) TOMOS avtomatik APN 3ML, vokman in računalnik CPC 464 poceni prodam. Tel. 42-521. (P37-23MO) SOD (1200 I) v zelo dobrem stanju prodam. Kranjčič, Karteljevo 2, Novo mesto. (3059-PR-37) PRODAM traktorske gume Ferguson, avtoprikolico, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, Fergusonov plug. Anton Zevnik, Čadraže 6, Šentjernej, tel. 42-759. (3042-PR-377) HIDROFOR, rabljen, prodam. Tel. 43-515, vsak dan popoldne. (3045-PR-37) kupim FOTOAPARAT LEICA, razglednice do leta 1945 in predvojni radio kupim. Tel. (0608) 61-084. (P37-16MO) STAREJŠI VINOGRAD, 6 km od Šmatjeških Toplic, asfalt, elektrika, voda in dve stavbni zemljišči prodam. Ponudbe pod šifro: »TAKOJ«. (P37-48MO) PRODAM hišo, kozolec, hleve, njive, gozd pri Sevnici. Telefon (041) 155-205. (3050-PO-37) HIŠO v Meniški vasi prodam. Marija Retel, Meniška vas 43, Dolenjske Toplice. (P37-14MO) VSELJIVO HIŠO v Novem mestu (220 m2) prodam. Juvane, Mala Cikava 9, Novo mesto. (3057-PO-37) PRODAJAM klet (100 m2), vinograd, sadovnjak in gozd, skupaj 60 arov. Volčje pri Brežicah. Ponudbe: Kesar na tel. (041) 278-496 ali na (041) 210-400 interna 27, ali: Tomin Kreše, Volčje pri Sromljah. (P36-22MO) kmetijski stroji TRAKTOR ferguson 560, star tri leta, prodam. Tel. (068) 49-107 ali 49-137. (P37-78MO) SAMONAKLADALKO SIP 19, dobro ohranjeno, nujno prodam. Jože Stu-šek, Vrhek 31, Tržišče. (P37-54MO) TRAKTOR IMT 539 in kosilnico bucher, prodam. Tel. (0608) 81-876. (P38-61MO) TRAKTOR IMT 560, 400 delovnih ur, prodam ali menjam za 539. Androjna, Lukovec 20, Boštanj, tel. (0608) 82-222. (P37-73MO- MOTOKULTIVATOR goldoni (14 KM) diesel s frezo, plugom, skoraj novo, prodam za 42 M. Eržen, Valvasorjeva ul. 5. Trebnje. (3093-KS-37) TRAKTOR ursus C-335, nov, nič rabljen, prodam za 15% ceneje. M. Kuhar, Malence, 68311 Kostanjevica na Krki. (ček-KS-37) SILOKOMBAJN, rabljen, prodam. Anton Žagar, Češnjice 1, Trebelno. (3043-KS-37) ROTACIJSKI PLUG za kultivator tip Rex-combi univerzal, proizvajalec Gorenje — Muta, ugodno prodam. Pokličite na telefon (0608) 31-405, ob delavnikih po tretji uri. (P37-4MO) TRAKTOR IMT, 42 KM, letnik 1984, s kabino, kompresoijem in plugom Ji N POPRAVUAM in obnavl torna kolesa, istočasno brusim bobne in diske za vse vrste osebji ® mobilov. Jože Smole, Žabja vas7 p mesto, tel.: 21-952. (P37-86 MO) r, Sl (10 col) prodam. Tel. (0608) 67-614. 40) (P37-7MO) TRAKTOR IMT 540 prodam. Rudi Bromše, Čanje 9, Blanca. (P37-20MO) TRAKTOR Zetor (47 KM) in kabino za fergusona ter varnostni lok prodam. Jablan 23, Mirna Peč. (3065-KS-37) ENOREDNI SILOKOMBAJN Fot-tinger, pokončno sušilno napravo za seno, kosilnico (traktorsko) prodam ali zamenjam za živino, les, itd. Vinko Kosovan, Jelše 9, Leskovec, tel. (0608) 75-791. (P37-32MO) TRAKTOR Štore 502 ugodno prodam ali menjam za osebni avto ali za smrekov gozd. Tel. (0608) 33-408. (P37-29MO) FERGUSON 539, nov, s kabino in kompresoijem, prodam. Tel. (061) 783-081. (P37-27MO) IZOLACIJE, SERVIS Z. VALNIKOV Viktor PAJEK AMlJ ^ HMUI r rtJLIV jL Ptujska cesta 89, 62000 tel. (062) 305-150,413-606,1^ Generalno popravljamo in ob® mo ohišja zamrzovalnih K Prihranite 50% elektrike, kompresotju življenjsko dobo J garancijo dobite. Cene našibjS •rancijo aooite. cene naši« gibljejo od L100.000 do 1i din. Do novega leta bomo 'j stranko nagradili s praktičnim^ lom. Delamo na območju, k3® že Dnleniski list Se nrioorO3 že Dolenjski list. Se pripot (P36-14MO) razno NASAD JAGOD, okoli 10000 sadik, drugi letnik, dajem v najem. Smilka Šu-šak, Ob Potoku 11, Krško. (P37-58MO-ZATEKLA se je čmo-ijava psička. Okoli vratu ima rjavo-zelen jermenček. Dobi se na Šolski 6, Novo mesto, tel. (068)21-609. (3098-RA-37) SIVE PUDLE, srednje velikosti, čistokrvne, brez rodovnika, stare 6 tednov, prodam. Tel. v večernih urah 22-540. ŽENSKO, staro krog 30 let, sprejme v skupno gospodinjstvo Dolenje, star 38 let. Telefon v upravi lista. (P37-3MO) GARAŽO v Cankaijevi ulici v Črnomlju poleg samopostrežbe Čardak prodam. Tel. 52-267, v popoldanskem času. (P37-11MO) ZDOMEC, ki živi v ZR Nemčiji, želi dati v oskrbo upokojencema hišo s kmetijo (obdelava zemljišča po želji). Kmetija je v bližini Krškega. V hiši je telefon in centralno ogrevanje. Blizu je tudi avtobusna postaja (200 m). Resni interesenti pošljite svoje ponudbe pod šifro: »NA DEŽELI«. (P37-18MO) obvestila ODKUPUJEMO vse vrste žaganega lesa. Ponudbe na naslov: LOKA LE-SING, Titov trg 3/a, Škofja Loka, ali na telefon (064) 621-168. (rač.-OB-37) UGODNO! V popoldanskem času vam avtomehanik popravi avtomobil na domu. Informacije oziroma naročila sprejema vsak dan od ponedeljka do petka na tel. (0608) 81 -481 od 11. do 13. ure (tov. Dragica) ali na naslov: Janez Virtič, NHM 14, Sevnica. Prihranite si čas in se prepričajte o ugodnih storitvah in kakovosti! (P37-15MO) SREDNJA ŠOLA EDVARDA KAR#1' ČRNOMELJ RAZPISUJE i ponudbo za prekr|;i obj 2263 m2 strešni" vršin na šoli 12. daj Šola bo prekrita s salonitno kritino. Ogl®^ ta je možen vsak od 7. do 13. ure. Ponudbe izvajalcev (cef • •• - • • — 'iQ)li izvedbe, plačilni po9°h rancija itd.) sprejem^ 28.9.1989. > Vse informacije lahko o na telefon št. (068) 51'°j? m MERCATOR RQŽNIK n. sub. o-TOZD GRADIŠČE n. usub. o. na r Trebnje, Goliev trg 11 # razpisuje prosta dela in naloge: 1. vodje komerciale 2. vodje splošne službe J Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih zz nom, izpolnjevati še naslednje: pod 1.: J višja ali srednješolska izobrazba ekonomske ali komefy smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, imeti morajo us%> organizacijske sposobnosti ter izpolnjevati pogoje iz oru nega dogovora o kadrovski politiki; pod 2.: a« višja ali srednješolska izobrazba upravne ali ekonomske®/ 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, izpolnjevati morajo p°9 družbenega dogovora o kadrovski politiki. f i m 1 0^i 2 dobje, delavec je po preteku te dobe lahko ponovno }, SprcJr po postopku, ki ga določata zakon in statut TOZD, dela »J jj ge pod tč. 2 pa se razpisujejo za določen čas — za nad on1 S||CC| nje delavke med porodniškim dopustom. . J ljcn, Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o \zpoWA pogojev na naslov: Mercator Rožnik n. sub. o. TOZD l n. sub. o., Trebnje, Goliev trg 11, v 8 dneh po objavi. O iz 0 mo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ZPISNA KOMISIJA PRI SVETU DRAGOTIN KETTE NOVO MESTO RAZPISUJE dela in naloge RAVNATELJA Ravnatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje: da je specialni pedagog, usposobljen za delo z prizadeto mladino, — ima višjo ali visoko izobrazbo, — opravljen strokovni izpit, k5e, ob — najmanj pet let ustrezne specialne pedagoške P(a\o^ Pon — da bo razvijal socialistične samoupravne odnose ^ vu in ima organizacijske sposobnosti. hi^ Ravnatelj bo imenovan za dobo štirih let. „,»li Ua, ............................... ‘ TeM Pon Prijave na razpis naj kandidati pošljejo v roku 15 dni Pon no komisijo za imenovanje ravnatelja šole na naslov: t2 J(, , NA ŠOLA DRAGOTIN KETTE, NOVO MESTO, Milke 5° / ai Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni p° " razpisa. Z' .