Za poduk in kratek čas. Božična zvezda. (Resnična dogodba.) I. Nova. čadovita zvezda, ki izbaja v sv. aoci v deželi judovski, vodi tri modre k skalBati votliai pri Betlebemu, kjer v jaslicab Bajdejo Zvelicarja aveta, pred Bjim poklekaejo, mu darujejo ia molijo. Bog pripuš6a aad vsakim človekom svetiti zvezdo, zvezdo avoje miloati, ki v temoti življeaja avoje svetle, tople žare poailja v srce človeško. Slušaj precej, kakor trije aiodri, luS oae zvezde, ia gotovo te bo vodila k jaalicam — Zveličarja. Tudi meai aevredaežu se je tako godilo. Zopet aem dašai mir, katoliško vero ia avojega Gospoda aašel, previdaost božja je odločila sv. aoč, kakor vodilao zvezdo, ki v temoti življeaja mojega sveti, dokler se ae vležem pod gručo miru. Deset let sem blodil v tujiai, v domačiji so me imeaovali — pustolovca. Boril sem se pred Parizom. Potem sera potoval 6ez morje v tuji del zeailje. Pragozde sem prehodil ia skale preplazil; v solačai vročini, v žarih atepah in v vodaih puačavab sem živel, delal ia trpel. Življenje na potovaaji me je velikokrat zadrževalo tedae, mesece, da leta, zelo dale6 od aaselbia omikaaih ljudi, kriatjaaov ia cerkve. .. S kratka, beeede av. Avguštiaa veljajo tudi meai: ,,Ljudje bodijo ia ob6udujejo visoke plaaiae, mogočao morje, široke reke, sam aa sebe pa pozabijo!" — Le enkrat mi pride v misel — preteklost — polao Breče, dušaega miru ia bogato-dobre otroške vere. Slika mo.je mamice, ljube, dobre mamice mi atoji pred meaoj: kako me za ročico v cerkev vodijo; kako doma za me ia vae domače Ijubezaivo skrbijo; koaečao kako v rakvi, s skleajeaimi rokami ležijo — mrtvi, ne da bi mi bilo možao—srečao za slovo izgovoriti. Prsi so mi bile boleče, raajeae pri tem spomiau ia večkrat so mi solze lile po rjavih licih. Roke sem skleail k molitvi ia izgovarjal aa pol zabljeae besede otroškib let. Tedae ia mesece potem bil sem aekako boljši človek. Cas, v katerem se je ta spremiajava v meai vraila, je bil v dolgem letu vaelej zveličavea, vesel la milosti pola sv. Božič. Pač jedva bi bila oaa čudovita moč v meai pouzro6eaa, ako bi ae bil v avoji mladoati prelepega Božiča pri svojih aajboljših stariših pripravljal ia prazaoval. Kakor glaa zvoaa udarjen, še dolgo doai. Jedaako so tleli v meai leta ia leta spomiai aa one ljube božičae daeve otroške... Božič detiaski! Vidim zopet domačo svoje meatece z vi8okim zvoaikom ia divaimi hiaami. Vidim hišo očetovo, ljubega očeta, drago mater, milo sestro Marijico... Ko smo v hiao stopili, opaziva z Marijico, kako so mati aekaj rudečega s stola zmakaili ia skrili v omaro. Dejala ava: ,,Bilo je izveatao odJezuška!" Mati aaju oproste plaščev iu se z ajimi vaedeva k mizi. Očeta ai, šli so bolaika zdravit ia se vraejo še le z večer domu. Dobila sva razea aarovega maala aa kruhu tudi kosček od božičae peke. 0 kako je dišal ta kosček, celo drugače kakor drugekrati, raditega, ker je bilo pečeao od Jezuška v aebeški pekaraici! ,,Želim", pravi Marijica, rda mi Jezašček prinese bubao hiaico!" ,,A jaz povest o Robia zoau ia druge o Iadijaaib", odgovorim, ker domišljija aioja je bila pripravaa se pečati s tujimi aarodi. nAko bosta uljudaa, se pridao učila ia molila, bo Jezušček izveatao želje izpolail", 80 dejali mati. Med tem se pripogae Marijica z veaelim aaglaaom pod mizo, poaeže po tlaku in vzdigae kosček ležečega božičaega zlata, ki se rabi za pozlateaje božioaih orehov. Ta pogled je tadi meae močao dirail. Za gotovo ava sedaj zaala, da je Jezuš6ek že bil v hiši, ker mu je zlato izpadlo iz zlatih perutaic? Da, Jezušček aosi izvestao modro avilaato obla6ilee ia iraa zlate perutaice, to gotovo zaava, ker je aaša atara dekla Aaemarijka eakrat videla Jezuška. Marijica položi kosček zlata med straai katekizma, misleča, da ima drag zaklad. (Dalje prih.) Smešnica 51. Gost je v družbi zahteval, naj se mu priaeae stara pratika. Kdor mu jo prinese, dobi pet bokalov vina takoj aa mizo. Goatje, edea za drugim, ao šli, vaaki po pratiko ia 80 jo tudi priaesli. Ali o joj! priaesli ao le aame ,,Nove pratike" z različaimi letaicami.