~mmr53S^ 14 DOLENJSKI UST gj' SREDNJA kmetijska šola »grm«, NOVO MESTO, ^pamzira začetni in nadaljevalni krojno šivjlj- 6 MO) ^nietek bo v ponedeljek, 25 septembra 1989, ob 16. uri v pro-■orih Osnovne šole GRM, Trdinova 7, Novo mesto. | za tečaj zbiramo na naslovu: SREDNJA KEMTIJSKA 7AMW u,1^ GRM. Sevno na Trški gori 13,68000 NOVO MESTO, te-času ^ 2^-538 ali po telefonu št. 21-784 v popoldanskem ineljen<|) l6 ^hvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in pri-[in p2’ spremili’ „'Ste nam izrekli sožalje, pokojni podarili vence in cvetje ter jo bičevim a 'H?11' 7'a^nJ' poti. Posebna zahvala velja Nadujevim, Mar-J I pe °. u nevrološkega oddelka bolnišnice v Novem mestu, ga-pjgVJ; tan obre(jVCCm tCr 8°sP°du župniku in gospodu kaplanu za lepo oprav- Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče FRANC LOPATEC iz Mihovice pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi IMV Novo mesto, Podgoiju Šentjernej, Iskri Šentjernej, ZZB Šentjernej, pevskemu zboru in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in tašče MARIJE ŠTUKELJ s Pugleda 1 pri Semiču se toplo zahavljujemo za nesebično pomoč v težkih trenutkih sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno pa sosedom, kolektivu Iskre Semič, Kliničnemu centru Ljubljana, ŽTO Novo mesto in duhovniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili k zadnjemu počitku in ji v slovo darovali cvetje. Vsi njeni Kje si, draga mali, ti, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas? ZAHVALA V 74. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni nenadoma zapustila naša draga žena, mati, teta, babica in prababica IVANA PEZDIRC z Rožič Vrha pri Črnomlju ^50t ^ Ob bole£' V ^ J^htagaij' b’'gub‘ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam k?v'lu rvv naJt®?jih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem * opremili na ni pni 7arlnii Pr\cr»kr»«» inKimlo Arlrslfu Planincu ro k dqc mcuuuuu, nam i/tcku sozaije, poKojni uaruvau vence in cvetje ter jo v uiko vei q$^I lagali lajšarbof^stn' ®0C*b'ter žuPn'ku za opravljen obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste_ ^Uioz*. ' ečino. ) P,e *' m°^ Anton, sinovi Anton, Stanko in Ivan z družino, hčerke Milka in Tončka z družino ter ^ ostalo sorodstvo imačo !rnom-ste nam Oj vinograd, kdo bo tebe ljubil ko mene več ne bo? Kar sem trpel sam zase vem, nihče nikdar bi ne verjel ZAHVALA V 60. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oči, dedi, brat in stric Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom iz ZD mu la-)šalt bolečine, ZTP avtoprevoz Ljubljana-Moste, TT Novoteks-konfekcija 1, GIP Pionir-tozd MKI Novo mesto, GD Ponikve in Lukovek, tov. Sitaiju za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi 14. septembra 1989 DOLENJSKI UST MAJDA SENICAR Novomeška občina je ena tistih (redkih) v Sloveniji, kijepredde-setletjem prisluhnila pobudi o organiziranju družinskega varstva, varstva otrok od enega do treh let na domu, nad katerim bdi vrtec, ki tudi plačuje družinske varuhinje. Dognano je, da je takšno varstvo predvsem za mlajše otroke primernejše od jasli, še posebno za tiste, ki pogosto obolevajo. Okolje je v družinskih varstvih že urejeno podobno kot v vrtcu, podobna sta tudi dnevni red in prehrana, vzdušje pa je seveda drugačno kot v vrtcu, bolj domače, toplo, manj uniformirano in ni čudno, da se otroci v takem varstvu dobro počutijo, privajanje pa je lažje. Za družinske varuhinje pa se seveda v glavnem odločajo ženske, ki so jim otroci skoraj življenje in so tako prave dopoldanske mame. Sedaj je v novomeški občini preko Vzgojnovarstvene organizacije organiziranih 20 takih varstev, zadnje tri so »odprli« s septembrom. Vez med družinskimi varuhinjami in vrtcem je že precej let Majda Seničar, ki je v vrtcih v okviru novomeške VVO odgovorna tudi za zdravstveno-higien-ski režim, vodenje jasli na Cesti herojev pa je po nekaj letih sedaj oddala. Prvi dve zadolžitvi sta povsem dovolj celo za tako pridno žensko, kot je Majda. Majda Seničar, po rodu Gorenjka, je v Ljubljani končala pediatrično smer srednje medicinske šole, nato je štiri leta delala v mestni otroški bolnišnici, poroka pa jo je pripeljala v dolenjsko prestolnico. Tu je dobila službo v vrtcu, kjer je bila pred skoraj dvajsetimi leti tudi prva medicinka. Osem let je potem delala z otroki v skupini kot vodja oddelka, pred slabim desetletjem pa je »prevzela« družinska varstva in zdravstveno higienski režim. Ko je prevzela mentorstvo nad družinskimi varuhinjami, je bilo teh šest, vse skupaj je bilo bolj skromno. Danes jih je 20. »Na družinskem varstvu je vse bolj poudarek, saj gradenj ni več, pa tudi potrebe po varstvu ravno teh najmanjših so največje. Ljudje so tudi dobili zaupanje v takšno varstvo, medtem ko so pred leti starši spraševali, če se ne bi dalo kako urediti, da bi bil otrok v vrtcu. Danes je drugače, mnogi bi radi imeli otroka v takem varstvu še po tretjem letu, kar pa ne gre, saj so v taki starosti že povsem druge vzgojne zahteve, ki so jim varuhinje težje kos. Za varuhinje ne zahtevamo strokovne izobrazbe, vendar jih ima nekaj šolo za varuhinje, vse pa so s posebnimi pripravami pred zaposlitvijo in s stalnim sprotnim izobraževanjem ter nasveti usposobljene za kvalitetno varstvo. Sedaj se z varuhinjami skupaj dogovorimo, o čem naj bi bili naši strokovni razgovori, same dobro vedo, kaj bi jim prišlo najbolj prav. Začele pa smo s kuharskimi tečaji in nadaljevale z igračami, igro, vzgojo, itd Mislim, da smo imeli do sedaj srečo pri izbiri varuhinj,«pove Majda, ki ji iz vsake kretnje veje skrb za otroke. Zahtevno delo je tudi skrb za zdravstveno-higienski režim. »Sprva smo tu dali prednost ureditvi razmer in vzgoji delavcev, sedaj pa je poudarek na zdravstveni vzgoji delavcev, staršev in otrok, pri čemer dobro sodelujemo s predšolskim dispanzerjem zdravstvenega doma, zobozdravstveno službo, Zavodom za socialno medicino in higieno. Le ob usklajenem delu in prizadevanjih vseh se lahko nadejamo rezultatov, «je prepričana Majda Seničar. t 0 0 0 0 0 0 * Z. LIND1Č-DRA GA Š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 \ 0 0 \ i 0 0 0 \ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .VB ŠČUKA VELIKANKA — Kar 111 cm dolgo in 10 kg težko ščuko je uplenil 6. septembra v Rinži Slavko Vlah iz Kočevja. Po neuradnih podatkih je to doslej najtežja uplenjena riba v Rinži. Srečni ribič je ribo podaril hčerki Dragici Tekavec, ki jo je dala preparirati, da bo krasila njeno stanovanje. Seveda jo bomo videli tudi na ribiških razstavah, ki jih vsako leto prireja ribiška družina Kočevje. (Foto: J. Primc) PRIPRAVE NA POLHARJENJE KOČEVJE, RIBNICA — V kočevski in ribniški občini se polharji pripravljajo na polšnji lov, ki bo v kratkem odprt. Ogledujejo si terene za lov, pripravljajo škrinjice in druge pasti, precej je pa takih navdušencev za ta lov, ki so si zanj rezervirali po nekaj dni letnega dopusta. Polhaiji ocenjujejo, da bo lov uspešen, saj so leske dobro obrodile, podobno pa tudi bukve in hrasti. MARTIN KRPAN GOSTUJE V BREŽICAH BREŽICE — Jutri, 15. septembra, bo v Brežicah koncert skupine Martin Krpan. Prireditev bo na vrtu gimnazije Brežice, pričetek ob 20. uri. Pred koncertom bodo nastopile tudi nekatere glasbene skupine iz Posavja, tako da bodo obiskovalci spremljali glasbeno dejavnost že od 19. ure dalje. Vstopnice so na voljo na sedežu organizatoija koncerta, to je OK ZSMS Brežice, v Študentskem servisu Krško in v hotelu Sremič, Krško. Prireditelji obveščajo, da bo v primeru slabega vremena koncert prestavljen v telovadnico srednje šole. JUTRI AVTOMOBILI NOVO MESTO — Jutri ob 19. uri bo v Novem mestu na Loki koncert novogoriške glasbene skupine Avtomobi- DISKOTEKA OTOČEC BO ZAPRTA NOVO MESTO — Diskoteka Otočec sporoča, da bo do 22. septembra zaprta zaradi adaptiranja prostorov. Po otvoritvi pa obljubljajo še pestrejši program, kot ga je imela že do sedaj. Obiskalo jo bo še več plesnih skupin, pevcev in ansamblov. Kočevje: ni se treslo »tam za goro« Vse kaže, da ni šio za eksplozijo, ampak za ____vdorni potres KOČEVJE — Prebivalce Kočevja in okolice je 26. avgusta okoli 13.20 vznemiril zamolkel pok in potres. Vsi, ki so to doživeli, so povedali, daje bil potres nenavaden, saj je trajal le malo časa in zatreslo seje le enkrat. Večina je zato menila, da ni šlo za potres, ampak za eksplozijo »tam za goro«, in pri teh razmišljanjih ali besedah so pogledovali v smeri tako imenovanega zaprtega območja. Vendar druga dejstva pa tudi pojasnila strokovnjakov in odgovornih kažejo, da je šlo res za potres, vendar nekoliko nenavaden. Prvi tak prepričljiv dokaz je, da so presenečeni občani Kočevja in okolice, ki so pritekli na piano, gledali v smeri Rudnika in Klinje vasi, se pravi v povsem nasprotno smer od zaprtega območja. Načelnik oddelka za ljudsko obrambo občinske skupščine Kočevje Anton Krkovič, kije zbiral podatke tudi za zaprto območje, je povedal, da so mu zatrdili, da na zaprtem območju tistega dne niso minirali (prosta sobota) in da tudi do nobene druge eksplozije ni prišlo ne na površini zemlje in ne v globini. Gotovo pa kaže verjeti strokovnjakoma Seizmološkega zavoda Ljubljana Renatu Vidrihu in Manfredu Deterdingu, čeprav sta še posebno poudarila, da raziskave o tem kočevskem potresu še niso končane, da je za zanesljive ugotovitve potrebno daljše obdobje. Zadnji kočevski potres sodi med površinske oziroma vdorne, ki jih je na območju Slovenije malo. Večina je globinskih, medtem ko vulkanskih pri nas sploh ni. Do takih vdornih potresov pride običajno zaradi zruškov v kraških jamah ali na območju rudnikov, lahko pa tudi zaradi umetnih jezov in umetnih jezer. Vse to pa je prav v kočevskem primeru. Središče potresa, ki je imel četrto do peto moč po Mercalijevi lestvici, je bilo na območju Rudnika in Klinje vasi, kjer je prišlo do razpok na zidovih dveh hiš, počili in presušili pa so tudi štiije vodnjaki. Potres so čutili na območju od Dolge vasi pri Kočevju preko Rudnika in Klinje vasi do Dolenje vasi v občini Ribnica. j primc Nohtna novost tudi pri nas Po želji dolgih in oblikovanih nohtov ne da narava, naredi pa jih Renata Štih iz Novega mesta NOVO MESTO — K lepim in negovanim rokam nedvomno sodijo primerno urejeni in lepi nohti. Ker pa narava tudi pri tej pomembni postranski stvari ni enako radodarna do vseh in so lepi, zdravi nohti prej redkost kot ne, je razumljivo, da je moda, ki je prinesla tako imenovane umetne nohte — pra- šimo pa jo kar v trajnejši obliki — 25 DEM. »V razvitem svetu so podaljšani nohti poštah nekaj vsakdanjega. Nosijo jih tudi moški. Celo otrokom jih lepijo, kadar želijo, da si prenehajo gristi nohte. Za ženske pa so podaljšani nohti predvsem stvar lepote in negovanosti. Lepe roke so vsaki ženski v ponos in zadovoljstvo,« pove Štihova. Nohtni podaljški so 40-krat močnejši od naravnih nohtov, zato ena vstavitev zdrži 3 do 4 mesece. K temu pripomore tudi poseben način nanosa laka, ki je precej trajnejši kot običajni lak. Seveda si lahko vsakdo po svoje prebarva podaljšane nohte, če to želi. Dobro pa je, da stranka pride na korekturo in obnovo nohtov vsake tri tedne. Za lepo oblikovane, po želji dolge in modno ah fantastično obarvane nohte je torej treba le poklicati Renato Štih na telefonsko številko 28-138 in se naročiti. MiM ■ v m&M mi :i Ofl Hm B u u Od 14. do 21. septembra je teden boja proti kajenju — Pripombe Janka Blas odgovor republiškega izvršnega sveta na njegovo delegatsko vprašanj SEVNICA — Pod geslom Kadilci, ne ogrožajte nekadilcev, bo potekal letošnji teden boja proti kajenja, akcija, ki jo vodi Rdeči križ Slovenije. Sevniško društvo nekadilcev, ki spada med naj-prizadetejše v Sloveniji, seveda ne drži rok križem. To potrjuje zlasti tajnik društva Janko Blas, ki je kot delegat Janko Blas: »Vključimo se v Evropo 92 z manj nikotina!« skupine delegatov za zbor združenega dela republiške skupščine iz Posavja postavil delegatsko vprašanje o problematiki kajenja. Janko Blas je v republiški skupščini predlagal, naj republiški organi inšpekcije dela poročajo, kako se izvaja prepoved kajenja, kije določena v 45. členu zakona o varstvu pri delu, saj je očitno, da se nekje zatika. Republiški izvršni svet je v odgovoru na delegatsko vprašanje med drugim pojasnil, da bo stanje prikazano v informaciji o uresničevanju zakona o varstvu pri delu, ki bo poslana skupščini Slovenije v zadnjem letošnjem trimesečju. Blas seje zahvalil izvršnemu svetu za odgovor, čeprav ima nanj precej pripomb.« Moramo poudariti, da se ne strinjamo s tistim delom odgovora, ki nakazuje, kakor daje 45. člen zakona o varstvu pri delu v praksi veljaven samo za združeno delo v neposredni proizvodnji in da se pisarn 45. člen ne tiče. Drugi odstavek 45. člena omenjenega zakona pravi, da pri določanju prosto- Halo, tukaj Dolenjski list! Novinaiji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. rov, v katerih kajenje ni dovoljeno, organizacija združenega dela in skupnost upošteva zahteve zdravstvenega varstva • Dokazano je, da pisarniški delavci, ki ne kadijo, v resnici pokadijo do eno škatlico cigaret na dan, če delajo v zaprtem pisarniškem prostoru, kjer je sodelavcem dovoljeno kaditi. Cira- getni dim v zraku, podobno kot dim, kit ki ga vdihujemo s kajenjem, povzroča emfizem, pljučnega raka in kardiovaskularne bolezni. Ta dim vsebuje približno dvakrat več katrana in nikotina in petkrat več ogljikovega monoksida kot dim, ki prihaja kadilcu v pljuča. Ta gre namreč skozi tobak iz cigarete nefiltriran in je tako za kadilce in nekadilce bolj strupen. Prisilno pasivno kajenje in vdihovanje cigaretnega dima je torej tihi pisarniški morilec. delavcev, ki opravljajo delo in naloge v zaprtih prostorih. Zelo pomembna je tudi zadnja vrstica komentaija zakona o varstvu pri delu, kjer je zapi treba določiti prostore, v katerih ni dovoljeno, sicer se šteje, da M dovoljeno. Iz odogovora ni razvidno, v imenu nekadilcev delegat Blas. spada pod besedo skupnost. MiP*| tramo, da sodijo semkaj tudi f republiških organov inšpekcij^ bolnišnice, sodišča, družbeni' organizacije, organi notranjih le, skupščine Slovenije itd. VprW j*v« se: ah v pisarnah v združenem delajo delavci? V odgovoru je t0 da se neizvrševanje zakona o varsj!j delu zatika prav pri nekadilcih 'J daje vtis, da hoče sam izvršm, zmanjšati pomen 45. člena om« zakona. Izvršni svet bi moral od^ rije dela zahtevati večjo zavzete* seveda tudi omogočiti, da resa®1 vsod zahteva izvrševanje 45.j* med drugim navaja Blas v prir, na odgovor republiškega izvrittv ta, na katere seveda pričakuje"™ odgovor. C G i ,’haže ■* " Sliki Pfcine ' Mikj hu. O. tlim; "ealir »nščin »ZLATA HARMONIKA« LLJUBEČNA — To nedeljo se bo ob 14. uri pomerilo 25 harmonikarjev iz Avstrije, Italije, Kanade, Slovenije in Zvezne republike Nemčije v finalu tradicionalne glasbene prireditve »Zlata harmonika Ljubečne«. V soboto, 9. septembra, bo ob 15. uri v Rogaški Slatini v Bellevueju polfinalno tekmovanje harmonikatjev. Na nedeljski prireditvi bodo predstavili šolo za igranje diatonične harmonike. ZADNJI POLETNI POZDRAV — Novomeška manekenska studia, ki ga vodi Marko Klinc, je konec avgusta in v začetku tega slovnim partnerjem metliške Beti v Umagu in Poreču predstavljala koRL # kn cu7nno nnmlorl-nnlafin 1 OOA Mrvi nadnnl na mntlnili ravnali ni) SO i ^ sezono pomlad-poletje 1990. Med nastopi na modnih revijah pa *®,^VlRovn7f nekeni Polonca Lumpert, Janja Kumer, Rihard Romih, Anita Kordi* |„ja , Krese in Patricia Strupeh našli čas tudi za nekaj reklamnih posnetkov a odr'U! lih Beti. V petek, 8. septembra, je ta manekenska vrsta skupaj s koleg>c Jras|e ( no Fink nastopila tudi na veliki zaključni prireditvi akcije NedeljskefPAugi; ka »Pokaži, kaj znaš, smeš, veš...«, kije potekala v športni dvorani v '“J Dekleta in fant so prikazali kolecijo Toprovih smučarskih oblačil, iw*e . kov Bazar in Dober dan ter kolekcijo kopalk Beti. Mladi novomeški t&g J\ kov Bazar in Dober dan ter kolekcijo kopalk Beti. Miaoi nuvoiuo- - , ustvarjalci so s svojimi modnimi revijami navdušili radeško občinstvo . ditelje, pokrovitelj Kompas Jugoslavija pa je skupino nagradil s pot°v Benetke. (Foto: M. K.) !b Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista studio Žreb je ta teden dodelil nagrado Studia D ALEŠU ŠTIMCU iz Kočevja. Lestvic« P^Nišk teden taktna: /Hiške 1 (3) Čaša sreče — TONI VERDERBER firunj 2 (4) Polka ples je za Slovenca — LIPA hcn ... 3(1) Kadar si sam — TOPLAR L/f 4 (2) Vračam se k materi zemlji — ANSAMBEL B. KLAVŽARJA 1- .Jsk 5 (7) Šopek za mamico — RZ 6 (6) Ti boš pozabil - ANSAMBEL M. KAPŠA Nov f°vcni 9 (8) Pozabi skrbi -10 (9) Več ne bom čakala — HENČEK Predlog za prihodnji teden: Kaj pa zdaj? - k- ANSAMBEL J. BURNIKA WWWWVA>A/WS/WWWWWWWVVWWWWNAAr/^^j --------------—-----—---------------B/ . f bil • *'' , tyi i ,. * 'j rilec ange --»njih I Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto Renata Štih vilno se jim reče nohtni podaljški — silovito pljusknila po svetu. Ni nujno, da se zgledujete po sloviti atletinji Florence Iriflithovi, dobitnici treh zlatih ol Griffithovi, dobitnici treh zlatih olimpijskih medalj, ki se postavlja s fantastično dolgimi in pobarvanimi nohti, dolgi in pisano obarvani nohti so sedanji modni ukaz, ki mu sledi vse več žensk. A kako do dolgih nohtov? Na naravo se ne gre zanašati. Malokateri ženski bodo nohti ob še taki negi dosegli potrebno dolžino, čvrstost in oblikovanost. Ne preostane drugega kot poseči po tem, kar že množično uporabljajo ženske v razvitem svetu — po nohtnih podaljških. Od lanskega leta naprej skrbi pri nas za primerno nego in podaljšanje nohtov Renata Stih iz Novega mesta, ki ima v Jedinščici 18 žensko frizerstvo. Frizerski diplomi je dodala še posebno diplomo ljubljanske specialistke Sonje Novak, ki v Ljubljani kot prva v Jugoslaviji vodi zasebni tečaj, za tovrstno obrt in ima pravico podeljevati diplome muenchenske kozmetične ustanove TCM. Tako Renata Stih v svojem lokalu kot edina na Dolenjskem poleg ženskega frizerstva opravlja tudi nego nohtov in jih podaljšuje. Ves potrebni material je uvožen, zato je razumljivo cena za storitev nekoliko visoka, zapi- lepotice je razredčil mraz Mis Kolpe izbirali v Metliki in Vinici VINIŠKE LEPOTICE — (od leve proti desni) Sonja Plešnar, mis Kolpe Andreja Tanjšek in tretja spremljevalka Simona Nikolič. (Foto: J. P,- VINICA, METLIKA — Turistično društvo v Vinici je v nedeljo popoldan pripravilo že petič zapored svojo tradicionalno prireditev Mis Kolpe. V kampu seje do večera nabralo okoli 500 obiskovalcev z obeh strani Kolpe, ki jih je pritegnil predvsem program, manj pa pivske in prehranjevalne stojnice. Toda z večerom je prišel mraz in mize so ostale prazne; obiskovalcev nista zadržala niti glavni organizator Jože Stegne, ki so ga še ob uri strahov videli okoli hoditi v razpeti srajci s kratkimi rokavi, in mična napovedovalka Mojca Blažej v drznem mini krilcu. Kaj čudno pa je tudi to, da Viničane, med katermi je bilo še največ bledih nedolžnih obrazov, niso navdušile niti poklicne manekenke s prikazovanjem erotičnega perila Tanje Kenda iz Ljubljane, ne YU-Samanta iz Beograda. Kot da so se preobjedli mlade lepote, so se razšli pred koncem in se pri odru spet zbrali, ko so izbirali mis Kolpe. Organizator je imel težave s prijavami, saj so prišle le tri kandidatke, zato so v izbor vključili tudi lepotice z erotičnim perilom. Naslov mis Kolpe in nagrado 2,5 narjev je dobila 19-letna *v®go| čanka Sonja Plešnar, za ® jpl spremljevalko so izbrali CelJ »ji Andrejo Tanjšek, na tretje rn®’ ^1 je stopila 20-lctna manekenk?-$ tetka m fotomodel Simona rUrjm iz Ljubljane. Mis Kolpe vanjem pospremil Stane ansamblom. Lastnik zasebne turističnemu! cije Palmatoursje priredite' g0, naslovom pripravil dan preJ ^ vf‘vi liškem kopališču. V deževo ^jjll menu seje zbralo kakih cev. Pripravili so modno belokranjskih obrtnikov Kobeta iz Črnomlja mi(K Štruclja iz Metlike. Tudi ero* perila ni manjkalo, in kol .jv bo poslej brez tega težko y|jd šc kakšno prireditev. Pelini Kalember, duet Meden* n^jj ijH ansambel Ivo Kranjčevič- g0|(*'. so imeli težave z izbiro n?fF VK( Prijavile so se le štiri h’P0NjiiWl lepša pa je bila po oceni Zrinjka lian i/ Zagreba. (